Hochlobl. K.h Hofuibliothek, Wieu V Gorici, v eetvrtek 7. oktobra 1875. Tefoj y. „Soi*u izbaja ˇ«& oetvrtek in velja ¦ posto piejemana. ali t Gorici na dom poailjana: ' A mn Vse letd......f. 4.50 Pol leta.......,2.30 Cetwt leta , .... „ 1.20 ,-Kmetovftlec" za naroSnike Soce Vse 1. iT2— Pol leta f. 1. Za nenarocnike: Vbg leto f, 3,—Pol leta f. 1.60 Pri oznanilih in tavno tako pri „po-tlanicah" se plaSnje za navadno tratopno vrato: 8 kx.t «5e se tiska, 1 krac 7 „ „ „ „ 2krat 6 ., ,, „ „ 2 kvot Za yici orke po proitoro. SOČA Pooamerae Stevilke m dobivajo po 10 eoldov v Gorici pri Paternoll^vTrstu v tobakarnieah „Via della casern* 60" Narocninain doplei naj Mblaga-voljuo poSJljajo pod nariovora: Viktor Dolenec v Gorici, - Rokopii te no vrafajo 5 dopiai naj so bUgovoljna fraukujejo. — Delalcem in drugim «•• promoJnim tie naroonina zniia ako ¦• oglaio pri uwdnlltvu, Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih prayic. Bosna In Ilercegotina. Pogledajmo zdaj v zgodovino obeh v ninogih obzi-rib jako vaznih dezel.—has naraen ne more bid, da popisemo natanjfcno vse zgodoviuske dogodke; arapak mi bomo le povrsno omenili glavnih vojsk in politicnih sprememb, katere so se viSile tain prav pogostoma.— V najstarej&em zgodovinskem 6asu jo bila Bosna en del velike ilirije, katera je imeia svoje mogoSne kralje v in jo v vsakem. posebno pa trgovskera obziru jako na-;t predovala. Ilisrki kralji so se vedno bojevali % Rimljani, n] veckrat srefino, vefckrat uesre&no; a rimski taktiki in { strategiji nij mogla dolgo vstavljati se brabrost Ilircev j in po hudih bojih podvrwci se je morula tudi stara Hi* ( rija Rimljanoin, kateri so jo priklenili konzularni Pano-v niji in kesneje zedinili z JDalmacijo.—Kot riraska defce-p la je bila Bosna zapletena v mnoge vojske, ki so jili . Rimljani bojevali proti Go to in in Avaroin ; ako so Rimljani prowl t v teh dezelau, jo prifila ta deiela deloma pod Srbijo, deloma pa pod firvatsko. NajstarejSe zgodoviuske izizkave priSojo, da so bill prebivalci Bosoe ufce v najstarejsi zgodovinski dobi pra-vi Slovani. — Volikomoravski kralj Svatopluk je Bosno preuredil kot samcstalno defcelo ter izroell vladarstvo Lez to dt-zelo domaSim zupanom in banom, kateri zad-nji soimoii kralje\ako oblast in veljavo. Ko je kraljoval Casimir II. (1. 994) se je zdrufcila z Bosiio tudi Hrvatska. Boris je nil prvi ban (od 1149 do il08)( ki je dosegel popolno neodvisnost Bosne, ka-tera je obdriala svojo neodvisnost in je ztnerora rao-go^nejsa postajala. Tvartko, ki se je imenoval od lota 1376 naprej po bo/.ji milosti kralja Srbije, Bosne in Primorja, je podfrgei Bosni tudi en del Dalmacije od Kotora, do Zadra in skoro prav ob tistem casu je ve&krat zmagal Turke. ki so jeli zahajati 7 te deLele. Po tern takem imel je kralj Tvartko v svoji oblasti mnogo ju-goslovanskih deiel, in njegovo kraljestvo je imelo v strategifinem obziru tako izvrstno lego ter je bilo tako dobro uredjeno, da bi ga ne bil premagal ter podjarmil noben sovraznik, ko bi bil po njegovi smrti sledil mu I^STEK. i^a^jn. (Ho v ©let a.) Po danej snovl Spisal: Janko Leban. I. nTukaj se ne daje miloSfiine!" dejaia je osorno Neza, stara oskrbnica majorke ^alnikovc mlademu be-racu, ki je stal zunej v teinnem koridorn, zaloputniv§i inn duri pred nosom. nBog plati tiso5krat,u odgovori berac in koraka po stopinjicah naravnost na ulico. Ida, mlada gospadi5na pak, slonela je na balkona prvega nadstropja iste hize ter se ozirala po vrtu, ko stopi bera5 ravno iz bize. Bodisi, da je bil slisal Sumenje Idine svilnate jopiee, ali kali: povzdignol je oko kvi§ku k Idi. Njiju ocesi se ujameti, a bera$ ^name klobuk z glave in pomoliv§i ga kviska proti dekli-ci, poprosi jo ponizno za vbogajme. Ida vzame porte-monnaie iz iepa ter mu vrze majhen denar v nastav-\jeni klobuk. „Bog plati Vnm tisoSkrat," dejal je navnoviS, in za dar, ki mu je pal v klobuk ne dosti menec se, vprl je §e enkrat ofii v deklico.—Bil je osupnjen—okamenel! .....Ida pak je ostala na balkonu kakor priklenena od kake magitae moci, dasiravno jo (uden e na glavnej cesti nekega konja dir. Bera5 se preplaSi in ves zbegan jo krene urno 5rez vrt zgubivSi se kmalu potem za vogel. Deklica je ravno se toliko dasa imeia, da se je enak energi&en in paraoton kralj in da ne bi bili na-stali verski prepiri. A po njegovi smrti zaeel je hud prepir mej ritnsko in ttarovtwko corkvijo in ta nesrefi-nl propir rodil je izdajstvo, vsled katerega so se Turki prvikrat polastili Bosuo.—Vendar pa Turki nijso dolgo iasa vzivali teh dezel, ker so kmaio po tern Ogri vda-rili na Turttna preko Save in ga po nekaterih bitkah sopet zapodili iz Bosne. Od leta 1463 do 1527 so via-dali Bosno ogrsko-brvatski kralji.—Mej tern casora so Turki veckrat napadali Bosno, doma^a vojska jih je zinorr m odbila in TurSka bi bila teJiko ked'aj sopet za-dobila gospodarstvo eez Bo^no, 6e no bi bili Turki lota 15S6 pri Moha6-u Ogrov popohioma premngali, katera bitka ft imeia za Bvropo tako zalostni naslodok, da so Turki z svojimi getaini poplavili vse podotmvsko in ju-goslovanske dezele, torej tudi Bosno. — Od toga tasa ostala je Bosna pod Turskim jarmom, dasiravno si je Avstrjft v H^krat prizadevala, Bosno odtrgati Turku in je dtinajski kabinet pri mnogih prilikah hotel obvoljaviti stare praviee na Bosno, katora jo bila nekdaj del Ogor-sko, Veckrat je avstrijska vojska prestopila Uno in Sa-vo in te5krat se je sreftno bojevala; posebno castna in vazna je bila ona bitka, v kateri jo slavni princ Evgen Savojski Turke popolnoma potolkel leta 169? in se po-lastil glavncga mesta Sarajevo.—Ta vojna dokazujo do jasnega, da Avstrija irna v rokeh kljud do Bosno, co namcec svoje operacije uaslama na Granico in da avstrijska politika je bila od nekdnj ta, da Turkom od-trie vaini deieli Bosno in Hcrccgovino. A tistikrat je posebno franeoska diplomaeija Avstriji mnogo ovirala, da postane vodilna vlast na jutrovem. — Vkijub vsemu pa je Avstrija §e veckrat po tern z svojo vojsko bojevala se na dolanji Donavi in komu nijso znane slavne bitke pod generalom Lavdonom, kijebil vzel Belgrad in postal pravi staiii Tuiuiuom. Avstrijska politika pod Marija Terezijo in Joiefom II. jo zmerom te^tla na ju-trovo in le le kesneji casi so Avstrijo osreftili z raini-stri, Nemci, ki so zafieli novo pol'.tiko, ki jft Avstrijo spravila v najveSo nevarnost. Zgubila je vsled napafine te politike ne samo na Italjjanskem in Nem§kem upliv in dezele, ampak zgubila je tudi prijateljstvo najzvo- za^udila pol elegantnej pol uboinej obloki hite5ega be-raea, ko jej iz sobe na uho zadoni gins jeno raatere. „t*ridi vendar notri, Ida!" klicala je, „vidi§, deiu-je u^e, in1* Neza mora kocljo oporeei." Zdaj stoprv prijde deklici na misel, zakaj je prav za prav sionela na oknu. Stopivsi zopet k oknu, vpre oko proti nebu, kjer so se gosti oblaci zbirali ia kupi-fciii. in s neba pogleda zopet na glavno cesto in s ce-ste na vrt,—ali ah,—tajiti nij mogla: tezke kaplje jele so bile ravno padati, katerih pad je provzrofieval male praSne oblaSke, da so se vzdigovali z glavne coste kvis-ku.~ Vendar Ida nij hotela odstopiti od obeSanega jej da. ..Tarn za gorami je vendar vse ge tako jasno," dejaia je, nv malo minutah mine vse." „Ne, za danes je uze zastonj; morai si sprehod izbiti iz glave." nMoramtt mislila je deklica ter pogleoala mater pol udano pol srdito, katera se je bila pokazala ravno pred balkonska vrata.------*- nPojdi v sobo,a M^v6 jej majorka, „zunej je rarzlo, utegnes se previaditi, ker si lahno oble6ena.M Ida je ubogala, air jeno eelo bilo je oblatao, ozke obrvi so se jej nagubile i na ustnicah, ki so bile po-dobne granatnemu cvetu, bil bi jej se lehko opazil je-zen joc\ „To je ^alosten g&d!" vzdahne, dostavivSi pofiasi: nBila bi vsaj ufce odraSfieno dekle, ne imeia bi vedno sli§ati ono soprno besedo „raora§! Danes je moj dva-najsti god; toda pogum: za nekaj let, ko bom nekoli-ko odrasla, ne bode nikedo veS nad menoj gosp^doval; potem bom delala, kar bom jaz hoiela / Vzela bom katerega bom jaz hotela in kateri bode se meni dopal, naj si bode uze prav oni mladi berac\ kateremu sem preje z balkona novel* vrgia f— stejSe zaveznice, Rusije in ker je Turkom pomagala, tudi ves poprej mogocni upliv na Balkanu. Tujemu uplivu in odpadu od tradieijonalne politike se una Avstrija od ene strani in Bosna od druge za-hvuliti. ce nij ta zadnja de^ela u5ie davno refiena turS-kega jarma. Kajti vkijub mnogim in mnogim ustajam v Bosni in Horcegovini, nij Avstr^a nikoli vefi hitela na pomofi zatiranim kristjanom, tako da se je Tur'ioin vsukikrat posrecilo zaduftiti manjge in veto ustaje.-NaU ve6a nesrefia za uboge krisljane teh dozel pa je bila, da je Srbotu spodletfda osvoboditev svojih bratov ob casu srbske ustaje.—En oddolek srbsko vojsk" jo je bil sicer lota 1807 vdaril 6ez Drino blizo Zvornika in iej« polastal Boen.' do blizo Samjevega; a vmakniti 86 ]« sopet moral veliki eili, ko je namrefi en oddolek franco-ska vojske cez Dalmacijo prificl v Bosno in «e tain zdru-zii s turfiko voj&ko pod povoljnifitvom Hassan-pnfio, Sr bi so do dvakrat pozuoje poskusili Turkom izpullti Bosno in Hercegovino, pa obakrat zastonj, ker so bili v promaletn bt(wi!u nasproti veliki turfiki sill. Znanemit je tudi punt mohamedanskih prebivaleev v Bosni proti turskemu sultanu Mahmud-u II. eared ra/pu65enja mogo5ne garde Janicarov, ki so bili v Tur-ciji to, kar so bili Pretorijani v Rimu in Strelci na Busketn in so torej imeli veliko oblast cezSultane. Leta 1846 vnela se je Se druga tudi interessantna ustaja v Krajni; nek Mohamot-Bey jo je zafiel na svojo rokd; on je hotel odtrgati Bosno od Turske in so je post** vil za vladarja te deiele pod imenom „Aklenoiruku—-oar"; a Kiamil-pasa je tega novega pretendenta premagal in vjel v bitki v dobrinski dolini. Revolucijb leta 1848 so Turki koj v zagetku Intro zatfli; a le za malo casa, ker uze leta 1849 je sopet zacela nova ustaja pod vodstvom nekega AlikediLa, kateri je ustase popolnoma organizoval in dobro vodii, tako da so Turke ve&krat zagnali v beg in da so jim cel6 vzeli vaino trdnjavo Bihad. (leta 1850) Turki so takrat poslali pod znanim Omer-pa§o (popr*y§nji avstr. oficir, rodoma grander) mofino, 6ez 80000 moL broje&o armado in vkijub takej sili no bi bil Omer-pasa prav ni6 opravil, ko ne bi se bil spretno posluzeval starega sovraStva in raspertije Nehote jej, izustivSi to, zaigra jedva poznat na-smehljaj na ustnicah; kajti misel na bledega beraskega mladcni5a in neumna izjava: vzeti gaza soproga, zdela se je deliei tako komicna, da se jej zopet 5elo zjasni. Ncza vstopi ter prinese mal listifi. Profienaje bila majorka obiskati neko damo, s katero se je bila sezna* nila v kopelji in katera mora danes zaradi bolehnosti guvati sobo, TZjasnilo se je. mati, popolnem se je zjasnilo !u zaklifie Ida veselo, katera je pridno bila do zdaj mo-trila vreme z okna. „Odbij prognjo gospej nadzorniko^ vej ter pelji se z mano v ***.....lepo te prosim!fc „Ne, danes ne, in pri tem naj ostane I,- zavrne jej majorka. nA danes je moje godovno in ti bi mi gotovo ne smela vsaj danes te proSnje odre5i.- — nOstanemo Se osem dnij tukej in med tern 6a«om prijde gotovo §e en dan ugoden za spwhod, ko se ne bo treba bati kake nevihte ali defcja sploh-"—Neza, kje je moj klobuk?" „A L dolgoeasrii gospi nadzornikovej gotovo ne grem s Tabo, mati!" nadaljuje Ida. „Pa saj te tudi necem, grda jezifinica ti 1" zakri-{ala je majorka.. „Io uXe vidim, da bom morala s te bo odslej vse druge strune napet zna mi postajas 1" — V tern se je bila majorka Preden je odsla, rekla je Neii: ,. . ca taka, vzrok jo veci del "VaSa slaba odgoja------Vi ste vedno moleali k tej hudi napaki; a odslej bo gotovo drugace!" I majorka bila je vesela, da je le ta odgojstveni pogreSek raogla pripisovati drugej osobi, a ne samej sebi. Neza je moiSo poslu§ala, toda jedva je bila majorka iz hifce, ko se i ona odpravi doli k tiblarioi, katera je imeia v ladbjem delu hi4e opravilo, da bi si uze vse prevefi dr- _K_____ za odhod. temu, da je dekli- mej kristjani in raohamedanci izvirajoce iz varskega fa-natizma.—Ta razpertija je navadno rodila izdajstvo in tako so bcsnjaSki Slovani skoro zmerom aami sebi ko-vali verige. . , , „ . „ Bes je, da vsi prebtvalei Bosne in Heragovine brez izjeme, da tudi oni Mohametove vere so nejevolj-ni s turSko samovojjno administraeijG; a vkljub kmu, da so tudi vsi prebivalc enega in istega slovanskega rodu, je vendar mej njimi, ker je v prvi vrsti merodaj-no veroizpoznanstvo, tako mrzenje, da skoro nobeden ne spozna v svojemu bhinjemu, ki je druge vere, bra-ta Slavjana, ampak sarao zakletega mozlima, ognjusne-ga kristjanina (staroverca) io nevernega kriStjanina (ka-tolika.) Powbno Salostno pa je to, kakor smo uie en-krat omenili, da so staroverci in katoiifiani, ki vendar oboji verujejo na Izveliearja, tako hudo sovrazijo. Zamore so torej smelo trditi, da glavni zavezmk Turkov in poglavitua njih mofi je in je zmerom bj! razpormej Slovani samimi, kajti Turein je zvit zadosti, da acuva ene na druge in da si mej njih izredi in vz-drinje mnogo izdajic, posebno v boljiih krogih. V sr-ce je gotovo zbodlo vsaeega Slovana, ko )e fltal, da tudi v sedajni nstaji katolieani nijso popolnoma edini i brati staroverci nasproti skupnemu sovragu Turcino in da se turSka vlada posebno trudi, da bi z obljubarai oslepiia nekatere katoliSke vise pastirje.—Temu nasproti pa se sliSi gotovo prijetna vest, da nekateri slovan-aki niahomedanei v Bosni se hoCejo poravnati s kristja-ni in i njimi skupno delati za oslobodenje slovanske zemlje.—Tudi to je pomenjjivo, da vojvode ustaSev pov-darjajo v proklaraacijah ravuopravnoat in svobodo za vse slovanske brate v Bosui in Hercegovini brez razloS-ka, Se so mohamedanci ali kristjani.—To je velik na-prtdek, ki zagotovlja ustaSem simpatye vsih napredu-jofiih narodov in je i rvi korak boljSe bodoenosti Jugo-slovanov,—Mi bomo zmerom povdarjali, da mi Jugoslo-vani se ne smeaio prepirati zarad vere; v tern obziru moramo biti jako tolerantni, ker drugac'e bomo vedno ostali podlaga tujcevi peti.—Kedor si Slovaa, bodi SIo-van v prvi vrsti I TurSka vlada v Bosni in Hercegovini se torej vzdrzuje s pomoCjo intrige ia ne bi se inogla veo driati ne proti Avstriji, Srbiji in Se ce!6 proti do-bro organizovani in vodjeni insurekciji ne, kajti Bosna m Hercegovina imati tako lego mej Avstrijo, Srbijoin OrnogOTo, da Turkom lehko avstrijska, ali srbska, pa tudi vojska ustaSev zapre tesna prehoda cez Albanijo in oez Klek; saj je temu dokaz sedajna ustaja, ko je namree Turkom pop Zarko zaprl pot cez Albanijo, mej tern ko je tudi Klek postal mesnica za TurSko vojsko. Ce si torej predoclmo Se enkrat socijalne, strategiLne in droge razmere v Bosni in Hercegovini, moramo pri- j ti do sklepa, da Turein ne more ostati vee gospod.tr ; onih dezel in da je bilo njegovo gospodarstvo zmerom j nenaravno. (Dalje prih.) Ustaja v Bosni in Hercegovini. I UstaSem gre prav dobro in vse kaze, da se bodo i Se dolgo drzali ter da bo vojna trajala cez jzimo, co ta- j di ustaSem ne prideti na pomoc Srbija in Crnogora. ! _ V Hercegovini okolo Trebinja so ustaSi dobro organizovani pod Ljubibratigem, Pavlovicem i. t. d. in razgovarjaje se srce nekoliko ohladiia. Odkrila jej je, da nij videla se nikedar svoje gospe tako razjarene, kakor danes ter da sama ne ve v cem bi iskala vzrok tej jezi.— Med tern 51a je Ida na vrt, hotec s knjigami, kat -re je sebo prinesla, kratko5asiti se. Ali to danes ne gre, vedno in yedno prijde jej na misel denasnja osor-nost maierina in to, da jej nij dovolila obljubljenega sprehoda^ Setajocej po pesgenih tleh, pade jej cvenke-tajo^a xee na zemljo, in ko se* po njej ozre, vidi, da je to listniea, katero je z robcem vred iz zepa potegnola. Padaje se je bila odprla in yes imetek steke1 je veciao-ma po z^mlji. Nevolino se sklonivsi pobira posame-zne denare, ali nakrat jej postane Sadno-tesno pri srcu, kajti pogresala je naj dra^ega denara, naime ceki-na, katerega je dobila danes za god od svoje kuine in katerega je kljubn vsej materini protivosti vendar sama shranila v svoj zep, menefe, da je tam ba§ tako dobro shranjen, kakor bi bil v maternej skrinjici.— Zastonj je iskala in iskala nboga deklica; nikjer nij bilo izgubljenega zaklada.—Eaj pak to jo v svoji zamiSljenosti beraskemn mladeni6a morda vrgla v klo-bok mestu novfiica oni cekin? Ah, zdaj stoprv jej je bilo jasno, zakaj je berac* pospeseval korake, dobivgi oni darl— TJboga deklica se glasno zajofie. He, da bi sejej toliko tozilo po izgubljenem zlata, saj ona §e v tako neznih letih denarja obrajtati nij znala, temveg zgolj misel na mater, katera je bila nSe tako nemalo jezna na njo—ah, edino to jo je vznemirjalo. „In ce me mati povpraga danes ali jutri po zlatu, kaj jej odgo-yorim? Kaj bode rekla, ko izve, da ga veS nemam? Da-li me ne bo kaznovala ?"—tako povprasuje nboga deklica samo sebe trepetaje straha. - Da bi si bila s iako lazju ali celo z resnico iz zadrege pomagala, o tern §e misliti jej nij bilo, kajti poznala je predobro svojo strogo mater.—Edino reSilo videlo se jej je Se: denar zopet ai osvojiti, neda bi otem kedokaj ve.iel.~-. (Dalje prih.) sli§i se, da jih je prav lepo §tevilo—Vsled mnogih br-zojavov so Tarki s> enkrat poskosilt prehod oez Klek; a ustaSi so jih Se enkrat proti mcrjt pognali s krvavi-mi'glavami. 28. prst. meseca pa je bil had boj pri Pra-patnici.— UstaSi so napali tnrSko kolono, ki je iz Kle-ka vozila zifez torSki vojski; turSki vojaki, ki so kolono strazili, so po kratkem nporn bezali. Dmgi dan pa pride od Mostara dez Ljubinje mocna tarSka vojska pro-vijantnej koloni na pomo6 in napade ustase za hrbtom. Ustasi, katerih je bilo cez 800 pod Ljubibraticem in Pavlov!8em, so pa po naglem manevru Turke, katerih je bilo okolo 2200, spraviii v sredo in jih po hudem boji zagoali v beg. Ko so Torki oezali so manjSe ko-one nstaSev za njimi atreljale s takim uspehom, da je ostalo cez 400 Turke? mrtvih in ranjenib, mej njimi tndi en turSki polkovnik. UstaSi so Turkom vzelt 150 poSk in vojno kaso % 20,000 turSkih lir; mrtvih je ostalo 10, ranjenib pa 40 ustasev, katere zadnje so pripe-l.iali v Dabrovnik, kder jih zdrnvi nek dr. GivanoviS. UstaSi imajo zdaj v rokeh vse posicije na da Imati n ski in cmogorski m*»ji, pop Zarko pa varuje prehod Lez Albanijo ; torej caka turke v istinl krvava juha, fie ho5e-jo z uspehom operirati proti nstaSem.— Obistinila se je vest, da je zacela ustaja tudi v Albaniji; pri Avioni so prijele nekatere vasi za orozje in ker se Tarki straino boje Albanezov, je turSka via* da hitro poslala v Albanijo 1 parobrod vojakov. Ce vsa Albanija ostane, po tern se bode Turkom tezko po-sredilo ogenj vgasniti. V Bosni organizacija ustaje dobro napreduje; iz Avstrije in Srbije dohajajo kje mnogi prostovoljci.— 1. t. m. je bil boj ob reki Uni pri Dugempolji; 700 turSkih konjikov in 1000 peioev napalo je bilo 400 utrje-nih ustaSev, kateri so Turke po dolgem boji zapodili in jim ubili 146 moz.— 4. t. m. so ustaSi banjanci napali Ljubinje, kder je bil straSanski boj in jo padlo Uz 100 Turkov.— Prav isti dan so ustaSi pod poveljem Ljubibratifi-a popolnoma potolkli turSko vojsko pri Kle-ku, ubili cez 200 Turkov in pozgali 2 vasi.—UstaSi so Turke tako preplaSili, da so boje zasledovati jih m da so zdaj ustaSi zaeeli ofenzivno bojevati se.— Vsled te-ga se Trebinje ne more vec driati. Kakor se iz vsega razvidt, dobiva ustaja zmerom vece dimensije in se vedno mnoLi; podpirana je od Avstrije, Srbije in Crnogore v vsakem obztnt.— Srbija in Crnogora sti ale popolnoma oboroleni in pripravijoni za boj; toda ganiti se ne smeti, ker jima preti tuja di-plomacija.-- Avstrija iina jako reservirano rolo v tej ustaji; po eni strani miri; pri drogi pa je prav ona, ki najvee" podpira i'ajo. kar je vse hvale vredno.— SliSi se ce!6, da Avstrija poSlje ve5 regimentov na mejo, mej temi je tudi kranjski polk, in da se naSa vlada prav pridno dogovarja z Busko zarad reSitve jutrovega pita-nja.— SliSi se tadi, da Srbija in urnagora raorati da-kati, da se Avstrija pripravi in da se bo najbrze dose-gel nek porazum mej Avstrijo in malima drzavicama; vsled tega, to je avstrijskega in ruskega upliva,je nek' da palo BistiSevo ministerstvo, ki je kotelo delati na •vojo roko. Na vsak nacin pa se ne bo pred spomladjo nig odioSilo in bodo Lez zimo ustaSi iskro iivo ohranili. njena preuravnapi, prak-Prihodnjig „Kmetovalec« Dopisi. V Goriot 7. oktobra (NemSki Tarki in naSa spra-va.-KmetijSka Sola.-Za6etek Sol.-Bazstava ucil.) „NavdaSe-nO veselje mej klerikalci na GoriSkem, ker so spravo dog-nali z mladimi!"Tako trobijo nemski vect in manjSi listt po Sirocem svetu in bere se jim zagrizen srd jasno izmed vrst. Prvi ste v tern zmislu glas zagnale obe Dunaj-ski PreSi in za njima so unisono zaregljale vse provin-cijalne zabe od tetke Tagesposte v Gradcu do skrbe Triesterce. Da, naSa sprava jim nij nikakor po volji, ker vidijo da se vsled nje mora okrepiti narod in da bo nerazcepljen ce dalje zavednejSe in odloenejse branil in tirjal svoje svete pravice, da bo slozen in krepak laze in marljivejse skrbel za napredek in omiko in da mora zdruzeno potezajofi se za krasno svrho narodnega osvo-bojenja v najkrasem casu razdrobiti vse ovire v Solah, v uradih in povsod v javnem zivljenji ter izmolzniti se za vselej sramotnemu potujeevanjn, katero se ma v vseh mogo&h oblikah vsiluje. Ta zagrizen srd, katerega pokrito in nepoErito izrazujejo zidovski in krS5eni Tarki v svojih organih, nas mora popolnoma vtrditi v zavesti, da je naSa sprava mozko pocetje, s katerim se smemo-ali se bodemo smeli ponaSati, kedar bo konecno dognano. — Mnogo ne manjka ve5 k tern a; kerse je za trdno zanaSati, da bodo privrzenci obeh strank zadovoljno odobrili nacm sprave, o katerem so se po temeljiti razpravi vseh v to zadevo segajo5ih razmer dogovorili nja zastopniki. Kom-binacije o nasi spravi. saj druzega nijso, o katerih poro-5ajo dunajski in drugi nemSki listi, so ugibajcSa mesa-nica resnic in domiSljij kakega v o h u n a, kateri je najbrze uSesi natezal, ko so se naSi zastopniki pogovarjali in pogajali, in po tern iz nalovljenih besedij 5udiio klo-budracijo zmesil ter jo laenim dunajskim Turkom za dober denar poklonil. Prosit, naj jo dobro prefcvecyo, da jim na zelodcu ne ostane! — NaSa skrb pa naj bode, da bo sprave. kedar se do&ene, neomahljiva in stain a, kajti le te-daj nam more ugajati, nam more lep, obilen sad obroditi. Te dni se zacne podufiei tigni kmetijski Soli v Gorici. inuumijiu „B.iuoiovaiec"" priobci nova praviia in po tern hofiemo tadi v aSo5i" svoje mnenje izre6i o tej preuravnavi. Vsakakor pa, naj bode to mnenje ugodno ali neugodno, priporocamo' prav gorko, naj slovenski posestniki posebno one sinove, katere nameravajo za domage gospodarje odgojiti, radi v to Solo poSIjejo; gg. ufitelja na slovenskem oddelka se bodeta gotovo potrndila in imata tudi vse sposobno-sti za to, da jih v vseh kmetijskih znanostihin opravilih dobro izurita. Gosp. ravnatelj Dr. M o n h, se je mudil dalje ca-sa v Bvici, kder je itakupil nekoliko plemenske govedi za Solo; — te dni in sicer o casu dolocenem za spre-jemanje dijakov - je Sel nekda sara sprejemati n a -kupljeno zivino v Milan, naro&vSi v Gorici izSolanemu assistentn, g. Velikogna, da ga je v uradnih opravilih nadomestoval. Cudno to, — pa da ne zamoicimo svoje- Sa mnenja, tudi nepravilno in nedostojno. 1 5asu sprejemanja dijakov mora biti vodja na svo-jom mestu; fie ga pa prav nujne okoliSfiine zadr-zujejo, naj izrofii vodstvo, komur gre. 0 ravnatelj ih gimnazija, ali realke, ali norma I ko Se nijsrao nikdar sliSali, da bi se dali po supplentih, ah assistentih na-domestovati, pripustivSi jim, da bi z uradi obeevali, vodstvene razglase podpisavali i. t. d. Sploh se nam pozdeva, da se gosp. vodja nekam preoriginalno in svojevoljno obnaSa. Druge Sole v Gorici se zaSnejo sredi tekofoga meseca. Pa pride zopet vec" livljenja v mesto, katero ima ves drug obraz, kedar se ulice oljudijo s Solsko raladimo. Uze smo omenili, da bode 12. oktobra tega leta s prvo dezelco ufeiljsko konferencijo tudi prva razstava ucnih pripomofikov. Oe je ule vsaka razstava vsakate-remu podufiljiva, bode gotovo ta; zatoraj opomnimo v^a-katerega, naj bi ne zaraudil lepo priloznosti. Po objavljenim poduku obsegala bode ta razstava vse ufine pripomoSke, t. j. take re5i, katere vpo-trebaje ljudski ucitelj pri podufievanju v branju, pisavi racundtiru, risanju prirodoznanstvu, zemljepisu, kmetij-stva, petju itd.; pa tudi izdelke domafiih ufiiteljev in u^enSkih. Iz prvih posname ogledalee kaj in kako se dan-danaSnji podugujo v ljudski Soli (smo sliSali od vefi strani, da otroci prav radi hodijo v Solo, ker jih ufltelji prijazno potrebnih naukov ucej; iz druzibje pa razFid-i)o na kateri stopnji so naSe Ijudske Sole-gotovo zani-mivo za slehernega prijatelja mladine. Ker je v raz-stavi mnogovrstnin reiii, se nadejanao, da bode slehernega to ali uno prav zanimalo, pa zadovoljen bode, da o je ogledal. Iz Brd 26. Sept. (Izv. dop.) Trgatevje uie doma, Pridno so se poprijeli de!a naSi Brici ne cakaje sv. Mi-haela, kakor je njih navada. wSv. Miha odpre bendimo* pravijo kmetje ne glede na to ali je uze zadosti zrelo grozdje, ali je uze izdelalo dovolj sladora, »li se je zmanjSala mnozina kisline. Na to ne gledajo 5ist nic. To je vse lep dokaz, da «o Se neomtkani in nepodufie-ni o dotidnih vodah. VeS posesthikov iz Brd je na-pravilo proSnjo na ravnateljstvo kmetijske Sole, da naj pride en ucitelj doticne Sole semkej v Brda, da bo naSe kmete vsaj nekoliko podn5>l oravnanji z vinom, z moS-tom in pretakanji vina. To je prav lepo in posnemanja vredno; ampak zeleti je, da bi se tudi tega, kar jim je u5itelj razlagal, poprijeli ter tako svoja vina z bolj-Sali. Po vseh zupanijah in vaseh na GoriSkem se pobirajo milodari za uboge sirote Hercegovinske, le v Brdah Se vse spi. Nobeden se ne zmeni za to, kar se godi na Balkanu. Saj pobirajo milodare po vsehkrajih naSe mile Slovenije in se celo na Francoskem in Busovskem, Anglezkem, kakor je enkrat „So5a" porocala. Pa naSi Brici so modri, ker imajo letos Se precej rebule in se ne zmenijo za tezave in nadloge naSih bratov jugoslo-vanskih. Citalnica v Kviskem spi? Zakaj se ne zbudi enkrat in ne posnema svojih sestric, ki so vse vnete za obeni blagor. T. Iz Kanalt dne 7. oktobra. (Izv. dop.) Slava vrlim kanalskim Sioveneem ! Dne 3. t. m. je napravila kanal-ska slovenska citalnica besedo, in dohodek je namenjen v pornoc" hercegovinskim in bosnjaSkim abeglim druzi-nam.— Udelezilo se je te besede Se precej veliko ljud-stva iz Kanala, okolice in Gorice. - To nas sreno ve-seli, da se tudi na Kanalskem ako i/buja ndrodna za-vest, da imajo Slovenci na kao .iskem so5utje do naSih bratov. borecih se ob Balkanu s krutim Turkom. Naj poizve svet, da je tudi Kanal—siovnaski; naj zvejo so-sedi, da v Kanalu veje slovanski duh, da tadi tam „cu-va Majka Slava."— Istina je tedaj. da .Slovaa povsod brate imau, kajti vze Jenko pravi: „Bog nas je ustvaril Ko listja, trave, Pol sveta podaril Sinom majke Slave." Tocno ob 7 uri so nastopili pevci pod Kocijanci-Sevem vodstvom, ter zapeli „Slava Slavjanom." Z bar-nim nanduSenjem in zivio-kliei je bila pesen pozdrav-ijena. Gospod Pelicon, ufiitelj na Proseku je pesen „Svo-jemu iclnifiu" tudi prav izvrstno pel in donela mu je od vseh stranij obfina pohvala, kajti pokazal je, da ima prav dober tenor.— Na to je sledil „Govortt gospoda profesorja Kriznica. Omenil je namen besede, ter na-slikat z fcivimi bavvami zalostni polozaj naSih bratov v Hercegovini in Bosni.-— Potem so sledile druge to5ke, katere so bile v „So5i" uze naznanjene in so se prav pohvalno reSile. Gospod pevovodja KocijanSic" je pokazal, da je svoje pevce prav dobro izuril in mi rau moramo zaradi tega Ie cestitati, kajti pevski zbor domacih fantov je kaj red-ka reft.— Mej pevci moramo posebno pobvalili tudi gospoda i baritona Honig-a, kateri je se svojem lepim gla-som svoji ualogi popolnoma zadostil. — Omeniti mo-ram tudi, da je pesen „U boj" preuzroSila velikansko navduSenost mej ljudstvom, knjti morala se je ponovi-ti. Ta pesen ima tako nepopisljivo moc" v sebi, da vsa-kemu navzofiemu se je braie iz lica soButje do naSih bratov; vsak se je predo5il svoje brate na jugu, borece se s krvnloSnim Turkora. Po besedi smo se pri kozarcu dobrega „cevidinaM zabavljali, mej tern ko bo nas pevci z lepim petjem kratkoCasili. dolgosti in 5" strmali, zravnimo ga na 8" strmali in potem naj ima 692° dolgosti, prigtejmo k temu bliznji del do h. gt. 37 na Kozmerican ki ima 136° dolgosti dasiravno le 2V2" strmali in na tak nacin ima nagafir-ta skupaj 1484° klanca, pa ne celo 3" strmali. Od ime-novane hige naprej do kraj selskega polja ima crta 135° po 1" in 280° po 2" strmali, skupej torej nic manj ko 1015° ravnine pomalo vefikol" strmali. Pro si mo zapomnite si to dobro! Kako pa va-La crta ? Uze od mosta do vrh Poljane imate 1065° dolgi klanec po vefi ko 3" strmali, potem imate res v primeri z nago 1015° dolgo ravnino • celih 50° reci p e t d e s e t° ravnine in Se to po 2" strmali. Po tej neizmerni ravnini je zopet klanec do „Mraka" 320° in I 5" strmali in od tarn naprej do for naze 550° pa 2''do 4" poprek, tedaj po 8" strmali; cela vaSa 2015° dolga crta je za tega delj sami M§Q dolgi, po 3, 4 in 5" strmi klanec iu kar je ravnine jo je komnj 50° in Se ta je po 2" strmali. Ako hocete torej, drag! moji, va-gc firfco z nago priraerjati, morato na vagi naj prvo 1015° ravnino po malo vee* ko 1' strmali napra.iti, ostali del pa naj manj na 8" strmali zravniti, potem bomo vi-deli, ali smo se za dovolj motiii trdivgi, da modrojska 5rta je okoli 1500° daljSa mi mo Betake. Nage Iisice, ki dobro ved&, da je nervus rerurn, to je denar nar bolj srbo&a stvar v eelem prepiru, hi-tro so se poprijele tega ma5ka in z naj veeim povdar-_ kora so z nekim smegnim profeticnem glasorn v svct ' zatrobentale, ,,ali veste pa koliko bi Selska crta stala ? Yam bomo mi povedali. Selska crta bo 40 % *U naj raanje 8410 gold. ve6 stala kot Modrejska". — Hudir ne vzel I to je res velik razloeok, to&ka jo presneto va-zna in ako je to ros, cuda ni, da se vam naSi ubogi ktnetjo hitro vdajo. Tudi mi smo obcutljivi na toj stra-ni, ker bodo gli denarci iz nagega zepa in ne iz zepa I gosp. glavarja, ki je danes tukaj in jutre Bog ve kjo, in tudi no iz zepa pisarja, ki jo vuge „klojStro" Bplodel. Toda povojte nam ljuboznivi, nezmotljivi patriarhi in preroki, kje sto to vzeli, kdo vara jo tega debolega med-tuda obesol ? Tu sto nas res v zivo prujirii, hitro so bo pokazalo, na kteri strani so vmazana sebifmost, pafieva-nje in drugi postranski nameui. Vosto kaj, ako vam jo mogofie modrejsko Mo lo za 875° daljgo, tako rav-no in za celih 8410 gold, boljfii kup izpoljaii, kakor bi se dala selska crta napraviti, dobro I Mi bomo prvi, ki se vam vdamo in ki bomo So zagovarjali vago crto; nko pa ne, ne sraete nam zameriti, So so bomo z va-mi So nekaj norca delali. To jo prava zajnka, v ktoro so so naSi ticki sami vlovili. Zajnko koj zadrgnemo in tigcali jih bomo, dokler se ne vdajo ali dokler se jim mozgane v rezanico ne spremonijj, kakor so ze sami boje. (Dalje prihod.) Trst 7. oktobra. (rzv. dop.) Nij treba iti v Her-cegovino, da si ogledamo tarn tursko ravnanje bogov; takih begov imamo mi tudi v trzaski okolici in se zo-vejo : Majitovic-beg, Lukga-beg itd., kateri begi imajo v rokeh sukno in gkarje in zlobabjjo dano jim oblast.— Hermet-paga in ge drugi udje visokega divana trzagko-ga izvrstno proteziraj«> omenjeae bege, tako da ubogi raja, 6e se pri njih pritozi cez te bege, dobi k veSem batino, nikoli pa pravico.— Bil sem te dni v Bazovici in som tam popragal, kako je koncala afera Majiti-Kriz-manciS ; a ondotni zatirani prcbivalci rokli so mi, da Krizmancifi je odpugfien iz sluzbe, ker se je predrznii to-ziti Majitovic—bega.— Ta beg ie tudi tozil „Slovenski Narod" zarad grdih pa resnifinih nepogtenosti, katere mu je nek dopisnik o5itai. — A ker listine pridejopred sodni stol kadijev, potegnil je Majitovic-beg rep mej no-ge.— Tukaj je obcno znano, da je g. Krizmanfti6 imel pravico na svoji strani in da je Majiti grdo zlorabil uradno oblast; a kaj hoSemo: na Turgkem smo in s tern je vse povedano. Kaj pa, ko bi se pa Bazovicanjo pritoiili cez to turSko administracijo pri c. k. namestnigtvu ? V okolici ima nas trzagki divan tudi svojega uce-nega muftija, ki Slovencem razlaga kuran, po katerem se morejo zveli6ati.— V ta naoion na§ Bosnin zdaj re-krutira v okolici deftke za Kalijansko gimnazijoj lansko leto je, napravil prvi eksperiment; poslal je 3 sloven-ske deLke iz njegove poitalijancene Me v Bojanu na ital. gimnazijo v Trst, pa vsi trije so „fasalitt ktfuke, ker nijso razumeli poducnega jezika. Ta mufti oprav-Ija vcasih tudi sluzbo kadija in molze nas ubogo rajo, kolikor more ;—obeta nam bribe in doline, posebno pa protekcijo od divana; on nam preskrbljuje dispense za zenitev; zdaj nam celo obeta, da bo iz nagib deklet njt-pravil same nemSke profesorce, tor hodt od Kajfeza do Pilata, da bi poslal nekoliko deklet ki §e sanjale nijso nikoli o nemSfiini v nemgko Solo gorigko z vladno gti-pendijo. To je vse slepenje, ki nagemu muftrju kaj ma-lega vrze.- Pa upamo, da bo tega slepenja kmalo ko-nec in da se bo vendar kedo zaagel, ki podpige ufiene-mu muftija pot na- Turgko, S KrSkego dne 5. oktobra. (Izv. dop.) „Ustrajno smo delali, hrabro se bojevali in koneSno zniaplil" tako 8memo vsklikniti zdaj po kon5anih ob5inskih vo-litvah pri katerili smo priborili, akopram si je vitezki vitez in kapitan slavne garde mesto nieca skoro jezik skrhal in pete zbrusil—lepo vocino v obomskem zasto- pu in na delo obgine najvrlejgega narodnjaka za iupa-na--nagega drzaynega posHnea g. V i 1 j e ra a P f e i-fer-ja. Kaj ne, da, ko ste nedavno fcifcali poroftila v „So6i,< in v „Narodutt o nagih zalostnib narodnih in ospodarskih razmerah, Vam mti na misel nij priglo, a se vtegne vse to tako hitro, skoro bi rekel, cez hoc" spremeniti ? — A vidite, potrpezljivost trpi le do neke meje, in struna mora po$i, kedar se jo preveS nateaa, Dolgih devet let in 6rez smo pronagali oholo nemarno nemcursko gospodarstvo in kedor jc ge kaj narodnega cuta imel v raestu, moral se je prav sraraovati, ko ga je ptujec sodec* po nemgkem brbljanju 7 kr&mah, na kegljigeih, v prodajalnicah in drugo'd, po nemSkih na-pisih in enakih javnih naznanilih zaSuden vpragal: Je-li to nomska kolonija na slovenski zemlii ? Zdaj se bodo stvaii drugace, zanaSamo so, da na boliSe zasukalo; poroksonamimenaPfoifer, Dr. Koceii, Kapler, Lavrindek in druga—kojim nositeljom jo izrofana sedaj osoda nage obfiine, porok nam je tudi mozka ba-seda novega zupana, da so bodo odsihdob slovonsko uradovalo v obfiinskem nradu—nemfiko pa samo za take katen bi to zahtevali. Tako je prav: odlotaost brez pronapetosti 1 Ta pameten prinoip vzbuja nam veielo nado, da se bodo tudi zagrizenost v nasprotniklh s fia-som polcgla in da bode mnogim zapoljanim nemfiurjom tnrena tiaz oLi pala, da eprovidijo, kako nespametnOj nedostojno in sramotilno jo za vsakega rojenega Slo-venca bodisi ra^Wan ali vaSfian, ako iz otrocje sramez-ljivosti vstraja v narodni izneverjonosti ter so, inorda celo vkljuk lastnemu nolranjemu proprifianju, prav hltip-Cevsko vpogujo onim gospodotn, kateri sami omahljlvi iz sluzbenili ozirov svoj plage obracajo po vladnih ve-trovih. — Novo fcupanstvo bo imelo posobno v zaoetku mnogo ovir in najbrzo so bo moralo tudi krognti % vi-gimi oblastnijami. PriSlo bo gotovo tudi v skuBnjavo, da bi so v navidezno ali celo v zucasno faktifino korisfc zastopuncov tu na tain oportunitetl vdajalo, Take skui-njavo naj za bozjo voljo z vsom pogumom premaguje; knjti iz oportnnitotno vdanosti so kaj rada rodi mh\5-noHt, iz to prcpohlevnost, zopot iz tu propokornost in od to jo samo en korak do b or id k o s e r v 11 n o s t i, koja je Laiibog na Gorenjskoin in na Dolenjskom pri mnogih iupanili ge v prvem cvetji. — Obcin«ka aut'Miomija naj se zacenja pri tupanu in v obfiinskem uradu, sicer bo vedno le prazn a besedal— Politicni pregled. Skupni proraCun je pokazal po odbitih dohod-kib, obstojeiiib veftinomo iz colnine, 95,153,780 gl. primanjkljaja, od katerih bode morala placati Ciz-lajtamja 65,344.093 gl; Ogerska pa samo 29,909687 gld.; torej mora nasa stran dvakrat toliko pla&evati, nego ogerska in se to pbiilo se Ogrom preveliko dozdeva in bi radi se ve&na Cizlajtanijo navalili. Ogrsko 8vobodo naj bi mi plaCevali! To ne bo §io dolgo casa. SliSi se, da bo cizlajtanski prora«un za 1876 pokazal 43 miljonov deficita. — Lepo gospodarstvo ustavovercev je pokonfialo vse zaupanje, ves kredit, vrh tega pa tira Avsfcrijo v zmerom vece dolge.— Nase delegacije finanCni odsek si sicer priza-deva nekaj brisati, tako nij dvolil poviSanja stroS-ka za generalstab in stroSka za nakup jeznih konj za stotnike peSpolkov; pac" pa je dovolil SV2 miljonov za nakup novih kanonov Uehatius-ovega sistema. V dveh letih bo Avstrija imela 6ez 2000 novih iz-vrstnih kanonov. ki bodo stali kakih 18 miijoaov. V istem odseku je Andrassy sopet odgovoril na 2 interpellaciji zarad zunanjih razmer, da Avstrija noce vojske na jugu in da je Avstriji samo za to mar, dase mirohrani, da panoben diplomat na svetu ne more obljubiti z sigsmostjo, koliko fiasa bode trajal mir. Eazmere z drugimi dr2avami so najboljse in Avstrija je glede ustaje v Hercegovini zadosti stori-la, da varuje svoje meje z vojalkim kordonom. To je prav lepo SliSati in morda Andrassy v resniei tako misli; kaj pa ko bi n&mesto njega. kak drugi driJavnik v Avstrgi vajete prevzeU! V Bukovini praznnjejo stoletnico v spomin v telovljenja te dezele z Avstrijo; ob enem pa tadi od-prtev ondotne nemske!!! nniverze. Bukovina je bila se 1. 1774 turSka, leta 1775 pa jo ie TurSka po skloplenem mini odstopila Av-striji. Tistikrat je imela Bukovina 70,000 prebi-valcev, denes jih ima 543000, mej katerimi imajo vefiino EuteniinRumuni,Tzginjljivimanj§ini pa so Nemci, to je judjo, ki Stejejo kakih 70 do 80000 dus, in za te nemSke jade je Stremajer ustanovil nemsKO univerzo! Slavnosti v Cernovicah viele2ilo ae je kakih 2000 tujih gosfcov ve$del iz Nemskega, to je iz Jene, Bona, Berolina i. % id. Stremajei; i sam je bil naz06 pri odprtvi univerzein onje prvi Iz Tolmintkegt dne 6. oktobra 1875, (rzv. dop.) I Tezavno je bilo, ali vendar smo spravili nage krte na j dan, Bali smo se uLe, da se spreminjajo modre prislovi-1 ce nmol5ati je zlato, govoriti pa srebrou. Ko bi pa ge I sprevideti mogli trde bu&e, da bodo njih besede ^ sre- I bro ne, ampak svinec, ki jim bo na prsih tezal, dokler I jim sape ne zmanjka, ne bi se nam tako laliko posre^i- I lo, predstavljati jih slavnemu ob&instvu kot laznjive I preroke. V potrditev svojega mnenja namvoni ponujajo I neke date, *i jih neovrgljive proglagajo. Wtevilke so ros I naj bolj Si dokazi, ali on: niso gotovo na mislili, da bode kedo preiskoval to g^/ilke. Sploh so «ajo napraviti date in gtevilke, kakor kedo zeii, in da so nagi na-sprotniki to kakor koli mogo6e vporabili, nij nam treba dostavljati. Vendar -9 hoJSerao drzati teb „neovrgljivihw dati in dokazati, da slaba rec se no da nikoli zagovarjali in ako se zagovorja, povzdiguje se s torn lo pred-nost nasprotne refii, — Oni nam pravijo, da bi imela modrejska crta skupej 2925,° selska pa 1894° dolgosti, r&zlocek ie torej 1081° in po tem takem smo imeli prav, ako smo trdili, da je modrejska 5rta 1000 dnlj-6a mimo selske. Ta nevSecni razlofiek hoftejo zvite bu-ce pa s tem popraviti, da zui^ajo zadnji del selske cite od kraj polja do Podsela na 8" strmali in dostav-ljajo, da bi se morala potem ta crta zdaljgati za 228° proti Ugniku ? ?!! Vsled tega bi se modrejska 6rta za ravno toliko skraj&ala, in zadnja bi prtem le 375° dalj- ] ga bila mimo Selske. 0 vi kosmati malopridnezi 1 kaj j na tako okorne limanice mislite ticke loviti V! Prav je, da se zadnji dol selske crte zniza na 3" ali temvec' 4" strmali, ali zakaj jo zdaljgate proti USniku in ne proti Podselu ? Kaj ne, ker bi po tem res 828° daljga bila, ali rcvno za toliko bi se tudi modrejska crta zdaljgala, in razloSek med obema bi ostal potem ravno isti to je 1031° in to se ne stika v va§o kramo ? Saj ste pa res z malim zadovoljni; zakaj pa ne zdaljgate selske Crte caravnoaj skozi celi Ugnik noter tja, kjer se modrejska se cesarsko cesto zdruzi ? Vidite na tak nafiin bi postala modrejska 6rta za celih 1031° kraj § a mimo Selske. Ker se mora uze lagati, je boljse, da se prav debelo laze, saj dandanes ni to tako sramotno, .kakor nekdaj, ker imamo za to prav olikano besedo „§ v i n -del." Povejte nam Vi patriarhi in preroki, kak§ni namen imajo skladovne ceste in posebno prepirna, da bodo vezala Ba6ko idrijsko dolino in Cerkljanski kraj po naj krajgi Srti z Gorico ali s-Trento? po vagem, ki jo zmeuij proti severju obracate, bi se zdelo, da se zadnjo; prav! potem morate pa tudi zaukazati prebivalcem onih krajev* da za naprej ne smejo iti vec po sirk in rebulo v Gorico, ampak v Trento.—Sploh se vi presneto malo zmenite za interese ,teh prebivalcev, ker mislite menda, da bodo molcali in vas ubogali in ako jim njih glavno cesto tudi okoli Krna zasuknete. Da bi lastne nameno zakrili, se postavljate za hrbet VolSaneem, vK!ozarsdanom in Modrejcanom. Kaj imajo Volfianci in Oiginci, ki le-iijo na cesarski eesti, pri tej 5rti opraviti? KozarSfia-nom in ModrejCanom ni sicer zameriti, ako se branijo zgubiti skladavne ceste, ali zarad dveh vasi se ne morejo zrtovati vitalni interesi celega vzhodnega dela gla-varstva, ki gteje okoli 20.000 prebivalcev. Ako bi tudi skladovna cesta Lez Selo gla, bi modrejska pot vendar ostala kakor poprej za lokalno obSevanje bliznjih vasi, severno '/ahodni del giavarstva bi imel pa na vsak na-2in nar krajgo in lepso pot v BaSko— Idersko dolino skozi Tolmin in nasprotno. Naj manj bi pa nova skladovna cesta Modrejcanom skodovala, ker ne more uze modrejska crta, kakor sami pripoznavate, iti sko/.i vas, ampak visoko nsd vasjo, bili bi prisiljeni, ali stari klanec kakor prej rabiti, ali pa do mosta pri sv. L'.iciji in potem po veliki rajdi nad svojo glavo vozariti, v tem pa, ko bi prigli po tej crti komaj do Kozarg5, bi bili uze Lez Selo na cesarski cesti pri Podselu. Vi pravite dalje, da se modrejski klanec da poia-goma zravniti na 3" in 3'/4" strmali. Ali se to neda morda storiti na selski crti ? Poglejmo en malo vzajera-ne posamezne gtevilke. Selsko crto od Sela do Podsela smo uze gore zravnili na 3" strmali in ta klanec bi imel torej 656° dolgosti. Drugi klanec je unikraj, od mosta pri sv. Luciji do „Kozmeric",U\ ima skupej 415° dai glas na nemSko piSSalko in v tem tonu je potent vse piskalo. — V Cernovicah so vihrale nem-§ke sastave; jadje in tuji gosti so peli, pili, jeli, govorili, kricali—vse na Cast „rajhii," kajti nstanovi-li so tarn prvo kulturno postajo proti izhodu. — Veliki posestniki in prvi veljaki Bukovine, kakor tudi plemstvo se je demonstrative) od strani dr-zalo. — Professorji nove nniverze so nekda same nicle; mislite si: rektor je postal nek Toina2cuk. dosedaj sodnjiski nradnik, menda samo za to, ker je Bukovinski Dezinan. — Dobremn Avstrijann se uLe studijo velikoneraSke demonstrate, katere podpi-rajo celd ministri. - Potovaje nazaj iz Cemovic se bode raudil Stremajer nekaj casatndi vGaliciji, da bo Studiral, kako bi se dala poljska administracija zbolj-sati, to je ponemfiiti. —• Nasa cesarica se je so-pet vrniia iz Francoskega in biva zdaj y Godolo.— Iz Belgrada je doslo telegraflcno porocilo, da je Tsled neke izjave knezevo ˇ tajni seji narodne sknpclne inoralo odstopiti ministerstvo Ristie, GruiC. Na kermilo nekda pride konservativno minister-stvo, — Pad 6ndno se mesajo reft na Srbskem; mogoSe pa je tudi, da se pripravljajo dalec segajo-d\ plani. — Knez Milan se bode nekda uzo priho-dnji mesecozenil; v B?lgradu se delajo velike priprave za to sloyesnost, Ne vemo, fie je zdaj cas za to. — Na TurSkem je najveca zmeSnjava; vsak teden sultan odpusti kakega ministra in druzega imenuje; tako je zdaj odstavil vojnega ministra Hussein-Avni-paso in namesto njega imenoval Rizapasc. — Ne-ko sultanovo pisno (Irade) nalaga ministerstvu, naj se davek prenredi in zlajsa. To je menda zacetek reform, ki bodo sopet samo na papirju ostale. — Avstrija je 8 tureko sklenila pogodbo o zvezi leleznice Pesta—Zemun s tursko ieleznico Belova-Sofija, ki mora biti dovrsna do 1. 1879. Most cez Donavo iz Zemnna v Belgrad bo tudi Srbska poma-gala zidati. — Enake pogodbe so izvrstne, pa nijmajo dosti uplift na lojsko in mir. Bazne vesti. v_~-^—» w 6o*fet) je blla preteklo soboto sred-nje obiskovana; dohodek na korist Hercegovinskim ubez-nikom znasa 107 gld. 50 kr. Zabavi se je sicer pozna-lo, da je bila nekoliko v naglici napravljena, a bila je pri vsem tem pray zanimiva in iivahna. ter je v dru-Itvn prav zidano voljo vzbndila. Mej pevskimi tockami, katere so zvrsevali gg. u&telji, ki se deleze* v Gorici kmetijskega poduka, se je posebno odtikovai krepak pi. Zajc-ev zbor „TJ boj", koji seje moral ponavljati. Vr-la deklamovalka gospodicna Ivanka Mozetic-eva iz Eubij, nas je prav navdusila se Stritarjevo pesni-jo „Mo-jemu Harodu", tako, da so celo pevei z glasom previ-soko za§li, ko so vjemajoci se z zadnjfmi besedami de-klamaeije zagrmeli v narodni nas stopaj: „Naprej za-stava Slave!" Igra „Uskoku je vzbndila obcno veselost. Posebno hvalo in zahvalo moramo izrekati bl. gospej Erjavcevi, katera je s prav dobrim uspehom posvetila svoj prvi debut Hereegovinskim sirotam in gg. ucitelje-ma Cvek-u in Pelicon-u, koja sta se zares mnogo po-trndila, da sta vsak svojo dolgo zadaco kot Trnov-sii in vitez Zel e vie v tako kratkem casu omogla. G. Ant. Perfila je bil pravi kaveij Janez. Po besedi je bila prav Bivahna domaca zaba^a, katera je koncala, ko so ie zaSeli tramovi pokat. (ioirtwo). Zaradi razstave in drnzih okoligcin ok na nJiteljtikem izobrazevaH§ei in na obeh vadnicah (de-Hi§ki in fantovski) ne zaene 16 ;—ampak §e-le 18., 19. 20. oktobra se bodo vpisovali u^enci in ucenke ten Sol. (f« fiorlce .e .am i«e:} Eazstava uMh pripo-moekov za ljndske in me§5anske Sole, ki se pr&ne v Gorici (v WerdenberSkem poslopju) 12. oktobra ob 10. un dopoldne, prizadeva gotovo znamenitih stroSkov. Da se za te stro§ke kolikor toliko denarja nabere, kakor M a napravo posebnega zaloga v podporo nbo-^nl«e;let01m» k« fe pripravljajo za uciteljstvo, doIoLile so solske oblasti, da morajo vsi, ki pojdejo razstavo gle-dat, placati vstopnino, in sicer pervi dan .... 30 nov. drugi dan . . . . go „ tretji in naslednje dnij 10 „ Le kedo v omenjeni dobrotni namen kaj ve5 po- dan, bode se njegovo ime priob.Mlo ter naznanilo c. kr. dezelnemu Solsk. svetovalstva in ravnatelfstva c. k. iz- obrazevahSSa za uSiteljice.- Tflitelji in nciteljiee iz do- *^JEr*-m?° y^k **s ^ezplacno priti k razsta- res ucitelji, ako hoeejo brezplaSno razstavo ogledati. (Sl»ven«k« iitaiale* w WevtvjU) napravi v ne-deljo dne 10. oktobra 7 Lasicevi dvorani besedo s ple-som na korist sirotnim ubeznikom iz Hercegovine in Bosne. Pri besedi se bode predstavljala saloigra v enem djanji „XjSK0K'*, pred igro se bodo vrstile y primernem redu deklainacije, ?mes petje in godba. Sviral bode „me§canski septet." Vstopcina k besedi znasa 20 nov-cev, k plesa 1 gld. Zafietek to6no ob &f9 nri zveSer. Oitalnicni odbor se nadeja, da bode blagi namen zaba-ve privabil ne samo druitvenike in doma^e sosede, am* pak tudi obilo Stevilo ljubih gostov z Goriee in z bli-znje okolice in da se bode tudi pri tej priliki obnesla blagodusna radodaraost v pomoc vdovam in sirotam junaskih naSih jnznih bratov. V Vrtojbi dne 4. oktobra 1875. Odbor. (Honcert w kmnwlakl f Kalnlcl) je bil nekda prav dobro obiskan : lep in dolg program vrsU se je prav dobro; petje je bilo izvrstno ; Za uboge sirote hercego-vinske nabralo se je 34 gold. 84 kr. (M«p*ij«k* mburaie*) j0 g. |. m. njenemu pred-sedniku baronu Hektorju Rittorju v deputaciji pokloni-la krasno vezano in kaligraflrano adresso, v kateri mu destita k 25 letniei njegovega delovanja kot predsednik kupcijske zbornice. Baron Bitter je v resnici jako za-siuzen rnoz posebno za povzdigo industrife v nasi kro-novioi; kajti njegoye fabrike rede eez 3000 ubogih ljudi. (SEa prlaenle Basnjake la Heroes avince) je na- sa vlada potrosila, kakor je Andrassy v delegaeijab po-rocal, cez 1 mHj'on gold; a v sknpni proradan bode v ta namen dejanih 5 miljonov gold., kar na vsak nafiin ] pomeni, da ne bo se tako hitro red pri kraji. (Za herccffavia»ke la balnjailce airomake) naavstrijski zeralji daraje neimenovani sledece : 1. Eno surko doSanko skoro novo vredno 30 f. 2 Ene irbaste hlace iz jelenove koze barvaue. (Gansdarra-Hosen) vredne 18 f. 3. Ene hlace nosene sive suknene vredne 1 f. 20 s. 4. En prstik sviljen era leten nogen vreden 70 s. En prstik nogen siv suknen vreden 50 s. 6. Eno saknjo veliko (tJberzieher) staro vredno S f. Po tem eno drustvo prijateljev v trzaiki gostilnici. nPri zvezdi 2 f., g. Delkot v Gorici 1 f. dru^ba veselih na-rodnib fantov » Vertojbi 3 f. 20 s. Josip Hrovatin na Gorjanskem 1 gold.; Cehovin Florjan, posestnik v Bra-niei 2 gold. . (Poarawek). v zadnjem listu smo prinesli vest, da se je neka dekla ostrupila v lekarnici Z. To vest toliko popravimo, da se je le sumilo, da bi bila dekla po-pila kak strupt ker se je kar naenkrat zgrudila na tla in je kmalo po tem umrla; a pri sekciji se je konsta-tiraio, da nij bila ostrnpljena, ampak da je umrla na sreni bolezni imenovani wvitium cordis." (Pretea), y nedeljo ve?er so gergarski fantje pretepli in z noSem prebodli necega fanta ko je pri Ijub-ci vasoval. To je res grda, barbarska navada, mej na-slmi va§6anskimi mladenici. (lamomor.) jz Kanala se nam pi§e: Pretegeno sredo dne 6. t. m. vstrelil se je nek Blaz Baudag z imenom v Deskli v Kanalskem okraji z dvocevko v gla-vo i se tezko ranil, tako da nij vec upanja, da bi oz-drarel. Kaj je nesre^neza do tega pripeljalo, nij §e na-tajnko znano, sliSi se da je ob paoiet pri§e), i menda z> od nekdaj razsajal. Nesreenez je neozenjen. (atrataoikt ubo|). y gradiskej kaznilnici je neki Napolitanec, ki je zaradi hudodelsiva uze pred I. 1866 bil na zivenje obsojen, nedeljo 3. t. m. ubil nadzorni-ka, enega cuvaja, samega sebe in dva 5uvaja smrtno ranil. Ta straSni uboj ucinil je veliko senzacijo v Gradi-ski in po vsem goriskem. Natancnega porofcila se nij-raamo, prinesemo ga prihodnjiS. 1 JrJ ulius Dase^SS v Gorici, Travnik §1 447 Slovenske molitvene bukve in solske knjige za vse sole v inestu in po de2eli, j Pripravo za pisanje: papir, jeklena pere-sa, tinto, kamnite tabelee, knjizice, Srtala, 1 barve, table za risanje, spanjski vosek 1 i. t. d. ima zmerom v zalogi na izbor. 1 Solskim, predstojnistyom priporoca tudi 1 njegovo bogato zalologo globov (zemljo-1 krogle) in zemljevidov.— 1 Vse to in ie mnogo druzega knjigo-1 tr^nega izyrstnega blaga dobiva se pri 1 njema po najnizji ceni. NAZNANILO. Na c. k. vi§i realki y Gorici se spre-jemajo vifienci od 12. do 15. tega meseca ysak dan od 9. 12. in od 3i ~-5 ure v ravnateljevi pisarni. Ysak novinec, to je, kdor ie nij bil na realki, mora priti k vpisanju se svoji-mi stari§i all z oskrbnikom in prinesti sft seboj pravilno i popolnem pisano wnatio-nale- (oadrti se dobo pri solskem slug! po kr.) i krstni ali rojstveni list; ucenci pa, koji so uze obiskovali sreduje Sole, se sprejmo po zadnjem Solskem spriceyalu, in ako prestopili iz drugih Sol, morajo po sprtfevalu dokazati, da so postavno svoj odbod oudanujemu ravuatelja naznauili bili. K sprejemn v I. razred se ne terja nobeno lolsko spri^evalo temud le starost desetih let, saj u2e v pnem fietrtletiji tekodega Solskega leta. Zrayen tega je zrelost u, I. razred odvisna od sprejemnib skugenj, katere se koj iz zaLetka vrfie. Vsak uSenee ima placati 80 nov. za knjiznico; na novo prisli pa se 2 gld. sprejemnine. , Po doteklem gori navedenem obroku sprejemati dovoljuje le visoko Solsko nadzorniitvo. Dr. Egidij Scbreiber, ^_______c. k, ravnatelj: bmri-sfiff^^^i^-.^s- I/I ^Si^^^M^M|Mi^S^^S wwwm Oglas. Dne 16. oktobra priene se Sola fante in dekleta na c. k. pripravnici Eobarid-n. Za sprejem se zabteva dovrSe-no 13. leto, izpustno spricalo ljudske ali ktere tej enake ali vi§je Sole in spricalo zdravnika. Oni, razun domaelh, ki ysaj do ko-nec decembra t. 1. dovrie 14. ali stopijo v 15. leto stfrosti, dobiva jo 50 gld. in ko stopijo v izobrazevalisce pa do 200 gl. drzavne podpore s pogojem, da morejo kakor ncitelj-ica vsaj 6 let sluziti, sicer so doBni prejeti denar povr-niti, drugi pa so prvo leto le kakor po-sluSalci, pa vendar imajo glede* uka tiste dolznosti, kakor prvi. Staisi !! — Lepa prilo^nost se Vam ponuja, svoje otroke se znanostimi ali s — kruhom — oskrbeti. Oglas je ustmen ali pismen le do 16. oktobra t. 1. Vodvstvo c. k. pripravnice vKoband-u 22. s«ptembra 1875 Dr. Al. Rafael Rojic Inaznanja klientom, in znancem, da je odlelB |v Pariz y zadevi napredovalnih §tudij| lin da se bode vrnil ie le y zaCetku me-| Iseca novembra. Odgojiteljica (governanta) ki zna nemsko, francosko, italijansko in slovensko, zeli priti v eno gosposko bi§o. Oferte sprejema „Anoncen-Bureau F. MUiler, y LjubEjani. Lastnik VIKTOE DOLENEO. Izdavatelj in za uredniStvo odgovoren: ALOJZIJ VALENTINClG. - T-skar: PATEBNOLLI v Gorici.