*7z2Sr uto LX1. tteu. Z38 U Lluhlionl. u sredo 5. decembra 19Z8. Ceno Din 1 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — tnserati do 30 petit š Din 2.—, dc 100 vrst 2-50 Dio, večji inserarj petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravnlštvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304 G. Korošec grozi z zakonom o zaščiti države Včeraj se je dal poučiti od podrejenih uradnikov, danes pa se bo posvetoval s šefi vladnih strank - Odmev režimskih groženj v Zagrebu — Beograd, 5. decemibra. Prvode-cerrrbrski dogodki v Zagrebu so še vedno centralna točka, okrog katere se sučejo vsa dejanja in nehanja režimov-cev. Vlada se neprestano posvetuje, kaj naj stori. Mnenja so še vedno zelo deljena. Dočim so ožji pristaši režima za kar najostrejši nastop in se zlasti radikali zavzemajo za «odločne» korake, je nastal pri demokratih značilen preokret. Demokrati se vedno boli zavedajo, da bijejo sedanjemu režimu zadnje ure in se nočejo preveč eksponirati proti KDK. Zato svare pred nepremišljenimi dejanji in se deloma protivilo načrtom, ki sta jih skovala Vuki-čevič in dr. Korošec. Tudi včerajšnja konferenca v notranjem ministrstvu, ki so se je udeležili dr. Korošec, minister pravde, pomočnik notranjega ministra in načelnik oddelka za javno varnost ter zagrebški velfki župan dr. Zrelec in šef zagrebške policije dr. Vragovih, ni rodila pozitivnih rezultatov. Sprejeti niso bil: nikaki sklepi. Za danes popoldne je dr. Korošec sklical sejo šefov vladnih strank, na kateri bodo ponovno razpravljali o tem. kaj naj store. Iz okolice dr. Korošca se doznava, da namerava vlada uveljaviti zakon o zaščit? države. Po tem zakonu naj bi se postopalo napram vsem onim. ki so okrivljeni sodelovanja pri zagrebških dogodkih nočenši od demonstracij proti državnemu prazniku pa vse do prelivanja krvi in nadaljnih manifestacij. — Zagreb. 5. decembra. Grožnje, ki prihajajo iz Beograda in ki govore o ostrih merah, so izzvale v tukaišn.iih krogli živahne komentarje. Tudi današnji listi se obširno baviio s to politiko «močne roke» in naglašajo, da vlada ne bo dosegla zaželjenega namena. «Novosti» objavljajo uvodnik pod naslovom «Ostre mere» in naglašajo med drugim: Ostre mere bi mogla izvajati z uspehom vlada, ki bi bila za to upravičena. Oni, ki hoče izvajati ostre mere, bora biti v pravu. Sedanja vlada pa za to nima niti najman šega opravičila. Ta vlada je že sama po sebi, samo s svojo eksistenco, nečuvena provokacija, nad katero se zgražajo vsi zdravi in razumni Ijudie. vsi prav^ patriioti v naši državi. Nerazumljivo je, zakaj jim je potrebna taka provokacija, če hočejo ohraniti državno ,:ed-riico. Grožnje vlade ffrvatom so i av-nost smešne. Gospodje Vukrčeviei, Ko-rose? in drugi ne smeio pozabiti, da se Hrvatje nismo ustrašili ne Khuena. ne Raucha. ne Čuvaja, ne Tisze. ne &hren-thala. ne Czernina, ki so pravtako izvajali ostre mere. Res ie. da s to razliko, da niso morili naših narodmh zastopnikov. Zato so smešne vse vladine prednje, kajti menih ostrih mer se prav »Gospod Korošec, v samostan!' .•Nikdar še ni bila situacija resnejša, a vlada slabša in ne- sposobnejša" Tako presojajo položaj tudi resni beograjski krogi. — Značilen uvodnik v današnji «Politiki». — Beograd, 5. decembra. Današnja «Polit:ka» objavlja uvodm'k izpod peresa univerzitetnega profesorja dr. Dragutina Jankovića. Uvodnik nosi naslov: »Duhovniki v samostan!» Pisec izvaja med drugim: »Nikdar še ni bila situacija težja in resnejša, nikdar nismo imel? slabše in nesposobnejše vlade. Tako bi se moglo naitočnejše označiti stanje, ki vlada danes v državi. Ves inozemski tisk zlasti pa pariški v prijateljskem tonu, a s novdarkom nasvetuje. naj čimprej rešimo razmere v državi, kj so po dogodkih v Zagrebu dobili še večjo ostrino. Splošen vtis le, da je sedanje stanje absolutno nevzdržno. Režim, ki je ood istim vodstvom do vedel do prelivanja krvi i v Beogradu i v Ljubljani in v Zagrebu, ie s tem pokazal svojo totalno nesposobnost* «Ni mogoče brez kritike in obsodbo sprejeti stalnega izgovora vlade in no- tranjega ministra, da gre za subverzivne elemente in za komunistično akcijo Za ulico odgovarja notranji minsster.» Pisec v svoiih nadaljnh izvajanjih ostro napada dr. Korošca da hnče zagrebške doeodke nasekati kot delo komunistov Primeria dogodke 1. decembra z dogodkt 20. iun'jp in narl^ša da daje vse to ne samo Povod marveč postavita imr*era*«vno T^btevo za uvedbo hitre akcije, k? naj dovede do energičnih sprememb. Sedanjemu režimu ie edina skrb nadalini obstanek na krmilu. Najosnovnejše in na«numei5e vpraša, ki ga ?e treba revri brez odlašanja, je hrvatsko vorašanje. 7a ta veliki oro-hlem pa so potrebni tud? velik; liudie. Takih Hud? oa sedanja vlada nima. Sedanjo vlado tvorijo malokrvni in obupni Efofiji. Zato se morajo nad predsednikom vlade iznolnUi besede Hamleta: ^Duhovniki v samostan! Gospod Korošec v samostan!« Regentslri sosvet v zsg h 1... It ,t J1 Radi bolezni kralja je bil včeraj imenovan regentski sosvet, ki bo začasno vodil vladarske posle. ■— London. 5. decembra. Včeraj popoldne je bilo na konzultaciji o kraljevem zdravju v buckmgbanrški palač1* 5 zdravnikov. Ob treh in pol popoldne ie bil izdan komunike, ki pravi, da se ie temperatura zvišala na 101.2 stopinj Fahrenheita (399 C). V ostalem je splošno zdravstveno stanje neizpreme-nieno. Komunike so podpisali zdravniki Hewrh. VVhirbv. Buzzard, Rolleston in Dawson of Penn. — London, 5. decembra. Včeraj je bilo stavlieno v spodnji zbornici vprašanje glede ustanovitve državne komisije, ki na i bi zastonala kralja v času njegove bolezni. V imenu delavske PriW ločitveni nrobleni v franrnski zbornici Pariz. 4 dpopmbra. s. Zbornica je dane? saSela <1«*tv»to o proračunu ministrstva za zunanje zad**v*». Pri t«*i nr'liki se i> bivš' prosvetni minister v rTfrriotivem kabinetu. Franrois Albert, bavil s priklopitvenim pro blemom. Pozval je Poincareia. naj osnuie srednjeevropski Locarno. Francija je v stranke je interpeliral poslanec Clvnes ministrskega predsednika, ali je ukrenila vlada potrebno za prenos državn:h noslov tekom kraljeve bolezni. Nadalje je izrazil Clvnes svoje obžalovan ie nad kral;evo boleznijo in želel njegovo čimpreišnie okreva me. Zbornica je •sprejela poslančevo izjavo z velikim odobravanjem. V odgovor na interpelacijo ie iziavil ministrski predsednik, da ie bil v navzočnosti krapa imenovan regentski sosvet, v katerem so kraliica. valeški n»-»nc. voršk? vojvoda, canterbtirliski nadškof, lord kancler In ministrski predsednik 7adevni ukaz je podpisal kralj lastnoročno. Srednje Evropi vedno zasledovala politiko dveh držav, ki se morata druga proh* drugi izigravati. Avstrija v svoii dosedanji obliki ie mrtvo rojeno dete. Končno je omenil, da so v Nemčiji vse stranke za priklopitev ra-zen protestantov na severu, ki se bojijo za hegemonijo protestantizma v Nemčiji. Priklopitev se bo izvršila nekega dne, ko bo Evropa zaposlena drugje. S tem pa bi se ustvarila največia vojna nevarnost. Ne cme se pustiti zapeljati od pravice samoodločbe. nihče ne boji. Vsem pa je jasno, da morajo take mere izzvati samo še hujši odpor. Razširile bodo ta odpor tudi na one kraje in one ljudi, ki so bili doslej pasivni opazovalci te borbe. To bo edina posledica ostrih mer, ki jih pripravlja vlada, da ohrani na krmilu sedanji nepravični »n nemoralni hegemonistični režim. Jasno pa ie, da bo vsak tak ukrep vlade odnošaje med Beogradom in Zagrebom le še Poslabšal. Če hočejo doseči to, naj kar pridejo s svojimi ukrepi. Radovedni smo le, kaj si Velja Viikičević, Korošec in Marinković zamišljajo pod ostrim? ukrepi po 20. juniju, ko ie član njihove večine sredi parlamenta umoril hrvatske poslance. G. Pribičevič, na katerega so se obrnili novinarji, je o vladn:h načrtih med drugim iziavil: Zelo se motijo, če mislijo, da bodo s tem koga preplašili. Te grožnje bodo pris:lile k akciji tudi one. ki so bili doslei najbolj mirni. Grožnje vlade lahko izzovejo spošni oožar. Dr. Korošec se je napram inozemskim novinarjem hvalil, da bo delal za pomirjenie duhov. Jaz sem pa že takrat povedal, da ie postal dr. Korošec ministrski predsednik samo za to, da pokrije s svojim duhovniškim plaščem in s svojim slovenskim imenom sedanji tiranski režim. Tudj njegov cili je, ne pomiriti .marveč še bolj razdražiti duhove. Avstrijski minister napoveduje skorajšnjo priključitev Avstrije k Nemčiji — Linz, 5 decembra. Na zborovanju ve-lenemcev je pravosodni minister dr Slama razpravljal o smernicah politike avstrijske republike od i91S. Glavna misel avstrijske zunanje politike je ta, da se toliko časa vzdržuje politika priključitve, dokler ne bo mogoče doseči tega cilja. Dr. Slama ie izjavil, da dun nj več daleč, ko se bo mo^lo reči- en j država in en narod, ako bosta rešeni vpr »sanji Porenja in reparacij. Baldwinov odgovor Brittenu — London 5. decembra. Ministrski predsednik Baldwin je sporočil v spodnji zbornic, da st- njegov odgovor na povabilo č!ana ameriškega parlamenta Bnttena k angleško a merskemu razgovoru o vprašanju oborožitve na morju omejuje na to, da izraža svoje spoštovanje napram Brittenu in da pripomnja da ne bi odgovarjalo kurtoaziji napram vladi Zedinjenih držav, ako bi se izrazilo mnenje o predlogu, o katerem ameriška vlada ni razpravljala. Poslovilno zasedanje ameriškega kongresa — VVashington. 5. decembra. Včeraj se je sestal 70 kongres v svojem zadnjem zasedanju. Od sej pozimi se ne pričakujejo nobene senzaciie Poleg izglasovanja proračuna za prihodnje leto so še na dnevnem redu farmerski zakon, novela o križarkah in Kelloggov pakt. Najvažnejša točka Je vsekakor Kelloggov pakt, čigar ratifikacija po dosedaniem senatu še nikakor ni zagotovljena. Po glasovanju o proračunu se bo odločitev o novih zakonih najbrže prepustila novemu senatu. . Stanovanjska zaščita -kršitev ustave — Dunaj, 5 decembra. Pri najvišjem sodišču sta predarlška in štajerska deželna vlada stavil« predlog, naj se ukine stanovanjski zakon zaradi protiustavnosti. Obe deželni vladi vidita v tem zakonu kršitev člena 7. ustave (enakopravnost vseh državljanov pred zakonom) in kršitev določb državnega zakona o nedotakljivosti lastnine in o pravici svobodnega razpolaganja z nepremičninami V svoji tožbi aaglašata, da nikakor ne gre, da bi se z navadnim zakonom enemu delu prebivalstva brez razlastitvenega postopanja odvze1 del zasebnega premoženia in zasebnih pravic. Stanovanjski zakon zna S, socijalizacijo in komu-nizacijo hišnih posestev, na docela protizakoniti način Danes voli jo v Avstriji novega predsednika republike Doslej še vedno ni jasno, kdo b ve volitve bodo ostale bržkone dat ne bo dobil Dunaj, 5. dec. Popoldne ob 3. se sesta-neta Narodni svet in Zvezni svet k skupni seji tkzv. Zvezne skupščine, da izvolita novega predsednika avstrijske republike. Dosedanjemu predsedniku dr. Hainischu je z današnjim dnem potekla v ustavi predvidena štiriletna funkcijska doba. Ker je bil že dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika, oo določbah avstrijske ustave v tretjič ne more biti več izvoljen. Med strankami so se vršila sicer dolgotrajna pogajanja za tozadevno spremembo ustave, ki pa so se izjalovila, ker so klerikalci zahtevali še razne druge spremembe, ki bi dajale predsedniku republike večje pravice kakor pa jih ima doslej Temu pa so se socijalni de-mokratje odločno uprli. Ker se niti vladne stranke niso mogle sporazumeti za skupnega kandidata, še manj pa za kandidata, ki bi ga lahko podpirali tudi socijalisti, bodo ostale današnje o naslednik dr. Hainischa. — Pr-brezuspešne, ker noben kandi-potrebne večine. volitve bržkone brezuspešne. Krščanski so-ciialci kandidirajo sedanjega predsednika Narodnega sveta Miklasa, sociialini derao-kratje pa dunajskega župana dr Seitza. dočim se zavzemajo vladni koaliciji pripadajoči velenemci in zvezarji za nepolitičnega kandidata. Ce ostanejo štirikratne volitve brezuspešne, postane avtomatično predsednik republike takratni zvezni kancelar, v v sedanjem primeru dr. Seipel. Temu pa se bodo socijalni demokratje najbrže izognili na ta način, da bodo pri zadnjih volitvah glasovali eventualno za Miklasa. če ne bo med tem prišlo do sporazuma glede kake druge kandidature Naivcč izgledov ima zaenkrat še vedno kandidatura kake nepolitične osebnosti in zato ni izključeno, «ia bo končno izvoljen za novega avstrijskega predsednika doslej v političnem življenju popolnoma neznan človek. Zasedanje sovjetske ga izvršilnega odbora Za 10 odstotkov zvišan proračun. — Omejitev zasebne eksploatacije zemlje. — Zasedanje bo trajalo teden dni. Moskva, 5. dec. V nedeljo je bilo otvor-jeno zasedanje centralnega izvršilnega odbora sovjetske unije. Prisotnih je 500 članov obeh zbornic, to je zveznih sovjetov in narodnostnih sovjetov Na dnevnem redu so bile zelo važne zadeve, predvsem državni proračun. Poročevalca sta bila ljudski komisar za finančne zadeve Briuhanov in član proračunske komisije Ljubinov. Proračunska komisija je izpremenila državni proračun v toliko, da je preliminirane državne dohodke zvišala na 7732 milijonov rubljev ter je določila izdatke na 7682 milijonov. Državni proračun se je torej zviša! za 10 odstotkov. Druga točka ie bila na dnevnem redu ureditev splošne uporabe Nesreča na cirkularki v Šmar- jetnem Šmartno, 5. decembra. Včeraj dopoldne, malo pred nastopom opoldanskega odmora, se je priipetila na IzgorŠkovj lesni industriji v Šmartnem težka nesreča Na cirkularkj je bil zaposlen poleg drugih delavcev tudi Lojze Tomec, Žagar iz Liberge pri Smartnem. Ta čas so rezali robnike Tomec ie vtikal v žago deske, ki so bile namenjene za izdelovanje lat. Nenadoma je pa prestrašeno zakričal. V istem hipu ko je začutil ostro bolečino, je tudi že zakrvavela cirkularka. Njegovi tovariš« so takoj ugotovili, da se je morala priipetiti nesreča. Ustavili so žago rn opazili, da krvavj Lojze močno iz desnega zapestja, odrezani del roke pa je vise' samo še na koži. Močno zobovje cirkularke mu je odrezalo na mah desno roko v zapestju. Ranjencu so pri Izgoršku takoj obvezali zdrobljeno desnico odvedi; so ga pa še k zdravniku v Litijo, ki mu je premenial obveze in odredil, da so ga s prvim popoldanskim vlakom odpeljali v ljubljansko splošno bolnico. Med potjo je prenašal Tomec junaško silne bolečine Ponesrečeni ie znan po tukajšnji oikolici kot nrren in tih delavec, ki ie hodil dnevno na delo iz precej oddaljene Liberge v tovarno g. Franca Izgorška. Težak udarec, ki je zadel nesrečnega Lojzeta in njegovo družino — mož ima poleg žene še tri nepreskrbljene otroke — je vzbudil globoko sočutje. V našem okralu je lesna industrija precej razvita Nedavno se je pripetila nesreča tudi na Kunsrlerjevi žagi v Litiji Tam pa ie zagrabil stroj: »freserica« mizarja Josipa Babnika. Tudi njega so odvedli v ljubljansko bohrico. od koder so ga pred dnevi odoustili domov, kjer zdravj v domači oskrbi tri prste, za katere ga je popadla »freserica«. Sfrahovalec Rnrenjske pod ključem LJuMlana. 5. dec. Lhrbljanska policija Je te dni zvedela, da se skriva v Medvodah zloglasni vlomilec in svedrovec Ciril Bregaoslo-vanje in strokovno delo pri izenačenju gospodarske zakonodaje iu ureditvi prilik, temveč je sodelovala tudi pri izpopolnitvi stanov, organizacij, pri pospeševanju stro-kovnena šolstva ter informativno v gospodarski javnosti na neštetih prireditvah, anketah in konferencah. Dala je tudi inicijativo za ustanovitev prvega jugoslovenskega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki je mno-go pripomogel k pospeševanju praktičnega medsebojnega spoznavanja in kupcijskih stikov. Posebne težkoče so pa nastale za gospodarstvo na zborničnem področju v zunanji trgovinsi politiki. Zato je ostal položaj nase industrije napram inozemstvu trajtao težaven. Preteklo je 10 let napornega dela in znaten del načrtov in predlogov, ki si jih je zbornica stavila po prevratu, je izpolnjen. Velike so pridobitve našega gospodarstva. Univerza, tehnika, trgovska akademija in popolna borza so pridobitve lega časa. Naši odnošaji do inozemstva V preteklem polletju se je intenzivno delovalo za konsolidacijo naših gospodarskih odnošajev do inozemstva. Po zadnji plenarni seji so se zaključila pogajanja za dopolnilni sporazum k trgovinski j>ogodbi z Nemško Avstrijo. Julija je bil na Dunaju podpisan tozadevni sporazum, ki obsega dalekosežne spremembe v pogodbeni tariti iz leta 1925. Aktivnost naše trgovinske bilance je začela rapidno padati. Agrarni krogi v Avstriji so pa poleg tega še dosegli povečanje avtonomne carine na živino, ki tvori polovico našega izvoza v Avstrijo. Naša delegacija je morala pristati na občutno povišanje uvoznih carin za živino in klavniške proizvode- Za kompenzacijo je Avstrija pristala na povišanje nekaterih pogodbenih carin iz železarske in papirne stroke, ki jih je naša industrija nujno potrebovala. Koncem septembra >o pričela pogajauja za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Do veterinarske konvencije ni prišlo in tudi glede carinsko - tarifnega dela se radi nepopustljivosti češkoslovaških delegatov ni mogel doseči sporazum. Najtežja ovira pri pogajanjih je bila neenakost sistemov zunanje trgovine obeh držav. Na Češkem je za večino agrarnih proizvodov in živine še v veljavi sistem uvoznih dovoljenj in kontin-gentirauja uvoza. Tako je bila lani vrednost češkoslovaškega uvoženega blaga v Jugoslavijo za 92 odstotkov večja od vrednosti nastrga izvoza v CSR. Naša prva zahteva je bila, naj se sistem uvoznih dovoljenj iu kontingent iranja za predmete, ki jih mi uvažamo v ČSR, ukine in dajo primerni popusti na uvozni carini, da bi se naša bilanca trgovinskega prometa s Češkoslovaško vsaj nekoliko zboljšala. Te predloge so češkoslovaški delegati odklonili in tako so pogajanja v tem stadiju prišla na mrtvo točko. Trgovska pogodba s češkoslovaško je poleg pogodbe z Avstrijo velikega pomena posebno za področje zbornice, ker lahko povzroči znaten preokret v dosedanjem uspešnem razvoju tekstilne industrije v naši državi, ki se tudi v Sloveniji kljub mnogim administrativnim oviram lepo razvija. S Češkoslovaško je bila sklenjena tudi konzularna konvencija. Sredi meseca novembra so se v Parizu obnovila lani prekinjena pogajanja za trgovinsko pogodbo s Francijo. Ze lani je naša delegacija koncedirala Francozom popuste posebno glede kozmetik?, galanterijskih in posebnih tekstilnih proizvodov. Težkoče so pa nastale glede varstva provenijenčnih označb francoskih vin ih močnih alkoholnih pijač ter zahteve po znižanju carine na vino. Zborn. področje je interesirano pri izvozu v Francijo na znižanju francoskih carin za pohištvo iz upognjenega lesa. na sitarske izdelke, žimarske izdeke ter na hmelj. Zbornica je tudi izročila delegatom ob priliki obnove pogajanj spomenico o stališču naših gospodarskih krogov glede ureditve odnošajev do Francije. Za našo kolonijalno in i m por t no trgovino z vinom ter za eksport naših industrijskih izdelkov je važna ratifikacija trgovinske pogodbe z Grčijo. V tarifnem delu le je ugodeno večini uuših zahtev. Uvedba luške tarife za izvoz v Grčijo preko Gjevgjelije j važna zlasti za Slovenijo, ki mora voziti svoje izdelke na največje razdalje. Po sprejetju nettunskih konvencij je sledila v novembru ratifikacija obsežnih gospodarskih sporazumov z Italijo, ki so bili sklenjeni v letih 1924 in 1925. Od teh so stopile v veljavo novembra tako zvane beograjske konvencije, in sicer konzularna in naselje-vaina konvencija, štiri prometne konveoij« , ki se nanašajo na omrežje bivših južnih železnic, ureditve direkt. blagovnega prometa in o jadranskih tarifah in vzpostavitvi skupnih obmejnih postaj. Po določbah iase-Ijevalne pogodbe imajo državljani obeh držav pravico naseljevati se prehodno ali trajno in izvrševati trgovino, obrt in industrijo na ozemlju druge pogodbene države pod istimi pogoji kakor domačini. Obrtne oblasti so tudi že dobile za to potrebna navodile. Praktično pomenijo te konvencije dobo še težje konkurenčne borbe naših pridobitni-kov, ker bodo morali v bodoče računati še s pritiskom inozemskih konkurentov. Istočasno so bili uveljavljeni tudi specij. sporazumi z Italijo, ki se nanašajo na pravno pomoč, konkurzni postopek, privatno zavarovanje, zapuščine in lastništvo javnopravnih oseb ter povračilo škod, nadalje sporazum o industrijskih podjetjih, trgovskih družbah in ostalih društvih, zakon o sporazumu v brzojavni, telefonski in poštii službi. Z ratifikacijo nettunskih konvencij postaja aktualno vprašanje aktiviranja baz/na Thaon de Revela in skupne postaje na Reki. V odločilni stadij stopa sedaj tudi aktiviranje skupnih železniških postaj z Italijo i?a Rakeku, v Boh- Bistrici in Kranjski gori. Končno je stopila v veljavo tudi trgoviska pogodba z Italijo in sporazum v obmejnem prometu ter veterinarska konvencija. Carin-sko-tarifni del trgovinske pogodbe je pa r veljavi že od meseca junija leta 1925. Jeseni so se vršila tudi pogajanja z Nem* čijo za razširjenje tarifnega dela trgovin* ske pogodbe, ki je bila lani sklenjena. Na* čelo največjih ugodnosti na podlagi čl. 30. naše trgovinske pogodbe z Anglijo je bilo razširjeno na vse važnejše angleške kolo* nije, ki so važne za našo zun. trgovino. Ratificirana je bila tudi naša trgovinska pogodba z Estonijo. Od mnogih konvencij, ki smo jih sklenili z Madžarsko, so stopile meseca novembra v veljavo: sporazum o ukinitvi omejitve za izvoz depozitov, spo* razum o življenjskem zavarovanju, sporaz? um glede razdelitve lastnine javnopravnih oseb ter sporazum glede skrbništva in v a* ruštva. Za mednarodni potniški in blagovni promet je pomembno uveljavljanje medna* rodne konvencije za prevoz potnikov, prt* ljage in blaga po železnicah ter mednarod* na konvencija za zaščito industrijske svojine in zakon o ureditvi glede mednarod* nega registriranja tvorniških in trgovinskih žigov s pravilniki za njihovo izvrševanje. Preostaja le še ureditev naših trgovinskih odnošajev z ostalimi balkanskimi državami, z državami v Levantu in okrog Sredozem* skega morja, ki postajajo za naš izvoz po izkušnjah zadnjih let vedno važnejša trži* šča. Tudi s Španijo žal še nimamo trgovin* skih pogodb, ker so se vsa pogajanja do« slej razbila radi prevelikih zahtev od strani Španske. Letošnja letina Letina deželnih pridelkov v Sloveuiji letos izvzenisi žita ni bila posebno ugodna. Majhen je tudi pridelek sočivja in povrtnine-la komaj četrtina količine normalnih let. Majhen je tudi pridelek sočivja in poviti ne. Fižola skoraj ne bo za izvoz. Vinogradi so cbčutno trpeli ter je pridelek slab. Razmeroma najbolje so odrezali nasadi hmelj«, vendar so prodajne cene ostale daleč za pričakovanjem. Ljubljansko veliko županstvo ceni škodo, povzročeno po ujmah, okroglo na 250 mil. Din. Naš kmet leze v dolgove in imetje se mu prodaja na dražbi. V mio-gih panogah proizvodnje ima tudi večje produkcijske stroške, kar ovir i plodonosno vnovčenje njegovih proizvodov V zbornično področje se uvaža iz ostalih pokrajin že nad dve tretjini vina, ki se tu konzumira, dočim bi naše vinogradništvo v normalnih I^Uh samo krilo celo potrebo. Vojvodinski in dalmatinski vinogradnik producira za polavico cene svoja vina, kar pomeni za naše gospodarstvo važen problem, ki ga bo treba proučiti. Naša dražja vina se ne morejo razpe-čati na inozemsih tržiščih, ker ne morejo konkurirati s cenenim španskim in francoskim vinom. Posledica slabega stanja poljedelske produkcije je, da podeželski sloji omejujejo ludi svoje potrebe na minimum, kar občuti tudi uvozna in nadrobna 'trgovina. Zdi se, da poljedelsko ministrstvo ni posvetilo dovolj pažnje znižanju produkcijskih stroškov. Tržišča v Avstriji, Italiji, na Češkem in v Nemčiji se zapirajo našemu uvozu z vedno večjimi zaščitnimi carinami. Vse to usmerja našo gospodarsko politiko na Čim intenzivnejšo industrijalizacijo. Položaj trgovine Govoreč o trgovini poročilo ugotavlja, da je imela lesna industrija in trgovina v preteklem letu za mehak les zelo dobro konjunkturo. Cene v eksportu so se popravile, žal, da interesenti radi vodnega pomanjkanja Železniških vagonov niso mogli izkoristiti povoljne konjunktura Železarska industrija je bila radi sporazuma z inozem. železarnami dobro zaposlena. Tekstilna industrija lepo napreduje, papirna industrija je pa morala po znižanju uvozne carine omejiti produkcijo rotacijskega papirja na četrtino prejšnje proizvodnje. Razmah papirne industrije ovira previsoka tovornina za dovoz celuloznega lesa. Inustrija umetnih gnojil se razvija. Velika ovira je davščina na elek- trični tok, od katere bi morala biti induslri-ja oproščena. Živahna je bila stavbna dela v nost. opekarne so bile polno zaposl-ne. Lsnarska industrija je bila zadovoljivo zaposlena. Čevljarska industrija je pa bila za 20 odstotkov slabše zaposlena nego lani. Razmeroma najneugodnejši je bil položaj v živilski industriji. Naša mlinarska industrija se ne more popolnoma uveljaviti. Neizkoriščene so tudi naprave klavniških in kon-servnih industrij. Oblastne trošarinske davščine so občutno zadele pivovarsko industrijo in produkcijo alkohola. Elektrifikacija zborničnega področja zadovoljivo napreduje. Zbornica se je zato zavzela proti obremenitvi toka, ki služi v produkcijske svrhe. Zavod za zunanjo trgovino Vsi ti pereči problemi so se razpravljali na letošnjem izvozniškem kongresu v Beo* gradu. Posebno se je kongres bavil s pro= blemom pasivnih krajev, kjer bi bilo treba uvesti nove domače obrti in obnoviti sta* re. Iz vozniški kongres je ocenil tudi vred* nost našega izvoza. Po zborničnih cenitvah odpade na Slovenijo nad 740 milijonov di* narjev izvoza. Po resolucijah, sprejetih na osiješki konferenci, se bo osnoval pri mini* strstvu trgovine in industrije poseben za* vod za zunanjo trgovino, ki bo imel rnfor* mativen in propagandistićen značaj. Deluje se tudi na sistematični reorganizaciji naše konzularne službe. Dne 7. novembra t. 1. je bila sklicana tudi konferenca gospodarskih predstaviteljev v Beograd. Zbornica je po svojem predsedniku opozorila merodajne činitelje na vsa pereča gospodarska vpra* sanja v Sloveniji. Naše gospodarstvo mora računati v prihodnjem letu z novimi brc* meni, to so povišanje železniških tarif in nove oblastne davščine. Železniške tarife niso vzrok obratnih deficitov, temveč ne* normalni sestav proračuna državnih želez* nic ter so nesorazmerno visoke, da ovirajo razvoj novih panog našega gospodarstva. Železniška uprava bo zvišala svoje tarife ter upa dobiti na ta način za 140 milijonov dinarjev dohodkov več. Od te vsote bi od* padlo na Slovenijo najmanj 35 milijonov dinarjev, kar je veliko in težko zmagljivo novo breme. Zbornični delegat g. M oho* r i č je zastopal stališče, da je povišanje ta* rif nedopustno. Previsoke oblastne davščine Poročilo dalje omenja, da sta se prora* čuna mariborske in ljubljanske oblasti znatno povišala. Vztrajati je treba pri na* čelu izdatnejšega dotiran j a oblastni samo* upravi iz državnega proračuna in to na stalni zakoniti podlagi. Poročilo ugotavlja, da so se predlogi zbornice glede oblastnih davščin pri ljubljanski oblasti upoštevali, dočim predlogi pri mariborskem oblastnem odboru niso našli enakega razumevanja. Krut je davek v mariborski oblasti na kon* zum električnega toka. Poročilo nato ob* širno govori o obrtniških kreditih, kakor tudi o kreditni politiki Narodne banke. Zahteva izenačenje gospodarsko važnih za* konov, kakor so zakon o prisilni poravnavi, konkurzni zakon in drugi. Poročilo omenja nato statistiko trgov* skih, industrijskih in obrtnih obratov ter prehaja k socijalno*^litičnim problemom. Glede strokovnega šolstva povdarja nujno potrebo pravilnika, ki naj uredi trgovski in obrtno-nadaljevalni šolski pouk za Slo=» venijo. — Svoje poročilo je predsednik za* ključil s poročilom o notranjem poslovanju zbornice, ki je bilo vsestransko. V področ* ju zbornice je bilo razglašenih 10 konkurs zov, odpravljenih pa 8. Po poročilu zborničnega predsednika je g. Ivan Rebek v imenu Zveze obrtnih za* drug izjavil, da Zveza ne more dati odlo* čilnega sklepa glede vprašanja skupnih in ločenih Zbornic, dokler ne prouče zadruge vseh v to zadevo spadajočil vprašanj. — Predsedstvo je izjavo g. Rebeka vzelo na znanje. Zbornično razsodišče Zbornični tajnik g. dr. M. Pretnar je poročal o potrebi in ureditvi, odnosno funk* ciji zborničnega stalnega razsodišča, ki naj bi se ustanovilo pri ljubljanski Zbornici ter omogočalo kratko, enostavno in hitro reševanje vseh sporov med zborničnimi člani. V debati o ustanovitvi razsodišča je dr. Rekar povdarjal potrebo, da bi naj to razsodišče poslovalo tudi za vse trgovske posle in naj bi se ne izključevali dobavni posli, ki so temelj vsakega obrtnika, tr= govca in industrijca. K pravilniku je stavil nato več izpreminjevalnih predlogov. Glavni tajnik dr. Fran \Vindischer e pojasnil motive, ki so vodili predsedstvo zbornice pri izdelavi tozadevnega načrta z ozirom na to, da raznim potrebam že zado* stuje borzno sodišče. Podpredsednik Ogrin je izjavil, da se je obrtni odsek izrekel za* to, naj bi se vsi spori obrtniškega značaja reševali pred zborničnim razsodiščem. Predsednik Jelačin je zagovarjal sta. lišče, naj bi se obrtniške dobave reševale pred zborničnim sodiščem, industrijske pa kakor doslej pri borznem sodišču. Dr. Rekar je ponovno zahteval, naj spadajo pred zbornično razsodišče vse panoge in ne samo posamezne. Svetnik Rebek je izrazil gotove pomi* sleke proti taksam za vložitev tožbe in pro* ti enodstotnemu odtegljaju od toženega zneska za manipulacijske stroške kot previsokemu. Pri glasovanju je bil najprej sprejet pred* log svetnika V o v k a, naj se vsi obrtniški spori rešujejo pred zborničnim sodiščem, končno pa je bil sprejet tudi predlog drja. Rekar j a, naj se pred zborničnim razao* dibčem rešujejo tudi spori ostalih panog. Nadalje so bile sprejete razne formalne iz* premembe pravilnika. Zbornični tajnik Koce je poročal o po* trebi racionalizacije trgovine, ter je bilo njegovo poročilo soglasno odobreno. Poročilo odbora za sestavo načrta sluz* bene pragmatike je bilo odloženo. Zbornični proračun za 1. 1929 Nato jepredsednik Jelačin poročal o zborničnem proračunu za leto 1929. Proračun izkazuje skupnih dohodkov 4,875.515 Din, med katerimi znašajo donos zbornične doklade 4,750.000 Din (za 1 mili* jon 715.110 Din več, kakor za 1. 1928), obresti natoženih denarjev 10.000 Din, dohodki zbornične palače 515 Din, dohodki zbornic* ne stanovanjske hiše 100.000 Din, razni dru^ gi dohodki 15.000 Din. Redni izdatki so naslednji: osebni stro* ški 1,790.400 Din, stvarne potrebščine 578 tikoč 500 Din, raznih prispevki in ustanove 1 milijon 110.045 Din. Iz oddelka za prispevke in ustanove je določeno za trgovske in obrtnonadaljevalne šole 200.000 Din, za strokovne tečaje 5000 dinarjev, za razne učne namene 5000 Din, za razne učne namene 5000 Din, za razsta* ve in druge gospodarske naprave 50.000 di* narjev, društvu rokodelskih mojstrov v Ljubljani za zavetišče obrtni mladini 3000 dinarjev, za pospeševanje tujskega prometa 10.000 Din, za zavod za popeševanje obrti 200.000 Din, za ustanove učencem Tehnič* ne srednje šole v Ljubljani 11.000 Din, za ustanove učencem Trgovske akademije v Ljubljani in Mariboru 5000 Din, za podpore učencem obrtnih in trgovskih šol izven Slo* venije 1000 Di, za študije in prakticiranje v tujini absolventom naših trgovskih zavo* dov 15.000 Din, za ustanovo slušateljem trgovske visoke šole 2000 Din, za razne podpore 5000 Din, za trgovsko akademijo 20.000 Din, za zgradbo trgovskega doma v Ljubljani 100.000 Din, za onemogle obrt* nike, trgovce in njihove vdove 2000 Din, za »Trgovski list« 100.000 Din, za zbirke naro* dopisnega in umetniško*obrtnega značaja 25.000 Din itd. Izredni izdatki znašajo 596.000 Din, in sicer za obresti posojila pri pokojninskem zakladu za zbornično palačo 72.000 Din, za obresti posojila pri Mestni hranilnici za sta* novanjsko hišo in zbornično palačo 224.000 dinarjev, za odplačilo posojila pokojninske* mu zakladu II. obrok 100.000 Din, za odpla* čilo dolga pri Mestni hranilnici 200.000 di* narjev. Skupne potrebščine znašajo 4,074.945 d i* narjev ter znaša presežek 800.570 Din za blagajniško rezervo. Predsednik Jelačin je predlagal, naj se v prihodnjem proračunskem letu za kriti e stroškov pobira 25% zbornična doklada od obče pridobnine in posebne pridobnine od vseh zborničnih volilnih upravičencev, Končno je predlagal, naj se proračun sprejme brez podrobne debate, češ, da so takoj sklenil včeraj posamezni odseki na svojih sejah. Občutno zvišanje zbornične doklade Proti sprejetju proračuna, brez debate je protestiraj svetnik Rebek, ki je izjavil, da se obrtni odsek ni izrekel za ta predlog. Prečital je v imenu svoje skupine izjavo, v kateri je naglasa!, da je letošnji prora-čin proti lanskemu in predlanskemu znatno višji in da je dosegel napram proračunu za g. 1937 v pokritju nad 100% zvišanje in tudi v potrebščinah občutno povečanje. Zlasti občutno je zvišanje zbornične doklade. Ako se primerja predpis zbornične doklade za l 1°27, ki je znašal 2,023.000 Din in predpis za leto 1929, je razvidno, da je predpis v dveh letih dosegel nad 100% zvišanje, kar bo imelo za posledico, da se bo znatno dviignl odstotek, ki se zaračunava pri odmeri obče pridobnine kot zbornična doklada. Očitek, da plačajo obrtniki najmanj, ni resničen Po predloženih poročilih plača industrija 28%, obrt 34.5%. veletrgovina in denarni zavodi pa 40.5% zbornične doklade Obrtniška delegacija je že lani protestirala proti zvišanju doklade, kJ3ub temu, da je takratno zvišanje znašalo napram letu 1927 le okrog milijon dinari ev, še odločneje pa protestira proti zo-petnemu letošnjemu zvišanju, ki znaša napram lanskoletnemu predpisu 1,715.000 Din, dočim znaša zvišanje potrebščin le 751360 dinarjev V nadaJjni izjavi je g. Rebek povdarjal, da tvorj režija zbornice svoto 2 milijona 641.945 Din, malo manj kot 50% celotnega pokritja in skoro 55% vseh predvidenim potrebščin. Omenil je, kako ostro so gospodarski krogi kritizirali proračune de. lavskega zavarovanja, kjer znašajo režijski stroški le 19 do 20%. Ce zahtevajo gospodarski krogi pri vseh drugih štedenje, bi bilo potrebno štedenje tembolj v njihovi lastni korporaciji. Nadalje je grajal, da je za strokovne tečaje določeno samo 5000 dinarjev. Priporočal je tudi, na bi se določila primerna svota nekaterim najbolj agilnim društvom v vzgojevalne namene naraščaja in ne samo društvu rokodelskih mojstrov za obrtno mladino v znesku 3000 Din. Ako zbornica na eni strani prispeva za »Trgovski Ust* 100.000 Din, bi hlo prav, da da primerno subvencijo tudi -Obrtnemu vestni-ku«. Za Urad za pospeševanje obrti je do. ločenih 200.000 Din. Ta urad bo obrti res lahko nekaj koristil, ali pa bo odprl vrata nekaterim gospodom, ki bodo zasedli mesta in izrabljali urad v svoje politične namene. Zato je g. Rebek prosil, naj sc pojasni, kako se namerava določena vsota porabiti. Ako bo hotel pospeševalni urad res izvrševati svoje naloge v korist obrtništvu, tbo določena vsota vsekakor prenizka. G. Rebek je v svoji izjavi tudj naglašal, da so prenizke postavke za podporo izvežbanja naših tehnikov in pomočnikov v inozemstvu. Kondno je povdarjal, da je povsem napačno mnenje, da je zbornična doklada namenjena Ie vzdrževanju Zbornice in njenega aparata. Zato je izjavil v imenu svoje delegacije, da bo glasoval proti proračunu, iz katerega žal ni razvidno ono idealno stremljenje, ki bi ga moraJa Zbornica v njem manifestirati. Predlogi in ugovori G. Vovk je predlagal, naj se iz oddelka osebnih stroškov črta postavka 30.000 dinarjev za nagrade in podpore ter določi v obrtne namene. Podpredsednik Ogrin je v imenu obrtnega odseka predlaga! resolucijo, po kateri naj zbornični urad za pospeševan i e obrti stopi v stik z mariborskim in ljubljanskim oblastnim odborom ter ljubljansko občino. Nadalje priporoča resolucija, naj se pri podeljevanju podpor za nadaljevanje »tudij absolventov naših trgovskih zavodov upošteva tudi obrtniški naraščaj. Obrtni odsek sicer ne ugovarja prispevku za Trgovski dom, želi pa, da bi si pri tem zavarovala zbornica zadosten vpliv. Istotako ugotavlja obrtni odsek, da so ustanove za učenec obrtnih šol jako nizke ter priporoča, naj bi se prispevek- za zbirke naravopisnega ih umetno obrtnega značaja v znesku 25.000 Din odkazal Uradu za pospeševanje obrti. Končno izraža obrtni odsek poleg drugega tudi željo, da bi se v bodoče proračun prej predložil v svrho temeljitejše razprave v odsekih. Predsednik Jelačin jc zelo neokusno zavračal g. Rebeka, češ da mu je njegovo izjavo napisal nekdo drugi in da je črna ne-hvaležnost, ako očita, da se zapostavlja obrtništvo. Po njegovem mnenju je Zbornica dolžna samo vzdrževati zbornični aparat in zbornično poslopje, če pa votira kaj v druge namene, stori to samo iz svoje dobre volje. Gosp. Rebek je zahteval besedo zaradi osebnega pojasnila, ki mu je pa predsednik Jelačin ni hotel dati. To je zrevoltvralo celo svetnika g, R o j i n o, ki je zaklical, da nikakor ne gre, da bi se komu ne dala beseda radi stvarnega popravka. Predsednik Jelačin se je vdal in jc podelil besedo g. Rebeku, ki je izjavil, da je izjavo, ki jo je podal, izdelala njegova delegacija sporazumno z vrhovnim obrtniškim svetom in da ni bila sestavljena pod nobenim zunanjim vplivom. Končno je zavra, čal očitek predsednika Jelacina. češ da jc črna nehvaležnost od strani obrtnikov, ako kritizirajo proračun. Poudarjal je. da je v svoji izjavi zasledoval samo splošne gospodarske koristi. Pri glasovanju je bil sprejet predlog z večino glasov, da se uvede za kritje stroškov 35% zbornična doklada. Nato so bile tudi sprejete resolucije obrtnega odseka. Po sprejetju raznih samostojnih predlogov, ki so jih utemeljevali razni predlagatelji, je bila seja zaključena. šBeleznica KOLEDAR. Danes: Sreda, 5. decembra 1925; katoličani: Saba; pravoslavni: 22. decembra, f^lmon. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Besni reportere. Kino Ideal: »Majske sanje*. Miklavževi večeri: Na Taboru ob 16. za mladino in ob 20. za odrasle. — V Narodnem domu ob 17. za mladino, ob 20. za odrasle. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg: Kuralt, Go-sposvet&ka cesta. Prasneta Koncert pevskega zbora moravskih učiteljev v Ljubljani. Kakor že javljeno, priredi najboljši moški pevski zbor, pevski zbor moravskih učiteljev v Ljubljani koncert in sicer v soboto, dne 8. t. m. cb 20. uri zv. v dvorani hotela Union. Zbor Moravskih učiteljev se pravkar nahaja na koncertni turneji po Jugoslaviji, katero zaključi ravno ljubljanski koncert Na sporedu so sledeči zbori: B. Smetana: Pisen na mori; dr. A. Dvorak: Milenk travička, Hoetina; dr. B. VomaČka: Vykriky; Janaček: 70.000; Suk: Raneny, Varaždinski Ban: Ostrcil: Zimni. K. BendJ: Svoj k svemu: Srbske pisane: Jelena, Kumovina: Slovačke pisne: F. Vach: Kebvsce to; J. Pokorny: Tancu j. Na ta koncert opozarjamo vse prijatelje lepega zboro-vega petja, saj bo ta koncert narečja umet-iiiška atrakcija letošnje severne. Predprodaja v Matični knjigarni. Koncert pianista Ivana Nora. V ponedeljek, dne 10. t. m. se vrii v Filharmonični dvorani klavirski koncert s sledečim sporedom: Bach-Noč: Orgelski koncert v a-molu. Rameau-Godovski: Sara bande in Rigaudon. Brahms: Rapsodija v h-molu in Balada v g-iuolu. Sohumann: Karneval. Škerjanc: Klavirska skladba. Mars: List v album. Glazu-nov: Miniatura. Borodin: Au Couvent De-bussv. Ples v e-duru. Liszt: Pagninijeva etu-da. Vstopnice so od 45 Din navzdol v pred-prodaji v Matični knjigarni. Cankarjeva >Lepa Vida«: v ljubljanski drami. V torek 11. decembra poteče deset let odkar je umrl nad največji pisatelj in dramatik Ivan Cankar. Narodno gledališče proslavi obletnico njegove smrti z vprizorit-vijo njegove drame >Lepa Vida«, ki prida letos prvič po vojni v poklicni izvedbi na slovenski oder. Leta 1922 so jo igrali prvikrat, od tistega časa pa so jo ponovili v Ljubljani samo študentje tik po prevratu. Drama se godi v eukrarni, znani mrtvašnici, kjer sta umrla oba naša pesnika Kette in Murn. To bedno in žalostno življenje naših umetnikov, ki živijo in sanjajo samo od svoje umetnosti — Lepe Vide_in ki umirajo ckI hrepenenja, je opisal Cankar v tem delu z brezprimerno umetniško silo. Pri predstavi sodelujejo ge. Saričeva. Mira Danilova, Marija Vera ter gg. Cesar, Debevec, Grefpo-rin, Jan, Kralj in Levar. Režijo ima g. Ciril Debevec «Aus der sudslavisehen Literatur* je naslov v nedeljski prilogi »Dichtuug und Welt» v Prager Presse. Priloga je posveče* na jugoslovenski literaturi in prinaša pre* vode pesmi, novele, izvlečke ia raznih del itd. raznih ju gosi oven skih pesnikov in pi« sateljev. Od naSih so zastopani Oton Zu* pančič s prevodom «cMolit«v sužnjev*. Pregelj z trNikoderaom» v podlistku pa je pri* spevek Frana Koblerja o najnovejši staven« eki lit era turi štev >78 «S L O V rT N SK1 N A * O D, dne 5. decembra 193?. Strmn 3 Dnevne vesti. * Dostava »Slov. Naroda« v Škofjo Loko. Da ustreže številnim zahtevani in željam naročnikov iz Škofje Loke, je preskrbela uprava *Slov. Naroda«, da bo prihajal |ist od danes dalje vedno še istega dne v Škofjo Loko. List bo ob 19. uri zvečer pripeljal se seboj lastnik avtobusa g. Pavel Strauss, trgovec v škoiii Loki. Naročniki naj dvignejo list pri njem takoj po prihodu avtobusa. V predprodajj se bo list dobil pri trgovca g. M. Žigonu v Škoiji Loki. — Naročnina za »Slov. Narod« znaša komaj 10 Din za oe one. ki so že naročniki »Jutra«, za ostale pa 20 Din. Nove naročnike sprejema uprava »Slov. Naroda« v Ljub« Ijani, Knaflova ulica št. 5. — Iz državne službe. Iz državne službe sta odpuščena računski inspektor pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Ivan Rus (na lastno prošnjo) in knjigovodja delegacije ministrstva financ v LHibljani Jo. sip Peternel — V naše državljanstvo so sprejeti učitelj iz Borovnice Josip Fatur. mesarski pomočnik iz Spodnjo Rečice Ivan Krivec, mehanik iz Tržiča Ludvik Me svadba, bančni uradnik iz Maribora Vasikj Mirk in zaseb-rrica iz Maribora Edelhausen. — Iz našega državljanstva so izstopili delavec Henrik Hrovarič, pristojen v Celje, zidar Emberšič, pristojen v Gorenjski Vrh, gostilničar Josip Gaber, pristojen v Serdi-ce. delavec Josip Kranja pristojen v Du« tovlje, Ana Pavlin, pristojna v Križ in privatna uradnica Pavlina Lopatic, pristojna v Cerklje. — Akcija naših leministk. V soboto in v nedeljo so zborovale v Sarajevu zastopnice feministične alijanse iz cele države. Zastopala so bila ženska društva iz Zagreba, Ljubljane, Splita, Beograda in mnogih drugih mest. Konferenci je predsedovala ga. Štebijeva iz Ljubljane. Vsi problemi so bili posvečeni utrditvi feministične organizacije. • Sklenjeno je bilo. da mora vsaka organizacija prouči d alijanse tičoče se probleme in predložiti konkretne predloge glavni skupščini. Sprejet ie bil predlog, da se uprava feministične alijanse in uredništvo »Ženskega Pokreta« prenese v Sarajevo. Vse govorice o nesoglasjih v feministični aliianci so izmišljene. Sklenjeno je bilo, da razpiše list »Ženski PokreK anketo o položaju žen v obrti, posebno pa žen, ki se pečajo z domačo industrijo. — Naredba o izdelkih iz zlata, srebra in platine. Trgovinski minister je izdal naredbo o izdelkih iz zlata, srebra in platine, ki stopi v veljavo jutri in ki se glasi: Ni dovoljeno izdelovati predmete iz zlata, srebra ali platine v razmerju 250 :1000. Izdelovalci ali prodajalci izdelkov iz zlata, srebra ali platine imajo lahko na skladišču ali v izložbah zalogo starih izdelkov iz zlata v razmerju 250:1000 najdelj do 1- maja 1°29. — Konferenca zastopnikov ljudskih vseučilišč. Uprava ljudskega vseučilišča v Beogradu vabi vsa ljudska vseučilišča v državi, da pošljejo svoje zastopnike na konferenco, ki se bo vršila v nedeljo 9. t m. ob 10. dopoldne v novem poslopju beograjske univerze. Namen konference je. da pride med ljudskimi vseučilišči do tesnejših stike v. da bi bilo njihovo delo uspešneje. Na dnevnem redu bo oprašanje izmenjave predavateljev, nakupa projekciiskili aparatov, predlogi in referati poedinih zastopnikov, vprašanje knjižnice ljudskih vseučilišč itd. — Za mrtve proglašeni. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se pro. glase za mrtve posestnikov sin Jožef Kam-nikar z Rudnika, posestnikov sin Franc In« tihar iz Krempelj, posestnik iz Puča VaJen. Klemen, posestnik in kovač iz Račeve An-drei Starman, posestnik iz Krania Konrad Fink. posestnikov sin z Dobrove Jurij Klan-šck, posestnikov sin iz Podpeči -lanez Gruden, posestnik iz Sidola Franc Vrankar, rudar iz Podkraja Rudolf Giuseppini, posestnik iz Ljubojne Matevž Tominc. zidarski pomočnik z Gline Jakob Kosi, premogar iz Izlak Jožef Kramar, posestnikov sin z Vač Avgust Mrva in posestnik iz Podmoljnika Anton Lampič. Vsi razun Jožefa Kamnikar-ja, ki je odšel 1913 v Ameriko in se že več let ne javlja, so odšli začetkom vojie na bo;išče, od koder se niso vrnili. — Natečaj za sprejem 10 gojfenk. Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem 10 gojenk za 6 mesečno teoretično - praktični tečaj o negi in prehrani dojenčkov. Pouk se prične 1. marca 1929 in bo trajal šest mesecev. Gojenke se bodo vzgajale za privatne negovalke in vzgojiteljice dojenčkov. Po končanem tečaju se namestijo po potrebi v rodbinah kot privatne negovalke. Prošnje je treba vložiti do 15. februarja 1929. _ Glavna skupščina JNU. 30. t. m. se bo vršila v Ljubljani letošnja glavna skupščina Jugoslovcnskega novinarskega udruženja s sledečim dnevnim redom: 1- Otvo-ritev skupščine in poročilo verifikacijskega odbora. 2. Poročilo centralne uprave in sekcij. 3. Poročilo o imovini udruženja in poročilo nadzornega odbora. A. Absolutorii staremu odboru. 5. Predlog o izprcmernbi pravil. 6. Volkev nove uprave in nadzornega odbora 7. Predlogi. _ Konkurzi v novembru. V novembru je bilo 91 konkurzov in sicer v Hrvatski in Slavoniji 7. Srbiji in Crni gori 78. v Sloveniji in Dalmaciji 4, v Bosni in Hercegovini 1, v Vojvodini 1. Od začetka leta do konca novembra je bilo 830 konkurzov, lani v istem času pa 980. Število konkurzov se je torej znižalo za 150 ali 15.3^. — Konkurzni zakon. Komisija stalnega zakonadajnega sveta pri pravosodnem ministrstvu, v kateri so vpokojeni državni svetnik Dioka Nestorovič, vseučiliski profesor iz Ljubljane dr. Anton Skumović. vse-učiliški profesor iz Zagreba dr. Srečko Zuglia in vseučiliški profesor iz Beograda dr Velizar Mitrović, je sestavila definitiv-ni tekst konkurznega zakona. Osnutek novega zakona pride v kratkem pred Narodno skupščino. — Prijave dohodkov za odmero zgrada-rine (najmarine) £a leto 1929 je vložiti najkasneje do 15. januarja 1929 Kdor ne bo pravočasno vložil, bo moral plačati višji davek in bo vsak odpis tega poviška nedopu-bten. Tiskovine za te in vse druge davčne prijave se dobe v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6 in v trgovini Ivana Bahovca, Stari trg št. 20, v Gospodarski pisarni Josipa Tri-buča na Glincah, v trgovini Janko Rahneta na Selu in v prodajalni I. Kra>jca, nasledniki, Novo mesto. Povsod drugod pa pri društvih hišnih posestnikov oziroma od njega določeni prodajalni. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani višji oficijal finančne prokurature in tajnik mesarske zadruge g. Rikard M ii 1 -ler. Pokojni je bil simpatičen mož, mirnega značaja. Pogreb bo jutri ob pol petih popoldne iz hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. — Danes je preminula v Ljubljani soproga krznarja m posestnika ga. Lucija Taškar, roj. Ramovš. Bila Je plemenita žena, v krogu svojih znancev in prijateljev splošno prijubljena. Pogreb bo jutri ob pol treh popoldne s Stare poti št. 13. Blag jima spomin! Težko przadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Pošta !n nje uslužbenci. Po stanju 1 septembra t. 1. je v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva 166 državnih pošt pa 201 pogodbena pošta. V službi poštne uprave je 101 uradnik, med temi jih je 15 z visokošolsko izobrazbo v I. kategoriji, ostalo osebje je pa nekaj v II. in nekaj v III. kategoriji državnih uradnikov. V poštni, brzojavni in telefonski službi je zaposlenih 633 uradnikov in uradnic II. kategorije in 125 uradnikov in uradnic III. kategorije, poleg teh je še 457 zvaničnikov in 142 slu-žiteljev ter večje število dnevničarjev in volonterk. Takih poštnih uradov, na katerih se vrši poleg poštne tudi brzojavna in telefonska služba, je 139. na 66 poštnih uradih se opravlja poleg poštne tudi brzojavna služba in na 38 poštah se vršijo poštni in pa telefonski posli, a 243 poštnih uradov je še brez brzojava in telefona. — Litijsko Sokolsko društvo priredi danes zvečer ob 20 roiklavževainje v Sokol-skem domu Pridite! Drevj je odprta pot vsem po mili volji; med angele ali pa — hudiče. Zabave bo povsod dovolj. Oder dobi za danes zvečer novo scenerrjo. — Vreme. Vremensko poročilo pravi, da bo pretežno oblačno in vedro vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Temperatura je v Sloveniji nekoliko poskočila, v drugih krajih pa padla. Včeraj Je bilo v Splitu 8, v Ljubljani 6, v Mariboru in Zagrebu 4, v Skoplju 3, v Beogradu 2 stopinji. Danes zjutraj je kazal barometer v Lrubliani 770 mm, temperatura je znašala 0 stopinj. — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr P. Zaiec. optik Ljubljana. Stari trg 9 53-T — Pri slabostih in krčih Je naravna »Franz Josef« grenčlca najprijetnejše domače zdravilo, ki zmanjša vse neprijetne bolečine. Dopisi znamenitih ženskih zdravnikov nam pričajo, da so imeli vedno uspeh z uporabo vode »Franz Josef«, ki dobrodelno vpliva na nežno žensko telo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T Iz r?"Wiane —Ij Proslava s>stdesetletnice dr. Ivana Regena. Zoološki institut ljubljanske univerze priredi v nedeljo, dne 9 decembra t I. v zbornični dvorani univerze ob 11. dopoldne proslavo šestdesetletnice svetovno znamenitega, na Dunaju živečega slovenskega znanstvenika — zoologa in fiziologa dr. Ivana Regena. O zelo interesantnih rezultatih dolgoletnih raziskavanj slavljenca bo predaval g. prof. dr. Pavel Grošelj. Vsi, ki se zanimajo za prirodoslovne vede, se vabijo na proslavo, ki Ima namen, naše občinstvo seznaniti z življenskim delom v znanstvenih krogih širom sveta priznanega slovenskega prirodoslovca. —IJ Španski vicekonzul v LJubljani. V Ljubljani ie ustanovljen španski vicekonzu-lat. španska vlada je imenovala za svojega častnega vicekonzula v Ljubljani g. Ernesta H i e n g a Španski vicekonzulat je nastanjen na Dunajski cesti št. 15, II. nadstropje —U Zadnji novi hiši ob Groharjevi cesti. Dr. prof. V. Peterlin si je zgradil enonad-stropno vilo. ki je zdaj po večjem izdelana, a z ometom in ostalim delom se bo nadalje-valo spomladi. Tudi enonadstropna hiša dr. E. Jemca je po večini sezidana. V notranjosti se še vršijo manjša zidarska dela. Z ometom in drugim delom se bo Pa počakalo do pomladi. — Petcrlinovo ie sezidal mestni stavbenik H. Schell. Jcmčevo hišo pa zidarski mojster 1. 2igon. —lj Tudi Emonska cesta dobi lepše lice. Ob zapadni strani te ceste so se te dni po» lagali robniki od Rimske ceste pa do Aškerčeve ulice. Svet med cesto in hodnikom se zdaj planira. Sedanji kameniti hodnik se spomladi odstrani ter napravi na njegovem mestu modem hodnik iz asfalta. Na planirani svet se zasade drevesa. Tako bo ta del Emonske ceste zelo olepšan. —lj Škrlatluke v LJubljani ni. Dočim se je po nekaterih krajih in mestih pojavila škrlatinka epidemično, je bila Ljubljana obvarovana te epidemije. Mestnemu fizika-tu so bili priiavjciii le posamezni slučaji, zadnji 20. oktobra tako, da lahko rečemo, da v Ljubljani ni škrlatinke. Tudi slučaji drugih nalezljivih bolezni so bili zelo redki. Rad-' škrlatinke ni bil moten v mestu redni šolski pouk, kar se je zgodilo v Zagrebu. Po nekaterih krajih v ljubljanski okolici so na šolah radi škrlatinke odredili obvezno cepljenje. —Ij Ljubljanski trg. Vsako sredo običajni tržni dan je bil danes razmeroma Živahen- Sadni trg je bil z ozirom na Miklavževo bogato založen z lepimi iabolki, po katerih so gospodinie marljivo segale. Cene so bile od 3.-8. Din. Na trgu so bile tudi zadnje hruške po 5—lu Din. Tudi neka domačega kostanja po 3 Din kg je bilo na prodaj. Na Trgu je bilo malo krompirja okoli 16 malih voz po 1.25 D.n ks. zeljnatili glav še v manjši množini; bil ie samo 1 voz. Kakor zatrjujejo, je bila zadnji čas pokupljena velika množina zelja za kraje, kjer je suša uničila pridelke. Tako src veliko zelja v notranjske krajo, kjer niso Pridelali sploh nič zelja. Posameznim krajem Notranjske preti pomanjkanje najpotrebnejših živil radi letošnje suše. Dadaašnji živinski sejem, prvi v mesecu, je bil prav dobro obiskan i;i kupčija živahna. Cene goveji živini so ostale neizpremenjeno. —Ij Priprave za Miklavžev večer. Na Miklavževem trgu je bilo snoči živahno vrvenje. Se živahnejše življenie je zavladalo danes dopoldne, ko so prihajale skrbne mamice, da nakupijo za malčke raznih igrač in drobnarij.. Ker je za nocoj pri javi je nih nad 10 večjih Miklavževih večerov in prireditev, imajo funkcijonarji raznih društev polno skrbi, da preskrbe vse potrebne kostume. Ker je letos prav lepo vre ne, je pričakovati, da bodo obiski Miklavževih prireditev- rekordni. Na Miklavževem sejmu kljub silni gneči Še ni bilo žepnih tatvin. —Ij Miklavžev večer »Ljubljanskega Sokola. Ljubljanski Sokol ie ob priliki piosla-ve 65 letnice svojega obstoja prejel med drugimi tudi naslednji brzojavni pozdrav iz nebes: »Pazljivo sem motril Vaše delo skozi celo leto. Čeprav nisem dobil vabila na Vašo slavnostno akademijo sem se ie udeleži! inkognito. Vse mi je ugajalo in vse je bile prav. Zategadelj sem se odloČil, da Vas posetim letos s posebnim slavnostnim spremstvom in tudi bogato obdarim. Sv Miklavž.* — Odborniki bi prišli v veliko zadrego, če ne bi imeli v svoji sredi toliko izbornih rediteljev, ki bodo sv. Miklavžu in njegovemu spremstvu pripravili vse tako, kakor se njemu in njegovemu spremstvu spodobi. Ta dan bo dan plačila. Ob tej priliki bo odlikoval po zaslugah vse sokolske delavce. Zaradi tega je sveta dolžnost slehernega člana, da pride na ta večer po svoto zasluženo medaljo. Odlikovanja bodo podeljena vsem pravično in pošteno. Prihod je javljen danes 5. t. m. in sicer za sokolsko mladino ob 5. popoldne, za članstvo točno ob 8. zvečer Po uradnih obredih se bo vršilo ljudsko veselje s plesom. —U Sokol Šiška bo priredil Miklavžev večer v Kregarjevi dvorani ob 20. uri. Darila se sprejemajo popoldne od 14. do 20. ure v dvorani. Vstopnina 5 Din za osebo. Otroci v spremstvu so prosti. Po nastopu prosta zabava. 928-n —U Čajanka Družabnega odseka privatnih nameščencev ZPNJ se bo vršila v petek 7. t m. v veliki dvorani hotela Uniona Pri-četek ob 20. uri. Godba danzing band Merkur. 927-n —Ij Miklavžev večer »Atene« se vrši danes ob pol 6. uri popoldne v »areni« Narodnega doma. Vhod s Tomanove ul. 926-n —Ij Kadar govorimo o estetiki In o okusu, moramo omeniti tudi izložbe tvrdke »Adria«, zlasti pa njen izredno posrečen aranžma Miklavževe razstave. Izložba je res prekrasna in je pestra revija vesh ko-smetičnih potrebščin ter nudi vsaki dami vse, kar ji poželi srce. In zato zna vsaka dama ceniti trud tvrdke »Adria*. ve, da je vedno in vsekdar dobro postrežena ter se rada tja potrudi. 930-n —1] Miklavžev večer SK Ilirije. SK Ilirija priredi v soboto dne 8. t. m. v areni Narodnega doma svoj običajni Miklavžev večer. Ta prireditev slovi kot ena najlepših in najzabavnejših te vrste v Ljubljani. Pred in po nastopu Miklavža se vrši ples. ki traja do 2. ure zjutraj. Pri priredivi svira prvovrstni jazz-band g. Nagodeta. Atrakcija večera bo nastop Antona. Na to prireditev opozarjamo vse članstvo in prijatelje Ilirije. Darila se sprejemajo v soboto od 14. do 19. ure v Areni Narodnega doma 929-n —U Redni letni občni zbor SK Ilirije. — Odbor SK Ilirije sklicuje 17. redni letni občni zbor kluba, ki se vrši v petek. 14. t. m. ob 19.30 v velikem salonu restavracije »pri Levu* Gosposvetska cesta 16. Dnevni red: 1 Poročila o delovanju kluba v letu 1928: 2. Poročilo revizorjev; 3. Volitev novega odbora: 4 Smernice za bodočo poslovno dobo. — Otvoritev novega kopnlišča v sezoni 1929. — Slučajnosti. — Odbor SK Ilirije. e— Mestna organizacija SDS za Celje ima v sredo 12. decembra ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani Celjskega doma svoj strankin zbor z običajnim dnevnim redom. Somišljeniki se vabijo, da se zbora zanesljivo udeleže. —c Tatvine koles v našem mestu še niso ponehale. 3. t. in. ob 12. uri je zopet nekdo ukradel kolo znamke »Ipak« vredno 750 Din posestniškemu sinu Francu Mimiku iz Medloga. Tatvine ie osumljen neki F. M. —c Podpore ubogim obrtnikom. Celjsko obrtno društvo razpisuie za Božič podpore za uboge in delanezmožne obrtnike, kakor tudi za njih vdove in sirote. Pismene prošnje je vložiti do 15. v pisarni Obrtnega društva za Kresijo. —c Zabavna lovska zgodba. V nedelio 2. t. iv. se je vrnil lovec g. K. iz Celja z lova. Zavil ie naravnost v neko delikatesni-co, da si bo na svojo lovsko srečo privoščil par kozarcev — up:hnil je n?mreč življenje chogemu zajcu.— Zajca ie položil poleg mize na tla in se zamislil. Ni traialo dolgo, kar se na nesrečo približa kaliva postava gospoda F do mize lovca K. Šaljivcu pade takoj v glavo »zlobna* misel Polastiti se neopaženo zajca in ga odnese domov. Do-ma ga odere in kožo nabaše s slamo ter ga prinese nazaj v delikatesnico in ga neopaženo položi nazaj k Iovčevim nogam Jasno je, da je bil lovec presenečen, ko ie pri odhodu hotel vzeti zajca s seboi Pograbila ga ie jeza in ie zagnal svojo okrnjeno lovsko trofejo po tleh. Kar se je dalje-zgodilo. o tem kronika molči. i Velik finančni škandal v Franciji Sleparije, pri katerih gre za 600 milijonov frankov. — Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo. — Prizadeti so večinoma mali vlagatelji. Francoska javnost- se zanima zadnje dni za konzorcij Marte Hanau, pri katerem gre baje za velike malverzacije in sleparije. Oblasti so že uvedle preiskavo, toda za enkrat še ni mogoče dobiti točnih informacij o stanju konzorcija in o višini poneverb. Vsi francoski listi obširno poročajo o tej aferi m tisk se je razdelil v štiri skupine. V prvem taboru, ki je zelo agresiven, so Cotvjevo glasilo »Amri di Peu-ple«, socijalistični lisst »Populaire« in »Le Journal«. Ti listi pišejo, da prihaja na dan sertzacijonalna sleparija, pri kateri gre za 300 do 500 milijonov frankov. Gre baje izključno za vloge siromašnih slojev, ki bodo izgubili vse, kar so si s težikim trudom pridobili in prihranili. V drugem taboru sta »Pariš Midi« in socijalistični radikalni list »Volonte«. Ta dva lista pišeta, da gre za kampanjo pariških finančnih magnatov proti mlademu in uspešno napredujočemu konzorciju Marte Hanau Blocti. »Pariš Midi« opisuje Marto Hanau kot moderno ženo, ki posluje po ameriškem vzorcu, dočim o:še Leon Blnm v socialističnem listu »Populaire«. da ie Marta Hanau gem'ialna p-ustolovka. V trejem taboru je večina velikih listov, med njimi tudi »Terrcps« in »Information Fmanciere«. Ti listi naglaša-jo. da ie treba počakati, kako se bo za ■ deva razvila in zato se vzdržujejo vsakih komentarjev. V četrtem taboru sta dva kartelna lista »Ouotidien« in »La Rumeur«, ki sta posodila svoiČas svojo finančno rubriko omenienemu konzorciju. »Ouoti-dien« poroča, da do nadaljnega finančne rubrike ne bo več imel in tudi »La Rumeur« zavzema slično stališče. Za enkrat je znano samo to, da je bila uvedena na podlagi govoric v borznih krogih, ki so našle odmev tudi v ministrskem svetu, stroga preiskava o operacijah konzorcija Marte Hanau. Zadnje čase je ustanovila Marta Hanau pet finančnih družb z delniško glavnico 17 milijonov frankov, v katerili ima s svojim ločenim možem, znanim finančnikom Lazarom Blochom, zasigurano absolutno večino. Družbe so bile zelo dobro organizirane iti za nuhovo reklamo je bil ustanovljen finančno-po-litiČni tednik »Gazette du Franc et Kation«, kakor tudi zelo razširjena borzna konrespondenčna publikacija »In-terpresse«. Po informacijah tiska vodijo te družbe na eni strani borzne operacije, na drugi pa trgovino z nepremičninami. Družbe so izdale za 170 milijonov frankov Sodstot. bonov in so obljubile vlagateljem do 40 odstotkov dividend. Dividend pa podpisnikom niso izplačale, marveč so iim dale kot nadomestilo svoje delnice, čijih tečaj se je določal samovoljno. Kampanja Droti tem finančnim družbam je imela za posledico, da so ljudje zahtevali svoj denar nazaj. DobMi so pa samo del svojih prihrankov. Naiboli žalostno ie, da gre večinoma za siromašne ljudi, ki so izgubili vse premoženje. V pondeljek dopoldne ie pozval zastopnik državnega pravdnika Praince k sebi Marto Hanau in je določil tri izvedence, ki boda pregledali knjige njenega konzorcija. Afera še ni pojasnjena in zato tudi tožba še ni bila vložena. Socijalistični poslanec Chastanet je vložil v parlamentu interpelacijo, v kateri zahteva pojasnilo o nekaterih drznih finančnih operacijah, pri katerih so vlagatelji izgubili velik del svojega premoženja. Poslanec zahteva tudi, naj mu finančni minister pojasni, zakaj vlada mirno trpi, da finančniki in laži-novi-narii varajo javnost z laž-njivo reklamo. Ob enem zahteva, naj bo članom parlamenta in vlade prepovedano sodelovati v sumljivih finančnih podjetjih. O aferi s konzorcijem Hanau-Bloch se je vršila v pondeljek seja v pravosodnem ministrstvu. Ministrstvo je naprosilo guvernerja Narodne banke, nai poda o tem svojo sodbo. Vse kaže, da stoji Francija pred velikim finančnim škandalom, ki bo imel za mnoge vlagatelje težke posledice. Pisane zgodbe iz naših krajev Zdravnik žrtev svojega poklica« — Pobijanje škrlatinke v Zagrebu. — Letalska nesreča. — Bridka usoda mladega Zagrebčana. V Varaždinu je v torek dopoldne preminul tamošnji mestni fizik dr. Hin-ko Blau v starosti 62 let. Odlični zdravnik, ki je užival splošne simpatije v mestu, je postal žrtev svojega poklica. Pri zdravljenju nekega pacijenta se je inficirah nastalo je zastruolienje, kateremu je kmalu podlegel. Pokojni je bi! predsednik varaždinske izraelitske občine, bil ie predsednik in podpredsednik raznih društev ter se je z uspehom udejstvoval v vsem javnem življenfu. Zato je njegova nenadna smrt težko prizadela vse varaždinsko prebivalstvo. Ker se v Zagirebu škrlatinka še vedno opasno širi. ie včeraj o tem razpravljal tudi zagrebški občinski svet. Na seji je bilo sklenjeno škrlatinko na vsak način zajeziti in preprečiti njeno nadaljnje širjenje. Ker mestni fizikat zaradi nezadostnih sredstev svoje naloge v polni meri ni mogel vršiti, so se vsi govorniki strinjali v tem, da je treba fizikatu na vsak način sitaviti večje zneske na razpolago. Odslej bo prejemal fizikat izjemoma letno 85.000 Din dotaciie v svrho energičnega pobijanja škrlatinke. V Hercegovini se ie pripetila letalska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev, a tudi materijalna škoda je neznatna. Včerai dopoldne se je dvignilo v zrak vojaško letalo »Bre-guet« XIX, da naprav" polet na progi Mostar — Stolac — Čapljina — Metković — Ljubuški — Mostar. Letajo je upravljal pilot Pakić. a niegov izvidnik je bij narednik Karner. Tik pred ciljem sta zašla letalca v hud vihar. Pri Lju-buškem ni je zalotil močan veter, ki sc .e z letalom igral kakor z igračko. Toda letalo je vdržalo vihar, kar je bila zasluga pilota, ki ie dobro obvladal krmilo. Toda nesreča ne počiva nikoli. Jedva je letalo ušlo silovitemu orkanu, je tik nad Mostariem odpovedal motor. Letalca sta bila v višini 1000 metrov. Pilotu se ie sicer za hip posrečilo, da ie obdržal aeroplan v zraku, toda kmalu se je moral spustiti. Ozrl se c za primernim prostorom in sklenil >e s*r*mt:ti se na tamošnie siportno igri-iče. Ker ie pa motor odpovedal, ie letalo pri pristanku zadelo v drevo ob grišču in strmoglavilo na tla ter se prevrnilo. Iz bližnje tobačne tvornice .j takoj prihiteli delavci na pomoč ter so potegnili oba pilota izpod letala. K reči sta ostala oba nepoškodovana. Tudi aparat se ie razmeroma malo po-kodoval. ★ Pred zagrebškimi sodniki se ie te dni zagovarjal zaradi tatvin 21 letni Nikola Malurac. Mi'urac je star grešnik in njegova usoda ie žalostna. Pred sod:- čem je pripovedoval vse svoie trpko življenje in videti je bilo, da ni sam pv svoip nesreče. V mla:losti je bil brez prave vzgoje. Vse, kar je imel od doma, so bile batine. Ko je nekoliko odrasel, ga je oče poslal k sosedu krave past. Domov se je vrnil šele čez par let. Zvedel je, da mu je mati umrla, a oče ie vse imetje pognal po grlu. Hotel je v šolo, pa ni imel sredstev. Zato je moral skrbeti za vsakdanji kruh. Sekal ie drva, prodajal po kavarnah razglednice itd. Seveda se s tem ni mogel preživljati. Spal je večinoma po kozolcih, znnrzoval je in stradal. Medtem je bil njegov oče radi vloma obsojen na tri leta ječe. Iz zapora je pisal sinu in ga prosil, naj mu pošlje denarja. Nikola si je mislil: Oče je le oče! Dobil je službo v kinu «Mefcropol» in dasi je imel samo 500 Din mesečne plače, si je odtrgoval od ust in je očetu vsak mesec pošiljal denar. Če ga ni imel, je delal dolgove. Zabredel pa je tako v dolgove, da je moral službo zapustiti. Zopet je pohajal po kavarnah, prodajal razglednice in delal okvirje. Sprva je še šlo in se je za silo nekako preživljal. Ko pa je bil izpuščen oče iz zapora, je moral skrbeti tudi zanj, zakaj v zaporu si je nakopal težko bolezen. Ni mu preostajalo drugega, nego da krade. Izvršil ie več manjših tatvin, dokler ga niso prijeli. Polnih 18 mesecev je presedel v preiskovalnem zaporu, obsojen i^ bila pa samo na tri mesece ječe. Čim se je vrnil iz zapora, je bil zopet brez službe. Nihče ga ni hotel sprejeti v službo in bil ie zopet prisiljen krasti. Tako je znova sedel na zatožni klopi v Mitro vici skaimaj s sedmimi drugimi grešniki. Obsodili so ga na štiri leta ječe. Ker se je v zaporu lepo vedel, je imel več svobode. Ko je nekoč obolel, so ga oddali v bolnico, iz katere je pa pobegnil. Prišel je v Osijek, toda povsod so mu pokazali vrata, češ, saj imamo domačih delavcev dovolj! In zopet se je napotil v Zagreb. Tam so ga že poznali. Ni mu pač preostajalo drugega, nego krasti. Zato se je zdaj zagovarjal pred sodniki. Ko je končal svojo žalostno povest, ki je verna slika socijalne bede, je rekel sodnikom: Prosim vas, bodite obzirni z menoj. Verujte mi, da se kesam, vem, kaj je jetniško življenje in svečano vam obljubljam, da ne bom nikoli več kradel, pa magari, da bi moral od gladu poginiti. Saj bi rad delal, pa me nihče noče! Očitajo mi tatvine, očitajo ml, da je moj oče lopov itd. A kdo me je vzgajal? Mar sem sam kriv, da sem zašel na kriva pota? Tako je končal Malurac. Toda paragrafi ne poznajo usmiljenja in tako je bil Malurac zopet obsojen na dve leti ječe. — Nogometni turnir za Gosposvetskl pokal. V soboto ir nedeljo se vrši nogometni turnir za Oosposvetski pokal, na katerem sodelujejo SK Ilirija. Maribor. Svoboda, Reka, Grafika in Hermes. V soboto ob 13.30 igrata Ilirija in Hermes, ob 14.45 Maribor in Svoboda. — V nedelio ob 13.30 igrata Grafika in Reka, a ob 14.45 Ilirija in Maribor. SfT«Tt 4. . merno rad. Dekle 'e res zeio d'a-žestno. — Ti gotovo nisi odobraval njenega prUatelistva z Jcthereom. — Zakaj pa ne? — ie vprašal B.)b malomarno. Ali imaš kaj proti nJemu? 6/ O C \ _ v * f ZIGCH C Kij d t Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Sledeče srečke drž. razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 29. novembra 1928 izžrebane Din 20.000 * 109.729 Din 4000 - 46.107 Din Din 10.923. 30.985, 46.037. 58.305, S4.606. 99.837. 108.158. 120.289, 2000 500 14.108. 30.991. 46.048, 58.387. 84.628. 99.839. 108.191. 123.895, 34.721. 5.755, 20.012, 34.619, 46.052, 66.629, 84.647. 99.870. 108.285. 123.905, 40.533, 7.511. 20.018. 34.695, 46.095. 66.633, 84.682. 99.889. 108.287, 123.965 70.217. 7.514. 20.022, 34.774, 46.137. 70.228, 91.703. 100.706. 109.760, 7.623. 99.711. 7.533. 20.092. 34.789, 46.172. 70.284, 91.707. 100.707, 109.774. 160.709. 7-563, 20.111 40.509, 53.414. 70.295, 91.716. 100.749, 109.856. 109.805. 7.607. 20.134. 40.518, 58.204, 70.395, 91 746, 103.126, 115.642. 123.845. 7.647. 20.166. 40.524. 53J18. 84.508, 97.405. 103.130, 115.143. 10.807. 30.927, 40.552, 58J70. 84.509. 99.717. 103.150. 115.659. 10.864. 30.960, 40.591, 58.272. S4.560. 99.743, 103.152. 120.168, 10498, 30.982. 464)17, 58.282, 84399, 99.795, 108.138, 120.199, Žrebanje dne 30. novembra 1928. Din Din 10.888. 34.688, 53.463, 84305, 99.734. 108.189, 120.206, 72387. 2000 500 10.922, 34.728. 53.487, 84.531. 99.754. 109.747, 123.842, 70384. 5.706. 14.124, 34.795, 58.243. 84.666, 99.775. 109.763. 123.867, 97.419, 5.730. 14.127. 40329. 58.267. 91.751, 99.877, 109.294, 123.894, 120.246. 5.757, 20.127. 40369. 58 284. 91-763. 100 740, 109.813, 16.014. 120.281, 7.543. 20.128, 40382, 58.314, 91.766. 103-127. 109.816. 15.403, 7358. 20.182, 46.015. 58.340. 97.407. 103-128. 109.818, 69.811. 7388, 30.901, 46.033, 66.684. 97.435. 103.188, 115.651, 122.034, 7312, 34314, 46.082, 70.238, 97.436. 103.190, 120,157. 15.425, 7383. 34.643, 46.139. 70-247. 97.454, 103.196 120.161. 15.426, 738$, 34.652. 46.142. 70.256, 97-497. 108.112. 120.175. 121.137, 10371. 34-667. 46 144. 70287, 99 723. 108162. 120.190. 16.021, Izžrebane srečke na dobitke D 500 sprejemamo v zameno za neizžrebane XVTJL kola. Kdor želi igrati v novem kolti naj nam posije takoj izžrebano srečko, da mu pošljemo novo, ki bo z izžrebanim zneskom plačana že za vseh 5 razredov. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 19. TOVORNA PERILA G EN IC A VOJSKA, Ljubljana, Gosposka ulica 16, Izdeluje najfinejše moško in damsko perilo, pijame in bluze. Delavsko perilo vedno v zalogi. Najnovejši izum modernika (steznik) za dame Sprejema se gumbnice in entlanje na stroj v na;- ktajšem času. Za Moste prepričati J V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naša srčn olj ubij ena soproga, zospa Lucija Taškar, roj. Ramovš soproga krznarja in posestnika dne 5. decembra 1938, po dolgem in mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, mirno odšla v večnost Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 6. decembra 1928, ob Vt 3. uri popoldne, od doma žalosti, Stara pot št. 13 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5- decembra 1928. Globoko žalujoči ostali. mm limu in gaiose sprejema v popravilo tvrdka Matija Tre bar. Ljubljana Kupimo 3 do 4 vagonov 25 m/m -4, 5 m c m dolge lepe, suhe smrekove N. X F. deske (ladijski tlak) za takojšnjo ali kasnejšo dobavo. Podrobne ponudbe na: VAKGA i RAČMANJ. trgovci lesa SUBOTICA. Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš dragi soprog, papa, sin, brat, stric in svak, gospod Rihard Miiller višji oficijal fin. prokuraL in tajnik mesarske zadruge dne 4. t m, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažila sv. vere, za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek, dne 6. decernbra 1938, ob Vk 5. uri popoldne rz hiralnice sv. Jožefa na Vidov-danski cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. decembra 1928. Globoko žalujoči ostali. vpokojenca agilnega, za nabiranje inseratov, proti dobri proviziji se ta^oi sprejme. Ponudbe na upravo ,Siov. Naroda" po i „D0BER ZASL ŽEK 2^50". Čai „Dva Lengera * V ORIGINALNEM PAKOVANJU ZNANE SVETOVNE RUSKE FIRME GUBKIN - KUZNECOV osnovane 1843. L v Moskvi. Z analizo je potrjeno, đa čaju ni pridejana nobena primes ali barva. Prodaja se v vsaki boljši kolonijalni prodajalni. Generalno zastopstvo «Slovenska Uzajamnost" Beograd, Frankopanova 24. — Fah 136. Cenik na zahtevo pošljemo samo trgovcem. Centrala: The Asiatic Trading Corporation, London. Sv. Petra cesta 6t. 6. 108'T Puhasto perje razpošiljam do povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite pri-iko, dokler traja zaloga. L. Bro-aovic. Zagreb. !lica s2. Kemićka čistilnica perja 109/T Mirna stranka želi stanovanje 2 sob, kuhinje in pritaklia za takoj a4i s 1. februarjem. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »čistost 2647«. Sladke mrve okrog 3000 kg proda Anton Bonč> na, Polde, Višnja gora. 2646 Suknjo novo, prodam za 1200 Din. Poiz-ve se Beethovnova ulica št. 7, pritrtčje, levo. 2267 Lepo posestvo 30 minut od kolodvora. 20 minut od ceste, pod ugodrnirrti pogoji proda Franc Ju-g, Kladje, poŠta B lanca 2649 jViiklavževo darilo „GRITZNER" n „ADLER" je kvalitetni šivalni stroj najlepše opreme, edina tovarniška zaloga pri LJUBL3ANA cene. Plačljivo tudi na obroke 7 M j s prima referencami in označbo dosedanjega službovanja. — Nastop !. lanuaria W2y. Cenjene ponudbe s zahtevkom plače naj se pošljejo na ALOMA COMPANY, 2f4o LJUBLJANA pod „VINO". vinske stroke za vso Slovenijo išče renomirana vinska veletrgovina. Voo^tev pridejo le najboljše m<>či Dr. med. Ludovik Zalar Elza Zalar roj. Schmidt poročena "1 Liubl}sna 4./13. ig28 Berlin L J Učenka zdrava, močna, stara 17 let, žen* mesta v manufakturni ali modni trgovini na deželi Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod cUčen-ka»/2414. 6 parcel po ca 1000 kv. m po ceni Din 6.— za kv. m zraven kolodvora Novo mesto na prodaj. Lega krasna, nakup brez posredovalca. Naslov: M. Košir, Novo mesto, Ločenska 313. 2637 Posestvo s 4 oralt zemlje, hlevom, podom, kozolcem, sadnim in zelenjadnim vrtom, 1—2 sobi, kuhinja, dam v najem. Oddaljeno le pol ure od glavne poŠte v Ljubljani, ob glavni cesti. Ponudbe na »Slov. Narod« pod »Posestvo 2640«. Tovarna umetnega cvetja in mrtvaških prtov F. STERN, Zagreb ILiCA 44. preje Mira Pajčolani (šla ere) za neveste. Za Krojače iJOVA UGLlEA Za Krojače! Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. RUNC. Mubliana, Gosposka ulica 7 Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno: Fran Jezersek. — Za upravo in insera^ni del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani. B*