OUsciU ofaUta Kvzsbovo’ Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Ropokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. V iiubl|anl, dne 8. decembra 1934. Štev. 49 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO Dr. Radenko Stankovič Ime, imenovano do pred par leti le v Krogih naših zdravnikov in medicincev, je Postalo širše znano, ko je postal njegov nosilec član našega senata, še bolj pa po-em) ko je postal dr. Stankovič Radenko P? zaupanju blagopokojnega Kralja Uedi-Ojtelja minister prosvete. Le malo jih je 1*°> ki so vedeli že takrat, da spada r- Stankovič v zelo maloštevilne vrste ®nih, s katerimi blagopokojni Kralj ni ob-Ceval le oficielno, marveč jih je odlikoval ® svojim osebnim zaupanjem in jih pritegni v krog svojih osebnih zaupnikov. Ved- o miren in premišljen, pri tem pa Jugo-, °van z vso svojo dušo je dr. Stankovič rez dvoma tudi zaslužil to izredno odliko-anje. Ko je postal minister prosvete, je 'ayel takoj nov duh v tem baš za našo rzavo tako važnem resoru. Vzgoja jugo-S) °^ans^e mladine v res jugoslovanskem U“U) to je bilo njegovo geslo. Pa o tem pišejo drugi, ki so v to bolj poklicani, “i moremo in moramo ugotoviti le to, da !e imela naša nacionalna, zlasti srednje-Sv ka mladina v ministru dr. Stankoviču očetovskega prijatelja, čegar resnične, ne ®3mo z besedami, marveč tudi z dejanji nikd23116 naklonienoSti ne Poza^^a Neustaljene notranjenolitične prilike so bile novod, da je dr. Stankovič zapustil ministrstvo prosvete in se vrnil v senat. Mnogi, tudi taki, ki vedo vse, so trdili, da se dr. Stankovič ne bo več vrnil v politiko. • -v Imeli so pr5v, toda drugače, kot so mislili! Že 5. januarja 1934 je naš Veliki Mučenik v skrbi za varnost svoje toliko ljubljene Jugoslavije določil kraljevo namestništvo za primer, da bi prišla kraljevska krona vsled Njegove prerane smrti na nedolet-nega prestolonaslednika Petra. Ona nedoumljiva dalekovidnost blagopokojnega Kralja, ki jo kaže ta njegov res očetovski akt, je bila brez dvoma tudi glavni povod za nam nacionalistom takrat nekoliko nepričakovan odstop ministra prosvete dr. Stankoviča. Šele po strahotnem 9. oktobru 1934 in po razglasitvi Kraljeve oporoke smo razumeli globlji pomen tega odstopa. Osebnost dr. Stankoviča je bila predvidena za tako visoko mesto in tako odgovorno delo, da jo je bilo treba izločiti iz borb dnevne politike baš zato, da bi mogla vzvišena in nedotakljiva zavzeti v oporoki od 5. januarja 1934 določeno mesto, če in kadar bi to postalo potrebno vsled nedoumljivih poti usode. Strahoten je bil udarec, ki nam ga je zadal marsejski zločin. Koliko strahotnejši bi bil, da ni skrbni naš Gospodar mislil na vse in sam določil v ustavi nredvidene kraljevske namestnike ter tudi pri izberi kraljevih namestnikov dokazal ne le svojo popolno udanost jugoslovanskemu narodu in jugoslovanski državi, marveč tudi svojo brezpogojno in brezkompromisno voljo, da je treba sprovajati dalje in provesti do konca idejo enotnega naroda in enotne države. To kažejo imena vseh treh članov Kraljevega namestništva in njihovih namestnikov. Po volji Kralja Uedinitelja, so došli na svoja visoka, odgovorna mesta, da nadaljujejo Njegovo delo dotlej, ko bo mogla že krepka moška roka polnoletnega Nj. Vel. Kralja Petra II. sama prevzeti vodstvo naroda in države in Ga bo mogel jugoslovanski narod kronati s kraljevsko krono Velike Jugoslavije! I. C. Vatikan in mi Že v par člankih je obravnaval »Pohod« nerazumljive nastope italijanske duhovščine, ki javno dokumentira svojo željo j11, voljo, da hoče služiti prvenstveno po-ujcevalnim ciljem fašizma in tej svoji fisiji podrediti vse, tudi cerkev in svoje elovanje v cerkvah in izven njih! Da bi atikan tega ne vedel, kaj takega ne bo "'ogel trditi nihče. Saj vemo vsi, da pri-tavajo vodilni cerkveni knezi Italije du-tcejiu božje poslanstvo in ga slave kot reši-r ia !n °četa domovine! Nočemo tangirati odoljubnosti italijanske duhovščine in atikana, kjer so prav vsa odločilna mesta rokah Italijanov in bodo tudi ostala. Je inac italijanski narod očividno bližje Bogu rn.nebesom kot drugi! Narodnost je pri-iJi®?8, svojo mater mora čislati vsak, tudi v ‘ijanski duhovnik in je le hvalevredno, Je italijanski kler v celoti in prav do rnuncev hierarhije nacionalen. žal pa gre pri tem za naše brate v v?®eclenem ozemlju! Ne bomo segali v pro- clok Dan 23, X- nam je najnovejsi *az Postopanja, ki ga izvaja fašizem vi«;;!,našim rodnim bratom s pomočjo na j-n-iJi ,cerkvenih knezov. Ta dan je izdal •tsiednik mučeniškega Sedeja, goriški cpm u Marg°tti odlok, s katerim je gojenim 1 ,»osl°vne£a semenišča v Gorici pre-aliV°i! v S°voriti metl seboj v slovenščini Ri ,rvaščini! Če nadškof z odobritvijo Vari kongregacije za semenišča, torej Us na> odredi: »La lingua ufficiale e di o comune nel Seminario e 1’ italiano«, l otem je s tem fašizem potom božjih najstnikov pregnal naš jezik iz bogoslov-ga semenišča v Gorici, onemogočil slo-raK -m 'n hrva®kim bogoslovcem upo- 00 ljubljene materinščine tudi v neurad-em, zasebnem razgovoru in stigmatiziral ovenske in hrvatske matere kot manj redne in Bogu manj dopadljive, ker ne oi]a|o svoji deci italijanščine, marveč jo zgajajo v jeziku svojih dedov! v, . Celovcem je prišla Gorica, za nem-}m nacionalistom v škofovskem ornatu je t risel italijanski nacijonalist (škof) z mitro avj; Kje na so naši škofje, kje je naša Uhovščina? Bili smo vedno obzirni v ver-' , vprašanjih, a tu ne gre več za interne 1 < eve katoliške vere in katoliške cerkve, gre za obstoj naših zasužnjenih bratov šk‘ v!1 ?^v.eru> katerim jemljeta nem- 1 m fašistični nacionalizem potom nacio- nalistično sfanatizirane duhovščine osnovne človeške pravice. Tudi pri nas se vrše neprestane zbirke za zamorčke, s temi sredstvi se izobražujejo katoliški misijonarji, da propovedujejo večne resnice zamorcem in divjakom v njih materinščini. Za zamorce in divjake se tiskajo molitveniki in nabožne knjižice v njihovem jeziku — vse to za razširjenje vere. Naš narod onstran mej pa je že katoliški in ne od danes, marveč skozi stoletja. Ta naš narod je tvoril s svojimi junaškimi prsi oni anti-murale christianitatis, za katerim so se lahko izživljali drugi narodi zavarovani pred navalom polumeseca! In ta naš narod nima onih pravic, kot jih imajo črnci, ta naš narod ne zasluži one pozornosti, ki jo poklanja Vatikan divjakom! Ali morda ne zadošča za zveličanje, življenje po katoliški veri? Ali so nebesa pridržana samo Italijanom, zagrizenim Nemcem, morda tudi še drugim velikim narodom, ne pa tudi Slovencem in Hrvatom? Ali moramo mi, Slovenci in Hrvatje zatajiti svojo materinščino in postati Italijani, Nemci, morda celo Madžari, če hočemo priti v nebesa? Bo že tako, sicer bi italijanski in nemški škofje ne mogli prepovedovati slovenske in hrvatske govorice našim bratom z vednostjo in odobritvijo Vatikana. Če pa je tako — in o tem ni dvoma — potem priznajmo in povejmo javno vsemu svetu, zlasti pa Vatikanu, da ne razumemo več niti katoliške cerkve niti naukov katoliške vere. Katoliška cerkev je univerzalna, namenjena vsem, saj je Kristus klical vsem pridite k meni vsi, ki ste nesrečni, preganjani in zapuščeni« in postavil v izreku »ljubi svojega bližn jega kot samega sebe« temelj svojih vzvišenih naukov! V Italiji in Avstriji smejo k Njemu vsi brez vsakega pridržka, naši bratje pa le, če pljunejo prej na svojo lepo materinščino! Naši i bratje si seveda ne morejo pomagati, če nočejo v zapore ali pa celo pred puške. Tudi mi jim pomagati ne moremo, dokler se zavija v tajinstven molk naša duhovščina. Zakaj ne spregovorite, gospodje škofje, prelatje in duhovniki slovenske in hrvatske krvi? Prva dolžnost katoliškega duhovnika je, braniti preganjane in žigosati krivice! Ali ne vidite, če ne vsi, pa vsaj nekateri od vas, preko Rakeka in Karavank? Ali smatrate za nujno potrebno, da se vrši služba božja za naše kočevarje v nemščini, za naše Madžarone pa v madžarščini še danes, ko vaši rodni bratje ne smejo moliti več k Bogu v materinščini in ko vaši duhovni sobratje v zasedenem ozemlju ne smejo niti zasebno se več razgovarjati v svoji in vaši materinščini? Ali res ne najdete ogorčenih besed zgražanja in obsojanja nad postopanjem svojih italijanskih in nemških sobratov, ki gazijo osnovne človeške pravice vaših krvnih bratov? Ali res ne čutite potrebe, da greste v Vatikan in poveste tam javno in glasno: Sunt certi denique fines tudi za jugoslovansko katoliško rajo! Povejte Vatikanu, da obupuje naš globokoverni narod onkraj naših mej, da se zgraža naš globokoverni narod v mejah Jugoslavije in da ne razume več postopanja Vatikana. Za naš narod je možno le dvoje: ali Vatikan ne more ali pa noče upoštevati obupnih klicev slovenskih in hrvatskih katolikov. Da bi ne mogel, tega ne moremo verjeti, saj vidimo, kako je znal energično ščititi nemške katolike proti Hitlerju. Torej noče? Ali hočete dopustiti, da si bo naš narod osvojil to prepričanje? In to bo storil, če boste molčali še dalje, če bomo čitali vaše podpise pač na raznih spomenicah ne bomo pa niti čuli, niti čitali vaših ogorčenih protestov proti uničevanju zadnjih človeških pravic vaših narodnih bratov s strani Vatikana! Odlikovanje Gembeša — odlok Mar-gottija! Koincidenca, ki očividno ni zgolj časovna, marveč ima globlji smisel! Odlikuj Gembeša, saj predstavlja on madžarski narod, ki je dokazal svojo tisočletno kulturo in posebno vnemo za katoliško vero z Janka- in Buza-pusto, toda tehtaj Jugoslovane, da pomagaš njihovim zagrizenim sovražnikom Italijanom, Nemcem in Madžarom! To javite gospodje slovenski in hrvatski škofje Vatikanu in povejte z vso odločnostjo, da ne ruši katoliške vere jugoslovanski nacionalizem, pač pa jo ubija med nami Vatikan sam. In ko boste imeli v dneh 28., 29. in 30. junija 1935 evharistični kongres za vso kraljevino Jugoslavijo v Ljubljani, posvetite vse svoje govore in vse svoje molitve našim in Vašim bratom, prosite Najvišjega, naj navdahne srca Vaših italijanskih, nemških in madžarskih sobratov vsaj z isto ljubeznijo do naših in Vaših bratov kot jo tako ganljivo izpovedujejo za poganske zamorčke in divjake — kajti sicer se bo zgodilo, da boste pridobili poganske zamorčke in divjake, zgubili pa katoliške Jugoslovane to- in onstran naših meja! I. C. Andrej Gabršček (0b 701etnici jugoslovanskega borca) Ako se drugi listi spominjajo 70-letnice našega velikega goriškega narodnega, gospodarskega in naprednega borca, se moramo tega pomembnega jubileja tem bolj spominjati mi, saj se je ves čas boril za ideale Nar. odbrane, katere glasilo je »Pohod«. Gotovo bi mu bilo ljubše, ko bi ta jubilej slavil v svoji Gorici, s katero je bil zra-stel tako, da si brez njega tega našega lepega mesta, ob Soči zadnja desetletja pred vojno niti predstavljati ne moremo. Ni zaman budil srd svojih nasprotnikov, saj se lahko reče, da je s svojim delom in imenom predstavljal program predvojne Goriške. Gotovo je tudi, da bi solnčna Gorica proslavila drugače njegov jubilej nego meglena Ljubljana, ker so tam bila srca bolj živa in iskrena. Seveda, ko bi vprašali našega jubilanta, ali mu je ljubše, da je ob njegovi 70-letnici na svetu Jugoslavija in da živi v nji, ali da bi še obstojala Avstrija in v nji slovenska Gorica (kajti zadnja leta pred vojno so to Gorico že obetala!), mislimo, da bi, — kakorkoli bi se mu bilo težko odločiti, glasoval za Jugoslavijo, s tiho nado v srcu, da je v Jugoslaviji obstoj Slovencev za vselej zagotovljen, dočim bi vkljub ugodnim perspektivam, ki so se kazale za našo Gorico (in on sam je mnogo pripomogel do teh ugodnih perspektiv!) v tuji državi ne bili mogli vzdržati germanskega in italijanskega navala, ki bi se čimdalje bolj bližal naši Adriji. Posebno, ko smo sami tako radi med seboj podirali, kar so drugi gradili. Toda zgodovina ne računa z »bi« in danes je, žal, bridka resnica, da je ona Gorica, ki je bila tik pred vojno (zopet po Gabrščkov] zaslugi!) središče naše jugoslovenske publicistike, v italijanskih rokah in da je vse, kar smo tam kulturnega in gospodarskega ustvarili, propadlo pod nasiljem tujih gospodarjev, na drugi strani pa je veselo dejstvo, da stoji tik ob tej lepi Goriški, Krasu in Istri, kjer je jubilant tako uspešno razvijal svoje delo, naša Jugoslavija in da v nji naš Andrej praznuje svoj jubilej v opravičeni zavesti, da je izvršil ogromno delo, kateremu je za vselej postavil neminljiv spomenik z dvema knjigama »Goriških Slovencev«, katerima se bo pridružila še tretja »Trst in Istra«, kar bo pomenilo v našem narodnem razvoju troje mejnikov, ob katerih bomo uravnali svoje nadaljnje življenje. O pomenu in vrednosti teh knjig smo v »Pohodu« že izpregovorili in pri tem podčrtali tudi izredno energijo, s katero se je naš goriški borec boril za svoje nacionalne, slovenske, jugoslovenske, slovanske, napredne in gospodarske ideale. Ta izredna prožnost duha, praktični gospodarski smisel, borbena podjetnost, neustrašenost in bojevitost pa tudi neugnana delavnost ga je usposabljala za političnega in kulturnega voditelja, ki je dosegal uspehe tudi v najtežjih razmerah in bi jih bil še več, da je imel še več sotrud-nikov in sobojevnikov. Naša predvojna politika je bila le pre-rada pokrajinska in smo se le redko povzpeli do enotnih vseslovenskih akcij. Pogosto so se celo pokrajinski voditelji iste politične smeri po strani gledali zato, ker so vodili vsak svojo politiko. Če smo prekoračili pokrajinske meje, smo le preradi prihajali kot osvojevalci... Dasi je naš jubilant ves živel, gorel in delal za svojo Goriško, vendar je segalo njegovo delo daleč preko njegove ožje domovine. Saj je bil to rojen publicist, ki tako-rekoč ni mogel molčati, kadar je to zahteval javni blagor. V takih slučajih je znalo njegovo pero povedati resnico tako, da je to odmevalo ne le v javnosti, ampak tudi na sodišču. Tako je že 1. 1882. s svojimi dopisi v »Edinosti« izzval preiskavo, ki jo je odredil drž. pravdnik v Trstu Mihael Urbančič. V teh časih je bila naša tiskana beseda edini meč, ki smo ga lahko vihteli pred svetom, da so nas drugi videli v boju proti državi, ki je nismo smatrali za svojo. In to je bilo važno za nas, ker bi bili sicer ostali neznani pred svetom. L. 1885. je zopet povzročil naš bojevnik za pravico in resnico eno največjih tiskovnih pravd, kar jih je imel »Slovenski Narod«.^ Bovški župan in dež. poslanec Matija Jonko je tožil Ivana Železnikarja, odgovornega urednika »Slov. Naroda«, zaradi dopisa »Od slovenske meje«, ki je bil izšel v »Slov. Narodu« dne 15. jan. 1885. Po mnogih razburljivih pisarijah po »Slov. Narodu« še potem, je, bila končno v septembru tri dni trajajoča razprava pred ljubljanskimi porotniki, ki so sicer soglasno potrdili, da je dopis Jonka hudo žalil, a so tudi z 9 glasovi potrdili, da je odgovorni urednik svoje trditve dokazal in je bil Iv. Železnikar oproščen. Vse to je bilo delo 211etnega borca, ki je hotel očistiti s plevelom zarastlo slovensko njivo, da bi se moglo na nji razvijati novo življenje. Moralna (Nadaljevanje na 2. strani.) Primorski emigranti in naša država Dr. Vladimir Murko: V maso narodno državo je pribežalo veliko uaših Primorcev-Jugoslovanov, kar jim ni bilo mogoče živeti na svoji rodni grudi v Italiji, radi večnih persekucij s strani italijanskih obiaistli in kor v danih razmerah v Itaiiji niso več našli zaslužka. Nihče jim ne more zameriti emigracije — iin razumljivo je, da so pribežali v Jugoalavi-jo, v kateri vidijo svojo novo domovino. Naša dolžnost je, da jih sprejmemo kot brate. Naravno je tudi, da si je vsak emigrant podku-Sal ustvariti tukaj v naši narodni državi svoji zmožnosti primerno eksistenco in vživeti se v naše razmere. Danes dobimo emigrante v državnih službah, v samostojnih poklicih in raznih podjetjih kot uslužbence, kot delavce itd. — žalibog je pa med njimi tudi mnogo brezposelnih, ki jih je kriza pač najbolj zadela. Pretežna večina emigrantov je takoj stopila v naša narodna društva, kje«- se udejstvujejo po svojih najboljših močeh. Želimo brez vsakega pridržka, da bi biila Jugoslavija vsem tem emigrantom prava mati in da bi bili oni njeni pravi sinovi. So pa med nami tudi emdgranti-Primorci, ki so si pri nas ustvarili eksistenco in imajo dober zaslužek. Žive med nami že leta in leta, z vsemii pravicami, ki jih nudi naša država svojemu državljanu, a niso še izpolnili svoje svete dolžnosti in optirali za našo državo, oziroma prosili za naše državljanstvo in tako prevzeli nase tudi vse dolžnosti jugoslovanskih državljanov. Zakaj ne :store tega, ne vem. Vsak zaveden Primorec-emdgrant, ki jugoslovansko čuti in je baš radi tega moral pribežati v Jugoslavijo in ki uživa v Jugoslaviji vse državljanske pravice, ima dolžnost, da prevzame tudi vse dolžnosti, ki nnu jih naflaga domovina, zlasti še, če vživa njen kruh. Tukaj ni mesta nobenim izgovorom. Vsak si lahko preskrtn v šestih mesecih naše državljanstvo. Gotovo so slučaji, ko nezaposlen emigrant ne more spraviti skupaj potrebnega denarija za pristojbine. Toda to more trajati le nekaj mesecev, bo že dobili potrebna sredistva. Mislim, da bi bila dolžnost merodajnih faktorjev in nacionalnih organizacij, da bi šle v tem oziru revnemu emigrantu na roko s posojili ali podporo. Potem ne ibi bilo nepotrebnih izgovorov. Tako malomarnost ali brezbrižnost, da celo omalovaževanje naše države, pa je treba zameriti zlasti inteligentu, ki hoče vživati pri nas gostoljubje, kljub temu pa ostati še vedno tuj državljan in se tako odtegniti državljanskim obvezam ter dolžnostim, ki mu jih nalaga skupnost njegovega naroda. Naj se tak inteli-gent ine čudi, če sliši pikro opazko, da izpodr jeda kruh domačinu, in čudi, da je mogoče celo neljub gost. Ni dovolj, če trka na svoje nacionalno prepričanje. Delajte in žrtvujte se svoji domovini Jugoslaviji. V tem oziru je treba takoj ustvariti jasnost. Dolžnost naše primorske emigracije in zlasti inteligence je, da prednjači z dobrim vzgledom v lastnih vrstah. V naši jugoslovanski državi je vsako separiranje nedopustno. — Primorec na eni strani — Kranjc ali Štajerc na drugi strani. Vsi smo enakopravni, z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi, za vse velja državno in narodno edinstvo, vsi smo eno! To je Jugoslavija — naša domovina. Dolžnost emigranta je, da se poprime nacionalnega dela povsod, da se udejstvuje v vseh naisih nacionalnih, gospodarskih in drugih organizacijah kot enakovreden član našega naroda. Povsod naj budi misel na našo zasužnjeno zemljo brez vsake prikrite ali neprikrite osti napram svojemu bratu Kranjcu ali Štajercu. Kako naj razumemo jugosloven-stvo, če se bomo šli pri vsaki prilila igrat »Primorce in Kranjce«? Mislim, da je pretežna večina emigrantov mojega mnenja. Nočemo nobenega žaliti in zlasti ne naših zavednih Primorcev. Poudariti pa moramo, da je prva dolžnost vsakega emigranta, ki je naše krvi in ki hoče živeti v naši narodni državi, da postane naš državljan in, da sprejme nase tudi vse državljanske dolžnosti, ker nam je drugače tnjec, o katerem si lahko človek — mogoče tudi neupravičeno — misli, da hoče le izkoristiti naše gostoljubje. Prepričan sem, da v najkrajšem času takih izkoriščevalcev našega gostoljubja ne bo več med! Primorci-emigranti. I. L. Kdo je kvalificiran? Hvala bogu je našel sedaj tudi »Prelom« v svojih idejno tako bogatih številkah prostora za našo akcijo »Svoji k svojim«. Ni pa mogel zatajiti sebe in je tako mimogrede konstatiral, da je prirediteljem velikega mitinga gospodarske akcije Narodne Odbrane »Svoji k svojim«, ki se je vršil dne 7. okt. 1934 v Ljubljani, manjkala kvalifikacija! Ne bomo polemizirali s »Prelomom«, ugotovimo le to, da je bila NO ena izmed prvih organizacij, ki je šla preko lepih besed na stvarno delo in razen drugega po-krenila tudi akcijo »Svoji k svojim«. Ne moremo za to, če nas ni prehitela kaka druga organizacija. Katerakoli bi bila, NO bi jo bila nesebično in stvarno podprla. Mi nismo niti ljubosumni niti domišljavi: Veselimo se uspehov vsakega nacionalnega dela in pokreta in si ne domišljamo, da smo, oziroma bi mogli mi sami biti sposobni za vse! Ljubosumnost in domišljavost prepuščamo drugim, nam se hoče resnega, stvarnega dela, kajti le nesebično, požrtvovalno delo ustvarja trajne vrednote in rodi one sadove, ki jih naš narod tako potrebuje. Zato tudi ne tolčemo na veliki boben in se ne napihujemo, ker vemo, da bi nas bilo z vsemi Borci vred še pre- malo za takojšnjo ustvaritev zlatega veka našemu narodu. Da pa delamo in kako delamo, to kaže tudi v tej številki objavljena ustanovitev Saveza nacionalnih organizacij kraljevine Jugoslavije. Nacionalist ni oni, ki kriči, da bo odpravil partizanstvo, pa ustvarja novo partijo, obeta odpravo korupcije, pa ostaja pri besedah in se odteguje odgovornosti za nje! Gospodje, smo že raje nekvalificirani v Vaših očeh, pa delamo dalje kot smo delali doslej. Ne delamo zase. Ne delamo od danes do jutri, ker se zavedamo, da smo le neznatni člen v ogromni verigi jugoslovanske prošlosti, sedanjosti in bodočnosti! Danes ni potrebna nikaka revizija meja, potrebna je le revizija politične morale! Nove prilike zahtevajo novih metod dela. Nove metode dela pa novih ljudi. jPredpostavljati interes celote interesom poedincev, to mora biti postulat vsakega državi jana-nacionalist a. Domači kapital in domači denarni zavodi Ves teden od 7. do 14. oktobra je posvetila Narodna odbrana akciji Svoji k svojini; ta akcija sicer ne predstavlja nekaj popolnoma novega, kajti druge države so jo izvajale pod več ali manj ofi-cijelno obliko že leta in desetletja. Baš to dejstvo je dokaz, da je bila potrebna tudi pri nas, kajti sicer je ne bi izvajali v drugih državah, izvajale pa so jo že pred vojno naše gospodinje, ki so baš pod tem geslom kupovale pri slovenskih in ne pri nemških trgovcih, kar se je dogajalo zlasti po dogodkih iz 1. 1908. Takrat ni bilo za onega, ki je propagiral to geslo, sigurnosti, da ne bo zaradi tega prišel navzkriž celo s kazenskim zakonikom. Treba odpreti le stari avstrijski kazenski zakonik, ki je navajal obsodbo, glasom katere je bil neki Čeh obsojen baš radi širjenja gesla Svuj k svčinu na občutno kazen. Danes je k sreči drugače, ker živimo v svoji lastni državi. Zato poglejmo malo, kako vlogo je igralo to geslo za Slovence pod staro Avstrijo baš v oni panogi gospodarstva, ki je kri gospodarskega organizma, namreč v denarstvu. Svoje delniške banke smo dobili šele zelo pozno, zato so pa precejšnjo vlogo igrale na naših tleh, zlasti v Trstu, podružnice čeških zavodov, ki so nam pomagali kljubovati nemški nadmoči v denarstvu, ključu gospodarstva. Pač pa nas je baš nemška premoč v denarstvu prisilila, da so se našli pri nas zavedni ljudje, ki so uvideli potrebo pomagati našemu malemu in srednjemu človeku, potrebnemu cenenega posojila, da se mu z njim omogoči eksistenca in gospodarska neodvisnost. Začeli so ustanavljati kreditne zadruge, ki so baš pri Slovencih dosegle uspehe, kakor redko kje je drugod in iztrebile v Sloveniji bič malega trgovca, obrtnika in kmeta — kreditno oderuštvo. Kjer more kmet ali obrtnik baš s pomočjo prihrankov, katere je njegov tovariš zaupal denarnemu zavodu, dobiti ceneno posojilo, tam ni oderuštva. Kdo bo še prisiljen zatekati se k oderuhu, ako dobi ceneno posojilo pri denarnem zavodu v svojem kraju, po nizki obrestni meri? S to nizko obrestno mero so prav zadruge in baš tako tudi samoupravne hranilnice, o katerih bomo še govorili, rešile nebroj malih eksistenc pred gospodarskim propadom, obenem pa so ohranile njihovo slovensko narodno zavest; koliko ljudi je mislilo: Ako ne dobim posojila drugod kakor pri nemškem denarnem zavodu drugače, kakor da pustim svojo narodno zavest, bom pač moral pristati tudi na ta pogoj. Za vse take ljudi je bila ustanovitev hranilnice ali posojilnice v njihovem kraju pravi blagoslov. Samoupravne hranilnice Tudi samoupravne hranilnice so v tem oziru igrale veliko vlogo. Slovencem je bilo v onih krajih, kjer so bile hranilnice v italijanskih ali nemških rokah, težko dobiti posojilo, in so se vsled tega obračali na slovenske hranilnice v drugih krajih za posojilo, in te hranilnice so jim pač ustrezale, kolikor se je dalo. Že leta 1909. so sklenile slovenske in dalmatinske hranilnice, ker drugih samoupravnih hranilnic takrat na naših tleh ni bilo, ustanoviti Zvezo jugosLovanskili hranilnic, ki bi torej letos slavila petindvajsetletnico ustanovitve. Navedeni sedaj že zgodovinski podatki jasno kažejo, kolike važnosti je bilo geslo Svoji k svojim za nas že pred vojno. Nič manj aktualno ni postalo po vojni, čeprav živimo danes v lastni državi. Saj ste slišali na zadnjem zborovanju, kako morajo naši trgovci domače izdelke opremljati s tujim žigom ali vsaj tujim imenom, ker sicer blago mnogim kupcem ni dovolj privlačno. Podobno je menda z malim delom naših kapitalistov, ki zaupajo švicarskemu ali francoskemu denarnemu zavodu več, čeprav se le-ti naravnost branijo vlog inozemskih vlagateljev, ker ne vedo z njimi ničesar začeti, vsled česar jim ne plačujejo nikakih obresti. Končno je pa tudi razumljivo, n. pr. zakaj francoski denarni zavodi ne morejo porabiti novih vlog plodonosno. V državi, kjer je le neznaten prirastek prebivalstva, je namreč potreba za novimi krediti prav tako mala. Kjer prebivalstvo ne narašča s tako hitrostjo, kakor n. pr. v Jugoslaviji, niso potrebne nove hiše. Zidanje hiš pa je glavni razlog za zaposlitev ne le vseh pri tem zaposlenih delavcev in obrtnikov, temveč tudi vse mnogobrojne industrije, ki je odvisna od zidanja hiš in drugih poslopij. Gradbena industrija in obrti torej v taki državi ne potrebujejo novih kreditov niti od bank niti od hranilnic, in zato se morajo Francozi braniti inozemskega denarja iz vseh mogočih držav. Seveda je to za vsako državo neprijetno, ako ima toliko denarja zunaj, ker je bil devizni zaklad Narodne banke oslabljen že s tem, ko je ta denar našel skrivaj ali pa po dovoljenih cestah pot inozemstvo, razen tega pa ne vemo, ali ne bo t>aS kako bodoča vojna, katere nas Bog varuj, onemogočila, da se ta denar vrne v svojo države takrat, ko ga bodo njegovi lastniki najbolj potrebovali. Računajo, da je samo na Francoskem inozemskega ubežnega denarja iz raznih držav pri" bližno 8 miljard frankov, t. j. 24 miljard dinarjev, v treh, letih so njegovi lastniki izgubili samo na obrestih, ako se vzame, da bi v svoji domovini dobili v banki ali hranilnici 5°/o obresti, nič nianJ kakor 5 miljard dinarjev. Komu v korist — ni-komur, komu v škodo — državi onega, ki je odtegnil ta denar svojemu domačemu denarnemu za-vodu, ki bi ga nujno potreboval za poživljenje gospodarstva v tej državi. Le pomislite, kaj bi se bilo dalo vse izvesti v državah, od koder je Pr“r! omenjenih 24 miljard v Francijo, s temi zneski-Koliko hiš bi se bilo dalo postaviti, koliko javnin del bi se bilo dalo izvesti, koliko ljudi bi Prl tem bilo našlo zaslužka! Mesto, da bi torej ta denar koristil gospodarstvu domače zemlje, pa leži v blagajnah francoskih in drugih inozemskih bank popolnoma brezplodno za lastnika in za banko ter s tem povečuj« francoski kapital. Drugi razlog, zakaj se predvsem francoske in švicarske banke tako branijo tega ubežnega kapitala, pa je v tem, ker so njegovi lastniki zelo nemirne vrste in takoj, ako se raztrobi magari o Franciji kakšna neumna novica; kakor se širijo take neumne novice dostikrat tud1 o naši državi, odnesejo svoj denar takoj zopet v drugo državo, kjer se zopet ponavlja ista pesem-Zato spada tak denar edinole v domače denarne zavode, ker drugod nikomur nič ne hasne, jeiiuj® pa delo ljudem v domovini. Včasih se tudi sliši, da nam ni treba štedit1; češ, imamo že dovolj hiš, dovolj tovarn, dovolj obrtniških delavnic itd., tako, da nihče več noč« investirati denarja v novo podjetje. Ali je to res-Ne, ne in zopet ne! Toliko se v zadnjem času piše o javnih delih, ki naj bi prinašala koris'1 narodu in državi ne le s tem, da bodo zaposlil nešteto delavcev in vse od javnih del odvisne industrije, obrti, trgovino, temveč tudi ustvarila javne naprave trajne vrednosti, ki bodo odprla pot k dosedaj zaklenjenemu bogastvu kočevski® gozdov, odprla Sloveniji in njenemu severnemu zaledju najkrajšo pot k morju, vključila v svetovni trgovinski promet razne kraje na našem jugu! omogočile se bodo stavbe cest, šol, vodovodov, bolnic itd. Vse to je potrebno, in samo zato ne more biti izvršeno, ker nimamo dovolj domačega kapitala. Prav tako ne drži izgovor, da pri nas noben domačin ne more ustanoviti novega industrijskega podjetja, ker baje ni nobenih izgledov za njen® uspevanje. Vendar ne more nihče zanikati, da je bilo baš v zadnjih letih ustanovljeno nebroj novih industrijskih podjetij, ki menda vsa dobr ko je »Pohod« prebral, 'podaril vse na-gratie in provizije, ki jih je tekom let, od strani klavničnega direktorja prejemal, meist-nenuu socialnemu uradu v Chikagu. Delavstvo je spričo te lepe poteze popolnoma umirilo. ki ga je on nakazafl, bo razdeljen v račkem revnim priseljencem iz Jugoslavije, fares plemenita gesta, g. ravnatelja Pissouri-Ja iz Lago di Tu birm Po njegovem vaoru so zaceli tudi drugi mogotci v Chikagu vračati ki so ga zaslužili! na prelahek način, oglašati se jim je začela vest. Vsak dan se ?edaJ‘ čita v diikaških distih: Toliko in toliko ]© podaril v isocialne s-vrhe gospod ta in ta. 5>aimo nič pa še nismo čuli, kdaj da je vrnil enar naš guverner Mr. Pinco. Namreč, vrml ono razliko, ki so mu jo nadležni uradniki urinili, ko je zaračunaval Mr. Pinco . razred brzovlaka, vozil se pa je z avtoimo-pwom last M. O. C. Še trši v tem pogledu pa je v Chikagu neki zdravnik, imena nočemo RusijeVaiti’ 'pcivern samo> da Je nek slovan iz Tuidii njega se drže zneski (knjižice), za Katere misli, da so že kar njegove in da zanje Jugoslovani v Chikagu ne vemo — ali se oridko vara. Prišel bo čas, ko bo tudi on pri-t f jse trske in polena tja, kamor spadajo. In tudi drugi, ne samo on. ; (.,?^.y'a'ežen> da ste priobčili zadnje poročilo z Lii ikaga, Vas prosim, da priobčite še današnje. Drugih novic za enkrat v Chikagu ni, razen, če omenim, da se krepko pripravljamo za volitve v senat, ki bodo takoj po Božiču, orak in drugi so že na agitaciji. Čuje se, da postavil kandidaturo tudi naš guverner, Mr- Pmco. Čudimo se možu, da hoče guvernersko mesto zapustiti, saj je vendar zJdiruže-no z večjimi prejemki’, kakor ono v senatu, seveda, če se vpošteva dejstvo, da naš guverner ni usekan na denar, potem ga razumemo, posebno Se, ker položaj na guverniji ni rožnat Prenatrpanost uradništva, ki jih je nastavljal personalni odsek, islaba finančna politika, ki jo vodi v Chikagu strokovnjak za nomorske^ vede in navigacije in druge slične •stvari, dajo našemu sruvemecaUs,povod, da gre raje v senat. Prav ima. pa bi bilo škoda moževih sposobnosti, da bi jih žrtvovali na korist Chikagu, ki se samo po sebi (če je dovolj denarja) prav dobro razvija. Za regulacijo Rio del Pivke, ki teče skozi Chikago, skrbi po očetovsko njegov p6dtguvemer. Za dobičkanosno Tramvay Comp. se trudijo njegovi prijatelji uispešno. Voda teče sama, elektrika in plin tudi. Vse je v najlepšem! redu, ohranili mu bomo spomin. Res, da je v City o! Chikago še nekaj nad 120 milijonov dolga in drugje še toliko, da ne manjka dosti do 200 milijonov, ali kaj pa je to napram temu, kar se je v zadnjih letih v Chikagu naredilo — nič! Ko sem ravno pri City Bank of Chikago, bi hvalevredno omenil, da je zadnje čase izr plačaila nekemu našemu juristu naenkrat 18.COO-— preračunamo v Vaš denar. Prav za prav depa nagrada za ta čas. Mož se je že preid1 leti lotil preureditve in prikrojitve »Code Napoleon« na chikaške razmere. Baje bodo začeli vporabljati že malce zastarel, a sedaj popolnoma prenovljen in odgovarjajoč zakonik po vsej U. S. A. Naš jurist je dodal zakoniku tudi potreben ključ za vporabo in pravilnik seveda. Veliko in slavno je delo našega mladega jurista in sociologa, ali majhno je plačilo City Bank of Chikago. Kaj hočete, še Bog, da je toliko dobil, če pomislite, da izplačuje omenjena banka, še revežem silno majhne zneske, za njihove najnujnejše potrebe. Prepričan sem, da hi Vaša Mestna hranilnica v takem slučaju in za tako važno predelavo, ne dala ni pare. Še nekaj bi Vam moral sporočiti iz Chi-kaga, bom pa to storil v prihodnji številki, če boste dovolili. Navsezadnje je pa le dobro, da se tudi Vi v Ljubljani seznanite nekoliko z našimi razmerami, da vsaj veste, česa naj Vas varuje pri poslovanju v Vaši občini — o Gospod! Nacionalni pozdrav iz Chikaga Vam po-ffliija Vaš udani L!. Din. &CHEOTP ? Naročila podjetij za voščila v novoletni številki »Pohoda« se sprejemajo do 24. decembra. Cena po velikosti prostora od 30 Din dalje. — Uprava »Pohoda«. Književnost >Naša pota«, revija za propagando turizma, družbo, šport in kino, ki jo izdajata f-veza za tujski promet v Ljubljani in mari-orska Tujsko prometna zveza, je pravkar -aključila prvo leto svojega izhajanja. Tekom etosnjega leta je objavila nad 50 prijetnih P opagandnih potopisov iz vseh krajev nase rzave,^ a poleg tega tudi veliko galerijo Metaiških slik, ki revijo po vrednosti popol-.- ®.a izenačujejo z vsemi inozemskimi revi-RpituTi - ^dnje številke omenjamo zanimivo rocmi™0 ^portažo iz Ljubljane do Zlato-^“kraljestva, dr. Lutmanov opis Cin-rin »n j i -, °rju, poročilo Lavoslava Strune o g altih v letošnji smučarski sezoni, lep i;^raPlatlčen članek MZSP »Po zasneženih n a i razpotjih«, Zupančičevo kramljanje o delu SK Polža, ki je v kratkih mesecih Jega obstoja zgradil lep dom nad Višnjo v katerem je Gabršček osporaval vkliii^6Ze ^orska mandata, ki sta bila rovi ionVSem ^nedokazanim sleparijam ove-kfllrm m na Predlog voditelja slovenske klerika j!™/*6 ,dr- Gregorčiča. Žalosten je ta nisatfi; si°venske zgodovine — pravi 1 a poučen za nas — dodajamo mi. Vnr.Boi Slovencev v Gorici je bil občudo-nekff; yr.efen\ Nenavadni uspehi, ki so v vs-ii -j sk.°traj izpremenili lice nekdaj bil; videz italijanske Gorice taka, da so — Pred vojno Slovenci že gospodarji uilice Vfi(|n0nv, lllareičem zasluga našega agilnega in skih ,», '!ev. ^a nacionalnega borca. Sloven-več tiJr°kje, hodilo (pred vojno) v šolo že učenno^0 ^ jan^kih. Trgovskih in obrtnih Slovenit80 imeli Slovenci več nego Italijani, vsei črtiVr.g0vina in obrt ie zmagovala na veda frnA -ka P°dJetnost je potrebovala se- Tudi i ln zaslombe v denarnih zavodih. sami praS l°b“L Ako Gori{ani nf” “”'1! klienii j ®}oz za vse postojanke, so jih rastla «i slovenskih pokrajin. Tako je dežele. ska Gorica sr^i lepe Goriške TT j čudil temu0 pr,i.?el Pred vojno v Gorico, se je imeli največli v. tn,lu napredku. Slovenci so naja do Trsti ^otei> kar jih je bilo od Du-Jelenu« imeli’ lrne^i 80 meščanski hotel »Pri ^erno ureienih8? na'lepše izložbe svojih medanske. Slovenlk»°Vi^ ki so Prekašalen ita' mestu. Slovenska hi« 1 prevladovala v da se je celo 1)08691 >e ra6tla tak°’ z&rozii ko fe nriSA? velenemec Dobernig “ vMel °0 KS««-! l«tih v Oopico goro in res prisrčno Ravljenovo reportažo o »Kraljevskem večeru v Boki«, kjer nam pisec opisuje spomine z zadnjega potovanja senatorjev in poslancev na Krf, kjer so se poklonili iztrohnelim kostem padlih herojev. Revijo krasi nešteto prekrasnih slik, a vsebuje poleg tujsko prometno propagandnega gradiva tudi precej beletristike, tako da more vsakemu inteligentu zamenjati vse inozemske revije. Posebno zanimiva je tudi slovenska heraldična rubrika, ki pa jo revijo s pričujočo številko zaključuje. Za prihodnje leto je napovedala magacinsko obliko in vsebino, kar jo bo nedvomno še bolj uveljavilo. Revijo, ki velja za vse leto le malenkostnih Din 60-— toplo priporočamo vsem našim čitateljem. Naroča se: Ljubljana, poštni predal 114. Čuvamo Jugoslavijo! V Ljubljani, v decembru 1934. Vsak zaveden Jugoslovan mora z veseljem pozdravljati našo tako nujno potrebno akcijo: »Svoji k svojim!« Potrebno je pa tudi nujno podrobno delo v tem smislu. Kot trgovski potnik, ki potuje po širni naši Jugoslaviji imam priliko opazovati, koliko se pri nas greši pri tem. Tuji potniki, največ židovski iz Avstrije in Madžarske si kar podajajo kljuke pri svojih obiskih po trgovinah! Imamo poštene domače veletrgovine, domače tvornice, a težko je tem večkrat razpečavati svoje blago po Jugoslaviji, ker po večini ošabni in oholi tuji agenti s svojim vabljivim in vsiljujočim ponujanjem ne gredo preje proč od svojih žrtev, dokler nimajo podpisanega naročila! V našem trgovstvu se mora sedaj vendar že zbuditi narodna zavest, da bodo pognali vse te vsiljivce, ki prihajajo iz inozemstva, čez prag. Vprav v tem času, ko vse kupuje za Miklavža, sem opazil sledeče: V več trgovinah v Ljubljani, Celju, Mariboru, v velikem številu v Zagrebu, še več v Beogradu, izključno pa po mestih v Banatu, kakor n. pr. v Vršcu, Vel. Bečkereku itd. sem opazil po izložbah skoraj le izdelke dunajskih tvrdk Heller in Stollwerck bonbonov in čokolad! Imamo vendar v Jugoslaviji toliko dobrih in prvovrstnih tvornic kanditov, bonbonov in čokolad, da bi pač ne bilo potrebno te sladke umetnosti uvažati. Vsakega Jugoslovana, ki pa kupuje te uvožene izdelke, naj bo do dna duše sram, da se tako malo zaveda svoje nacionalne dolžnosti! Zvedel sem od zastopnikov neke dunajske tvrdke, da še cel<5 staro robo razpošiljajo v Jugoslavijo, češ za te »Balkance« je vse dobro! — Pa to niso izmišljotine, ampak gola resnica. Vse starše pa pozivamo, da naj kupujejo darila za svoje malčke le domačega izdelka, ki so itak cenejši, kot uvožena, večkrat stara, slabša roba in storili bodo prav sebi in domovini. V vsaki jugoslovenski hiši naj že pri vhodu visi prepotreben napis: Svoji k svojim!« Vas gospod urednik pa rotim, naj naša dična Narodna Obrana napravi tudi po drugih banovinah, zlasti po Banatu, red, da ne bo samo dunajsko in madžarsko blago v izložbah, temveč dobro, ceno, domače blago! F. K. Po naši zemlji nevarno rast. P°dpornUc^ in ^ naiLr-V Gabrščku stalnega v najtežjih časih 10 let sta- rosta, ki se je udeleževal vseh zletov — na praških n. pr. je bil na vseh od Ji 1891. do 1. 1912. Goriški Sokol je dobil od Gabrščka prvo telovadno orodje in po njegovi zaslugi prvo telovadnico. Kadarkoli smo imeli v Trstu, v Ljubljani ali drugod večje narodne prireditve, vselej smo mogli računati na Goričane in njih sodelovanje v večjem obsegu. Pripeljal jih je A. Gabršček. Tudi v Ljubljani smo imeli večkrat priliko videti velike skupine Goričanov pod Gabrščkovim vodstvom, posebno ob otvoritvi Narodnega doma, ob odkritju Prešernovega spomenika in na sokolskih zletih. Takrat so vozili iz Trsta in Gorice posebni vlaki. Mnogo je vsega tega, če pogledamo ob njegovi 70-letnici nazaj. Človek se čudi, kaj zmore en sam pravi mož na svojem mestu, lil vendar se adi, da ga niso strla niti leta ■dela niti težki udarci vojnih let. Še vedno je čil in svež. S kako spretno roko je prevzel vodstvo »Branibora«, kako zvesto živi svoji Goriški, kako jasen pogled ima v vse naše razmere to in onstran meja!... Ves je naš ta nacionalni borec in mi le želimo, da bi mu bilo dano dovršiti svoje življenjsko delo tako, da bi videl uresničenih čim več svojih mladostnih idealov. Njegovo delo bomo vedno lahko stavili mladini za zgled, kako človek ne sme kloniti in omahovati, ampak delati in boriti se do konca. Ob 70-letnici ima naš jubilant veselo zftveet, da ima mnogo prijateljev v svoji domovini to in onstran meje in v slovanskem svetu, kjer je tolikrat zastopal naš mali narod, da bi postali veliki. »še na mnoga leta!« mu kličejo vsi nacionalisti. Uubliana BEG V EGIPT! Še več kot mesec nas loci od dneva, ko bo naša banovina volila tri senatorje in namestnike, pa vendar je toliko priprav in kandidatur! Vedno nova imena se pojavljajo, vsak smatra sebe za edino sposobnega in pozvanega, vsak srez, vsak stan postavlja svoje zahteve. Nastaja dren, ki ga še povečujejo razni ugledni gospodje, ki se kandidirajo kar sami. Nekaterim postaja nesimpatično breme njihovega poslanskega mandata, pa bi ga radi še pred potekom zakonodajne dobe zamenjali za mirnejše in sigurnejše šestletno sedenje v senatu. Doslej mladi in borbeni so se naenkrat zavedli svoje dozorelosti in starostne vstaljenosti. Kdo se bo pretepal s tisoči volilcev, ko pa je komodnejše dobiti si primerno število pristašev med par osebami, ki imajo pravico voliti senatorje. In poleg tega — tam le štiri leta, tukaj jih je pa kar šest! Tudi to prihaja v poštev, ?Mo pričakujemo, da se bo javilo še kaj poslancev. Pa so še drugi kandidati, ki žele v senat, čeprav ne iz strahu pred skupščinskimi volitvami! Saj so še druge nevšečnosti, katerim se je dobro izogniti z begom v varni zaliv senata. Občinske volitve tudi niso posebno prijetna zadeva, posebno, 5e so brenclji sitni in znajo najti kljub vsemu otepanju mesta, kjer lahko zasekajo skeleče rane. Še bolj neprijetno je sprejemanje kakih proračunov, združenih s povišanjem raznih javnih dajatev, zlasti če naj se sprejmejo taki proračuni tik pred novimi občinskimi volitvami! Apres nous le deluge, si mislijo gospodje senatorji in spe, samo Bog daj, da bi srečno končali in da bi tudi v resnici postali senatorji. Dober tek gospodje, ta tek je vsaj za mnoge senatorske kandidate tek uedinjenja! Upajmo, da jih bo uedinil v pozabljenju! V' Črnuče Spominska lipa Na praznik Zedinjenja sta občinska uprava Ježica in črnuška šola zasadili na Črnučah ponosno »lipo Ujedinjenja«. Izvedba slavnosti je pokazala, da sta se zlasti učiteljstvo in mladina črnuške šole zelo skrbno in navdušeno pripravila na saditev lipe. Slavnosti so prisostvovali člani občinske uprave, predsednik kraj. šolskega odbora g. Pečar, domači župnik č. g. Tomelj, upravitelj šole Mihelčič z učitelj, zborom in vsemi šolarji, tukajšnje orožništvo, gasilci v lcroju itd. in mnogo Crnučanov. Slavnost je otvoril g. Mihelčič z jedrnatim prikazom politične zgodovine južnih Slovanov in s krepkim orisom naših nalog po marsejskem umoru. Temu so sledile lepe deklamacije šolarjev in ■njih izredno ubrano zapeti »Oj Doberdob«. G. Pečar je navdušeno pozdravljal ponosno lipo in tolmačit njeno visoko vlogo v združevanju sil za čuvanje Jugoslavije. V imenu Narodne Odbrane na Ježici in Sokola Ježica je g. Jože Kregar čestital ■Črnučam k nacionalnemu aktu sajenja spominske lipe. Kakor lipa s koreninami išče našo zemljo in življenje v njej, tako bodi živ med nami samo oni, ki ne zataji in zavrže stika z domačo jugoslovansko zemljo. Vse drugo pa naj se posuši in uniči, da ne bo škodilo poletu državne in narodne jugoslovanske misli. Mladina na poti v šolo, odrasli na poti v bližnjo cerkev, vsi popotni, pazite na to lipo, gojite jo in častite njen pomen. Združite se z njeno rastjo in ko odhajate s sveta, jemljite z lipe Zedinjenja vejico, list ali cvet za sppmin. Nato je pod lipico zadonela himna »Bože pravde«. Bled Prejeli smo prospekt Park-hotela na Bledu, ki je tiskan v Budimpešti. Ali vodstvo Park-hotela res ne uvidi, da je skrajno neumestno, da naročuje prospekte, ki bi jih prav tako izdelale tudi domače tvrdke, v budimpeStanski tiskarni? Danes propagiramo povsod rabo domačega blaga, vsi merodajni krogi se čutijo dolžne, da čimbolj pospešujejo domačo produkcijo in delavnost. Pri vseh teh naporih pa imajo gotovi gospodje gluha ušesa za vse, kar je domačega. Tudi blejska gospoda se bo morala vživeti v dejstvo, da je danes pač tak čas, ko moramo smatrati vse, ki kupujejo, oziroma naročajo blago po nepotrebnem v tujih državah, za škodljivce našega domačega gospodarstva. Ježica S TRZINA NA JEŽICO Na praznik Zedinjenja sem potoval proti Črnučam in Ježici po poti, ki jo v Ljubljani imenujejo Tyrševo, ki bi s tem imenom lahko šla do severne državne meje — a jo še vedno nazivamo: Dunajska cesta. Na poti je bilo precej voznikov, znak, da praznika Zedinjenja še ne nosimo vsi v srcu. Na kraju Stožic je nekdo gasil apno ... Ob poti pa stoje lepe hiše, posebno imovite izgledajo črnuške in posavske gostilne. Toda, podelimo jih lahko v dve skupini, v one, ki so razobesile državno zastavo in v one, ki celo na Zedinjenje take zastave niso imele. To so bile: gostilna pri Rogovilcu, pri Alešu in pri Ruskem carju. Nacionalisti nismo tega naziranja, da bi te, zlasti od nacionalnih Ljubljančanov močno obiskovane gostilne stale gospodarsko tako slabo, da bi si v 16 letih ne mogle nabaviti državne zastave I Zato sta tu mogoči samo dve stvari: ali zanikrna nacionalnost ali premišljen znak separatizma! Radi bi natančno vedeli I Koprivnik ori Kočevju Sokolska četa, občina, šola ter gasilska četa so proslavili praznik 1. decembra skupno, s sv. mašo — obredi so le v — latinščini, in z zasaditvijo spominske lipe pred občino, odnosno pred šolo. Zbralo se je zelo lepo število občinstva, kjer* je povzel prvi besedo podžupan g. Stane Lušiu, ki je v kratkem obrazložil, zakaj zasajamo spominsko drevo — lipo — simbol Slovanstva. Za njim sta govorila še g. predsednik občine (v nemškem jeziku) ter starosta sokolske čete brat Prinčič, ki je razložil v svojem krepkem govoru, zelo globok pomen zasaditve spominske lipe in pa praznika Zedinjenja. K nagovoru g. župana je treba pripomniti, da je njegov nagovor sestavil g. župnik Schauer, ter oskrbel tudi doslovni slovenski prevod. Prepis tega nagovora v slov. jeziku, je bil dostavljen tudi podžupanu s pripombo, da je to oboje (nemški original in pa prevod) doposlano občini od sreskega načelstva r Kočevju z naročilom, da naj se vsebina (nemška in slovenska) prečita pri slavnostni zasaditvi spominske lipe. Gospod podžupan in starosta sokolske čete br. Prinčič sta to odločno odklonila, ter na njiju vprašanje, kdo je to sestavil, dobila od obč. tajnika odgovor, ki je glasil, da g. župnik Schauer; odgovor g. župana pa je glasil, da je to sestavil g. tajnik. Namen te Vaše laži in izkoriščanje naslova sreskega načelstva pri tej Vaši mahinaciji, gospodje gostje gostiln Rožič in Kump je prozoren, kakor ne izkalena jutranja rosa. Povemo Vam ob tej priliki — bojite se drevesa lipe — to je znaka Slovanstva, vsaj g. župnik omenja v svojem lepem, dobrem in zelo previdno zavito sestavljenem govoru — lipo za drevo miru. Ako bi se ga pa vprašalo kaj pomeni hrast za njih Nemce, bi gotovo tolmačil, kar res pomeni in kar je v resnici. Znano nam je, da se ne morete še danes znajti tu, kjer ste, kar je tudi enostavna posledica tega, da Vam ne prija senca, ne vonj lipe. Poznamo Vas, g. župnik, da ste strogo zagrizen v svojih nacionalnih načelih in da bojkotirate vse, kar je pristno jugoslovanskega (dokazi na razpolago), ali kljub temu bi se morali kot župnik in prijatelj miru udeležiti skupne slavnostne zasaditve lipe, ne pa, da ste jo bojkotirali. Vabljeni ste bili tudi na šolsko proslavo Zedinjenja, a tudi sem, kljub temu, da Vas je gdč. upraviteljica šole povabila in čakala, kljub temu, da je to Vaša sveta dolžnost, kot kateheta, ki je tudi sestavni del učiteljskega zbora in bi moral prisostvovati šolski slavnosti, niste prišli. Ako se pa zaletijo kaki kulturbundovski pevci v še tako oddaljeno vas, tam je Vas gotovo dobiti. Povemo Vam, da ni to nobena državljanska vzgoja mladine s strani župnika in njihovega veroučitelja. Morda ste si pa nadeli za svojo faransko nalogo, da bodite v nekako čudnem stanju iz gostiln ter obdelavati mirne vaške fante in dekleta s psovkami — Gesindel. Priče na razpolago! Gospodu županu, ki ga poznamo za. značajnega moža in ne dvomimo v njegovo dobrosrčnost in poštenost, svetujemo, da se izogiblje vsakega vpliva s strani gospodov, ki so mu najbližji v Koprivniku ali pa onega gospoda v Kočevju, ker drugače zna nasesti, kar mu gotovo ne bo v čast ne v korist. -o. -i. .POHOD' živi som« oi naročnine! Stran U. Štev. 49. NAŠ POKRET Vabimo na to elitno prireditev vso hrastniško prebivalstvo. Ker je isto organiziral na poziv emigrantskih organizacij Krajevni odbor NO v Hrastniku, je za vse članstvo NO udeležba strogo obvezna! Zaprisega članstva Narodne Odbrane Po nalogu Središnjega odbora mora Oblastni odbor izvršiti zaprisego celokupnega članstva NO. Članstvo ljubljanskih in po možnosti tudi bližnjih okoliških organizacij mora biti zbrano 16. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v areni Narodnega doma. Prihod obvezen. Novi krajevni odbori NO. Središni Odbor Narodne Odbrane v Beogradu je na osnovi člena 8., odstavka V., pravil pod št. 6720 od 26. novembra 1934 potrdil novoizvoljene odbore 'krajevnih organizacij Domžale: PreldsednLk: Bizjak Slavko, upravnik pošte, I. podpredsednik: dr. Hočevar Matija, zdravnik, II. podpredsednik: Šribar Ivan, trgovec, tajnik: Mišic Franc, uiradmik sreskega načelstva, blagajnik: Jenko Janko, prometni uradnik, odborniki: Durjava Karel, delavec, Gabrič Janko, kovač, m. ph. Milič Drago, lekar-nan, Osovnik Anton, dijak, Skok Demieter, trgovec, vsi v Domžalah. Radeče pri Zidanem mostu: Predsednik: Meze Ivan, zasebni nameščenec, pcddipredsednik: Zupanc Jernej, trg. nameščenec, tajnik: Kuhar Zdravko, knjigovodja, blagajnik: Uršič Viktor, delavec, odborniki: Peteline Alojziji, zasebni nameščenec, Premerstein Robert, državni nad-gozdar, Zahrastnik Ivan, železničar. nadzorni odbor: Mrežar Maks, delavec, in Plevelj Drago, železničar, vsi v Radečah. Radefe OBČNI ZBOR NO KADEČE Dne 4. novembra se je vršil v Radečah ustanovni občni zbor krajevne organizacije NO, ki so se ga udeležili vsi prijavljeni člani. Kot prva točka dnevnega reda so bile volitve predsednika in je bil na to mesto izvoljen brat Ivan Meze, ki je občni zbor otvoril ter predal besedo zastopniku Oblastnega odbora NO bratu dr. Cepudru. — Brat dr. Cepuder je razložil zgodovino NO, orisal je njeno ogromno delo in žrtve, ki jih je položila na oltar narodnega in državnega edinstva. Pozval je zborovalce, naj se strnejo k resnemu delu za narod in državo. Izvajanje brata dr. Cepudra so zborovalci z navdušenjem sprejeli. Nato je povzel besedo brat Boris Sancin, ki je pozival mladino k ustanavljanju omladinskih sekcij. Nato so bili predlagani nekateri člani za izvršne člane. Določena je bila še članarina itd. Brat Meze je občni zbor, ki je trajal poldrugo uro, zaključil s pozivom na članstvo, naj se zaveda dolžnosti in članske discipline. Kranj Ježica Bliža se rojstni dan kralja Zedinitelja. V njegovo počastitev in v zahvalo Ježice za veliko delo slavnega Junaka odkrije Narodna Odbrana v nedeljo dne 16. decembra ob 15. uri spominsko ploščo z vklesano marsejsko oporoko. Plošča 130 krat 35 iz belega marmorja z napisom: Čuvajte mi Jugoslavijo, Aleksander I., Marseille 9. X. 1934. NO< je odlično delo domačega kamnoseka g. Novaka in bo vzidana na levo pročelje narodne šole na Ježici. Poleg petja združenih pevcev ter petja in deklamacij šolske mladine bo na sporedu tudi slavnostni govor br. dr. Cepudra. Razen domačih organizacij se udeleže slavnosti tudi Odbranaši iz Ljubljane. Hrastnik Kočevje Občni zbor krajevne organizacije Kočevje Dne 17. decembra t. 1. bo v Kočevju občni zbor krajevne organizacije Narodne Odbrane v Kočevju. Vsi povabljeni iz Kočevja in okolice, naj se tega občnega zbora zanesljivo udeležijo. Na občnem zboru bo govoril tudi predsednik Oblastnega odbora NO brat dr. Cepuder. Narodna društva prirede v nedeljo 9. decembra t. 1. ob pol 11. v Sokolskem domu narodno obrambno prireditev s sledečim sporedom: 1. Govor. — 2. »Klic naše zemlje«, revija, j s petjem, godbo, recitacijami, telovadnimi točkami itd. Izvajajo jo člani emigrantskih organizacij iz Ljubljane in Trbovelj, trboveljska deca in hrast-niško glasbeno društvo. Vstopnine ni! Za kritje režijskih stroškov pa se bodo sprejemali prostovoljni prispevki. V sredo, dne 12. t. m. ob 20. uri se bo vršil v Narodnem domu občni zbor Krajevne organizacije Narodne Odbrane. Pozivamo vse članstvo, da se tega zbora polnoštevilno udeleži. Litiia ONO v LITIJI Naša sekcija je imela dne,25. novembra t. 1. I. občni zbor v čitalnici Sokolskega doma v Litiji. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, otvoril ga je sekcijski komisar brat Srečnik Viktor, z uspešnim govorom, vzpodbujajoč brate k nacijonalni zavednosti in vztrajnem delu. Tudi tajniško in blagajniško poročilo je bilo vzorno podano, nakar se je vršila volitev odbora, katerega smo morali izpopolniti, ker je bil prejšnji odbor samo začasen in nepopoln. Upamo, da bo naša sekcija vestno izpolnjevala svoje dolžnosti in čuvala oporoko viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Čuvajmo Jugoslavijo! Rogaška Slatina Že nekaj časa opažamo v našem zdravilišču živahno gibanje. Odhajajo člani zdraviliške uprave drug za drugim s svojo prtljago na kolodvor, a neki se pripravljajo na odhod. Skrivnostno je zašumelo po našem lepem zdravilišču. Zapihal je hladen veter pozne jeseni. Kaj neki to pomeni? Domačini nimamo nikakšnega vzroka žalovati za odhajajočimi gospodi. Posebno ne, ker se še živo spominjamo, koliko hrupa in nepotrebnega razburjenja so povzročili lani ob priliki komasacije občin, ko so s svojega ozkogrudnega stališča nastopili proti najmanj 90odstotni večini vsega prebivalstva in na kraju dosegli, da ni prišlo do združitve okolišnih občin z Rogaško Slatino. Ne bomo obsojali vseh povprek. Naj nam ne zamerijo naše odkrite besede oni, ki so si z vestnim izpolnjevanjem svojih stanovskih dolžnosti in s svojim javnim udejstvovanjem stekli zasluge. Pokazati hočemo na one, ki se tako samozavestno prištevajo med kulturne delavce, imajo pa na umu predvsem lastno korist. Pulijo se za razna mesta v naših kulturnih organizacijah, da lahko potem, ko so *■ učvrstili svoje pozicije, uveljavljajo svojo samovoljo. In če se predrzne kdo kritizirati njihovo delovanje, ki je večkrat v direktnem nasprotju » interesi naroda, nastopijo takoj kot >priznani kulturni delavci« z vsemi svojimi častnimi naslovi-Obenem so pa pripravljeni seveda stopiti v stik z vsakim nemškutarjem — posebno če je bogat in ima svoj avto — in podpreti vsako njegovo akcijo. Smo takšno škodljivo delovanje obsodili v našem glasilu že lani po občinskih volitvah, ker je bas po zaslugi takih »kulturnih delavcev« pr*' šel marsikateri nemškutar na vplivno mesto v naših občinah. j Ob tej priložnosti želimo dati izraza našemu prepričanju, da so nam nemškutarji danes mnogo manj škodljivi, kakor pa oni kulturni delavci, K1 pod krinko nacionalizma v kalnem ribarijo. Ta-kim bomo nadalje posvetili vso našo pozornost- Marenberg MEJA — SVOJEMU VITEŠKEMU KRALJU Marenberg, 27. nov. Da dostojno in na najsvečanejši način počast* spomin našega blagopokojnega vladarja tudi nas* severna meja, je sklenilo Sokolsko društvo Maren; berg-Vuhred, da zgradi v 1. 1935. svoj sokolski dom, ki se bo imenoval: Sokolski doni Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. To bo prvi sokolski dom severno od Drave 0» naših državnih mejnikih. Sokolski dom bo živ in svetal spomenik D* našega tako tragično preminulega vladarja. Op* mejnemu prebivalstvu in vsem nacionalnim & kulturnim društvom pa bo žarišče prosvete in na- rodnega edinstva ter steber jugoslovenskega nacionalizma. Sokolsko društvo Marenberg-Vuhred se je osnovalo leta 1919. Vzlic najtežjim razmeram Je napredovalo od leta do leta. Kupilo si je stavbni parcelo za 35 tisoč Din in jo izplačalo. V teku y> dni pa smo nabrali med našimi Sokoli 60.000 Di»> kar je za današnje razmere že lepa vsota. V odboru, ki si je zastavil to lepo nalogo, so-starosta Peter Mravljak, veleposestnik, učitelj Ter-čak Stane, gostilničar Cizej Janko, uradnik Ka"' drič Rado in učitelj Kolar Vilko. Bratje, severna meja Vas kliče! Naj ne b® nobenega med Vami, ki se ji ne bi odzval, če tud' z najmanjšim zneskom in podprl svoje brate o* meji, ki so v času raznarodovanja stali v najhujs' borbi za svoj rod in jezik. S tem se bomo najlepše oddolžili spominu likega kralja izpolnjujoč njegovo sveto oporok*1' »Čuvajte Jugoslavijo!« . NACIONALISTI! Kupujte in vporabljajte žalne kole^ Ciril-Metodove družbe. Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"! Hu&edus mite MILO in Becioti ptcaifti ficahlc sta PRISTNA DOMAČA IZDELKA tvornice, ki dela z DOMAČIM KAPITALOM in domačimi delavci in nameščenci. Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljša, ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnja. Kupujie same ves dcm&če izcfelfee 1 prva kranjska tvornica pletenin LJUBLJANA ZALOŠKA CESTA 14 TELEFON 22-05 USTANOVLJENA 1899 IZDELUJE vse vrste moških, ženskih in otroških nogavic iz bombaža, volne in svile, kakor tudi raznovrstno pleteno perilo UiicatudC ŽARNICA V D E KALU MENIH Do 20% več svetlobe I ZAHTEVAJTE JO POVSODI INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV D. D. 1A8ŠE p. Domžale izdeluje krojaške potrebščine, platno za naslonjače, gradi za zavese in žimnice, belo laneno platno, brisače, brisalke in namizno perilo, impregnirano platno za plahte, platno za vreče, slamnjače itd., kakor vse ostale v to stroko spadajoče proizvode. Vsak zaveden Slovenec zavaruje le pri naSi domači VZAJEMNI ZAVAROVALNICI L J U B L J I ZAVARUJE: POŽAR / VLOM / STEKLO / ZVONOVE JAMSTVO / NEZGODE / ŽIVLJENJE / KARITAS CENTRALA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA C. 19; LASTNA PALAČA; TELEFON 2521, 2522. PODRUŽNICA V CELJU, PALAČA LJUDSKE POSOJILNICE. GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU, LOŠKA ULICA 10, V NOVEM MESTU, LJUDSKA POSOJILNICA • Krajevni zastopniki v vseh občinah* Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja la Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani-