PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FR« O R J E UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792.1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založbam: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. _____ Leto IH - Cena 10 lir 6 jugolir - 2.50 din TRST četrtek, 11. septembra 1947 Poštnina plačana y gotovini Sp-dizione in abbon. postale Stev. 691 Hapad na jugoslovanskega vojaka v ulici Carducci Včeraj zvečer ob 19.15 sta sa dva jugoslovanska vojaka, c‘ana jugoslovanskega odreda ® Pevskega zbora, ki redno na-°Pa v radiu že od maja 1945, po ulici Carducci mimo -nega Miku-lca in ga stisnil k bližnji steni li< *er ga začel tepsti. Medtem ča-pa je neki civilist, ki je po J°jem videzu kazal, da je do-®a nekje v južni Italiji, napaja tov. Selimanoviča. Okoli ba-* 3e je nabralo precejšnje šte-ameriških vojakov in Trža-';anov, ki so eni z zanimanjem, ^gi pa z zadovoljstvom opajali dogodek. Poudariti je tre-a> da jugoslovanska vojaka ni-ta reagirala na izzvano provo-ac‘jo, marveč sta se mimo aknila napadalcema. Kot p° navadi, tudi tokrat ni ° nikjer niti civilne niti voj-Lv. Policije, ki bi napadalca iz-a'a javnim oblastem. , Primeri nekorektnega in več-celo surovega postopanja katerih ameriških vojakov raofi našemu ljudstvu, ki se je jho osvobodilo izpod nacifaši-^,cnega jarma, a je ob njiho-prihodu v naše kraje po= ravilo skupne zaveznike, so ki globoko šalijo ponos j. dostojanstveni čut našega 'H a! dejstvo pa, da se je ' ameriških oboroženih, sil stanapadel člana Jugo-»»nske armade, ne more i ti v mejah običajne dnevne ' Kr°nike. pad na jugoslovanskega v laka se je pripetil v Trstu, .ga je — /cof celotno Julijsko n/ino — osvobodila Jugoslo-armada skupno s tukaj-hm prebivalstvom; žrtev na-sikT pripadnik odreda Jugo-^nske armade, ki je v se= XIII, zavezniškega korpu. 1 kar pomeni, da je Jugoslo- vanska armada tudi v coni A na domači zemlji. Znana je sicer gonja ameriških imperialističnih krogov proti novi Jugoslaviji; znana je ameriška politika v Grčiji, Turčiji, na Kitajskem itd.; znani so Trumanova doktrina in cilji, ki se skrivajo za Marshallovim načrtom; znano je tudi, da je poveljnik ameriške mornarice v Sredozemlju admiral Bieri izjavil, da se ameriška mornarica ne bo umaknila iz Sredozemlja niti po podpisu mirovne pogod= be z Nemčijo, ker mora «bra-niti interese ZDA in njihovo zunanjo politiko»; a da bi vse to sovraštvo ameriške imperialistične klike do vsega, kar je demokratično in ■ ljudsko, zajelo tudi preprostega ameriškega vojaka in ga privedlo celo do osebnega napada na pripadnika Jugoslovanske armade, tega pa vendarle nismo pričakovali. Prepričani smo, da bo zavezniška vojaška oblast tudi s svoje strani zadevo raziskala, kriv. ca kaznovala, v bodoče pa poskrbela, da pripadniki Jugoslovanske armade v sestavu jugoslovanskega odreda — za čigar ugled in osebno varnost je dolžna skrbeti — ne bodo več izpostavljeni sličnim napadom. Ameriški državljan na mladinski progi Beograd, 10. — Ameriški državljan Paul Boose, M je bil dve leti uradnik pri Unri v Beogradu m ki je ostal v Jugoslaviji po zaključku Unrinega dela, je šel na delo na mladinsko progo, potem ko je šest tednov potoval po Jugoslaviji m obiskal najvažnejša turistična središča. Izjavil je, da je prišel delat na mladinsko progo, da se osebno prepriča, kako dela jugoslovanska mia* dina za obnovo domovine in da na kak način predstavlja ZDA med številnimi mladinci drugih držav, ki delajo na progi, ker Je ameriško zunanje ministrstvo odreklo potni list dijakom, ki so želeli potovati v Jugoslavijo. Izjavil je tudi, da bi bilo želeti, da bi brigada ameriških vseučiliščnikov prišla na delo na mladinsko progo, ker se pri tem delu lahko mnogo nauči. Vsi Jugo- Polog ratifikacij š* • ponedeljek > Parim Pričela se je predaja oblasti v raznih krajih cone „A“ - Ukinjen promet na demarkacijski črti Slovani in inozemci pri tem čutijo, da so zgradili nekaj konkretnega, železnico, k; je ena največjih del, ki se je izvedlo v duhu mednarodnega sodelovanja. Canterburyjski dekan v Zagrebu Zagreb, 10. — Camterburyiski dekan Johnson je včeraj obiskal Zagreb- Sprejel ga je predsednik pre-zidija hrvatske ljudske skupšč ne, Vladimir Nazor in predsednik hrvaške vlade Vladimir Bakarič. 10. rov, . ° ratifikacijske listine o mi-P°godbi z Italijo položili v 'Zu v ponedeljek, in sicer za ža')nciio zunanji minister Bidault, {v ttglijo britanski poslanik Duff ^ i/r' za ZDA ameriški poslanik, j,0r^Ovietsko zvezo pa poslanik Bo- stvy ^^^kem zunanjem ministr-kakor poroča agentka ^ranoe Presse», da je angle-tlfikV*^® sporazumna za polog ra-l nac‘-lsltih listin mirovnih pogodb V, °^e s Finsko. 15_ nc*Ja <-ATL> poroča, da 1» od l’ala't?lembra dal->e uradno prene-ska .j 'orn vino-pravno italijan- Vatai avna oprava, v Trstu in na je'n delu ozemlja, ki ne bo več 0 Ped Italijo. Tega dne bodo Iz Pariza poročajo, Madžarsko, Bolgarijo tn i„ ,"bnl3° 15. septembra v Parizu, * °Sa dne v Moskvi glede po- ...si. " , “-o------- ravnateljstvu v Rim.v in dr- V raznih krajih področja A bodo pripadali Jugoslaviji, je v teku predaja oblasti. Iz zanesljivih virov se dozniava, da je postaja v Pulju že včeraj prešla v roke jugoslovanske železniške uprave, medtem ko so za sežansko postajo, ki je imela biti izročena danes, odložili predajo na prve dni prihodnjega tedna. Ista agencija poroča, da so od. danes o polnoči ukinili po naredbi jugoslovanske vojne uprave za I-stro in Slovensko Primorje promet preko demarkacijske črte, ki jo je določila štiričlanska komisija in ki določa meje med Jugoslavijo in STO-jem ter med Italijo in Jugoslavijo. (To je razumeti tako, da ostane za sedaj promet ukinjen preko dosedanjih blokov ob Morganovi črte do dokončne zasedbe meje, k' gre zapadno od, te črte; škofijski blok ostane odprt in promet je kakor sedaj možen do meje, ki gre od Morganove črte do Novega grada pri Poreču). Nesramne obtožbe proti tov. D'Este-ju Objavljamo prepis pisma, ki ga je tov. D’Este poslal C.I.D. Špecial Branch'-<,Podpisani protestiram proti moji nezakoniti aretaciji dne 3. septembra I9ip pod dvema lažnima obtožbama, ki trdita, da sem dal prijeti v Trstu v maju 191,5 dva fašistična kriminalca, ki jima je ime Valentini Antonio in Benvenuti Attilio. Prvi je fašist še iz časov pred pohodom na Rim, politični tajnik fašističnih sindikatov v Trstu, kapetan republikinskih črnih band, dodeljen uradu za pošiljanje delavcev v Nemčijo; ubijalec tov. Depase Luciana iz Izole v letu 1923; požigalec in srastrellatoren za časa nacija-šizma. Kje je sedaj ta zločinec, ki ga je ljudsko sodišče v Kopru obsodilo na 20 let? Morda kje v Italiji, da tam nadaljuje svoje delo v šlcodo antifašistov, ali pa ga je ljudska jeza pomendrala v smislu navodil zavezniških komand po radiu? Zaradi tega skušajo uvesti proti meni proces? Drugi, Benvenuti Attilio, fašist od leta 1922 je takoj po svojem vstopu v fašistično stranko dal aretirati so antifašistov in za vso dolgo dobo od leta 1922 do I9’i5 ni delal drugega nego odrejal aretacije in pretepanje antifašistov. Bil je tudi ustanovitelj republikinskega fašiia in njegov tajnik. Njegove naloge za arastrella-menteii, požige in pošiljanje delavcev iz Izole na prisilno delo za naciste so vedno izvrševali zvesti «ka-merath. Ljudsko sodišče v Kopru ga je obsodilo na 15 let prisilnega delan. Pismo tov. D’Este]a ugotavlja nato, da obstojajo tydi druge ovadbe iz-begtc iz kopskega, okraja; gre za ovadbe fašistov, ki so v Trstu, ker bi v svojem domačem kraju morali odgovarjati za svoje zločine. Pismo se takole zaključuje: eZato zahtevam, da se mi dajo pojasnila glede moje protizakonite aretacije. Vi me nikakor ne morete pridržati zaradi službe, ki jo izvršujem na področju B. Bil sem na demokratičen način izvoljen od ljudstva, da branim njegove interese in da se do kraja borim proti fašizmu, kar tudi delam, zato da ostanem zvest prisegi, ki sem jo dal tistim, ki so žrtvovali življenje ki | na bojišču in v koncentracijskih taboriščih za zmago demokracije. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! D’ESTE BRUNO P. S- Zahvaljujem se za številne izraze solidarnosti demokratičnega ljudstva STO-ja. Mestni odbor SlAUzaTrst čestita Moskvi ob 8. stoletnici Mestnemu Sovjetu odposlancev mesta Moskve MOSKVA Ob 800 obletnici herojskega mesta Moskve, pošilja Izvršni odbor Slovansko-italijans/ce antifašistične unije za mesto Trst prebivalcem junaške Moskve in vsemu delovnemu, ljudstvu Sovjetske zveze najtoplčjše pozdrave in prisrčne čestitke. Odkar je postala Moskva glavno mesto prve socialistične države in oenter neizprosne in. dosledne borbe proti fašizmu, so oči vseh demokratičnih ljudskih množic sveta uprte v Moskvo. V času velike osvobodilne vojne proti nacifašizmu je bila Moskva vzor in najmočnejša opora borcem za svobodo, polnila je njihova srca s veliko vero v zmago, z nezlomljivo silo borbe in vztrajnosti. Po isvojevani zmagi nad nacifašizmom je postala Moskva center borbe za pravičen mir v svetu, center borbe za pravice demokratičnih množic mesta Trst in najodločnejši zagovornik demokratičnega statuta za STO. Naj živi Moskva — prestolnica države Sovjetov, srce resnične demokracije in bratstva narodov, prvoboriteljica za mir v svetu! Naj živi voditelj svobodoljubnega človeštvu — generalisim Stalin! Trst dne 7. 9. 191,7. IZVRŠNI ODBOR SLOVANSKO-ITALUANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE ZA MESTO TRST. Jugoslovansko-angleškl dogovor o razseljeacih Beograd, 10. — V ponedeljek je bil na Bledu podpisan angleško-ju-goslovanski dogovor glede razseljenih oseb- Ta dogovor se nanaša na razseljene osebe jugoslovanske narodnosti, ki so v angleški zasedbeni cOni v Avstriji in Nemčiji. Dogovor je bil podp'san ob priliki obiska generala Steela pri maršalu Titu. Po izjavi angleškega poslanika Peakeja odgovarja ta dogovor o-pravjčenim zahtevam jugoslovanske vlade. V britanskih uradnih krogih izjavljajo, da je bil razgovor med. maršalom Titom in gen. Steelom zelo prijazen jn da se je nanašal tudi na vprašanje avstrijsko-jugo-alovenske maje, na vprašanje preletavanja zavezniških letal nad jugoslovanskim ozemljem in na druga važna vprašanja. Jugoslovanska delegacija pri OZN v New Yorku New York, 10. — Jugoslovanska delegacija, ki bo sodelovala na glavni skupščini OZN, je včeraj prispela v New York. Delegacijo vodi zunanji minister Stanoje Simič. Za zgraditev novih zidov... SOLA - PODLAGA KULTURE VEDNO VEČJI RAZMAH STAVKE italijanskih polledelsklh delaven Drugih 200.000 delavcev v stavki - Komunistična interpelacija zaradi Bierijeve izjave - Skupžčina bo o socialistični in komunistični interpelaciji razpravljala 23. t.m. Egiptsko vprašanje nerešeno Lake SuooCss, 10. — Pred Varnostnim svetom so danes zopet razpravljali o egiptskem vprašanju. Kitajski delegat je predloži! šesolucijo, ki «priznava, da je želja Egipta po naglem in popolnem umiku angleških čet naravna in unrtstnav ter priporoča Angliji in Egiptu, naj nadaljujeta s pogajanji ter najpozneje do 1. januarja 1948 poročata Varnostnemu svetu. Kitajski predlog je bil zavrnjen in Varnostni svet je pozval Veliko Britanijo in Egipt, naj nadaljujeta pogajanja. Vprašanje ostane ne dnevnem redu. Rim, 10. — Izjava poveljnika a-meriške mornarice v Sredozemlju Bierija, glasom katere ameriške pomorske sile ne bodo zapustile italijanskih voda niti po podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo, je vzbudila veliko razburjenje v levičarskem tisku. Razni listi prinašajo članke, v katerih pišejo, da zahteva ameriška mornarica v Italiji pomorske baze odnosno, da Italijani zahtevajo, da morajo ostati italijanske obale samo italijanske. «Avantl» smatra, da mora Bieri izjavo preklicati, in dostavlja: ((Pojasnilo je nujno potrebno, da Italijani vedo, ali so besede admirala Bieri-ja samo izraz njegove bujne fantazije, oziroma če politika pomorskega pritiska dela soodgovorno italijansko zunanje ministrstvo in ameriški Kongres. V istem smislu piše «Unita» ickoč, da pomenijo Bierijeve alarmantne izjave dokaz za sedanjo fazo ameriškega imperializma. <(Unjta» zahteva posredovanje italijanskega zunanjega ministrstva in zaključuje, da vse kaže, da se italijanska diplomacija za prihodnji sestanek v Parizu med Sforzo, Bevinom in Bidaultom že pripravlja na to, kako se bo zopet podvrgla tujim zahtevam. V Rimu se je sestala komunistična parlamentarna skupina in sklenila, da bodo stavili vladi nuj' no interpelacijo glede izjav, ki jih je podal ameriški admiral Bieri. Glasnik zunanjega ministrstva je na tiskovni konferenci izjavil, da italijanskemu zunanjemu ministrstvu ni ničesar zn ar, ega o zatrjevani ameriški zahtevi za dosego pomorskih baz v Italiji. Glasnik je dostavil, da se v smislu mednarodnega prava smejo tuje vojne ladje zast drati izven teritorialnih voda. Konc no je dejal, da po prenehanju premirja med- Italijo in zavezniki ni predvideno,' da bi smeli zavezniki vzdrževati' komunikacijske linije preko Itallffr. Zaradi tega ni od I-te Ji je nihče zahteval pomorskih baz, ki naj bi služile za preskrbo zavezniških zasedbenih čet v Nemčiji. Odbor poljedelskih delavcev v zgornji Italiji poroča, da poljedelski delavci nadaljujejo stavko. V nekaterih krajih so zemljiški lastniki poskušali izzvati delavce z grožnjami in z orožjem. V Milanu je zbrano delavstvo »oglasno sklenilo, da so delavci vseh kategorij pripravljeni podpreti pravično stvar poljedelskih delavcev. Kljub temu da traja v Padski dolini stavka že trj dni, ni prišlo do nobenih posebnih incidentov; tudi ni nobenega znaka, da bi se pričela pogajanja za ureditev spora. Zveza poljedelskih delavcev za severno Italijo je sklenila, da se bo stavka razširila tudi na poljedelske delavce, ki so udeleženi na pridelku. Računajo, da bo samo v provincah Ferrara in Rovigo, kjer je ta sistem zelo razvit, stopilo v stavko drugih 200.000 delavcev. Raze« tega bodo stopil; v stavko tudi uradniki in tehniki kapitalističnih poljedelskih podjetij. V Livornu se je vršilo veliko protestno zborovanje proti draginji. Delo je počivalo dve uri. Po končanih govorih se je razvil sprevod po mestnih ulicah. Danfs se je sestal odbor centralnih mladinskih komisij komunistične in socialistične stranke. Odbor je pozval delovno mladino, naj strnjeno podpira veliko ljudsko manifestacijo prot; draginji, katero bosta obe delavski stranki priredili 20. septembra. V skupščini je De Gasperi Izjavil, da nima nič proti Nennijevemu predlogu glede otvoritve debate o gospodarskem in finančnim vprašanju. Predlagal je le, naj bi zbornica počakala na povratek ministra Einaudija. Končno je b‘l sprejet sklep, da se bo tozadevna debata vršila dne 23. t. m. Poslanec Togliatti je pripomnil, da Nenni-jev predlog ne vsebuje samo gospodarskih vprašanj, temveč ima splošen značaj. Zaradi tega predlaga Togliatti, naj se ob isti priliki razpravlja tudi o interpelaciji, ki jo je predložila skupina komunističnih poslancev glede izjav, ki jih jc podal ameriški admiral Bieri. De Gasperi je pristal tudi na ta predlog. Protestne manifestacije francoskih delavcev Pariz, 10. — V smislu navodil, iz-danh od Glavnega udruženja dela, se je vršila danes v Marseillu velika manifestacija delavcev, na- kateri so protestirali proti znižanju o-hroka kruha in proti povišanju cen življenjskim potrebščinam. Ob 10. url so tovarne in ladjedelnice ustavile delo, v pristanišču pa so delavci ukinili nakladanje in razkladanje ladij. Sindikati pariškega okrožja so sklenili, da bodo prihodnji petek z ozirom na nezadovoljiv odgovor na N njihove zahteve glede oen in živilskih obrokov zavzeli stališče. Po mnenju lista «France Soir» bodo proglasili stavko. cHumanltč« odgovarja socialističnemu tajniku Molletu na manifest izvršnega odbora socialistične stranke. List piše, da Mollet rad pozablja, da so imeli socialistični ministri že leto dni v rokah vsa sredstva za vodstvo gospodarskega življenja in prehrane. Računski zaključek, ki ga Mollet obžaluje, je ravno računski zaključek socialistov. Brigada »Bratstvo in edinstvo» pri regulaciji Lijaka Ajdovščina, 10. — Z mladinske proge Samac-Sarajevo je prispela mladinska delovna brigada ((Bratstvo in ed'nstvo». Ta brigada bo sodelovala pri delu za regulacijo Li-jalta. Brigada šteje 216 mladincev in mladink, ki so iz vseh pokrajin Jugoslavije. Te dni, ko pripravlja Odbor za zgraditev novih zidov na slovenskem kulturnem pogoru Mu obširno akcijo za zbiranje primernih sredstev in se bo zato vršilo v nedeljo 14. t. m. veliko zborovanje v Skednju, je umestno, da se ozremo nazaj na težko usodo našega učiteljstva v dobi 25-letnega fašističnega suženjstva. Prva leta italijanske zasedbe in priključitve na Primorskem so veljala vsaj delno za Slovence in Hrvate ista vzgojna načela kakor za vse druge narode na svetu: ljudska šola poučuje v materinem jeziku. To načelo so priznavali in priznavajo vsi vzgojeslovci. Z zmago fašizma pa je belo jpo-stalo črno. Modroslovec Gen-tile je dal slovenskim otrokom italijansko šolo. Njegov gospodar Mussolini je proglasil za vse Slovane v Italiji asimilacijo ali raznaroditev po preprostem načelu: kdor prebiva v Italiji, bodi Italijan — rudi če je Slovan. Dolgoletna gradnja slovenskega šglstva na Primorskem se je zrušila pod udarci fašizma. Slovensko učiteljstvo je postalo plen in žrtev fašistične samovolje. Liberalna Italija je skušala raznarodovati zlepa, z brezplačnimi italijanskimi tečaji za slovenske učitelje v Firencah, v Vidmu in drugod. Ze takrat so fašisti požigali slovenske šole in preganjali zavedne slovenske učitelje. Ko se je fašizem polastil države, se je zagnal najprej in najhuje zoper slovansko šolstvo in učiteljstvo. Gentilejeva reforma je postavila vse naše učiteljstvo pred izbiro, da zač ne samo raznarodovati slovenske otroke v italijanskih fašističnih učilnicah, ali pa, da se izseli. Obenem so za prve razrede poslali takoj italijansko učiteljstvo po naših va seh in mu naložili raznarodovanje našega naraščaja. Pedagogika je bila postavljena na glavo. Učitelji so trobili svoj laški rog, slovenski učenci jih niso razumeli — uspehi so bili temu primerni. Benetke spet na obzorju Benečani očividno nočejo zaostati za Genovežani, ki že precej časa razvijajo živo dejavnost, da bi ohranili odločujoč vpliv na pomorsko politiko, in tako svoji IVki zagoto- poldruge milijarde lir, nadalje ustanovitev proste luke, ki je Benetke dosltj niso imele, in ustanovitev ((fakultete pomorskih vedii. Sestan ku prisostvuje sam minister za trgo vili prvo mesto v Italiji. Na pobudo ! vinsko mornarico Cappa, ki je v trgovinske zbornice so sklicali ((pri- j načelu sprejel njihove zahteve, ven staniški sestanekn. na katerem naj bi. strokovnjaki s trgovinskega, pomorskega in prometnega področja podali svoje mnenje o raznih predlogih za obnovo gospodarskega življenja v beneški luki, Kakor jc «La Serenissima» svoj čas hotela z orožjem pokoriti Trst in preprečiti razvoj tržaške luke, tako so Benetke tudi v najnovejši dbbi ostale nevaren tekmec Trsta. Genovežani in Benečani so temeljito izkoristili konjunkturo zadnjih 25 let, ki j'h je Trst preživel pod Italijo■ Po osvoboditvi Trsta so prvi in drugi odpeljali iz Trsta, kar so mogli, zavarovalnice, kapitale in ladje in z njimi je odšlo tudi nekaj veščih pomorščakov, ki jim zdaj služijo. Benečani hočejo dvigniti konkurenčno silo svoje luke. Zato zahtevajo od italijanske vlade kredit 4V. ■ snio že javili, je bila 16. flnjJ8*8- t. 1. Indija službeno raz-J,an^ na dva dominiona: Paki-^ 1 in Hindustan. Ta dogodek st; ^dstavili mednarodni javno-šhih velik uspeh angloca- T0(.. ^ržavniških sposobnosti, v ^ a °bjektivni opazovalci vidijo hi P°tezi i« stari imperlalistič-t>ej,aneve>-: ((Razdrli in vladaj!.v. ^'diip8110 Pmdstavlja razdelitev Vse 0 l®žek udarec ne samo za Vve6m°kratiČn<’ 8l*e V *hii: vsej Aziji. Indijo so razdelili na verskem te-’ tf>ko da so identificirali po-*tarri'ai °dnosti z vero, kar )«a jc ar0 V arednjeveško načelo. *ii-),,|''''!'s-anii »o priznali Mu.sli-da ob ° I-3°’ -)e bila ustvarje- ni v Pristanlo n . tevdnlnih Interesov o-Na (a način jc no- , ”aPe( °st, ki je dobila zmičaj . .. t .............. 3 Za. oaazc*p''tve. Ta napetost sp 951 druge svetovne vojne KAKO IN ZAKAJ JE NASTAL PAKISTAN? povečala, ko so indijski kapitalisti obeh skupnosti dobili priložnost lahkega zaslužka; to je povečalo njihov apetit po izkorišče-vanju. Na ta način je prišlo leta 1940 do sprejema zahteve, da se ustanovi posebna (-.muslimanska^ država, kar je bil izraz službene politike Muslimanske lige. Do razdelitve Indije predvsem ni prišlo e pomočjo demokratičnih volitev, kajti volivno pravico je Imelo le 119r ljudstva v Indiji in obratna trditev je tipični imperialistični nesmisel. Dalje je dominantna skupina vodstva kongresa pokazfha popolno nerazumevanje pri reševanju tako imenovanega < muslimanskega vprašanja*. Ta skupina je zgrajena na tradicijah britanskega imperializma in ni razumela značaja nacionalnega razvoja; predvsem pa ni razumela, da z rastjo kap;-talizma nastopa tudi povečanje narodne zavesti in da prihaja do rojstva mhogih novih lokalnih patriotizmov. Predvsem pa ni bilo postavlieno pozitivno načelo samoodločbe. Nova država Pakistan ne sestoji iz neprekinjeno povezanega področja. To sta prav za prev dve deželi 1n ne ena. Severoza-padni Pakls*«n in severovzhodni Pakistan, ki ju del, 2 tisoč km indijskega ozemlja. Ce bi premestili Ir.dijo na geografsko karto Evropo, bi se en del Pakistana nahajal nekje ob Črnem- morju, drugj del pa v Franciji. — Pa- IIČlMJ m brzojav, železnic hionopol. Q°c>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaooooooooooooooooooooooooocs>ooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooonooooooooooooooooooooo ^kor ^ sil. 1K a« i if A I I I T 1 I/ i I I P k i A f* T k I r\AI/lf*TALI*\ sc nadaljuj«, kajti Pakistan je ustvarjen v nasprotju z etnično, kulturno jrv jezikovno stvarnostjo. Pred osemnajstimi meseci je gibanje antUmperiahsf.enega e-dinstva v Indiji doseglo ogromen -lazmah, ki ja zajel v«; ljudstvo tudi v velikem uporu indijskih mornarjev prot; njihovim britanskim gospodarjem. Meseca februarja 1946 so možje in žene vseh ver prišli na ulice v Bombaju-, Delhiju in Kalkuti; zgradili so barikade t«r se z golimi rokami uprli britanskim oboroženim silam. In ta duh skupi.e borbe in žrtev ni zamrl. V zadnjih dneh je sicer uspelo agentom orovo-katerjem izzvati nerede predvsem v Delhiju, toda po vaseh imamo mnogo primerov, da se hindujski in muslimanski kmetje združujejo v obramb; avojih domov proti najetim zločincem, verskega fanatizma. Politično zavedni delavci in kmetje Indije in njena napredna inteligenca niso »prejeli razdelitve Indije. Oni dobro vedo, da je to orodje imperializma za za-sužnjevanje, in da razdelitev ne pomeni svobode niti za Pakistan niti za Indijo, temveč nadaljevanje starega izkoriščeva-nj* v novi, nevarnejši obliki. Ta enotnost kmetov, delavcev in naprednih elementov v vrstah , inteligenco in srednjih slojev je jedro novega indijskega edinstva. (Po članku Ikbal Singa), KA4UM1R Af UHANI 4T AN T IBF.T [bkuianJ to PHOVINUS RAJPUTANA V' »c BAUICHISTAN r V ** - rf \v. c E N1R A L U— ' t PROVINCES/ BOMRAYi HYDERABADJ ORISSA ARABIAH UA MADRAS »d«S WYVORf / BAY Of BtNGAL CFTION HINDUSTAN PAKISTAN |H kistan nima hennegenega prebivalstva niti v etničnem niti v jezikovnem pogledu. V severovzhodnem Pakistanu se govori jt-zik bengalj, a narod severoza-padp.ega Pakistana govori jezike pendžabi, pustu in hindustani. V obeh področjih so precejšnje verske manjšine, ki znašajo 25 do 30% prebivalstva in so nasprotne ideji razdelitve in 1>odo zaradi tega predstavljale trajno iredento v Pakistanu. Pakistan je pretežno agrarna dežela, medtem ko se važnejša industrija kakor tudi večina pristanišč nahaja v- Jndiji. Pakistan ima tudi zrlo malo rud. Ima pa dobro razvit sistem komunikacij, k; so ga zgradili Britanc; z indijskim denarjem in delovno silo v glavnem iz strateških razlogov zaradi koncentracije vojaških sil ptotj Sc v j« tak i zvezi in da bi zadržali Srednji vzhod pod svojim jarmom. Zato se opravičeno pričakuje, da Pakistan ne bo mogel napredovati ne v socialnem niti v gospodarskem pogledu. Gospodarsko in strateško bo namreč lahek plen tuje intervencije. Zato bo Pakistan satelitska država Velike Britanije kakor Lak in Transjorda-nija. Ni izključeno, da bo Pakistan lahko »lužil tudi kot baza prot; Sovjetski zvezi. Toda borba za enotnost Indije dar jim je glede Ustanovitve proste luke in še nekaterih drugih važnih vprašanj svetoval, naj se odpravijo na pot v Rim. Sestanku prisostvujejo tudi predstavniki Genove, ki izjavljajo, da je brez vsake podlage strah Benečanov pred Genovo. Ce so se Genovežani lahko sporazumeli z Marseil-lejem, bodo toliko laže našli podlago za sodelovanje z Benetkami. Tako vsaj pravijo Genovežani, ki sicer niso prav nič sentimentalni, ko gre za njihove interese, kakor je pokazala stara in najnovejša zgodovina neizprosne konkurence med obetnd lukama. Na sestanku se pogosto omenja tudi Trst, toda iz objavljenih poročil ni jasno razvidna tendenca predlogov, ki jih postavljajo zborovalci v tej zvezi. Tako je na primer g. Parisi, član beneške trgovinske zbonrce poudarjal potrebo, da bi se ohranila «jadratiska enotnost» kljub ločitvi, ki so jo prinesle mirovne pogodbe. Kljub vsem lepim, frazam je jasno, da mora biti Trst pripravljen na ostro konkurenco Benetk. To kažejo že benečanski predlogi za zboljšanje prometnih zvez Benetk z zaledjem in prekomorskimi deželami: predlog za gradnjo že- lezniške zveze Mallcs-Landeck in težnja za poživitev pomorskih prog z Bližnjim vzhodom. Benečani se zlasti trudijo, da bi privabili promet iz Avstrije, in njihova sila se bo čedalje boli čutila na progi Dunaj-Trbiž, kakor se je že za časa italijanske zasedbe Trsta. Kmalu se bo pokazalo, da je povsem zgrešena prometna politika tistih, ki forsi rajo tržaški promet na liniji Trbiž-Trst, ki teče po italijanskem ozemlju, in nad katero bodo imeli Benečani popolno kontrolo. Črna borza na dunajskem velesejmu Dunaj, 10. — V nedeljo so na Dunaju odprli velesejem, katerega je prvi dan obsfcalo okoli 80.000 oseb. Posebno pozornost vzbuja Jugoslovanski paviljon, zlasti ker obiskovalci lahko kupijo razstavljene predmete, kot živila in sadje. Na velesejmu se epaža, da noče skovo noben avstrijski izvoznik prodat: blaga proti plačilu kupnine v šilingih. Zarad; tega so kupe; prisiljen' preskrbeti si potrebne doiarje na črni borzi. Mnogo slovenskega učiteljstva se je moralo izseliti v Jugoslavijo. Komur se to ni posrečilo, je bil izpostavljen najhujšemu strahovanju in nato izgnan v Italijo na italijanske šole. Tako so hoteli fašisti raznaroditi obenem učence in učitelje. Kakšen je bil ta križev pot slovenskega učiteljstva, je vsem znano. Fašisti so bili prepričani, da je njih šolska politika višek politične modrosti in da bo vsa Primorska v kratkem poitalijančena. Tudi po Italiji so slovenske učitelje strogo nadzirali in vztrajno odklanjali njih prošnje za vrnitev. Globoke so bile rane, ki jih je sekal fašizem našemu narodnemu telesu več kot 20 let.. Če je narod vztrajal, če niso podlegli ne učenci doma ne učitelji, razpršeni po vsej Ita liji, to ne pomeni, da ni storil fašizem vsega, kar je mogel, v našo škodo, temveč je to le dokaz, da je bilo fašistično početje nesmiselno, protinaravno, nečloveško in se je moralo prav zato izjaloviti. Italija se je s tem raznarodovalnim strupom tako okužila, da se mu v Beneški Sloveniji še danes noče odpovedati in si še danes domišlja, da je raznarodovanje tistih Slovencev kulturno delo. Podobna je bila usoda slovenske srednje šole pod fašizmom. Italija je zatrla vse slovenske srednje šole in udarila slovenske srednješolske pro fesorje z isto trdoto kakor učitelje. Vse, ki niso mogli v Jugoslavijo, je razpršila po italijanskih pokrajinah in jih raznarodovala z njihovimi družinami vred še po padcu fašizma. Nacistični Nemec je razumel, da pritičejo primorskim Slovencem slovenske osnovne in srednje šole, in jc v tej smeri po svoje nekaj šaril.. Italija ni tega nikoli doumela. Zavezniki so dovolili nekaj po italijanskem vzorcu urejenih slovenskih srednjih šol — italijanski šovinisti se še danes strupeno zaganjajo vanje. Zato je tem bolj potrebno, da se Slovenci in Hrvati na STO-ju in v Italiji strnejo in zahtevajo šole v svojem jeziku, s svojimi domačimi učitelji in profesorji, tudi tistimi, ki jih Italija ne mara izpustiti iz svojih potujoeval-nih klešč. V nobenem stanu niso doživeli Slovani v Italiji toliko ponižanj in krivic kakor v učiteljskem in profeior-skem. Čas je, da se to konča in da pridejo tudi ti Slovani do svojih šol, ki ne bodo samo slab posnetek italijanskih. Uveljaviti se mora nadelo popolne enakopravnosti. Nova jugoslovanska ladja Liverpool, 3.0. — Jugoslovsnsltn ;>osadk.a je v Liverpoolu prevzela petrolejsko ladjo «Jajcst, kj jo jo Jugoslavija kupila v Norveški. Ladja ima 9400 ten. OC-OGOOOOGOOOOOOOOGOOOO Kdo je Lojze Miloslnik? Ilirska Bistrica, 10. — Vse italijansko časopisje zlasti pa reakcionarno, kakor tudi mnoge mednarodne agencije in- pa italijanski radio zadnje čase na vidnih mestih pišejo in govorijo o aretaciji v Rimu Milostnilca Alojzija iz Ilirske Bistrice ter izrabljajo tudi to priložnost za blatenje Jugoslavije in naše narodno osvobodilne borbe. Vse to časopisje, agencije itd. trdijo celo, da je Milostnih polkovnik Jugoslovanske armade itt atajn,i agent Ozne». Ko so njegovi sovaščani za aretacijo izvedeli, so se hudomušno nasmejali na račun Milostnikovega Lojzeta, še bolj pa na račun vsega omenjenega italijanskega tiska in agencij. Lojze M Hostnikov je si-rt bogatega trgovca, ki mu je pred meseci dal na razpolago 20D tisoč lir, da si gredi žagO; toda žaga je delala, dokler Lojze ni zapravil vsega denarja. Potem je hotel oditi s tukajšnjimi mladinci na progo Sainac-Sarajevo, toda tovariši ga niso hoteli vzeti s seboj, ker dobro vedo, da nima glave ga mestu. Med osvobodilno borbo je bil Lojze nekaj tednov pri partizanih, nakar je zbežal domov. Nato je šel k četnikom in zbežal tudi od tam; potem je Odšel v Trst in sr. nato zopet vrnil v Ilirsko Bistrico. Toda organi ljudske oblasti se zanj niso zanimali, ker fant ni duševno popolnoma razvit. Zlasti sc rad hvali in baha in so ga zaradi tega nekdanje italijanske oblasti večkrat priprle. Mladi L5j-zc ljubi zlasti pustolovščine, nikoli ni na miru, Kakor vidimo, ga je zaneslo celo do Rima, kjer so ga. prijeli, kjer se je najbrže kje kaj pobahal ali pa mogoče, so ga zlonamerni elementi hoteli zlorabiti za. blatenje Jugoslarij- , Toda slabo so izbrali, A. B. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 11. septembra 19^* Birme in birme V mariborski fkofiji je birmal in birmuje msgr. dr. Jože Tomažič. Brez incidentov, brez nesreč. V ljubljanski škofiji deli zakrament svete birme pomožni škof msgr. Anton Vouk. Brez incidentov, brez nesreč. V reški škofiji je birmoval škof msgr. Ugo Camozzo, po rodu iz Benetk. Brez incidentov in nesreč, povsod ljubeznivo sprejet. Takisto se godi po vsej Primorski, razen v nesrečni tržaški škofiji, ki jo vlada še bolj nesrečni msgr. Santin. Ta človek se ne sme v škofiji prikazati. On je povzročil med Slovani ogromno gorja. Krivice, ki nam jih je prizadeval v semenišču in drugod, so nepopisne. Vse ga je sito. Namesto da bi razumel položaj ter pobral šila in kopita, se z vztrajnostjo in vsiljivostjo, ki je lastna stenici, krčevito drži zasedenega mesta. Od tod pa izvira vse gorje. Znani so izgredi na Opčinah, v Kopru. Vse, kar počenja, rodi nesreče. Koncem koncev je on naj. globlji vzrok nesreč v Istri. Santin bi ne smel sploh nikogar pošiljati. Edino, kar bi moral storiti je to, da bi se odpovedal, kakor se je msgr. Camozzo. Toda reški škof je bil ponižen, prevzetnost pa se ne more tako daleč povzpeti. Koliko žasa še? Pred očmi policije napadalo esull mirno prebivalstvo V nedeljo ob 13.30 se je ustavil pri Sv. Ivanu pri Nabrežini kamion, iz katerega je izstopilo okoli 40 ljudi, katerim se je že na obrazih poznalo, od kod so doma. Nekaj časa so ostali v gosflni pri tov- Kocmanu, nato pa so odšli y skupinah po privatnih hišah ter začeli izzivati mimo prebivalstvo. Zahtevali so, naj ljudje takoj odstranilo z zidov zvezde in zastave, ter govorili, da je Tito falot in da bodo vaščanom že »posvetili*, ker so skoraj vsi za Tita Večja skupina teh zlikovcev Je vdrla tudi na dvorišče tov. Kocmana; ker Je tov. Kocman videl, da se Jih ne bo mogel ubraniti, je zbežal na cesto ter začel klicati na pomoč. Svetoivančani so bili silno razburjeni, saj so premetali ti »branilci italijanske kulture* skoraj vso vas; poleg tega pa jim je pri-delu pomagal še celo policijski pes. Medtem časom je šel eden izmed domačinov javit ves dogodek policiji v Devin. Ko je prišla civilna policija na lice mesta, se je pričel boj med esull in policisti. Nekdo izmed napadalcev je celo zgrabil policista na vrat, nakar ga je drugi policist udaril z brzostrelko. Ves čas so vozili mimo amerikanski avtomobili in niti eden Izmed njih ni ustavil na poziv policije. Končno Je vendarle smatrala policija zn potrebno, da je napadalce spravila na kamion In jih odpeljala v tržaške zapore. Preden so odšli, so klicali ljudem: «Cez 15 dni se zopet vmemol* Popolnoma Jasno Je, da so bili napadalci organizirani, ker so prišli v vas ravno v času, ko Je b'la večina prebivalstva, zlasti moških na Bazovici, da počastijo spomin padlih Junakov. Taki in podobni primeri se iz dneva v dan ponavljajo v naših obmejnih slovenskih vaseh. Cas bi že nilo, da bi policija tud', naše ljudstvo zaščitila pred raznimi «gosti», ki plašijo naše mirno prebivalstvo, in ne le razgrajače y drevoredu XX. Settembre. TRŽAŠKI DNEVNIK Praznik vstaje v Hrvatski Istri Nad 20.000 Istranov je prihitelo na veliko slavje nod Očko Učka je za partizane Hrvatske Istre istega pomena, kot za slovenske Kočevski Rog, Krn, Nanos ali Cm} vrh. Na Učko so se obračale oči in misli vseh istrskih Hrvatov, ki so ječali pod tujcem, ker so se zavedali, da se v njenih gozdovih skrivajo partizani in bran’Jo njihovo svobodo. V dolini malo pod vrhom je bila ustanovljena prva istrska brigada Vladimirja Gortana. Od tu se je širil upor proti faš stlč-nim in nacističnim osvajalcem po vsej Istri. Četrto obletnico vstaje je hotelo istrsko ljudstvo proslaviti na istem mestu z vel častnim ljudskim ta-borom. Nad 20.000 ljudi je prišlo iz vseh delov Istre, da sliši besedo prvih borcev, današnjih voditeljev hr-vatskega ljudstva. 200 kamionov avtobusov in osebnih avtomobilov Je prevažalo to množico. Ob 10. uri je b’la otvorjena ma-nTestacija s himno «Hej Slovani* in s brvatsko narodno himno. Tov. Sestan Jože, predsednik oblastnega odbora za Istro, je imel pozdravni govor, nakar je podal besedo tov. podpredsedniku vlade LRH tov. Pranju Gažiju. Tov. podpredsednik je v ognjevitih besedah orisal dneve vstaje in borbe hrvatskega ljudstva, Za njim je spregovoril tov. Marko Beličič v imenu izvršilnega odbora ljudske fronte Hrvatske. Poudaril je pomen narodne vstaje pred štirimi leti ter pr'kazal velike pridobitve narodno osvobodilne borbe. Dotaknil se je tudi dogodka v Lanišču in obsodil umor župnika Beličlča. Poudaril je, da so domači reakcionarni elementi povezani s tržaškimi imperialisti, ki so že v naprej pripravili ozračje in ustvarili med ljudstvom neko čudno razpoloženje. Zato pada vsa krivda za umor nanje in ne na ljudstvo. Ljudska oblast, je dejal tov. podpredsednik, bo v bodoče budnejša in bo Se vnaprej preprečila vsak tak incident. Za tem so spregovorili še polkovnik tov. Lenac Mirko v imenu Jugoslovanske armade, tov. Massarotta Giusto v imenu Udruženja Italijanov za Istro in tovarišica Zlatič Dina, tajnica pokrajinskega SIAU. Na popoldanski prireditvi so nastopile zdruZene mladinske fizkul-turne skupine, pevski zbori, godbe in folklorne skupine, ki jih je ljudstvo nagradilo s ploskanjem. Ob tej priliki je bila otvorjena tudi razstava o življenju in napredku v Sovjetski zvezi. Razstava je vzbujala veliko pozornosti. Urejena je bila na umetn.h stenah iz desk, na katerih so visele fotografije in slike v naravni velikosti. Poleg te razstave sta bili še dve knjižni razstavi, tako da si je lahko vsak ljubitelj dobre in napredne knjige lahko kupil knjigo za spomin na ta dan. Zvečer so zagoreli visoko v nebo kresovi, poleg nj'h pa so bili uprizorjeni u-metni ognji, kar je dalo kraju še poseben poudarek. Ves velikanski prostor je bil okrašen z zastavami na visokih drogovih in vrvicah; gorelo je nebroj lu^ic. Slavnost se je zaključila s prosto zabavo in petjem partizanskih pesmi. Po štirih letih je Učka znova doživela enega izmed tistih dni kot za časa borbe, ko so se tu sestavljale brigade in odhajale v »apad nad sovražnika. Zbralo se je tu ljudstvo, ki živi svobodno v vnožju te gore in obnavlja z velikimi teža- vami svoje požgane domove. S pionirji in partizani je prišla semkaj tudi stara mati, ki je hotela videti kraj, kje so se zbirali najboljši sinovi naše Istre, kjer ji je padel njen edini sin. Semkaj je prišel tudi osiveli aktivist, oblečen v istrsko narodno nošo, ter molče opazoval mladino, ki se je veselila in rajala-Se je poln poguma in moči, neuklonljiv je kot sama gora Učka. Iz oči vseh teh ljudi je odsevala ljubezen do vsega, kar se je dogodilo za časa osvobodilne borbe, misli vseh so odhitele k onim, ki so žrtvovali za svobodo svoje mlado življenje. Ni je danes več moči, ki bi mogla temu ljudstvu iztrgati iz rok njegovo ljudsko oblast, ki bi mogla uničiti njegove pridobitve. Učka, simbol ljudstva hrvatske Istre, čuva nad to svobodo skupno z njim. Polkovnik Bowman v Trslu Po neuradnih poročilih Je v torek zvečer prispel v Trst polkovnik Bowman in se nastanil v hotelu «De Kot za časa OVRE la Ville*. Baje je tekom včerajšnje- V uredništvo smo zopet dobili protestna pisma demokratičnih organizacij in antifašistov, v katerih najodločneje protestirajo proti aretaciji tov. D Tiste. Mestni aktiv antifašistične miadi-ne je na svoji seji 9. t. m. odločno obsodil krivično in neutemeljeno aretacijo tov. D’Esteja, starega antifašista in borca za demokratične pravice, ki so ga že fašisti aretirali ;n konfinirall. Medtem ko se fašisti svobodno sprehajajo po mestu, si ZVU prizadeva, da bi pozaprla vse antifašiste. Mladinski aktiv KP STO, čigar član osrednjega odbora je bil tov. D’Este, poz va ZVU. naj tovariša takoj izpusti na svobodo. Tudi antifašisti s Skoljeta protestirajo proti krivični aretaciji D’Esteja, kajti to dejanje je le člen v verigi protidemokratične politike tukajšnje uprave. Tovariša je policija aretirala brez pravega vzroka, saj šele sedaj išče kake obtožbe proti njemu. Tudi OVRA je najprej aretirala ljudi, potem pa je iskala plačane ovaduhe, da so si izmišljali obtožbe. Sicer je postopanje policije razumljivo, kajti v njenih vrstah so tudi člani bivše fašistične policije. Demokrati. Skoljeta protestirajo proti odvzemanju osebne svobode in ga dne odpotoval z ženo in otrokom iz Trsta v Benetke. zato zahtevajo izpustitev tovariša. Pismo je podpisalo 118 antifašistov. Tovarna Gaslini bojkotira Trst Tovarna Gaslini je odpustila 120 delavcev iz razloga, da ji primanjkujejo surovine. O tem odpustu je delavstvo zvedelo šele predvčerajšnjim ob 15. url, ko je ravnateljstvo objavilo seznam odpuščenih. Sicer se je podjetje, ki vrši obnovitvena dela v tovarni, obvezalo sprejeti na delo 35 odpuščenih delavcev, a s tem ne moremo smatrati zadevo za urejeno. Postopek ravnateljstva tovarne Gasilni je vreden vsega obsojanja. Omenjeno ravnateljstvo se je namreč pismeno dogovorilo s sindikalno organizacijo v tovarni, da se bo v primeru odpustov držalo določenih pogojev. Namen teh pogojev je bil zaščititi predvsem domačo delovno silo, nadalje one delavce, ki imajo mnogoštevilne družine in hkrati zagotoviti tak vrstni red odpustov, ki bo upošteval čas službovanja. Zaradi sklepa ravnateljstva tovarne Gaslini je ostalo 85 družin brez dela in zaslužka. Postopek sam pa pomeni izigravanje sindikalne organizacije, kj vsekakor najbolje pozna gmotne razmere vsega de- T POD 13 A Zan!manie inozemstva za naše sadje Letos je povsod na Primorskem izredno dobra sadna letina- Tudi organizacija odkupa je mnogo boljša kot lani. Novo ustanovljeno podjetje «Sadje» je prevzelo odkup in izvažanje. Čeprav je podjetje bilo ustanovljeno šele meseca maja, je uspelo ustanoviti svoje baze tudi v drug h krajih kot Ilirski Bistrici, Ribnici, Sv. Luciji pri Tolminu in v Ajdovščini. Da bi se olajšal prevoz sadja iz vasi v zbirna sredšča, se tudi nabavno-prodajne zadruge v okrajih priskočile na pomoč in ustanovile svoja zbirališča. Tako so jih Osnovali v Vremskem Britofu '-n Slivjah pri Ribnici, ki prednjačijo v odkupu. Podjetje v Ajdovščini vrši odkupne ter Izvozne posle na celotnem ozemlju Slovenskega Primorja v sporazumu z okrajnim; Naprozami, ki sklepajo pogodbe neposredno s kmeti. Sadje, ki so ga letos nabrali, spada po večini v drugo in tretjo vrsto in bo zato šlo v predelavo v tovarne v Celje in Mursko Soboto. Prvovrstno sadje, to so jabolka, pa gre v giavnem v Češkoslovaško. Na sp’oš-no se računa, da Je promet jabolk vseh vrst presegel 300 tisoč kilogramov. Podjetje «Sadje» sklepa nadalje pogodbe z inozemstvom, zlasti s Švico in Avstrijo. Te dni sta bila odpravljena v Avstrijo dva vagona sliv, pred dnevi pa več ton istih v Svlco. Podjetje Je sklen lo pogodbo s Švico tudi za štiri vagone malin, katere so že odposlali. POBEGI Volitve v AFZ. Kako velika je zavednost žena naši vasi, kažejo prav volitve, ki so se vršile v nedeljo. V teku ene ure so vse žene volile 100 odstotno. Dvorano so okrasile s slikami naših voditeljev in padlih sinov v borbi za svobodo. F/ZKUL7 URA %■ Moto-in avtodirke v Opatiji za prvenstvo FLR3. Sodelovali bodo t di vozači drugih držav Zvezni odbOr za motorizem in avtomobilizem priredi v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri v Opatiji državno avtomobilsko in motorist'čno prvenstvo FLRJ. Tekmovalci bodo tekmoval; na 6 km dolgi krožni progi Preluka-Opatija. Poleg Jugoslovanov bodo sodelovali tudi dirkači iz sosednjih držav. Vabila so bila poslana Romuniji, Madžarski, Albaniji, Bolgariji in coni A. Vsi dirkači bodo zavarovani. S treningi bodo pričeli dne 12. t-m., glavni trening pa bo 13. t. m. od 7. do 12. ure. Na startu bodo sledeče skupine športn'h motorjev; kat. 125 ccm 4 kroge; kat. 250 cm 8 krogov; kat. 350 ccm 6 krogov; kat 500 ccm 8 krogov; kot. 1000 ccm 8 krogov. Dalje bodo na startu tudi prikolice in to: 600 ccm 6 krogov; kat. preko 600 ccm 6 krogov. Za avtomobile sta določeni dve skupini: kat. do 500 ccm in kat 1000 ccm in Več. Prvi trije plasirani bodo prejeli krasne nagrade. Vsi udeleženci pa bodo prejeli spominske plakete, ki Jih bodo namestili na motorje. Vse podrobne informacije bo dajala posebna informacijska pisarna, ki bo v hotelu »Slavlja* v Opatiji. Tudi tretji dan novi rekordi v Bukarešti Tretji in zadnji dan balkansl-.h iger y lahki atletiki v Bukarešti, Je dal tele tehnične rezultate: MOŠKI Deseteroboj: 1. Marčelja Davorin (Jug ) 6.495 tflčk; 2. Rebula O-ton (Jug.) 5987 ; 8. Tavs (Madž.) 5139. Š00 m zapreke: 1. Ludu (R.) 55.5 sek. (romunski rekord); 2. K:š (R.) 65.6; 3. Take v (B.) 55.7. Skok v daljino: 1. Lenert (J.) 6.91 m: 2. Juriča (R.) 6.85; 3. Rojič q.) 6.70. 10.000 m: 1. 8ilagy (M.) 31.41.2 m’n; 2. Nemeth aj Zadružništvo podpira najširše slo-, . j.-ouct je delovnega ljudstva v boju proti 1 upoštevajo de.odajalci, 1 draginji, črni borzi in špekulaciji, uradnik;. O morebitnih odpustitvah z dela Preskrba Kruh. Sepral sporoča, da bodo peki z današnjim dnem zopet pričeli peči kruh iz 85% pšenične moke. Preostala ameriška bela moka je blokirana in stavljena na razpolago Sepralu. Enotni sindikati nje. Člani te komisije so svetniki: Sciol s, Presca, Catellan: in Catalan. Med Slučajnostmi Je svet razpravljal o nekaterih pismenih predlogih postranskega pomena. Svetnik} so obravnavali pismo zveze industrijcev, ki zahtevajo, naj Se oborožijo nočni čuvaji, tako da b; se lahko učinkovito borili proti naraščajočim tatvinam- Svetnik Catalan pa je zopet predlagal še posebno komisijo, k; naj bi b'la dodeljena ZVU. Naloga te komisije bi bila kontrola gradbenega materiala, k; je tudi izginil v zelo čudnh okolnostib. Izšla jo nova številka «RAZGLEDOV» Čitajte jih in naročajte! Urad za tisk. Danes ob 17.30 bo sestanek referentov za tisk težke in srednje industrije v ul. Mon-fort 3. Sindikat obrtnikov. V ponedeljek 15. t. m. ob 18.30 bo splošen sestanek članov vseh 6kupin sindikata obrtnikov v ul. Conti 11. Sindikat mešanih strok. Uslužbenci tvrdke Industrije za predelavo vclne iz ul. R. Manna so vabljeni na sestanek, ki bo v soboto 13. t. im ob 17.30 v ul. Imbriani 5 zaradi važnih obvestil. Sindikat članov prehrane. V petek 12. t. m. ob 19. uri bodo imeli član} in zaupniki upravnega odbora' sejo. Sindikat kemijske stroke. Danes ob 18. uri bo seja upravnega odbora v ul. Zonta 2. Objava. Zaradi popravil bodo vsi uradi ES v soboto 13. t. m. zaprti. Prenos trupel Obveščevalni urad ZVU sporoča, da je bil odrejen z odlokom 21. marca 1947. prispevek države za prevoz trupel vojakov, ki eo padli v osvobodilni borbi. Znesek, ki znaša od 15 do 30 tisoč lir, bo določil generalni komisariat za počastitev padlih v vojni, pri čemer bo upošteval razdaljo med sedanjim krajem pokopa in krajem, kjer ga bodo na novo pokopali ter gospodarske razmere prosilcev. Informacije prejmete pri uradu za mornariško pomoč, Trst, ul. Cadorna ll-III. Pouk na osnovnih šolah Šolsko nadzorništvo v Trstu Bpo-roča, da bo otvoritev slovenskih in italijanskih osnovnih šol 22. t. m. Redni pouk se prične 6. oktbbra. Ostale podatke (vpisovanje) dobite na ogiasn; deski posameznih šol. Državno učiteljišče v Tolminu Vpisovanja bodo od 12. do 14, septembra. Redni pouk se prične 15. t. m. Dijaki bodo imeli lahko vso oskrbo v dijaškem domu učiteljišča za 200 lir mesečno. Kdor pa hoče imeti znižano oskrbovalnino, si mora takoj poskrbeti rešitev pri svojem krajevnem in okrajnem LO, ki mu bo poskrbel za kritje razlike. Ravnateljstvo. Sestanek babic bo danes ob 17. uri v glavni bolnici zaradi volitev. Nove cene pivu Urad za cene v Trstu je določil nove cene za pivo. Cena pivu v steklenicah od 5/10 je 65 lir, 6/10 pa 75 lir. Pivo v čašah: 1/2 litra 58 lir, 1/4 litra 29 lir, 1/3 litra 39 lir, 1/5 litra 23 lir. Razprava javnih del Uboštvo" inženirja Rappa Včerajšnja razprava se je začela s pričevanjem lesnega trgovca g. Henrika Tcrcša. Najprvo je trgovec prebral svoj zapisnik izjav, ki jih je dal na policiji. S pobitim glasom je omenil, da je Hiibner-jevi dal 500.000 lir le iz «osfbn'h razlogov*. Zaradi tega je na zasliševanju rotil kapetana Veco, naj ne zabelež; te vsote v zapisnik. Dejstvo pa je, da niti ta vsota ni resnična. Tožilec Dye je prebral izjave kapetana Squirsa, iz katerih j« razvidno, da je med njim, Hiib-r.erjevo in Squireom obstojal sporazum, po katerem, se je trgovec Toros obvezal dajati Squ!reu provizije za vsak m3 dobavljenega lesa. Po tem sporazumu je gospod Toros izročil Hiibnerjevi in Squt-reu 2,200.000 lir, ker je medtem urad za javna dela odkupil od trgovca večje količine lesa. Vendar trgovec po teh dokazih še vedno trdil svoje in zanikal, da bi dajal denar tej dvojici. Naslednja priča je bil podjetnik ing. Josip Pavan, solastnik istoimenskega gradbenega podjetja. Seveda se je tudi ta tič izmikal priznat} krivdo z izgovori, da je skrbel samo za tehnično stran podjetja. Vso krivdo je zmetal na rame svojega solastnika, za katerega pa je skrušeno trdil, da ne ve, kam je izginil. Tudi o nekem sporazumu med Glungijem, -HUbitrje-vo in Squireom, po katerem se je Giungi obvezal plačati 1 liro za vsako opeko, ki mu jo je nakazal u-ad za javna dela oziroma Squire, ni vedel priča ničesar povedati. Medtem pa se mu je vseeno nekaj posvetilo v glavi, kajti spomnil sc je, da Je podjetje moralo plačati za nakazano železo 2 do 5 lir za vsak lig, ki so seveda nato šle v žep «go- Kaj čaka ULDEM z izplačevanjem odškodnin na STO-iu? Okrog 600 prošenj naših kmetovalcev s področja, ki bo pripadalo STO-ju leži na uradu ULDEM in čaka na rešitev in izplačilo odškodnine, povzročene [(o zavezn'ški armadi. Vsa škoda znaša prav gotovo več kot 20 milijonov lir in naši ljudje «o doslej zastonj hodili in še hodijo popraševat in prosit, da jim že vendar izplačajo odškodnno, kajti cenitve so že davno izvršene in vrednost lire pada, tako da bodo s takim odlaganjem naši kmetje zopet hudo oškodovani- Res ne razumemo, zakaj se z izplačevanjem še ni začelo, ko je za področje, ki ne bo spadalo pod STO, vsa škoda v giavn. m poravnana in ; |W f. spodi*, ki sc daj sedi na zatožni klopi. V dvorani se je nato zopet prikazal znani kapetan Vcca.' Sledila so običajna vprašanja, ali so bile izjave prostovoljno napisane, brez obljub in brez izsiljevanja, kar je seveda kapetan Veea pritrdil. Nato pa je zopet začel s svojimi monotoni izjavami o zaslišanju gospoda Gustava Rappa. Kot ostali pajdaši je tudi inženir Rapp »prejemal razne nagrado in denarne prispevke. Po rojstvu iz Amsterdama, ga je njegova pustolovska pot privedla preko Barija v Trst avgusta 1945. leta. Čeprav Je ta pretkan, inženir dobival precejšnje vsote denarja, je zatrjeval, da si n} mogel dobiti zagovornika, ker mu primanjkuje denarja. Celo njegova svakinja mu je prišla na pomoč in mu posodila 500.000 lir. (Srečni zagovorniki, ki imajo tako revne kliente!). Iz zapisnika smo pa slišali, da si Je dal graditi čoln pr} tvrdki »Legnotec-nica* iz lesa, ki mu ga je podaril inženir Mazzacurato. Podjetje Polit ehna mu je tudi darovalo 23 do 30.000 lir. Tkidi tvrdka Lanari je bila po njegovih izjavah vljudna z njim. Tej vljudnosti pa »o seveda sledili darovi, ki so pa bili po Rappovih trditvah strogo vljudnostnega značaja. Najbolj reven pa j> bil ta slepar tedaj, ko si je kupil avto «Topol;no», za katerega pa mu je tudi posodila denar njegova svakinja. S čitanjem zapisnika tega pustolovca, s® je končala današnja raz-p*ava. bodo morali sklepat; najprej ■ Kdor koli bo sprejel uslužbenca . siužbo, bo moral upoštevati F13'*, borze dela. (Ufficio collocamtn-Okrajni sind‘ka,n Odbor za Istro Prosvetno društvo «S. Jen*i0> bo imelo v gosteh v torek ^Jjyž£ Ut/ 111 IM X v V goovvil v V-—- nu-lfljfrr pfi Kraljiču pevski zbo-r Pyr >a nega društva »Franjo Mar'i,;,(ji!a Rccola pod vodstvom tov. v Ja Švare. Opozarjamo že danes kcncert vse ljubitelje lepega Zveza trgovcev z živil* vabi vse svoje člane na izred-ir ^ slanek, ki bo danes 11. t. im- n, uri v dvorani grafikov v ul. to 2-H. zaradi stavke. Vremensko poročilo z dne 10. t. nu ob 21. tlak 766.8 (narašča); toplota^. do 25.4, srednja 23.4; brez to?[0ts nebo jasno; morje mirno; morja 22.2. Rojstva, smrti, poroke ^ Dne 10. septembra se je r0^/.'°na otrok, umrlo je 10 ljudi, por je bilo 8. t-irerall«1 Civilne poroke: radio-teKo^.^ Emil Iskra in zasebnica Rudolf So- Gorenc, trg. pomočnik »“""'rf sič hi zasebnica Zora Punč, si g,. Oskar Brusaferro Jr zaseom^ p., da Jurada, mornariški kapua an9 knrd Peperle in uradnica n-J Marsiili, strojnik Izidor oVcC zasebnica Tullia Muscardin- justi-Edvin Canciani in zasebnica Jjj na Kmet, strugar Ivan Jung ’ač-in uradnica Edera De MarCh-.* ,|g nik Bruno Collarini de Cortes in šivilja Luciana Crasso. jj. Umrl} so: 58-letni Alojz IjU1?”kob letni Alfred Bertolo, 62-letn; J***.. Canciani, 69-letna Jos}p 72-ietni Jos p Walcher, rija Susterš'č ppr. Faktic, jr^ietd Marija Taučer roj. Rauber, pr Just Opasič, 65-ietni Frančišek ton Reja, 84-letna Marija Roza tout roj. Tosolin. AH per- Radilski sporedi v četrtek 11. septembra TRST II . HjOO- 11.30. Dopoldanski koncert. . Sodobna Anglija. 12.10. RePf0,a in rana glasba. 12.45. Napoved caf -fj poročila. 13.00. Slovenski v°.^^ kvintet. 13.15. Ruska lahka g‘«°.- 13.45. Pestra glasba. 14.15. c. vina 19. stoletja. 14.28. Citanje reda. 17.30. Drobna glasba. ' c Radijska univerza. 18.15. ^".goO. uverture. 18.30. Zenska ura-.,.e io Komorna glasba. 19.30. Po1. -o-mazurke. 19.45. Napoved časa. .* j^j-ročila. 20.00. Pravljice za aa) po-še. 20.15. Pevski koncert Mi1*0 20.45-lajnar in Vladka Korošca. paV. Slovenski pravopis. 21.00. Iz * ]3s-lihove dvorane*. 21.30. Lahka kj,. Slovenska knjize' jja koncert PgL bet. 21.45, 22.00. Simfonični Ljubljana. 23.00. Večerna S’ giia. 23.15. Napoved časa in p°r°c 23.35. Polnočna glasba. KINOPREDSTAOE ALABARDA. 16.00: »Ženin °b Joan Cravvford, M. Doug‘a Ljl-MASSIMO. 16.00: «Bcngalsk! čarji*. nod- FENICE. 16.30: »Zvezdnato stropje*, Dina Sassoli. mkC*1 ITALLA. 16.00: «Lady Hanu11 Vivian Lcigh, L. Oliver. e»- ODEON. 15.30: «Sanjal sem u gelčku*, Irene Dunne. Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Tip. O G L MALI HISO PRODAM. Barkovlje-Lavaretto 25. _ Izlet na Bl^ 21. SEPTEM^ 20 S in skupnim potnim Pojasnila in vpisovanja i>r'-r0p^ va.lnlh uradih CIT, UTAT> . JO SANDA in ADRIA-EXPRii sobote 13. septembra- Zlato-dragdl1 * Zlatarna i Trg. Sv. Ivana kupuje po najvišjih cenah SREBRO in B RlBJ Velika izbira ur najboljših * PRECIZNA POPRAVIŠ KINO OB MORJU OTVORITEV v SOBOTO 13?septembra ob 15.30 s sovjetskim {i^0^ Beli se osamljeno jadro Film, se n Trstu prvič predvaja. so tedaj trd'11, da ostali pridejo takoj za tem na vrsto. Velika' likvidacija modelni pn / \ I /1VI H KRZNARSTVO ZILIOTTO 5 BPTO II TELbfO* - BPTO 11 A