Š

[N
78. številka.
V Trstu, v soboto 29. septembra 1888.
& J Tečaj XUI.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vi»*ko srede n soboto ob 1. uri popoludn«.
„Edinost" stane:
za vse leto t(l. ; izven Avst. n,— za polu leta „ H.—: „ „ 4.50 , za četrt leta ., 1.50; „ „ 2 25 „ PoHamii-ne Številke bo dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po 1» nov,,
v Gorici in v Ajdovščini p<? « nov. Na narocbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
V»i dnpini ne poAiljajo uredništvu v ulici
Carintia St. 2S. Vsako pismo mora hiti tritiikovano, ker nefrankovana se n< sprejemajo. Hokopini «o ne vračajo.
Oglasi in oznanila ne račune po 7 nov. vrstica v petitu; sa naslove z debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi pa
obneslo navadnih vratic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inaerato pro-i o ni a upravništvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacije ho proHte po&tnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
i
»V eJinoat j« inoS«,
Vabilo na narocbo.
Kmalu mine tretje četrtletje trinajstega tečaja „Edinosti". Usojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem naše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času ponove, kajti brez točne podporo nam je nemogoče svojo težko nalogo ispolnjevati.
„Edinost" stane: Za vse leto . . . . f. 6.— Za pol leta .. . . . » 3.— Za V* - , . . . , 1.50
One gg. naročnike pa, kateri so nam Še na dolgu, prosimo, naj svoj dolg poravnajo, ker se jim sicer list ustavi.
Upravništvo „Edinosti".
Narodnost in vera.
(Dalje.)
Slovani sploh združeni smo v veliko skupino, kojo imenujemo slovanski narod. Zvezani smo v tej skupini eden z drugim z sorodnim jezikom, z jednako zgodovino in z istimi šegami in običaji. Vsi skupaj smo Kristjani, a nekoliko delov tega velikanskega debla združenih je pri tem z občno rimsko kristjansko cerkvo, v tem ko imajo ostali svoje posebne narodne cerkve.
Smoter pravega rodoljubja mora nam biti zaradi tega združitev vseh Slovanov v jedno jedino cerkev; zveza mej nami bode tedaj tem tesnejša in mogoče bode obisti-nenjo one narodnostno ideje, koja meri v to, da se Slovani združijo slovstveno in jezikovno.
Katere cerkvo bi se morali Slovani oklenoti in se na tak način spojiti tudi verski v en sam narod ?
Tudi mi smo prepričani, kot pravi rimsko-katoličani, da izven rimsko katoliške vero ni reŠenja. Zdrava pamet, narava sama, sveta in posvetna povcstnica priča nam pravost te cerkve, katere vata-novitelj je sin Božji sam in Čigar namestnik je rimski papež.
Istinitost toga dokazali so veleumi in kdor sam nekoliko pomisli ter proučuje
zgodovino katoliške cerkve, primerjajoč jo z ono drugih razkolnih cerkev, — sam spoznava, da se ne nahaja v zmoti, temveč v zmoti so razkolniki.
Naravno je tedaj, da tudi mi veselo pritrjujemo onim, koji trde, da vsi Slovani morajo postati katoliški ter grajamo navidezno počenjanje onih, ki trde, da Slovanov združitev moramo iskati le v odpadu katoliških slov. narodov od rimsko-ka-toliske cerkve in v pristopu 1* pravoslavnoj cerkvi.
„Navidezno" smo imenovali počenjanje onih „rodoljubov", kajti nikdo izmed našega duhovstva ne more nam očitati te pregrehe in čeprav bi so mej nami kdo nahajal, posvariti ga treba mirnim potem in prepričevalno besedo, no ga pa javno napadati, izvijajoč iz njegovih izrekov Bog ve kako hudobne namene.
Mila prepričevalna beseda izda v tem mnogo več nego napadanje; grešnika treba jo sicer svariti in pokarati, a ne povečati pred njim njegov pregrešek, kajti tedaj, ako je jeznovite nravi in se čuci žaljenega, postane ti tem trdovratnejši v svojem krivem mnenju. Ako ga pa privabiš k sebi z blago prepričevalno besedo ter mu stavljaš pred oči slabe nastopke njegovih pre-greškov, tedaj ti se bode uklonil, spoznavši svojo krivnjo.
Saj nam svetuje skušnja in Človeška nrav sama enako počenjanje !
Glavni namen in smoter pravega rodoljubja in domoljubja mora tedaj biti duševna in telesna povzdiga milega nam domačega naroda. Kaj nam moro pač biti milejše nego domovje in oni, ki v njem prebivajo ? Saj vsaka domača stvarica, vsak najmanjši kotiček na domačej zemlji nam vzbuja v srcu neko sladko čut; do človeka, ki nas v daljni tujini obišče, pri-šedši iz domačih krajev, čeprav nam je lico njegovo neznano, občutimo vender neko simpatijo ; do njega obudi so nam v srcu neko sočutje, ki nas sili, da ga čislamo, ali mu pomagamo. Ona Čut, ki nas vodi, ako smo mu v korist, je tudi čut domoljubja.
Skoraj bi rekli, domoljubje vodi nas k marsikaterem dobrodelnem činu, kojega bi no izvršili, ako bi v sebi ne čutili tega plemenitega čuta.
Domoljubje, pravo domoljubje meri tedaj v to : oblažiti dušo, mikati človeka, vzgojiti ga duševno, pomoči mu gmotno in delati sploh v njegov, bodisi dušni, bodisi telesni blagor.
Nad telesnim je pa dušni blagor —
in uprav ta blagor človeku pridobiti prizadeva si tudi vera tako, da sti si ti dve človeški svojstvi v predmetu jednaki. Obe gledati za dušni blagor človekov z jedinim razločkom, da vera uči človeka lloga poznavati in častiti, predočuje človeku njega namen in pot, po koji mora hoditi, da doseže večni blagor ; vera dotikuje se prav za prav njegove duše, njegovo vesti, v tem ko mu omika, narodna omika, blaži »reč, ter mu stori, da napreduje v znanstvu in umetnostih.	(Dalje prili.)
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Izpod Nanosa.
Gospod urednik! Ko bi Vi vedeli, kaj me jo vzdramilo, da sem zopet prijel za pevo, čudili bi se izvestno. Niso bile povodom laskave besede čestite Vašo so-trudnice o nekdanjem „sobotnjaku", niso bila povodom tomu razna prijateljska nagovarjanja. Povodom temu niso bili tožni jesenci glasovi, ki vabe razne „pisatelje" z romantičnih letovišč in udobnih kopelji k pisalni mizi, kjer jim Muza podaje pero, rekoč: „Piši, kar hočeš, piši, samo da pišeš! No glej na to, kaj in kako pišeš ; piši samo da bode mnogo, makar pet pol". Hm. sobotno pismo v petih polah; brali bi jo še v ponedeljek! — To dakle niso bili povodi, ki so mi potisnili pero v roko. Cronienje, gromenjo, gromenje, gospod! je bilo; gromenje odmevajoče od Nanosa. Pri nas jo od nekdaj običaj, da o vsakdanjem strelu, ptišedšem o poludne iz Trstu, vemo, kedaj greste, Vi Tržačani kosit. Od Nanosa odmevajoč strel javlja nam velezaniniivo to dogodbo. Todu, če je možno čuti strel od Svetilnika, kako da se ne hi Hlišali razni streli iz okolice, recimo, kedar ima družtvo „Pro patria"
svoje izlete v slovensko okolico; kako da so ne bi tedaj slišali steklenicam vratolomni streli penečega so šampanjca! Da, odmeva se celo frenetični „evviva", ko omenja kak govornik „pro patria" in „pro domo" srečno domovine onstran „luže". Gromoviti odmev provzročoval je tudi on; diplomat, k; jo „bučve" nabijal pod dvorano istorekega dež. zbora o njega zborovanji. Sigurno je hotel gg. poslance s tem opomniti, da bo treba pretrgati zasedanje zastran „trgatve".
To pokanje in nabijanje in pa se nek n j druzega sličnoga strelu m o jo obudilo.
Svet je dandanes prebrisan in pretkan; ni mu brž para. Ko bi družtvo „ Pro patria" razpisalo darilo za najboljši spis, ki bi razpravljal največjih trmoglavnežev slavna dela, napeti bi" hotel vse svoje skrajne moči ter napisati razpravJco, ža kojo bi mi brozdvojbeno odloČili nagrado. Največjim trmoglavnežem našega prosvet-lenega veka, veka pravice in svobode, prištel bi one gospode, ki si v istrski dež. zbornici ušesa maše, da no slišijo kakega hrvaškega — ič (— ich že gre) ali kake krepke slovenske besede, ki jim pretrese ledja in obisti. Štel bi tja ono gospodo, ki se tako trdovratno upirajo državnemu zakoniku in njega zadevajočim naše narodne pravice.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor isterski.
(III. seja 13. septembra 1888.)
(Dalje.)
Poslanec dr. Laginja podpira predlog, povdarjajoč, da ako je resnično, kar je iztaknol dr. Volarić, o čemer nima vzroka dvojiti, bilo bi vsekakor nepostavno, da jo mesto Cres vporabilo denar bratovščine za vzdrževanje svojo šole v mestu.
Predsednik predloga n e č e s p r ej o ti, korje pisan v hrv. jeziku.
Na to izjavi poslanec dr. Laginja, da hoče prečitati predlog dr. Volarića v italijanskem jeziku, a to ne iz dolžnosti ali ljubezni do predsednika, ampak zaradi onih poslancev večine, kateri res no razu-mijo hrvatski. — Protivi se tej izjavi poslanec Sbisit, povdarjajoč, da jo protipar-lamentarno, da stavlja jeden poslancev predlog in drugi ga prestavlja.
Poslanec dr. Laginja izroči poslužniku italijanski prevod predloga z besedami : „Per compiacenza privata".
Poslanec dr. Petris omenja na to, da je to predlog dr. Laginje, kajti ono, kaljo predložil dr. Volarić, ni razumil. Ta izjava gospoda deželnega podkapetana pro-vzročila jo spločno veselost med poslanci manjšine.
Predsednik vpraša, da li se podpira predlog dr. Volarića, kateri je raztohnačil dr. Laginja. — Podpira ga manjšina.
Poročevalec dr. Campitelli reče na to, da jo poslanec dr. Volarić jako bolan na grlu; lečnik mu je baje svetoval, naj si vežba glasovne organe — drugače si ne zna tolmačiti Volaiidevoga ponašanjn. (Dr. Volarić: Služitu so svojih pravic!) Govornik nadaljuje, da jo dr. Volarić govoril skoraj ono uro, ali žal, no ve o čemer ; zato ga niti pobijati ne more. Uvidil je
Poslanci istersko deželne zbornice šli so baje vsi „zobat". Ušesa si ti gg. za- i tiskajo za to, da jim ne bi g. dr. Volarič povedal, zakaj „vežu ljudi". Tudi jok in ' stok odmeval je iz Istre zastran nepriča-j kovane „krize en miniature", ki jo je nekdaj zadela. Gospod — ich se je odpovedal . . .'
To je blizu tako, kakor pri oni hiši, kjer sta se sprla hlapec in dekla Meta., Hlapec Jože se vso dopoludne kremži, češ : danes ti jo bom uže nakuhal.
Prido poludne. Družina gre kosit, Jožeta ni. Negkdo ga kliče, a ne dokličo.' Ko odkosijo, privleče hlapec kosti svojega j rojstva in lačen želodec svojega telesu s poda ter se pobaha proti malemu volarju tako, da ga je mogla slišati tudi Meta: „Danes sem jo pa naredil naši Meti." — Kaj si pa naredil Jožo P vpraša naglo volar. „I, kaj ne veš, kosit nisem šel!" — —
Ker jo pa užo od nekdaj tako, da imamo mi, mali ljudje, tako srečo „kakor pes v cerkvi" in ker malo ribo vedno večjo jedo, zato menim, da i v isterski „giunti" nam ne bodo šo lepšo „sobice zasijalo". Vender smemo letos pri suknji odpeti en gomb več ko lani, in to prav brez skrbi, ker se šestorica isterskih poslancev — vrlih sokolov za narodno stvar — jako dobro vede ter res so prav „ne-prestrašene krvi" bori za naroda našega svetinje. Osobito g. dr. Volarič, ki je
pa, da je slušal lečnika svet v preobilnoj meri in zato prosi svoje pristaše, da mu izraze svoje sožaljenje.
(Veselost na strani večine, na strani manjšine rogljivi smeh.) — Konečno prosi, da se odobri proračun.
Večina na to odobri proračun.
Predsednik izjavi, da ne da na glasovanje dr. Volarića predlog, ker no spadajo na predmet malenkosti, katere je v njem navedel, kajti dež. zbor so ne moro vtikati v enake, strogo občinske zadeve ; sploh pa ista vrši svojo dolžnost.
Točka 0.: završni račun za leto 1887. in proračun za 1889. mirovinske zaklado dež. uradnikov in točka T.: o računu zaklade denarja drugih za 1. 1886., sprejme večina brez razprave.
Konečno je odredil predsednik, da se odpravi občinstvo iz galerije ter izroči v razpravo: o predlogu doznačenja miloščine učitelju Tesarzu. — Poročevalec dr. Bubba predlaga, da se stvar izroči deželnemu odboru, kateri sprejme predlog brez razprave.
Deželni /bor kranjski.
III. seja dne 13. septembra 1888.
(Daljo).
Kar se tičo prvega oddelka našega predlogu, utemeljil ga jo užo prijatelj Pfei-fer. Storil je to tako drastično, da mi za sedaj ne preostajo mnogo govoriti o tej stvari. V to, ali je pobiranje deželno naklado tudi žganju, narejenemu iz sarao-pridelanih pridelkov in za lustno porubo, dopuščeno po zakonu ali no, v to so ni treba spuščati. Teoretično vprašan jo jo tu irrelevantno; faktum jo, da so jako iznajdljivi zakupniki letos na jedenkrat začeli pobirati naklado tudi od tega žganja, ter da se jim pobiranje ni bilo ustavilo. Dokaza dovolj, da moramo v zakon tudi glede tega vBprejeti kako precizno določbo, ako hočemo kako izjemo glede te žgan je vino.
In taka izjema, gospoda moja, je opravičena! Zopet Vas spominam na načela, koja sem izražal pričetkoin svojega govora, zopet Vam zakličem: „No bodimo bolj tiskaličui nego sam fiskus!" Prostost davka za ono žganje, katero se doma izdeluje in za domačo potrebo iu v gotovih po zakonu določenih količinah, star davčni privilegij je za nekatere avstrijske dežele, kojiui pripada tudi naša kranjska. Nomajo vso deželo te svoboščine, baš v onih deželah, kjer se največ alkohola izdeluje v naši
lansko leto u boji „per la pipa" povedal Lahom par gorkih ter vender srečno ušel z svojo „pipo" na ulico moj mestno svo-jat, osobito on, pravim, vede so u/orno,
Kadar braniti je česti in prava
Narodu in jeziku svojemu.
Sicer pa, ker se jo radi toli važnega uzroka pretrgalo zasedanje slavne „giunte% in ker se jo uže prej z nabijanjem sodov pod zbornično dvorano poslance posredno iu neposredno opozarjalo na bližajočo so trgatev, eventuvelno na sladek mošt, tolažimo se s tem, da so z sladkim sokom duhovi pomire ter pojdo po „trgatvi" vso bolje...
V Istri je trgatev. Obrniti so je treba zatorej na drug predmet. Pri nas se do-želni zbor bavi z žganjem. Ta znameniti „feuervvasser" postal jo tako slovit, da celo pisatelji moro ž njim junake svoje. Tedaj je vendar res, da gre vso po modi. Dognalo se bodo neki kmalu, da ga bo smel vsakdo — samo da plača — kolikor bo hotel piti.
To se bo godilo potem toliko časa, dokler boste dobivali Vi „sobotna pisma1* z nemškim poštnim pečatom in dokler bodo pri nas politična oblastva samo zastran ljubo ravnopravnosti uradovala izključno v nemškem jeziku.
Sploh pa v to gnezdo ni dobro segati, ker bo nemščina kmalu privilego-
državni polovici, na Češkem, Gališkem, v Bukovini in Sleziji, ni nobenega takega privilegija. Zastopniki velikih žganjarn bi ga tudi kaj radi odstranili. Predno se je špiritni zakon leta 1884. bil predrugačtl, zborovala je v Pesti neka enketa vešča-kov in odsek te enkete zahteval je naravnost, naj se odpravi ta svoboščina. Prvi teoretik o špiritnem davku Jul. Wolff, sedaj profesor v Ziirichu, pridružuje se tem mnen ju; tudi on je za odpravo te davčne prostosti, in gospoda moja, letos smo uže bili na tem, da se v istini razveljavi ta privilegij, navzlic temu. da je star deloma uže več nego 100 let. Spi-ritni odsek na Ogerskem je bil uže prečr-
nega in grof Oto Serenji, na mesto bivšega posl. g. Clama. židovske liste najbolj skrbi, kedo bode izvoljen na mesto Schonererjevo, ker je ta antisemit sedaj zaprt. Vse sile napenjajo, da bi pomogli nemško-narodnemu možu gosp. Hollandu v državni zbor. Ta nemško-narodni kandidat sam neznansko agituje zase, obljublja, kakor navadno poslanci, svojim vo-lilcern zlate gore, ako ga izvolijo, zabavlja antisemitom sploh, posebno pa Schii-nererju, rekoč, da je samo govoril in se ustil, storil pa da ni nič. On pa . . . in sedaj slede zlate o 1)l jube. Žid je kandidata
Kako oficijozni in neoficjozni Nemci presojajo slovanske kulturne alavnosti, priča nam dopis „Politične korespondencije", v katerem nek oficjozrii politik trdi, da je Karadžieeva slavnost v Belemgradu imela političen pomen. Modrost tega oficjoza je spoznala, da so Srbi proslavjali osvobo-jenje Srbstva od panrusizma, v katerem bi se bilo brez Ivaradžiča potopilo. To slavnost treba smatrati zatorej za energično demonstracijo proti panslavizmu. Tako uči „Pol. Kor." Današnji položaj Srbije je torej Karadžičevo delo; on je tedaj spravil narod v roke Židom in Madjarom ?
Ali »te modri gospodje! Dobro, da mrtvi ne slišijo, sicer bi se moral veliki srbski pisatelj in rodoljub trikrat v grobu pre-
podpirajo in bržkone bode izvoljen.
Češki deželni zbor sklene tal dotično določbo in pri nas bili so Čehi svoje zasedanje 15. oktobra. Do to dobe in Poljaki skoro pripravljeni posnemati j mora pa se rešiti načrt o osnutku deželne	brniti. vzgled ogerskega odseka, in trebalo je ! banke, s katero hočejo pomagati posestni-j	Na B o 1 g a r s k e m pripravljajo pre-zastopnikom planinskih dežel postaviti se po , kom, trgovcem in obrtnikom. Neodvisna	vrat, kateri se ima zvršiti 22. oktobra. O robu, da smo rešili to staro pravico. Vse j mladočeška stranka energično pobija ta	tem prevratu so zastopniki avstrijske in to navajam le zaradi tega, da pojasnim | načrt, češ, da je zamišljen in osnovan1 nemške vlade natanko poučeni ter se ima to vprašanje. Zapeljivo je bilo za vlado, tako, kakor zahtevajo prave potrebe na-	zvršiti proti volji Rusije. Vojni minister da potegne k obdačenju tudi žganje za roda in da zato ta deželni zavod ne bode	Mutkurov potuje po celej deželi ter pri-domačo porabo. Vender ni se upala, sto- dajal one koristi in podpore, katero mu	pcavlja vojsko na ta dogodek, Stojlov je riti ali predlagati kaj jednakoga; dotični obljublja. Vso korist bodo imeli boljši sta-1 na svoji poti na Dunaj pridobil tamošnjo paragraf vzel se je skoro nespremenjen iz novi nikakor pa kmetje in mali obrtniki;	vlado za bolgarski načrt.,Gori omenjenega starega žganjarskega zakona v novi zakon, zato deželno banko „Narodni listi" ime-	dno sklicano bo veliko sobranje, kateremu celo izvršilna odredba se v tem obziru nujejo „kavalirsko banko". — Jezikovni	predloži ministerstvo svoj načrt; poslanci bistveno niv predrugačila. In sedaj Vas zakon in šolska predloga poslancev Kvi-	ga pohvalijo in Rprejmt jo, na to se objavi vprašam : Če država, če finančni minister, čale in grofa Clama pridejo še le v pri-	knežev mnnifest o narodni volji. Mutkurov ki uže po svojem poslu mora biti trd in hodnjem zasedanji na vrsto ; to je želja	je prepričat* da Evropa ne bode stavila skop, svoje roke ne raztegneta po tem odločujočih krogov, kateri se nadajo, da	temu zaprek. Bolgarska zedinjena z domačem požirku, spoštovaje staro davčno se Nemci, ki so Bedaj demonstrativno iz-	Vshodno Rumelijo bodo proglašena za ne-svobošćino, ni li grdo bilo od deželnega stopili iz deželnega zbora, po novih voli-	odvisno kneževino, knez Ferdinand pa zastopa, ako on dalje seže v svoji grabež- tvah zopet povrnejo ter se udeleže tako	priznan zakonitim vladarjem. Tako bode ljivosti nego državni fiskus ?! In v tem narodnega dela. — Parižki list „Matin"	po sodbi bolgarskih politikov rešeno bol-slučaji, če sami obdačimo svojega polje- prinesel je te dni dopis, v katerem pravi,	gursko vprašanje. Rusija bode protesto-delca tudi glede tiste količine žganja, ka- da jo njegov aotrudnik govoril z g. Rie-	vala, ali ako bi tudi ne priznala kneza in tero si prideljuje sam in za domačo po- gerjem, vodjo staročeške in g. Gregrom,	hi bili Ilolgari prisiljeni izvoliti Bi druzega, rabo, če mu sami na vrat obesimo vse tiste vodjo mladočeške stranke. Francozki no-	Bolgarija bi ostala zedinjena. Tako poro-zopernosti, izvirajoče po poslovanji z za- vinar jo oba češka voditelja izpraševal o	čajo „Mosk. Vjed." o tej zadevi, kupniki in njihovimi organi — mari sami njenih nazorih glede notranje in vnanje	O zapiskih pokojnega nemškega s tem ne poživljamo vlade, da v drugič avstrijske politike. Riegor mu je neki re-	cesarja Friderika III. unel so je onu posnemajoč naš vzgled tudi državni kel, da bi bilo najbolje, da se Avstrija	velik prepir. Ofiejozni listi trdo, da to niso davek naloži tistemu blagu, katero smo sporazumi z Rusijo da se mirno reši bol-	pravi cesarjevi zapiski, ampak ponarejeni jednostranski bili zadeli z dež. naklado?: garsko vprašanje. Rekel mu je tudi, da	in cesarju pripisani spisi. Mladi nemški Iz teh razlogov rodil se je naš pred- imate obe češki stranki eno samo svrho,1 cesar je uže zopet pokazal svojo mlade-log in tudi oblika mu jo bila takoj dana. katero skušati pa vsaka po svojo doseči,	niško navdušenost, ko je v nekem malem Pri vsakem davčnem zakonu treba gledati Gregr je izjavil dopisniku, „Matina", da	mesteci izustil vrlo bojevit govor. Spomina izvršljivost njegovo ter na troško pro- imajo Staročehi res zasluge za narod, da so	nal se je starih krvavih bojev ter izrazil uzročene po izvršitviji. Pot, kojo mi na- pa vsled njih popustljivosti proti vladi	prepričanje, da so vsi Nemci še danes pri-nasvetujemo, je povsem priprosta ter no- zgubili zaupanje v narodu. Se le odločni	pravljeni dati svojo kri za dosedanje pri-benih troškov ne prouzročuje. V zakonu upov mladočeške stranke prisilil jo Staro-	dobitvo. Kmalo se poda nemški cesar na in pri izvršitvi njegovi naslanjamo se na čehe, da so se zopet potegnili za samou-	pot na Dunaj in v Italijo. Na Dunaji se državni zakon in na izvršitev drž, postave.! pravo Češke. Čehom jo neobhodno po-	udeleže slavnosti tudi kralj Milan in ru-Finančna uprava bode morala imeti neko trebua ona samouprava, katero uživajo	miinska kraljeva soproga. Uerolinski ofi-nadzorstvo glede onih količin žganja, ko- Madjari, sicer je Nemci pogoltnejo. Od-	oijozi so raztrobili v svet, da so udeleži jim dovoljuje davčno prostost; ona bode ločno je obsojal Avstro-nemško zvezo, ki	tudi avstrijska vojna mornarica slavnosti, pozitivno uvedla take pogoje in take oprez- je naši državi samo na kvar, ter rekel,	katero mislijo napraviti v Napolji Viljemu II. nosti. tla se kolikor moč ižogiblje davčnim da morajo Slovani v Avsiriji delati nato,	To vest jo pa težko verjeti
prevaram. Nam ne bode trebalo nič dru- da se zlomi mad jarska oblast ter kreno v zega, nego — da se popularno izrazim — vnanji politiki drugo pot. Avstrija more stopinjce pobirati za državno upravo ter satno kot zaveznica Rusijo uspešno napre-v vseli slučajih, kjer se ona odpove dr- dovati in se razvijati, žavnemu davku, isto storiti tudi glede de-
Mej Nemčijo in Anglijo so razmero zelo napeto. Obe državi imati v Afriki kolonije in tu skuša ono drugo prekositi. Nemci, kateri so si vsled njih
želne naklade.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Hrvatski s a b o r se snide 4. no- uspehov v Afriki uže toliko domišljali, so vembra tor bode zboroval do Božiča. Glavna sedaj zelo nemilo iznenađeni, kajti v njih stvar, o katerej se bode razpravljalo, je za- naselbinah ao vrati upor za uporom in | družni zakon. Madjarski in židovski listi Afrikanci prav nič ne marajo zanje in ; so porabili tudi to priliko, da popadejo njih gospostvo. Na Angležkem se je os-i biskupa Strossmavorja, troseč glas v svet, novala kompanija, ki razpolaga z velikim da o bodočem zasedanji pride tudi on v kapitalom in ki ima svrho netiti to neza-1 snbor ter da prevzame vodstvo opozicije.; dovoljnoat. To je Nomce hudo razkačilo in I Ti ljudje si prizadevajo na vso načine! zaostrilo odnošaje obeh kabinetov, škodovati dobrotniku naroda, a nečisto Borba v francoski zbornici jo
uže začela. Zbornica zahteva, da vojni minister zniža svojo zahteve za pet milijonov ; minister se temu vstavlja. Govori
njih delo posaja ves drug sad.
Vnanje dežele.
Za časa počitnic državnozborskih izpraznilo so je 12 mandatov, od katerih sta do aeiliij samo dva zopet oddana in to
Mladočeh Voclav Jan d a, izvoljen na	Ruska vlada počne v kratkem, ka- se> da misli izdati predsednik republike
mc sto bivšega staročeakega poslanca Vra-	N0 kaže, zidati novo železnico skozi1 Carnot poslanico obem zbornicam, v ka-
----_--Sibirijo. Iz Samara pišejo, daje ruski mi- j teri kani ostro grajati Boulangerjevo pn-
van svetovni jezik, v katerem bodo govo-	nister cest in železnic g. Posiet, pri od-' stopanje. Zbornici mu bodeti pač ploskali,
rili po smrti Bismarkovi tudi v nebesih.;	prtju železniško proge Samara-Ufa izjavil, I drugače pa narod. Iz postopanja generala
t. . ,	...... .	J	r ©	. J u___i______________.1 „ ____.1..	„
Radoveden sem, če bodo imeli nebesni več odloga, da se nauče mehkote jezika * dri' Aufklarung", kot ono leto na
da stori vse mogoče, da se dozida železnica Boulangera so vidi, da se on da voliti v
Omsk, Tomsk, Krasnojarsk do Irkucka O sestanku grofa Kalnokva z Bismarkom
Madjarsk'-in nomadjarski uradniki. Tisti-, pišejo ruski list, da ni imel nikakega po krat Italijani sigurno izstope iz troearake | mena. Mej tema dvema državnikoma se
zveze in za nje bo treba ustvariti posebno nebo, kjer se bo odmeval „il dolce si."
niti razpravljalo ni o bolgarskem vprašanji. niti o drugih Evropo vznemirjočih
To bodo za nas, Slovane, resni, uso- i problemih; o tem so je govorilo na se-depolni časi. Slovan bo takrat „11 eraklej i stanku ruskega in nemškega cesarja v Pe-
na razpotji."
Gospod urednik, kam se tedaj pridruživa midva? Lahom ne, ker Vi ste uže zdaj, jaz sem pa bil nekdaj; Nemcem tudi ne. Torej kam?
Perina ni, Triglava ne tam gori,
A možno, da kdo drug, močnejši Bog!
Ker smo pa imeli uprav te dni dež, zato se lahko še dosti vode izteče do tedaj, in zato puščam za danes toli važno vprašanje. — „Kar je, je; in kar ni, pa bo", dejal jo oni, ki je na slamnati strehi sedel in ogenj netil.
Naš svet ni za vinsko trto in za to tudi trgatve ni letos pri nas; imamo tedaj lep čas iu za to se odslej še večkrat oglaai
Vaš
C. redivivus.*)
♦J Dobro doSli! Ur.
terhofu.
Srbska kraljica Natalija je bajk pripravljena pomiriti se z Milanom, ako sr pogo ji, stavljeni ji v VViesbadenu, malo predrugačijo. Iz pogodbe se ima odstraniti izraz „vzajemna mržnja" ter tudi nima biti kraljica obvezana, bivati na Nemškem. Na Srbsko bi prišla kraljica samo, kadar bi ji kralj to dovolil. Ministerski predsednik izdal je predsednikom in načelnikom državnih uradov okrožnico, v katerej povdarja, da ni res, da bode navstala ministerska kriza, baš obratno, ministerstvo stoji sedaj trdnejšo nego kedaj. To pa ni drugo, nego zvijača, katero uporablja stari lisjak, da bi uplival na uradnike ter je priraoral, da pri bližajočih se volitvah glasujejo za njegove kandidate. Težko je, da se mu to pot želja ispolni, narod jo preveč užaljen, preveč razvnet proti njegovi barbarski vludi. —
kolikor mogoče mnogih okrajih. Mandat sprejme ter ga kmalo zopet odloži ter se da voliti na drugem kraji, samo zato, da mu bode mogoče enkrat reči, da je izvoljenec narodov ter kot takemu nastopiti z veliko močjo in uspehom.
DOPISI.
Iz tržaške okolice, 22. aept. 1888. (Izv. dopis). — V zadnjem času pisalo se jo mnogo o razmerah in stanju okoličanov ter povdarjalo njih mlačnost v narodnem obziru. Res! Okoličani se premalo zavedajo narodnosti svoje, da, nekateri jo teptajo celo z nogami! Priča je temu, da se v nekojih staro -okoličanskih rodbinah uže govori italijansko ter tako ustvarjajo iz svojih otrokov najhujše renegate. Enakih družin najde ne v predmestjih izvestno je pa, da treba govoriti o mnogih izjemah; moralo bi so imenovati le slučaje.
In nekaj enakih slučajev nahaja se celo na Greti, uprav kjer je ustanovila glasovita „Pro Patria" svojo podružnico.
Pisatelj teh vrstic je menenja, da »i bode lahonsko otroško zabavišče baš na Greti nagrabilo primerno število naše dece.
Proti »Pro Patriji* napetije nam vse žile, sploh pa je tržaškim Slovencem biti v tem obziru jako pozornim. Obstoju tr-žaško-okcličanskih Slovencev prepotrebno bi bilo pa delovanje, krepko delovanje močnega „Slovanskega šolskega družtva". Ko bi se v mestu odprlo vsaj se jedno otročje zabavišče, in ko bi se v predmestih samih ustanovilo enakih zavodov, pokazal bi se v malo letih velikanski vspeh v narodnem obziru.
Očita se mnogokrat okoličanom veliko mlačnost v narodnem obziru; enacega je menenja i pisatelj teh vrstic. A pri vsem tem priznavati ae mora okoličanom včasih veliko zavednost narodnosti svoje! Kdo se ne spominja zadnjih volitev v državni zbor! Komu ni znano navdušenje vrlih okoličanov o imenovanih volitvah ? Ako ne drugo, slavna narodna zmaga — velikansko število glasov na narodnej strani priča o tem.
Res, na imenovano zmago smel je biti ponosen ves slovenski rod. V vzgled naj bi bila ta volitev našim okoličanom o prihodnjih volitvah v tržaški mestni svet! Okoličanom treba izvratnih voditeljev, dobrih govornikov, kateri jiii umejo navduševati za narodno stvar. Pokazalo se jo to posebno v času imenovanih volitev, ža-libog pa možje, kateri so se najbolj trudili i najbolj navduševali okoličanske i mestne volitve, že spe večno spanje!
Da se i drugače naši okoličani svoje narodnosti zavedajo, pričajo nam dogodki o barkovljanskem županu. Koliko so so uže vrli Barkovljani trudili, da bi odpravili svojega „Nebodigatreba", dobro vedoč, da se s tem slavnemu magistratu zamerijo. V Barkovljah pa piha jako mogočen ma* gistratni veter, podpiran i po „p dagogiČ-nih tam krogih". Nič ni pomoglo do sedaj, da se je vse selo podpisalo proti imenovanemu županu, in zali/cvalo njega odstranitev. Treba zatorej o tem kateremu naših gg. poslancev, bodi si tudi v državnem zboru govoriti, drugače pa bi moglo morebiti pol. družtvo „Edinost" o tem kaj pogledati. Ako to pri starem ostane, zeld slabo bode uplivalo na vrle Barkovljane, in to posebno o prihodnjih volitvah. Imenovana stvar ne sine nikakor zaspati, kajti pomenljiva jo tako rekoč za vso okolico! Barkovljani storili so v tem obziru svojo dolžnost — potrebne korake — toda proti vsemogočnemu magistratu je vse „bob ob steno!" Naj bi so zatorej v tem obziru od kake druge strani pomoglo vrlim Bar-kovljauom!	X.
Iz Sežane, 22. sept. 1888. (Izv. dop.) Kakor znano, gre sedaj pošta iz Štanjela v Sežano vsaki dan. Če se hoče kdo voziti a pošto, mora plačati 50 novč. Ali za vasi, ki so med Sežano in Štanjelom, ni stalne tarife, ali pa le navidezno ne. Pisec teh vrst se je peljal iz Križa v Koprivo. Ko jo pa poštarja prašal, koliko tiiu ima plačati, odgovoril mu jo : „kolikor hočete". Ko je vprašal v drugič po plačilu, zahteval jo za pivo. Kakor sem zvedel, vozijo se nekateri celo zastonj, uko lo plačajo poštarju kozarec vina. To pa izvestno ni uzorni red !
V posameznih vaseh med Sežano in Štanjelom morale bi biti skrinjico za pisma in mimogrede bi jih voznik spraznil in odpravljal daljo. Ali tega ni. Kdor hoče pismo oddati, mora plačati vozniku 2 nč. da jo sprejme. To bi moralo biti drugače, in upam da bodo si. poštno ravnateljstvo poakrbelo, da se ta nered odpravi.
Sedaj pa nekaj o našej čitalnici. Časopisov ima le 4 slovenske, in par nemških. Sežana je narodna ! Ros ? So ve ! kamor se ozres, vidiš laško napise. Naše kavarno katerih imamo 4, imajo italijansko napise, so brez slovenskih častnikov in vse to zato, ker jedo slov. kruli! „Pic-collo" je uže tu, ali „SI. Naroda" ali „Edinosti" ne. Še nekaj ! Kaj jo potreba pri nas zraven slov. tudi laške napise na tablah ? Vprašani vas, občinske zastopnike, ali so v Trstu zraven laškik tudi slovenski napisi ?
Pomislite, da ste na slovenskih tleh in nikar se ne smešite pred tujci, ki spoznavajo, da si sami silite italijanščino. DomaČi naš jezik nam zadostuje.
PuSičar.
Komen, 24. sept. [Izv. dop. j (Slavnost štiridesetletnice presvetlega cesarja Frana Josipa, I.) Naša vas tudi ne izostane pri praznovanji štiridesetletnice Nj. Veličanstva, kajti naše razumništvo storilo je vse, kar je bilo v njegovi moči, da se bode ta zgodovinsko-znameniti dan dne 4. okt. t. 1. slovesno praznoval.
V to svrho sestavil se je poseben odbor, ki ljudstvo navdušuje za to slav-nost, kajti za našega presvetlega, vitež-kega cesarja se spodobi, da se napravi kaj lepega.
Evo tedaj spored slovesnosti, ki se bode pri nas vršila dne 4. okt. t. 1.
1. I)nč 3. okt. zvečer pokanje topi-čev in pritrkovanje zvonov. 2. 4. okt. zjutraj budnica o pokanju topičev in pri-trkovanju zvonov, ii. Ob 0. uri zjutraj se zbere šolska mladina z učiteljstvom v šolskih prostorih ter odrine pred cerkev, kjer se bode slovesno blagoslovila nova šolska zastava. 4. Slovesna sv. maša ob 10. uri sč zahvalno pesnijo, koje se udeleže vsi c. kr. uradniki, starešinstvo, učiteljsko osebje, c. kr. žendarinerija in občinstvo. 5. Po sv. maši bode šolska slav-nost v sobani III. razreda tukajšnje čve-terorazrednice, h koji so vabljeni vsi ko-menski dostojanstveniki in odličnjaki.
Obseg te veselice bode: a) Nad-učiteljov govor o pomenu slavnosti. b) |
prejšnjih sejah in ob enem naj se odpošlje na Dunaj dotični „Promemoria".
Vnela se je živahna razprava, katere so se udeležili svetniki Ventura, dr. Piccoli, dr. Dompieri, dr. Consolo, in dr. M. Luz-zatto. — Konečno sprejme se predlog dr. Dompierija z nekim dostavkom, kateri je predložil svetnik Consolo.
O Burgstallerjevem predlogu glede odposlanja deputacije na Dunaj izjavi župan, da spada zaključek o tej zadevi v delokrog mestne in borzno delegacije.
Zatem se čita dopis okrajnega glavarstva postojinskega, glede odgovora deželne vlade kranjske o vprašanju vodovoda Reke. Deželna vlada kranjska namreč odbija utok južne železnice in dveh zasebnikov proti dovoljenju okr. glavarstva postojinskega, da more občina tržaška napeljati vodovod med Vremom in Skoci-janom. Dotične stranke morejo vložiti v teku 14 dni utok na ministerstvo poljedelstva.
Svetnik Combi interpeluje zatem žu-
bode sviral orkester. Kuvert brez vina Brusić iz Verbenika 15 gl. in Jare Bratić
Petje in deklamaci je šolske mladine, c) j pana o dokončanju tramvvava do kolodvora
Razdeljitev knjižic: „Naš cesar 1848 —1888" mej šolsko mladino G. Zvečer — ob mraku — zažiganje kresov po holmcih, razsvetljava vasi in mirozov (sviranje po vasi) mavhinjsko veteranske godbo, pokanje topičev in pritrkovanje zvonov. 7. Banket odličnjakov v g. Sadrovej gostilni, pri kojej bode koncert veteranske godbo in petje komenskih pevcev. — Svečanost (Banket) se bode vršila o ugodnemu vre
pri sv. Andreju ter prosi, da zahteva župan požurenje dotičnih načrtov.
Zupan odgovarja, da sta uže predložena dva načrta, katera pa sta v rokah družtva za olepšanj« mesta. To družtvo pa še ni izrazilo svojo menenje. Nadeja se, da so predložila oba načrta v 15 do 20 dneh občinskemu svetu.
Prečita so dalje odgovoru nabrežin-skega vodovodnega družtva na znključbe
raenu na dvorišči omenjene gostilne, v j občinskega zbora od dne 16. junija t. 1. nasprotnem slučaju v njenih prostorih. I o vpoljatiju nabrežinske vode v mestno Ker so posebna vabila ne bodo raz-; klavnico. — Po predlogu mestne delega-posiljala, vabi jo se s tem najuljudneje vsi, cije sprejmejo se nebistvene spremembe prebivalci komenskega okoliša, da se v i določb, kakor jih zahteva vodovodno mnogobrojnim številu to redke slavnosti družtvo.
udeležiti blagovolo, ter se vresničijo be-j Dovoli se za razne popravke v mest-sede našega pesnika Koseskija, ki pravi ( noj sirotnici iznos 25.350 gld., kateri ?so ,Hrast se omaja in hrib — zvestoba Slo- ima vzeti iz zaklade zavoda ter ga mora
stane 50 nov. Kedor želi udeležiti se skupne večerje, naj izvoli oglasiti se pri gosp. odborniku Josipu Rijavcu vsaj do 5. oktobra t. 1. K obilnej udeležbi uljudno vabita	ODBORA.
Bralno družtvo na Št. Viški gori proslavljalo bode v družbi z cerkvenimi, šolskimi in občinskimi predstojniki štiri-desetletnico presv. cesarja z nastopnim sporedom : Dne 6. oktobra zvečer pritrkovanje zvonov, kresovi in streljanje s to-piči. Dne 7. oktobra v jutru pritrkovanje
iz Verbenika. Sreberno svetinjo: P. Bo-govie iz Dobašnico in A. Linardić iz Do« bašnice.
Cerkvene pesmi, nabrano mod sloven-sk itn narodom. Zvezok III. Z dovoljenjem preč. knezonadškofijskega ordinarijata goriškega izdalo iu založilo ceciljansko družtvo za goriško nadškotijo. Kazalo: 1. Božična. Oj Jezusa zibljimo. 2. Božična. Vesel'to so ljudje. 3. Božična. Dan proslavili je k nam prišel. 4. Spokorna. Oh prizanesi. 5. Spokorna. Ovčica, kam ti
in streljanje. Ob 8. uri zjutraj zbere se greš. 6. Križev pot. Grešni romar
šolska mladina v šoli, kjer se jej razloži pomen slavnosti. Ob 10. uri slovesna sv. maša z zahvalnico. Po maši so razdelo otrokom v šoli primerni darovi. Ob uri popoludno veselica: 1. Pesen: flV spo-
til so
vstavi. 7. Velikonočna. Jezus je od smrti vstal. 8. Velikonočna. Kristus je od smrti vstal. 9. Velikonočna. Jezus je od smrti vstal. 10. Velikonočna. Jezus je od mrtvih vstal. II. Zahvalna. Tebe Bog, mi molimo.
min štiridesetletnice cesarjeve" — me-j 12. K svetemu Duhu. O sveti Duh. 13. sani zbor. — Jan. Laharnar. 2. Govor.Pri blagoslovu. Tu mol'mo to. 14. I»o 3. „Cesarska pesen", mešani zbor. 4. Pe-1 blagoslovu. Oj vsmiljeni Jezus, 15. K Masen: „Domovini" — mož. zbor. Ant. Ne- riji. Lepa si ioža Marija. 10. K Materi
dved. 5- Deklamacija. — 0. Pesen: „Sa-........
bljica" — mož. zbor. Knitl. 7 : Pesen: „Slovan na dan" — meš. zbor. II. Volarič. 8. Igra : „Nemški ne znajo". Sreč-kanjo, 10. Umeteljni ognji. K obilni vde-
ODBOR.
božji, Ti svetli solnčni zor. 17. Lavretan-ske litanije (iz Rezije.) 18. Lavretanske litanije (koralne.) 19. Lavretanske litanijo (Tolminske.) 20. Lavretanske litanije (Idrijske.)
Nečloveška surovost. „Corr. di Gor."
ležbi uljudno vabi
Vabilo k slavnostni veselici, katero poroča iz Konnina, da je zasačila dno redi županstvo združeno z „Rokodelskim 24. t. m. v tamošnjoj sirotnici kuharjova
pri
družtvom" v Lokavei v nedeljo 7. okto-bi 'a 1888 v proslavo 40lctnega vladanja
žena ubogo Oletno deklico, ko si je vzela nekoliko koščokov kruha, da si potolaži
Njegovega Veličanstva cesarja Frana .lo- glad. Nečloveški ženski stvor zgrabi ubo-sipa J. spored: na predvečer kresovi po j zega otroka, ter mu opeče na ognju ročici vsej občini, streljanje iz možnarjevin pri-1 tako grozovito, da ni najmanjše nadeje, trkovanje zvonov. Drugi dan ob 10. uri! spasiti nesrečnej deklici življenje. — Btvz-slovesna sv. maša, katero se udeleži kor- srčno žensko so zaprli in nadejamo se, porativno občinsko starešinstvo z g. žu-;da jej ne ubegne kazen, katero zasluži v panom in rokodelsko podporno družtvo.; polnej meri.
venca ne gane".
Kdor se hoče od zunajne gospode
povrnoti občina proti 4% obresti v 5 letih. Seja je bila s tem zaključena ob 9.
Domače vesti.
Nova slovenska ljudska šola pri sv.
banketa vdeležiti, naj se oglasiti blagovoli, uri zvečer.
pri nadučitelju Ant. Lebanu m naj plačal Slovanski 8V6t. Štev. 18. prinaša to 1 gl. 20 kr. za kuvert.	Te vsebino: 1. Javno mnenje in slovanski
zastopniki Avstro-Ogerske. 2. Češko drž. pravo. 6. Češki shod v Pragi. 4. Peroi, pravoslovno selo v Istri. 5. Psoglavci. 6. Dopis. 7. Pogled po slovanskem svetu. 8. Književnost.
Vabilo k veselici, katero priredi po-Jakobu odpre se skoraj. Učiteljem1 imeno- družnica družbe sv. Cirila in Metoda v To-valo je vodstvo družbe sv. Cirila in Me- minu v proslavljenje 40Ietnega vladanja toda gosp. Ivana Nokermana, dosedanjega 1 nnšega presvitlega cesarja Frana Josipa I. učitelja-voditelja na javnej ljudskej šoli v jv prostorih tominske čitalnice dno 30. Marezigah pri Kopru. S tem imenovanjem ! septembra 1888. Vspored : 1. Cesarska nam jo užo osiguran duševen napredek i himna: Mešan zbor. 2. Slavnostni govor, otrok, kateri bodo pohajali prvo slovensko i Pl» Zaje, Večer na Savi. Možki zbor s šolo v Trstu. Opozarjamo pa so slovenske | četverospevom. 4. Deklamacija. 5. F. S. roditel je, da bode poduk popolnoma b r e z-1 Vilhar, Domovini. Mešan zbor. 0. F. S. p lačen ter so bode vršil izvestno teme-j Vilhar. Po jezeru. Varijacija za glasovir. Ijitejše nego v raznih italijanskih ljudskih'7- Ktioken. Plavaj, ladja moja. Ženski šolah. — Dan odprtja objavimo," kakor!zl)0r £ spremljevanjem na glasoviru. 8. smo bili uže omenili, o pravem času. [Borštnik. Ponesrečena glavna skušnja. Cesarjev dar. Nj. Veličanstvo cesar j Burka. 9. Hajdrih. Hercegovska. Možki
podaril je 120 gld. občini Pliskovica za prelijVnje dveh zvonov tamošnje cerkvo,
zbor s četverospevom. 10. Tombola. Po veselici prosta zabava. Vstopnina 30. kr.
Za spomenik pokoj. Lovra Ž*aba osobo. Začetek točno ob J/a8 uri zvo-daroval jo gosp, Iv. Hribar v Ljubljani °er.	ODBOR.
5 gld.; N. N. 3 gld. Srčna hvala!	j Družtvo za podporo rokodelcev v
Družbi 8V. Cirila in Metoda darovala Ajdovščini priredi v proslavo štiridesetletno je ženska podružnica v Trstu iz svoje po- veličastne vlade Njega c. in kr. apostol-sebne blagajne for. 20 namesto venca o skega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. pogrebu pok. Lovra Žvaba. — V veseli Dne 10. t. m. ob 3. uri popoludno vese-družbi, zbranej v slovo prijatelja in druga, lico na prostem bivše, gostilnice g. llolma dne 27. t. m. nabralo se jo for. 0.	z nastopnim sporedom: 1. Slavnostni po-
Občinski svet tržaški je imel dne 27.; zdrav. 2. Cesarska 3. Ant. Hajdrih: V t. m. javno sejo. Predsedoval je župan tihi noči". 4. Godba. 5. Ant. Hajdrih. dr. R. Bazzoni ; navzočih je bilo 32 svet-! „Jadransko morje". 0. Godba. 7. Zaje. nikov.	'	! „V boj". 8. Dr. Jan. Bleiveis: „Bob iz Kra-
Po odobrenju zapisnika zadnje seje nja", vesela igra s petjem 9. Ant. Foerster : prečkajo so razno uloge, v prvej vrsti za- i „Slava Slovencem". 10. Ples. Med točkami hvalilo pismo Rudolfa Peressona, kateri in pri plesu svira godba Veteranov. Vstop-je imenovan davkarskim komisarjem. j nina k igri 10 kr., sedež 20 kr. K obilni O dopisu c. kr. dež. namestništva, s I vdeležbi, se slovesne veselice, česar čisti katerim se vničuje imenovanje učitelja A.1 dohodek je namonjem družtvu, vabi vse Mariottija vodjem ljudske šole v okraju p. n. čest. rodoljube, najuljudneje Rena nuova ter so pozivlje občinski svet, I	ODBOR,
da prestavi enega ravnateljev meščanskih j Vabilo k slavnostni v proslavo 401etnega šol, katera nimata še svedočbe sposobno- j vladanja Nj. Veličanstva presv. ces. Frana sti za sedanji svoji službi, na mesto šol- Josipa I, katero prirediti družtvi „Bralno skega vodjo v okraju Rena nuova, predlaga svetnik M. Luzzatto, da se naloži šolskemu odseku izdelovanjo potrebnih predlogov.
Čita so zatoni dopis trgovinske in
Šolska mladina se zbere v šoli, od tam gre v cerkev mej streljanjem in zvonenjem, noseč v pročelju ovenčano cesarjevo podobo. Po sv. opravilu razdelitev darov šoski mladini.
Popoludno ob 2. uri litanijo z blago-
Mesečna statiska tržaška. Meseca avgusta t. 1. porodilo seje v Trstu 3S8 oirok in sicer 195 moškega, 193 ženskega spola. Zakonskih je bilo 340, nezakonskih 48. — Umrlo je lfS3 možkih in IS4 ženskih. Največ oseb je umrlo dne U. (18), naj-
slovom, potem 1. Vsprejem in pozdrav j manj dne 10. ((i). Povprečno jo umrlo gostov ob 3. uri. 2. Slavnostni govor. 3. vsak dan 13 oseb. Poročilo se je 1(12 parov. Cesarska himna. 4. Mnogovrstno petje1— Bolnikov je bilo dne 31. avgusta: v
5. Godba. G. ob 5. uri banket na prostem 7. ob 7. uri bongalični ogenj in prosta zabava. Kdor so želi vdeležiti banketa,
javnej bolnici 803, v porodilnici M ženskih v sirotnici 5 otrok, v blaznici 11H oseb, skupaj v vseh treh oddelkih 934 oseb. —
naj so oglasi do 4. oktobra pri g. Franu IV obskrbnici je bilo dno 31. avgusta 639 Rebku, gostilničarju v Lokavei. Kuvert za' siromakov. — Zaklalo se je v teku vsega osebo 1 gld. 20 kr. brez vina. K mnogo-1 meseca '<447 glav, in to: 1749 volov, 249 brojni udeležbi vabi najuljudneje ODBOR, i krav, 30 konj, 2072 telet, 3305 koštrunov, Premiranje konj.V Tomiini 21. septem-1 40 jagnjetov in 2 prešiča. — Najtoplejši bra t. 1. Darila so dobili: Za kobilo z dan jo bil 1. (33'5°C.), najmrzlejši G. dan žrebeti: Jan. Urbančičv iz Staregasela 35 meseca (13 2° C.) — Deževalo je v 12 gld. Anton Vogriš iz Šentviškegore 20 gl. j dneh in sicer 2., 3., 5., 0., 7., 18., 19., 20., Tine Rol iz Robiča 15 gl. Srebrno sveti- 21., 22., 30 in 31.
njo: Anton Ručna iz Svinje in Andreji Statistika umrlih. Od IG. do 22. t. Kafol iz Praprotne. Za mlade breje kobile : m. umrlo jo v Trstu 71 oseb in sicer 37 Janez Lapajno iz Ponikve 25 gold. Nace' možkih in 34 ženskih- Po starosti jih je Stergar iz Staregasela 20 gl. Janez Šekli1 bilo: 27. do 1., 14 do 5., 8 do 20., 5 do
iz Livka 15 gld. Sreberno svetinjo : .lože Lipuščik iz Loma in Anton Voljarič iz Mlinske. Za mlado 1 in 2 letne kobilce : Janez Sovdat iz Iderske 15 gld. Anton Sovdat iz Smasti 10 gl. Siinon Reščik iz Kobarida 10 gl. Srebrno svetinjo: A. Kavčič iz Volarji in Matija Kokošin iz Dre-žence. —
V Gradiški 22. septembra t. I. Za kobilo z žrebeti: Janez Donda iz Ogleja
30., t do 40., 8 do (}()., 7 do 80. lera in 1 preko <S0 let. Lani jo umrlo v istoj dobi 21 oseb več. Povprečno jo umrlo izmed 1900 oseb 23,00,
Nemščina je služben jezik v nasej vojski. Iz Prage namreč poročajo, da je o izpitu za rezervno častnike koj v početku izjavil dotični general, ki je predsedoval izprašovaliiej komisiji, da morajo odstopiti vsi, kateri niso popoluomn vošči
35 gld. Anton grof Attems iz Romansa 25 j nemščini, kajti vsak avstrijski častnik mora gld. Kari Gregorutti iz Fiumieella 15 gld., znati nemški. Odstopilo je vsled to izjavo Isidor Dorigo iz Škodovaka 15 gl. Jakob 1 od 38 kandidatov 21. Toso iz Tapoljana 15 gl. Srebrno svetinjo: j Sodnjisko. Seljak Josip Furlan iz F. baron Ivalice iz Fare in Peter Bosco Crnotica je bil obsojen 28. t, m. zaradi iz Verze. Za mlade breje kobile: Janez necega pregreška proti javnej morali na Valentinec iz Romansa 25 gl' D. Kolauti 4 mesečno ječo. — Zaradi enacega pre-iz Tržiča 20 gld. Isidor Dorigo iz Škodo- greška jo dobil 21 letni seljak Matej Ma-
^ -	Pri
družtvo" in „Podružnica sv. Cirila in Metoda" v Šempasu dne 7. oktobra 1888 ob 5 in pol uri popoludno v dvorani gospoda Josipa Rijavca z nastopnim razporedom : 1. Godba: „Naprej" svira or-obrtne zbornice o varstvu trgovinskega J kester. 2. Petje: „Kantata" poje možki prometa v novem pristanišču. Svetnik dr. zbor. 3. „Slavnostni govor". 4. Petje: Dompieri predlaga, da se naloži trgovin-1 ,Tam gdje stoji", pojo možki zbor. 5. skoj zbornici v soglasju % borzno deputa- Godba: Odlomek iz oporo „Norma", svira jo, da stori vso potrebno korake v ču-' orkester. G. Igra: „Žonski jok" v jednom
vaka 15 gld. Za 1 in 2 letne kobilce : J. SpeHot iz Romansa 15 gold. J. Donda iz Ogleja 10 gl. F. Peloz iz Fiumieella 10 gl. Sreberno svetin jo : L. Andrianiz Ogleja, L. Altran iz Ogleja. Ivan Feresin iz Rudo in Ant. Zgubin iz Fiumieella.
cina i mesečno joeo.
Policijsko. Prodajalec oglja Ivan P. iz Buzeta pretepel je v u ulici Giaccera služkinjo Mario C., baje iz ljubosumnosti. Ornega, vročekrvnega moža odveli so stražniki v zapor. — Ferdinand M. iz Tromonta
V Pazinu 24. septembra t. 1. Za ko-J ukradel je agentu Juliju L, v ulici Foscolo bile z žrebeti: Mat. Salamutn iz Čepiča obleke, vredno 58 gl. ter je zastavil za 35 gld. Jož. Ručič iz Čopiča 20 gld. Ivan gl. "'30. Ni mu pa ostalo časa, da zapravi lvrižman iz Javorja 15 gl. Srebrno sveti- denar, kajti policija ga je kmalu našla ter
c,.l
dejanji. 7. Godba: odlomek iz opere „Macbeth", svira orkester. 8. Petje: „Za
vanje tega vprašanja.
Svetnik Burgstaller misli, da je se daj čas odposlati deputacijo Nj. Veličan-i Hrvate", poje možki zbor. 9. „Srečkanje stvu, povdarjajoč, da se potrebna dela ne j štirih dobitkov. 10. Godba*. „U boj", bodo mogla izvršiti o pravem času zadostno : svira orkester. Vstopnina za neude 20 nov.; solidno. Stavi predlog, da se odpošlje de-j srečke po 10 nov. Po končani veselici je. putacija, o katerej so jo govorilo toliko v skupna večerja treh jedil. Med večerjo i
njo: Ivan Pekulic iz Cepiča in Jožo Pe-kulič iz Brda. Za mlade breje kobile: P. Nacinović iz Cepiča 25 gld. Mat. Julič iz Cepiča 20 gl. Srebrno svetinjo: Ford. Težak iz Pičnja. Za 1 in 2 letno kobilce: Teodor Toneti iz Plovirja 15 gold. Ivan Benković iz Pičnja 15 gld. Franc Opasić iz Cerovelj 10 gl. Mat. Canlović iz Sum-berga 10 gl. Sreberno svetinjo: M. Kos iz Cepiča, F. Sestan iz Gologorice iu Ivan Križman iz Javorja.
Na Krku 20. septembra t. 1. Za kobile z žrebeti: T. Tozzo-Balbi iz Krka 25 gld. Peter Justinič iz Dobrinja 15 gl. Sreberno svetinjo : Nik. Burič iz Gabonja Za mlade breje kobilo: Pacifik Brant iz Krka 20 gld.; Nik. Kirinčić iz Dobrinja 15 gl. Sreberno svetinjo: Ivan Kirinčić iz Dobrinja. Za 1 in 2 letne kobilce: Mat.
spravila v varnost.
Poslano.
V interesu gg. prijateljev sporta, ekonomov in posestnikov opozorujomo posebno na oglas „Kvviztle restiuidjonalni fluid", Kwizde Korneuburški prašek za živinorejo v denaanjem listu. (a)
Dunajska borsa.
(lun 18. septembru,
Knotni drž. dolg v bankovcih — —	gltl KI "»O
„	v nrobru — — — „
Zlata rotita— — — — — — — — „ 110 •"><» 6u/0 avstrijska renta — — — — — „ (1 i.-40 Delnico narodno banko — — — — „ K7*. — Kreditno delnico — — — — — — „ 214 75
London 10 lir storlin-----„121 0,"»
Francoski napoluondori — — — — „ O.S'/t C, kr cokini — — — — — — — „ 5." 7 NemAke marke — — — — — — — „ uU •>.">
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejmi pomoč, in rd treba mnotrih b-*e.1i, u a se doka?* njihova ■ i«, . , . čudovitu nioff Česale rabilo nekoliko dni, olajiaio in pr-ŽHn„io prav £u naj trdovratni je UUMv, boleli. Prav bvrTno Z"per h«morojdr, proti bolel nnim na l t J j11 ran%CX- 2mli 8f«v«»riim boleznim in proti glistam, pri ženskih rnleSmh nadlež-u»t h zopar b«li tok. božja«*, zoper scropok
L ^ T*,"",er,° kri	preganjajo samo
omenjenih bolezni, ampak na« obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	11—12
Prodajajo s* v vseh glavnih lekarnicah na »velu; za narod bo in pošiijatve pa edino v le-karnict < rtsto/oletlt r Gorici, p Trstu v lekarni Zanetit i G. R. Rovu, G. B Fanbnscki in JU Ilarastni. Ena steklenica stane 30 novcev.
\ aro vati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nim«, nobene moči in vrednosti.
Veiiko skladišče Vsakovrstnega m'rieralnega z r.-ivnim.ga jr, gumijev,gtt blaga. Za-top za vso pokrajino.	^
Breztečnost
slabo prenavljanje, želodčni katar, preli laj en je želodca se ozdravi najhitreje in najsigurnije z edino pristnim sv. Jurija
Univer. želodčnim eliksirom
lekarna, \Yien, V., \Vimmergasse 38.
Cena steklenice 1 gl. ; cela steklenica gl. 1.80; z pošto 25 kr. več. — A' Trst u se dobi pri G. B. M a n z o n i, lekarna, Via sette Fontane.
JAKOB KLEMENC
trgovec
Via S. Antonio
ima v zalogi velik i/bnr raznnvstnega lepegi volnenega blaga 2a moško i žensko obleko t-r se
ved'io nahaja v vel Kej množini i?borne koto-nine. baršuna, platna in flanele v rajnih barvah
Dot 6 se bela zagrinjala vsake vrste in velikosti. I'. streči more z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, piedi m drugimi Ženskimi ogrinjali. V obilnej m ri se dobi za gospe vsalttere premoge in DSpa za plese in ž-nitve in to vedno novo, moderno i nežaležano blago Vsaka naročba na deželo (po obrazcih ali muštrih) "e izvrši hitro in točno ter laiiKo nekatere vrsti blaga brez da.-a na deželo oAlj Svilnato blago je vedno najnovejšega izdelka; svilnate trakove vsake velikosti za plese, ali za nagr buo vence, kakor tudi zlate in srebrnt franže s- dobe na izbor Ima za slovenska drn-žtva i r oboj ne svilnate trakove v raznej širo-kosti. Za obilno riaroćbo se priporoči vsem p. n. d mačiuom, da ga pogos oma z n i ročili pucaste.

Debelost, medlost po novej metodi golov.. odpraviti. Vse kožne bolezni, kot krilite, žoitina, ngrti, pege, rndeče nosove m roke. bolezni las se radikalno ozdravi).. Pike od osepnic in kocine po obrazu s,- /mira] , o-tranijo, V vsakem kosmetićiiein p-aša ji d.ije se sver, Navodi, kuko se zdraviti, dajo se pismeno, če sd vse ob&irno po uči in s- priloži marka za odpis v isniu ■/. mislovom:
„Hygiea-Officin* Breslau II.
F-cTRHKSr &£■ K&rpr*.
*-----•■">
Odlikovan v Londonu, Pat izu, Dunaju, Mona-kovu in Hamburgu. Ćaslni diplom gospod, razstave v Černovicu 1886.. — diplom T. vrste pri razstavi psov na Dunaju 1885 — I88G., — posebno pripoznanje VI. oddelka c. kr. gosdo-darske družbe na Dunaju (za rejo konj I879. in 1885., — pripozr.anjs uiejnarodrega kluba < Jokey v Baden-Badenu, avstrijskega Jokey-Uuba na Dunaju in Jokey-kluba v Budimpešti.
Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj).
Fran Iv. Kwiztla-]rd v UmMm,
c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorski dobavitelj za živinozdravniske preparate — in okrajni lekarničar.
Dolgoletna skušnja uči. da jo to jako dobro sredstvo za ekrepeanje konj po velikem trudu, kakor tudi jako pomaga pri vanjskih boleznih, kostobolu, reumatizmu, iz-pahnjenju trdih mišicah in kitali itd. 1 steklenicaf, 1.40.
Pristen s - dobi : v Trstu v lel nr'itih og.: C. Za-netti. P. Prendini, G. B. Forabos-chi, Ed. pl. Leitenburg. Josip pl. Leitenbnrg, A. Praxmarer. M. Ra-vasini, I. Serravallo. - Na v -1 k'» in ■ Usport pri C. Zanetti, P. I'rendini. zatim v drog rij h: H. Hirscha. I. Heimlioher, I. Kirch-ner, F. Mell, brati Zernitz, nad.i-Ije nu malo i Veliko v 1-knrnah in drogerijali v Poetojni. Sežani, na Reki. Poli. Rovinju. Dubrovniku, Spljetu in Zadru.
Glavno Ind ŠČe :
Gorsko maslo, 1 kg. . . .	85 kr.
„ „ 5 „ franko .	4 f. 25 kr.
Namizno n 1 „ ...	95 ,
Ovčji sir . 1 „ ...	60 „
i> • ■ 5 * franko .	3 f. 10 „
Radgorski sir od piva 50 kom.	90 „
Pošilja po postarskem povzetju trgovina
F. E. HEGRAT
Frenštiit pod RadhoStem Moravska.

Marijaceljske želodecne kapljice
izvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu.
Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodefinem kataru, gorečife frzavci) pri preobilnej produkciji slin, ru menici bluvanju in gnjusu glavobolu, ako lioli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu Varnost, znamka proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj dam Cena steklenici je z nakazom vred sanio 40 nov , valika »tekenica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarničar „k angelju varliu" Kari Brady Kremsir, Morava.
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah.
V l'r<«tu: Lekarna: Antonio Suttina.
-	Lekarna : do Leitenburg, aH' Ercole triofante.
-	Lekarna : Ednard de Leitenburg, alla Saluta.
-	Lekarna : A. Praxmavor, al due Mori - Le kama: Pietro Prendini, al a Fontana Imp-- ■ riale. - Lekarna: Benedett« Saraval, al' Amazone Triomfance. — Lekarna: Bened.io' Vlach Miniussi. alla Cort«. — Lekarna : d Vitt.nrio Serruvall'i al R dentore (glav skladih ),
Lekarna: BihsoMio ail'orso nero. — Postojna: Lekarna t'r. Baccarcich. — Sežana: Le-1 kurim Philipp RitKchel. —
SI varil« J Pristne Marijacoljsko žolodčne ' kapljice ponarejujejo in posnemajo se mnogo- j vrstno. - V znamenje pristnosti mora biti zamo- i tana vsaka steklenica v rdeč omot, providon z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženem poduku za vporabo razun tega opom-njono, da je bil isti tiskan v tiskarni fl. Gusek-a I. Kremericah (Kremsier).
Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič!
J. & S. Kessler v Brno,
Ferdinandovo ulice št. 7 sn., razpošiljHta po poštnem povzetji :
Razun tejfa t*. dob6 tudi v vsih m^Htiii in trgih, ter" n.) ol«jav-ljt»jf» sn|a iiši'u po InseMtin.
l*1>/Olt ! Kadar se kupuje ta preparat, naj zahteva slavno p. n. občinstvo vedno „Kwizda-ja restitucionalni fluid'1 i naj se pazi, da je steklenica zapečatena z rudečim papirjem i z mojim podpisom in gori natisnjeno znamko.	(G) 10—9
J .ustnik pol. družtvo „Edinost".
10 metrov zimskega lodna za £eti-ke ob ke. ovoim- • ko	-canaBBCT «t.i	Rld.	."»60
lu m-trov Vallerie-flanele --.a žensk- • i»l-k . najiioveili u	ve	Rld	4 — :
lit 111H t, r< i V kalmuka, t žke b:iž<-, llcjllOVejšl n z orne		gld	
10 m-trov "barhanta za obleke, t ž<e : ajnovi-is, . zor ■		tf' >»•	3
10 m-trov blaga za ponoćne suknje, k ž-m-k«, uajnuveisi > i	r-c	gld.	2 6i i
■J!) vat, ov Prostejevskega barhanta, inu.l - m n.j iv tr, r, o i	in ruo e	ald.	0 —
3 10 mtra blaga za moško obleko /.i /m. I.. t? I d n.oi) li		Rld	a' o
2.10 m ira blaga za zimske suknje, modn-ga L. gid lo —.	Ha.	gld	6 -
•-'.10 in i tra blaga za ogrtača, m • mes.i.		Si i	tj."—
ti. kap iz pliša za Gospod- iu		gld	1 5(t
1. zimska posteljna odeja Iz Romi k.....n . t, .a		gld	.1.—
1. žabraka. :!H> fin doiga, 130 nn, s rok , i ?oTta glil	Ila s Vn.	gld	i.;. o
1. Angora-ogrinjalo. za Sitno 10 ,. J i, e d. 0 —. Uit		gld	2.80
1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J-rs-y. vs i> modne barve I.	gl. 3. II .	L'Id.	1 fiO
'i krili iz klobučine. bogato tambiiriram. nnl-či sivi m -ni	* i	trld.	3 —
(i parov zimskih nogovio. pl• temli, v vseh birvan, |ir g.s|i		gld.	Lbu
1 platnena rjuha, 2 m-int ilolua. lire/ šivu		-Id.	l.5o
10 metrov posobne preproge, t.cžk- a h-		gld.	U 50
1 moška srajca b-la i narvasta, la gid. 1.S0, Ila.		gld.	1.20
■'! delavske srajce iz teškega oksl* rd-i		eid.	2
,'t iiiir.j gač i' bnrhantn piairut Im. glil. .Mi, Ha.		trld.	18"»
9 parov zimskih kratkih nogovic, pb tenih, * vseji ba'vuh		gid.	1 lil
0 ženskih srajc h mortneca latna ah š fona hi gld.	lin	gid.	H.9&
8 nočni korseti i Sifona, vezani In. trld i.-. Ila.		ali!	l hO
1 zastor iz jute, tn-ški naris". J, ^ 1 ■ t 3 ;"i(J, lin.		g ■	2.m
1. garnitura pregrinjal, 1 prt in •> p.,s-. pr-g .. iz nps-i <<ld	r>o. i/, j n t,	S "	3 50
20 vatlov domačega platna, t-Ske bale. B , gM. i nO. *J7		Id.	4 2ti
29 vur.|«,v oksforda imjn «v jši nahs		BM	4.50
9 vatlov kanafasa. natnov jš' hm ris. miiboljše lni^-		gld	6.—
8 prti. vs.-ii barv, •f4 ghl f - "i,		gl.l ^JEmSOJI	1 msc
'tiZT Uzorci zastonj in franko.

Pivovarna „Farrach" pri Gradcu
Pivo Farruch, katero je n?.e od davna priljubjena p'i obffinstvu, našlo j" enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpeljano v Trst.
Izvrstno to pivo se toči v raznih pivarnab in gostilnah; dobi so v steklenicah i:i iz soda ter se naročaje pri glavnem zastopa pivovarne «Deposito di Birra di Farrach« v Trstu, Burrieru veechia, li št. ">, scala d'oro Telefon št 27."».
Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu.
A n grel u «
• ]PicCOii-jU, lok ar j u »pri
v I >j|u Ikljja iti.
Vaša želodčeva esenca, kojo sem slučajno spozna!, ozdravila me j« popolnoma nepr.enehljive slubot-nosti čreves in prebavnika, kak or tudi neznano mučeče trdo-telesnosti. I) »Igo iskal sem leka zoper to bolezen, ki mi jG gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjosti obetala; vse drugo zavživanje ločil bil je zaman in edino lo Vašoj neprecenljivej esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Pieooli, za vse dni življenja zanjo najsrćneje udan in hvaležen. N n D n ti a ti 18^7
Spiridijon Pokrajac, i>r f. knndidnt.

TVRDKA |
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiši'
pošilja proti povzetji:
Sukna za gospe
tHf^t metrov, sama volna v va-h moderni! barvah dvojna Širokost f H.
Kalmuka
'leset metr., črtež po ino.ii se da oprati 60 ctm f * »O.
Valarijne flanele
lesft met., ki s« da oprati na pol volna pc najnovejših risarijah (!0 ctm. f. 4
Baršena za oblek«
l^set metr, ki se da oprati, krasni vzorci 60 ctm* širok f. »
Ntger kega valjanega sukna
Jesf>t, ine'r., sama volna, najnovejše blago ■a jesenske in zimskn oblake dvojne širo-_	kosti for S.
Velurjevi šali
b/4 dolga samo volna f 3.SO.
Ragusa moderno sukno
Ivostroko Široko, za koiptum«*, v vseh bnrvah. tudi progasto in pisano 10 metr. lor. O.
Blago za spalne sukne
80 ctm. šir najnovejši u »orel 10 m. f. t.fio
Životi „Jflrsey" za gospe
(jopice) z svilnatimi gumbi, v vseh barvah, kompletne, veiike; 1 komad f 1.50
Košulje za delalce
iz rumburškega oksforda velikj. 3 kom f. *
Holandskn dolge prpproq« (ostanki!
l'J—12 metrov dolge, 1 ostanek f. » »»
Normalne košulje in hlač%
kompletne, velike, 1 kom, f. I 50
Crnl Terno
saksonski izvod, dvostruko Širok, B.i celo t bleko, 10 m- trov f. 4.50
Progasto blago za obleke
60 ctm. široko, najnovejši vzurki. __S0 met f. t!..%0
Volnati ryps
v vseh barvah, 6.i> ctm širok, 10 metrov f :t.NO
Dreldrath Trožičjfi)
najboljša vrsta, fiO ctm. Široko, 10 metrov f. ^.NC>
Ženske košulje
Iz močnega platna sčipkami 6 komadov f.
Dom če platno
1 komad, 30 vatlov for: 1 • 80 * »/, . K.KO
Ktug-Webe
boljše n* po platna 1 koma I f 4 širok, .'-III v:n|.,v f. O
S i f o n
1 k-riiad. 30 v.itlov. I.u fi 5.SO, m.j-bnlj^f vrs e f
Karinnfas
! kom. 30 vatlov, lila f. ISO 1 » HO » rndeg . 5 »p
Oksfnrd
s i more pr.= ti, dohn vrs:u, 1 kos
«0 val lov f 41
Garnitura iz i ip a
sentojftH iz 2 postelj nih pregrinjal in nam z nega prta s6 svilnatimi čipkami for. 4 SO
Garnitura >2 jute
•i namizna prta iti p s eljnn rngrinj: lo s čii kam t i :t.r»<*
Jute zaslor
jurški vzorek: oodpolni for «.»o
Konjska plahta
juko dobra. 190 ctm. d"'su, 130 ctm. Široka, f. 1.50
Odeje za fijakerjo
1M0 cm.adolga 130 cm široka, f, 9 ,iO
Košulja za go8:;o !' !n-.frn ! !o
bele ali l<a vune 1 kos laf. t II.a f. 1
Žensk« koš'jl p
iz Sifona in platna, lioiet-ru, 3 kom , for. « .»O
Tovarno skladišče suknega blagn
Brnsko sukr.o
O.ist mek 3. 10 m- trov za podporo iiiužko
obleko f. :i Jo
Ostanki B nsket-n stikaa
Ostal.ek zu podp lno možko ntdeko 3.10 ni'trov dolgo lor ii
Blago za zimske suknje
ostanek 2110 m za pnpoit.o /. m ^ suknjo rjavo In visu i- vo. f ttiSO
Blago za pov< š je suknl^
najfinejše vrste, zu celo soknj f. —
i ii	m i m i mu r -----------
Vzorki breznlačiio in fra.ico. Kar komu ni všeč se sprejme brez u jo-vora nazaj
obrvi rrww«e.> v.sgmm
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.