URBAN - PODATKOVNO JEDRO PROSTORSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA MESTNE OBČINE MARIBOR Tilen Škraba *, Staško Vešligaj **, mag. Aleš Šuntar * Izvleček Podpora delovanju geoinformacijskega centra Mestne občine Maribor temelji na podatkovnem jedru URBAN, v katerem so bili prvotno zbrani predvsem geoorientirani podatki, v zadnjem obdobju pa se širi tudi na ostale podatke, ki se uporabljajo v različnih aplikacijah. Informacijski sistem temelji na podatkovni bazi Oracle z modulom Oracle Spatial za prostorske podatke. Aplikativne rešitve različnih izvajalcev so razvite v različnih orodjih. Vsem rešitvam je skupna souporaba ključnih podatkov, ki se nahajajo v podatkovnem jedru URBAN. Predstavljene so informacijske rešitve za vzdrževanje podatkovnega jedra URBAN. Abstract KLJUČNE BESEDE: podatkovne baze, geografski informacijski sistemi, nepremičninske evidence, občinski informacijski sistemi, Oracle, MapInfo. 427 Support for geoinformational center of City Municipal of Maribor is based on data core URBAN which primarily held mostly spatial data. In latest period data core is expanding beyond spatial data and now includes all other types of data, which are used in different solutions. Information system is based on Oracle database with Oracle Spatial module, which is used for storing spatial data in relational database. Application solutions made by different companies were developed using different tools. All solutions have one common key - sharing key data from URBAN. We will show information solutions built for maintenance of data in URBAN. KEY WORDS: databases, geographic information systems, real estate evidences, municipal information systems, Oracle, MapInfo. 1. UVOD Casi, ko je bil informacijski sistem (IS) nekega podjetja, organizacije ali ustanove sestavljen iz več med seboj neodvisnih programskih rešitev so mimo. To je primarno posledica razvoja informacijske tehnologije (v nadaljevanju IT) in vse večje ozaveščenosti uporabnikov programskih rešitev. Z povezovanjem različnih programskih rešitev in posledično povezovanjem podatkovnih baz ob hitrem razvoju IT na področju geografskih informacijskih sistemov (GIS) smo prišli tudi do združevanja na tem področju. Prostorski podatki in GIS ■ IGEA d.o.o., Ljubljana * Mestna občina Maribor, Maribor Geodetski vestnik 428 aplikacije niso več strogo ločena celota s katero znajo delati le posebej usposobljeni posamezniki in skupine. GIS se vključuje v vse večje število informacijskih rešitev - pa naj bodo prostorski podatki postavljeni v ospredje ali pa so skriti v ozadju in uporabnik za njih niti ne ve. Podkovno jedro URBAN je namenjeno prav temu - shranjevanju vseh kritičnih podatkov na enemu mestu, od koder so dostopni vsem aplikacijam in vsem uporabnikom. 2. PODATKOVNO JEDRO URBAN V letu 1999 smo zasnovali koncepti podatkovnega jedra URBAN, ki je bil v letu 2000 tudi implementiran in dan v uporabo. Skupaj s potrebami, izkušnjami, razpoložljivostjo podatkov in razvojem IT se spreminja in nadgrajuje tudi URBAN. Poleg same podatkovne vsebine podatkovnega jedra URBAN smo se v omenjenem projektu dotaknili tudi ostalih ključnih dejavnikov informacijskega sistema. 2.1 Prvotni koncept podatkovnega jedra URBAN Podatkovno jedro URBAN je zasnovano kot redno vzdrževana zbirka predvsem prostorskih podatkov, ki jih različni organi občine potrebujejo pri svojem delu. Poleg prostorskih oziroma geolociranih podatkov so v podatkovno jedro URBAN vključeni tudi nekateri drugi atributni podatki, ki jih je možno ustrezno povezovati s prostorskimi podatki oziroma podpirajo ustrezne procese, ki se izvajajo s prostorskimi podatki. V podatkovnem jedru URBAN se hranijo podatki, ki nastajajo znotraj občinske uprave oziroma njenih koncesionarjev (npr. prostorski plani, nepremičninsko lastninske evidence, ...) in se v sistemu nekateri sprotno, nekateri pa periodično vzdržujejo, del podatkov pa se periodično pridobiva od producentov zunaj občinske uprave (npr. GURS, MNZ, statistični urad,...). V podatkovnem jedru URBAN se hranijo tudi iz pridobljenih podatkov za različne potrebe izvedeni podatki. Poleg teh podatkov pa v različnih procesih, ki se odvijajo pri rednem delu v občinski upravi, nastaja še ogromna količina podatkov, ki podpirajo posamezne procese oziroma postopke. Podatki o postopkih in z njimi povezane evidence (npr. vloge, vlagatelji, evidenca spremljajoče dokumentacije, ...) načeloma niso sestavni del podatkovnega jedra URBAN ampak del informacijskega sistema pisarniškega poslovanja. Geodetski vestnik Na prvi pogled dva ločena sistema - podatkovno jedro URBAN in pisarniško poslovanje - pa morata biti v končni verziji popolnoma integrirana, če želimo, da bo informacijski sistem občine deloval uspešno kot celota. Pri reševanju praktično vsakega postopka, ki se evidentira v pisarniškem poslovanju, potrebujemo podatke iz podatkovnega jedra URBAN. Kerje delo vseh posameznih referentov nemogoče pokriti z eno samo aplikacijo, je potrebno zgraditi ustrezno jedro, na katerega nadgrajujemo posamezne aplikacije, ki podpirajo specifične procese dela. Pisarniško poslovanje z vodenjem evidence o postopkih in spremljajoče dokumentacije lahko nudi ustrezno osnovo za navezavo posameznih specifičnih aplikacij. Pri integraciji pisarniškega poslovanja, podatkovnega jedra URBAN in specifičnih aplikacij za podporo posameznih procesov v enoten informacijski sistem občine predlagamo naslednji koncept: • Informacijski sistem pisarniškega poslovanja v svojih podatkovnih bazah vodi podatke o postopkih samih in z njimi povezane podatke. Funkcionalno pokriva celotno delo s strankami. • Podatkovno jedro URBAN v svojih bazah vsebuje prostorske podatke oziroma z njimi povezane atributne podatke. Za vodenje in vzdrževanje sistema je potrebno zagotoviti ustrezen samostojen in neodvisen informacijski sistem. • Aplikacije, ki podpirajo posamezne procese oziroma delo referentov, so samostojne programske rešitve, ki se navezujejo na podatke v bazi postopkov pisarniškega poslovanja ter podatkov v podatkovnem jedru URBAN. Podatke o postopkih črpajo iz baze postopkov pisarniškega poslovanja in v bazo tudi zapisujejo ustrezne informacije o dogajanju na postopkih, podatke za izvedbo postopkov pa črpajo iz podatkovnega jedra URBAN. Za potrebe podpore posameznih procesov se praviloma ne gradijo posebne podatkovne baze ampak se kvečjemu ustrezno nadgradi bazo postopkov znotraj pisarniškega poslovanja oziroma podatkovnega jedra URBAN. 429 Na sliki 1 je prikazana souporaba različnih tehnologij, ki so v uporabi na Mestni občini Maribor. Geodetski vestnik Slika 1: Prikaz souporabe različnih tehnologij URBAN Pisarniško poslovanje MCR (MAOP celostns rsiltve) Urbanizem Apiiioiclje na l<]Jue ""ai:/ I smijp EVHOPI 430 2.2 Tehnološke predpostavke Podatkovno jedro URBAN je zgrajeno na stabilni tehnološki osnovi. Podatkovni strežnik Dostopnost podatkovnega strežnika pred odprtjem v Internet ni kritična. Neprekinjeno delovanje mora biti zagotovljeno od 6:00 do 18:00 ure vsak delovni dan. Po podprtju v Internet, kar smo v MOM že izvedli, mora biti dostopnost skoraj sto odstotna. Mrežne povezave Zagotovljene morajo biti kvalitetne mrežne povezave (ethernet), še posebej med podatkovnimi in aplikacijskimi strežniki ter med strežniki in delovnimi postajami kjer se redno uporabljajo zahtevne GIS aplikacije. Geodetski vestnik 2.3 Podatki v podatkovnem jedru V podatkovnem jedru trenutno hranimo naslednje podatke: • Register prostorskih enot • Digitalni zemljiški kataster • Register stavb • Uradni registri oseb • Lastna baza oseb Register prostorskih enot V registru prostorskih enot (RPE) so vodeni podatki o naslednjih tipih prostorskih enot: • Občine • Katastrske občine • Naselja • Ulice • Hišne številke • Upravne enote Občine, katastrske občine, naselja, hišne številke in upravne enote vsebujejo tudi grafiko. Nad atributnimi podatki registra prostorskih enot se vodi zgodovina sprememb. Register prostorskih enot je osnova za navezavo naslovov na registre oseb, register stavb, lastno bazo oseb in mnoge druge evidence. S tem se omogoča tudi geolociranje naslovov. Vir podatkov: Geodetska uprava RS (GURS) Digitalni zemljiški kataster V digitalnem zemljiškem katastru (DZK) so vodeni podatki: • Posestni listi • Lastniki • Parcele • Parcelni deli • Vrste rabe parcel Parcelni deli so predstavljeni tudi z grafiko. Nad atributnimi podatki digitalnega zemljiškega katastra se vodi zgodovina sprememb, ki je ustvarjena umetno preko uvozov. Digitalni zemljiški kataster skupaj z digitalnim katastrskim načrtom je osnova za nepremičninske evidence (Evidenca zemljišč MOM, Urbanistična informacija MOM). Vir podatkov: Geodetska uprava RS (GURS) Geodetski vestnik Register stavb V registru stavb (REST) so vodeni podatki iz centralne baze stavb: Stavba, obris stavbe EHIŠ na stavbi Parcele pod stavbo Lastniške enote Deli stavb Lastništvo lastniških enot Stavba (centroid) in obris stavbe sta predstavljena tudi grafično. Nad podatki registra stavb se vodi zgodovina sprememb, ki je ustvarjena umetno preko uvozov. Vir podatkov: Geodetska uprava RS 432 Uradni registri oseb Uradni registri oseb so tisti registri, katere mestna občina prevzema iz različnih uradnih in statističnih virov in nespremenjene hrani za potrebe vpogleda. Centralni Register Prebivalstva (CRP) Nad podatki CRP se vodi zgodovina sprememb. Vir podatkov: Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) Pravni register Slovenije (IPIS): Vir podatkov: NOVI FORUM d.o.o. Poslovni Register Slovenije (PRS): Vir podatkov: Statistični urad RS (SURS) Geodetski vestnik Centralna baza strank Centralna baza strank v Mestni občini Maribor je urejena evidenca pravnih in fizičnih oseb, ki na katerikoli način sodelujejo z MOM. Zaradi hitrejšega vnosa, večje preglednosti in zmanjšanja možnosti napak CBS temelji na naslednjih predpostavkah: • nad CBS se vodi zgodovina sprememb, kar onemogoča izgubo podatkov in omogoča sledljivost vsake spremembe baze, • podatki se črpajo iz veljavnih registrov pravnih in fizičnih oseb, ki so del podatkovnega jedra URBAN (CRP, PRS, IPIS, Lastniki DZK), kar občutno pohitri vnos stranke in zmanjša možnost podvajanja podatkov, • podatki CBS se navezujejo na baze podatkovnega jedra URBAN (Register prostorskih enot, Pošte, SKD), • polnjenje CBS se vrši z pomočjo modula razvitega za ta namen, katerega uporabljajo vse aplikacije, kar zmanjša možnost napak in hkrati zmanjša stroške implementacije, • modul za polnjenje CBS vsebuje vnaprej dogovorjene kontrole, ki preprečujejo podvajanje podatkov v bazi, • MOM priskrbi skrbnika baze oseb, ki bazo redno preverja in skrbi za istovetnost in kvaliteto podatkov v njej. Poleg tega je bilo potrebno zagotoviti nadzor nad dostopom do osebnih podatkov ne glede na to ali so shranjeni v CBS ali so del registrov oseb. 433 Ker vsi vemo, da so zakoni na področju varovanja osebnih podatkov strogi je v aplikacijo vgrajena taka vrsto nadzora, ki ščiti MOM pred morebitno zlorabo osebnih podatkov oziroma omogoča enostaven nadzor dostopa do posameznih podatkov. Pisarniško poslovanje Vir podatkov: Lastna baza Pisarniško poslovanje je podprto s programom DOKSIS, ki je produkt Visoke upravne šole v Ljubljani. Shema vseh podatkov, ki so del podatkovnega jedra URBAN je razvidna iz slike 2. Geodetski vestnik Slika 2: Shema podatkovnega jedra URBAN 434 URBAN Digitalni zemijišici irataster - i(atastrsi(e občine - parcele - parcelni deli - posestni listi - lastniki Register prostorsicih enot -občine -stavbe - iastnlSi