PRIMORSKI DNEVNIK
3“L«SVS£“ - Cena 35 lir
Leto XVI. - Št. 209 (4672)
TRST, četrtek 1. septembra 1960
Nadaljujejo se pogajanja v zvezi z reformo volilnega zakona
Vse stranke poudarjajo zahtevo
P^čistem proporcionalnem sistemu
Na seji vlade je Segni poročal o aktualnih vprašanjih Mednarodne politike - Jutri se Fanfani in Segni sesta-neta z Adenauerjem, v soboto pa z de Gaullom - PDI proti pokrajinskim volitvam v jeseni
RUj o.	(Od	našega dopisnika)
ki je imp]' ~ Belgijski zunanji minister Pierre Wigny. hijeni / Vcerai razgovore s predsednikom vlade Fan-l^Poldne ? vnanjim ministrom Segnijem, je danes 2aključkih th^°Va^ V Bruselj- V uradnem sporočilu o
Vetobšt"v1 J6!? razgovorov se poudarja popolna isto-Rajde vedn ai}j.u obeh vlad na potrebo, da Evropa •k° skuonrf	Politično strnjenost; da se evrop-
Ječih	tržišče	še nadalje razvija na osnovi obsto-
im^nc\ Yečj° politično strnjenost; da se evrop-L Z,^vtrzišče še nada"	'	'	'
konlrSSL'da„Sfi.P°išč.t
vPrašaniore^e rešitve za ^asen ’Jl Jih postavlja ■^Pnega ul— evropskega Ja prosto *'sca in področ-Pjave (Ervrt.rS°vinske izme-K^črtavPv hkrati pa se be vladiMaz.nost' ki J« o
min? pisujeta «°hra-3e v okvi? v varnost.is', to Jaškega o?1 atlantskega vo-
d^fsUiVe2niŠtVa-
st°vPoldne seslof*’ se 3e danes f Panton ■ ?od Predseduj Sv°je j Ji a 111 je zaklju-“fobritve „1*® ob 15.20. Razen ! Vanja , repov rednega po. r°sluš8,’. Je ministrski svet f^mistra <£0ro.ml0 zunanje-l!..'"Prašaoi-u 8niJa 0 važnej-* *• zlasti o ??®dnarodne po. r°Po. *lstih, ki zadevajo V
!^$ht£anju obiska ita-
kih Doli+ v1aYni^ov, se v pa-
tem raTao krogih pripi-S* Pomen ^govorom odloču-
saube sni-otoJ 130 namreč de t!8n’ia, bo J;e Fanfanija in s»jg0v°re z	že za seboj
luksom via1HZ0ze™skim Pred-<Sembu - dl
njih. Y zaključnem sporočilu se poudarja, da vodstvo PDI vidi v «čistem» proporcionalnem sistemu za izvolitev pokrajinskih svetov «potrebno jamstvo za vernejše predstavništvo volivcev«. Kar zadeva datum volitev, se ponovno po. udarja potreba po čimprejšnji
tem ko «očitni sezonski razlogi ne svetujejo prenaglenega razpisa splošnih upravnih volitev v pozni jeseni, kar se ni še nikoli zgodilo v naši de-že 11». PDI se hkrati obrača na javno mnenje in ga opozarja na «nevamost upravnih volitev v takem položaju«, ki bi nudil «dobro znanim političnim skupinam pričakovano pri. ložnost za uresničenje odprtja v levo, za sedaj na področju krajevnih uprav«.
Danes se je vrnil s počitnic tudi tajnik "FSPI Saragat, kateremu je Tanassi takoj poročal o potoku dosedanjih pogajanj v zvezi z reformo pokrajinskega volilnega zakona.
Po vsem tem sodeč, smo še
de reforme pokrajinskega volilnega zakona, ker so predstavniki vseh treh strank, ki podpirajo panfanijevo vlado, ponovno izjavili, da zahtevajo uveljavljenje čistega proporcionalnega sistema, medtem ko se vodštvo KD temu upira in je pripravljeno pristati le na «večjo» proporcionalnost pri volitvah pokrajinskih syetov. Zaradi tega ponuja korekturo naravnega kvocienta. Do ponovnega zasedanja poslanske zbornice manjka le še nekaj dni; če v teh dneh ne bo prišlo do sporazuma, niso v nevarnosti le upravne volitve v jeseni, ampak verjetno celo tudi nadaljnji obstoj Fanfani-jeve vlade same.
A. P.
Hammarskjoeldov protest belgijski vladi ker ni še umaknila svojih čet iz Konga
Hammarskjoeld je poslal poročilo Varnostnemu svetu, v katerem pravi, da Belgija kljub obljubam ni še končala evakuacije - Konferenca v Leopoldvillu izrekla podporo kongoški vladi in priznanje OZN - Poziv Haile Selasija za sestanek državnih poglavarjev afriških držav - Spopadi v pokrajini Kasai med vladnimi četami in uporniki
NEW YORK, 31. — Hammarskjoeld je poslal formalen protest belgijski vladi, ker ni bil še izvršen popoln umik belgijskih čet iz Konga, ki se je imel izvršiti na podlagi obljube belgijske vlade najpozneje do 29. avgusta. Hammarskjoeld zahteva v svoji noti, naj se umik belgijskih čet, ki so še v Kongu, takoj izvrši. «Navzočnost precejšnjega števila belgijskih vojakov v Kongu v nasprotju z zagotovili belgijske vlade, bo izzvala živahno kritiko,« izjavlja Hammarskjoeld in dodaja, da se je OZN zanašala na zagotovila belgijske vlade in je storila vse, da olajša umik.
Hammarskjoeld je v zve-
zi s tem protestom poslal tudi posebno poročilo Varnostnemu svetu. Poročilo vsebuje tudi dopisovanje med Hammarskjoeldom in belgijskim stalnim predstavnikom v OZN.
V svoji noti izjavlja Hammarskjoeld, da na podlagi poročila predstavnikov OZN, ki so prišli v oporišče Kamino včeraj 30. avgusta ob 14.30, bel-
vhj'nlburški^'e De Quaijem, S de Wer„ m Predsednikom Sjgj Da ?_erlem. Fanfani i
v Sa bosta pred tem 2?u*rjem presej u z Ade-
rjj*a vlaaJ”6 mu bo dopu-v S? kriza- b° jutri
2adnik v'ad«-udi belgiiski st;?Pobtičn?JjaUilovega načrfa
tj- eVroD,w sekretariatu» še-d«el skupnega
<ia* tonant« snik franc0 Oh, s tiekniit ministrstva is ,3il 's n umaknil m se
tahJreba Eost,PSudarianie- da (In0 šesti v. podarsko organi-ciiPolftHi s n ?v.r°Pskih dežel čii-*’ da Da , *ldno organiza-ota’ kakšne ? treba še odlo-4« ,?izacija y.rste. naJ bo ta jem au'le	da se bo
4i hsčrtn .odrekel svo-iJf, P°2itivn„' , ima baje tu-4» o videi; J* Vsekakor j e?a iztin Lbo tudi gle-
jem de Gaun 1Z razgovorov C' Po	in	Fanfani.
? Priredaig<Jvt!rih bo Fan-t»'° Prih«i .('skovno
i‘aliia?l“nedelio v Pro-
«to
iilSti
konfe-
* 1»*’ natonskega veleposla-a'°ih v n3 1)0 odpotoval V	v Rim.
Von vezi a u,-- .. fanc bted a. ouznjimi razgo-0biL?auU°m in Fan-Pod	«11 cJna jutrišnje	gla.
kaitiknas'ovor? J.0* uvodnik Vi j°uillet» »Priprave za Sedafa hi m’očV katerem pra-1 .nekih ni P°stavljati že
COs^ljilčkov ?t0a'ied0Vani g,e‘
»Sov, razg0,..i 'lonsko-fran.
normalizaciji krajevnih uprav,
ki jih vodijo komisarji, med- | precej daleč od sporazuma gle.
      .......................................................
Prvi dan omejitve prometa med obema sektorjema Berlina
Poostrili	so kontrolo
vendar	se promet	vrši
Zapadni komandanti protestirali pri sovjetskem komandantu Berlina zaradi «ilegalnih ukrepov» - V bonnskih krogih se sprašujejo ali je vzhodnonemška vlada izdala ukrepe na lastno pobudo ali na namig sovjetske vlade
BERLIN, 31. — Včeraj opolnoči je stopil v veljavo ukrep notranjega ministra Vzhodne Nemčije, na podlagi katerega imajo dostop v vzhodni sektor Berlina samo tisti državljani Zapadne Nemčije, ki lahko pokažejo dovoljenje o stalnem bivališču. Ta ukrep je notranje ministrstvo izdalo zaradi tega, ker so za prve dni septembra organizacije nemških beguncev napovedale razne iredentistične
~*neia°rcv’ ker so se % o‘n bačrtaneH0bUke Za’
francoske
ieii ,‘i«nski jaIa Pa’ da bo-bik0vab>isH 'f dzzavniki «spre.
)a Z ,z vSn ncosklb držav-b^vjJ-bžijo i P°zoriiostjo, ki aa, (bJsiti z vsem razu-
llžai' v a Zaduži°7nega pome‘ sv«-,, francoski po.
sodnik za-
anjem, da
«, v. Ram^a... državnika
NUČ«.. Sv&lu» ‘rancoski
Sa ’ s Pren^-VOdnik ‘«-JvDsi Biljano? anjem> da v Ram h ■ državnika PfCtj0 >h m?aU u z raz-klfh a k mrOStjo’ «da bi >LPridobito!rjevanSu pre-varh 'bfegra ”a P°dročju 6ravaJbQ‘ti,	in	zapad-
la d* ra2Vo)Uj_oč. Pri pri.
bar.
bah#' 28 mir med vsemi ki
S^HWp»SlS««y?vall ati-o da bi S * raznih ia *be»Jet°rmi n°s,egli apora-
a’lslci Dr, ?akona naiinskega i!iSestaf anec t Pem°krist-
iN r ^pubfc^10 se
^ so°r’b bi°g 3	■
N I los? avil no ^V-.badel
našega na-
nzio se po-
k' ^ P«
‘tič,
novinarjem, zak P°trebeCeJni spora'
r?.n	»'•rVc.s-.
S^bih^dbe ta- si (.
i*® da bosta razgovore
PoPz0netobnostih- Ca' Raav taihikii Poročal o L R«au • svoje stran-hH‘bej' in p,
sta se
st? Rignara- 1 ralnim 5S4? >zmen dl,3em. s ka-‘«?*b>o vstanju a misli o 3l>Vh **stai?ililn«gaP?gaiani za
vse t?-a t0 vPra' “airVcirttTTaiaio J1 <<vla<tne •2? U fiSaito»čistem C'a pobarat infS*emu- Poz-V 3anj 1 Patris^rm>ral po-■ *"■> '	Slla	o	stanju
razne
manifestacije v zapadnem Berlinu.
S tem v zvezi so povečali kontrolo na prehodih med zapadnim in vzhodnim Berlinom. Policijski agenti kontrolirajo osebne izkaznice in zavračajo nekatere državljane Zapadne Nemčije. Svobodni prehod imajo prebivalci zapadnega Berlina, kakor tudi tujci.
V Helmstedtu, kjer je kontrolna postaja na meji med obema Nemčijama, se osebni promet vrši normalno in brez ovir in do sedaj niso zavrnili nobene osebe. Tudi dva velika avtobusa turistov, namenjena na izlet v Berlin, sta nemoteno nadaljevala pot.
Državljani Zapadne Nemčije morajo pokazati osebno izkaznico ali potni list. Na teh dokumentih je razviden rojstni kraj osebe. Na podlagi tega je moč ugotoviti ali gre za begunce, ki se hočejo udeležiti manifestacij v zapadnem Berlinu.	*
Tudi promet po zraku med zvezno republiko in zapauium Berlinom se vrši normalno. V krogih zvezne vlade se zatrjuje, da bi ti ukrepi vlade V. Nemčije utegnili pomeniti preizkus za morebitne naknadne ukrepe v primeru, da
ti v jeseni v zapadnem Berlinu. Znano je namreč, da je Vzhodna Nemčija izjavila, da bo smatrala zasedanje Bunde-staga v Berlinu za izzivanje.
Kljub gornjim ukrepom pa se tudi trgovski odnosi z Za-padno Nemčijo vrše povsem redno. Tako je tudi neko določeno število trgovcev iz Zapadne Nemčije, ki imajo poslovne stike z Vzhodno Nemčijo, peš prekoračilo demarkacijsko črto med zapadnim in vzhodnim sektorjem Berlina, zaprosilo oblasti za dovoljenje za bivanje in so ga tudi dobili.
Bonnska vlada je na današnji seji zavzela stališče proti • ilegalnim ukrepom« vlade Vzhodne Neemčije. Glasnik vlade je izjavil, da bonnska vlada ne namerava za sedaj sprejeti nobenega protiukrepa, hkrati pa dodal, da zvezna vlada ne more intervenirati pri organizatorjih zborovanj beguncev, ker so baje ta zborovanja zasebnega značaja.
Zapadni komandanti v Berlinu so danes protestirali pri sovjetskem komandantu proti ukrepom Vzhodne Nemčije, ki omejujejo osebni promet med zapadnim in vzhodnim
v političnih krogih prestolnice Zapadne Nemčije se sprašujejo ali je vzhodnonemška vlada te ukrepe sprejela na lastno pobudo ali pa na namig sovjetskih oblasti; in če se je to zgodilo na njihov namig, do kje so jih sovjetske oblasti pripravljene podpreti?
V Bonnu pripominjajo, da sovjetske oblasti niso do sedaj zavzele še nobenega uradnega stališča do ukrepov vzhodnonemške vlade. Hkrati se omenja, da ti ukrepi očitno nasprotujejo politiki, ki jo je Hruščev napovedal takoj po neuspehu pariške konference, ko je v vzhodnem Berlinu izjavil, da se vsaj šest mesecev ne bo nič zgodilo. V bonnskih krogih smatrajo, da so vzhodnonemške oblasti izbrale namerno sedanji trenutek, da bi izkoristile reakcijo, ki so jo v inozemstvu vzbudili tako objava »memoranduma* nemških generalov, kakor tudi re-vanšistične izjave podkanclerja Erharda.
Angleška vlada je danes po. novno poudarila, da tri zapad. ne velesile menijo, da je Sovjetska zveza, in ne DRN, odgovorna za upravljanje ((sovjetskega sektorja Berlina«, in da bodo «vsakršen napad proti Berlinu, pa naj pride od katere koli strani, smatrale za neposreden napad na njihove oborožene sile in nanje same«.
V pariških političnih krogih pa smatrajo ukrepe vzhodnonemške vlade za represalijo proti nedavni objavi ((memoranduma«, v katerem se za-
sektorjem Berlina. Te ukrepe označujejo za »grobo krši-. hteva atomsko orožje za nem-tev pravice svobodnega oseb- ško vojsko. V teh krogih se nega prometa v Berlinu«. nadalje smatra, da bi ti ukre-V krogih bonnske vlade inipi utegnili predstavljati prvi
bi se Bundestag sklenil sesta-
  n, i mn  ................................................................  m
Gen. de Gaulle se pripravlja na novo potovanje v Alžirijo
Veliko pričakovanje za njegovo tiskovno konferenco • Posvetovanja z nizozemskimi predstavniki glede politike «Male Evrope»
PARiIZ 31	— General de med katerimi tudi odnose med odnosih med evropsko gospo-
1	’	...	...	«	,	»	i.. ._nn.ilri«*>i A r*<r o a rvt i I rini* c Im clrnnnnstm i r*
»Dr •
iSllrC* katetomel0s danes
r2Vreazz;
$«^aCČanJ*ga zakol *l4nca VpattrVe .ln
Um Firv„ ^dtrissija etlfina 2a
Pri pogaja-
Gaulle bo v prihodnjih dneh odpotoval v Alžirijo. To vest je nocoj objavil «France Soir«. Ni še znan čas potovanja, toda verjetno bo general odpotoval konec oktobra. Bliža se namreč zasedanje skupščine OZN in alžirska vlada je napravila celo vrsto zelo spretnih diplomatskih korakov, ki so spravili Francijo v zadrego. V Franciji gledajo sedaj spet na de Gaulla in pričakovanje postaja večje spričo dejstva, da je blizu 5. september, ko bo de Gaulle imel napovedano tiskovno konferenco. V Parizu se sprašujejo, kaj bo general povedal in kako bo skušal zadevo prikazati v svojih prizadevanjih, da vsaj deloma nevtralizira ugoden odmev, ki so ga po vsem svetu imeli predlogi alžirske vlade, naj bi organizirali referendum pod nadzorstvom in vodstvom OZN.
V poučenih krogih menijo, da bo večina tiskovne konference posvečena Alžiriji, in u-gotavljajo, da je minister za oborožene sile Messmer sedaj
zahodnoevropskimi državami, darsko skupnostjo in Veliko položaj v Afriki, kužo v Ma-1 Britanijo, ;n Nizozemci so liju itd. Vsekakor pa bo glav- vztrajali, da je nujno potre-
no mesto imelo alžirsko vprašanje.
Po mnenju opazovalcev bi u-tegnil de Gaulle pravzaprav ponoviti to, kar je že večkrat izjavil in česar se potem ni držal. Baje bo sporočil pogoje za obnovitev pogajanj z Alžir-ci in bo ponovil svojo formulo o ((Alžiriji Alžircem, ki naj bi bila povezana s Francijo«.
Pred današnjo sejo vlade je imel de Gaulle pričakovane razgovore s predsednikom nizozemske vlade Jeanom de Quaijem in z zunanjim ministrom Dunsom, ki sta bila prišla v ta namen v Pariz in sta se po razgovorih spet vrnila v domovino. Kakor je bilo pričakovati, niso po razgovorih' objavili nobenega poročila. V pooblaščenih krogih poudarjajo da je šlo samo za ((posvetovanja«. To pomeni, da je de Gaulle, prav tako kakor v razgovorih z Adenauerjem, obrazložil svoje misli o ((politični organizaciji Evrope«, in
na inšpekcijskem potovanju po. da so Nizozemci nato obrazlo-Alžiriji. Seveda bo de Gaulle žili svoje misli. Baje je prišlo načel tudi druga vprašanja, | do živahne diskusije tudi o
ben čimprejšnji sporazum.
Kar se tiCe posvetovanj med državami evropskega tržišča, se opaža zadnje dni na francoski strani manjši optimizem.
Sedaj vztrajajo predvsem, da ni nobenega «de Gaullovega načrta« in da general ni izročil Adenauerju nobenega teksta. Pravijo, da gre samo za «vodilne ideje«, glede kate- ((Shell« in družbo «Unilever«.
korak k spremembi meje med obema Nemčijama v državno mejo, hkrati pa naj bi ti ukrepi bili odraz suverenosti, ki jo je RDN proglasila nad Ber. linom. Ali naj to pomeni tudi prvi korak k podpisu separatne mirovne pogodbe med Pankowom in Moskvo? Glede tega piše današnji «Le Monde« naslednje; «Hruščev je pri. stal na šest- do osemmesečno odložitev podpisa ločene mirovne pogodbe. Toda zdi se, da je sedaj ta obljuba na koc. ki. Qb zaključku svojega obiska v Avstriji je šef sovjetske vlade izrekel dejansko no. ve grožnje v primeru, da bi se zvezni parlament sestal 1. oktobra v Berlinu, kot se je to godilo prejšnja leta. Potem so prišla na dan znana stališča Zapadne Nemčije in iredentistične zahteve v DuesseL dorfu. Toda če se zdi, da zapadni Nemci skušajo izkoristiti novo mednarodno napetost, da bi utrdili svoj položaj znotraj atlantskega zavezništva, bodo vzhodni Nemci storili isto znotraj varšavskega pakta. V Berlinu namreč razpolagajo z vsemi sredstvi, da morejo zapadne velesile spraviti v težaven položaj.«
Senat Zapadnega Berlina je danes zvečer izjavil, da se bodo manifestacije beguncev, ki so napovedane za konec tega tedna, vršile v Berlinu tudi kljub ukrepom vzhodnonemške vlade. Socialdemokratski poslanec v zveznem parlamen. tu Merten pa je izjavil, da u-druženje beguncev nima re-vanšističnega in militarističnega značaja in da skrbi izključno za vprašanja socialnega značaja. Vključeno je tudi v vrsto mednarodnih organizacij, v nekaterih od teh so včlanjene tudi SZ, Poljska in druge vzhodne dežele, s katerimi udruženje vzdržuje najboljše odnose. »Dan domovine« se je vršil v Zapadnem Berlinu že enajst let zapovrstjo.
Akcija Indonezije proti Japonski in Nizozemski
DŽAKARTA, 31. — Indonezijski parlament je danes zahteval zaplembo ostalih nizozemskih investicij v Indoneziji in priprave za odločno akcijo proti Japonski na diplomatskem, gospodarskem in trgovskem sektorju. Zadevne resolucije je parlament soglasno odobril.
Prva resolucija, ki zahteva akcijo proti nizozemskemu kapitalu v mešanih družbah, bo zadela petrolejsko družbo
gijske udarne čete, ki jih sestavljalo bataljon padalcev 400 mož, vod letalskih straž 120 mož ter 50 letalskih inštruktoi-jev in učencev, niso še zapustile oporišča.
Nota dodaja:	»Predstavniki
glavnega tajnika so bili obveščeni, Ja se 30. avgusta zvečer predvideva odhod z letalom 70 mož in 39 mož 31. avgusta. Ostali del bo odpotoval z vlakom 1. in 2. septembra in zatem s čolnom iz Albertvilla 3. in 4. septembra.«
Hammarskjoeld omenja, da je dobil včeraj 30. avgusta pismo, s katerim ga je belgijski predstavnik Loridan obvestil, da je «umi,k belgijskih čet iz Konga končan z edino izjemo nekale:ih elementov prvega bataljona padalcev, ki potujejo v Albertville v pričakovanju čolna, ki jih bo čimprej pripeljal v Usumburo«.
Loridan je tudi sporočil: «Da-na so bila navodila, naj se po potrebi, da se prepreči sleherna zakasnitev, evakuacija izvrši z letaui. Umik belgijskih čet iz Konga je torej praktično končan.«
V svoji noti Loridanu pravi Hammarskjoeld: «Glavni tajnik izraža svoje presenečenje, ko vidi popolno neskladnost med dobljenimi informacijami .z Bruslja in med dejstvi, ki jih je ugotovil na kraju samem. Potrebno ima poudariti, da bo navzočnost precejšnjega števila belgijskih čet, v nasprotju z zagotovili belgijske vlade, lahko povzročila živahno kritiko. OZN se je naslanjala na dobljena zagotovila in je storila vse, da olajša evakuacijo. Ker pa kljub temu ni bila evakuacija še končana, je glavni tajnik mnenja, da je potrebno predložiti formalen protest belgijski vladi z zahtevo, naj se evakuacija belgijskih cet, ki so še vedno v Kongu, takoj izvrši. Glavnemu tajniku se zdi potrebno predložiti Varnostnemu svetu poročilo o položaju.«
Predstavni* belgijskega zunanjega ministrstva je v zvezi s Hammarskjoeldovim protestom izjavil, da ne gre za «slabo voljo« Belgije, temveč za ((pomanjkanje« sredstev za evakuacijo. Ko pa je šlo za intervencijo v Kongu, ni manjkalo sredstev m so Belgijci z največjo naglico posiali tja svoje čete.
Predstavnik je dodal, da je belgijska vlada v odgovoru na Hammarskjoeldov protest izročila tajniku OZN pismo, v katerem pravi, da 337 vojakov ni zapustilo Kamine, ker ame. riška letala, ki so imela odpeljati te vojake, «niso primerna« za prevažanje vojakov na tako razdaljo, kakršna je razdalja iz Kamine do Bruslja. Nekatera letala, ki lahko peljejo sto ljudi, imajo samo 25 sedežev. Tako’ ko bo OZN dala na razpolago «primerna letala« in njih zadostno število, bo evakuacija končana brez odlašanja.
V istem smislu je odgovoril tudi belgijski predstavnik v OZN Loridan v pismu, ki ga
je poslal Hammarskjoeldu.
Belgijci torej znova spletkarijo in hočejo do zadnjega trenutka ustvarjati težave. Med opazovalci se zaradi tega vzbuja sum, da so Belgijci o-stali na zahtevo Combeja, ker ta ni še pripravljen, da bi se uspešno upiral morebitni akciji zakonitih kongoških čet.
Danes so rujno poslali v o-porišče Kamino okoli sto švedskih vojakov zaradi spora, ki je nastal s Combejevimi predstavniki. Včeraj je Com-be zagrozil, da bo dal onesposobiti to oporišče, če ne bo «spoštovana suverenost nad tem sestavnim delom ozemlja Katange«.
Politični svetovalec poveljstva OZN	~
taka konferenca, in izreka upa- Gvineje, Malija, Tunizije, Ga-nje, da bo konferenca sklica-' na v interesu neodvisnosti in enotnosti Afrike, njene osamo, svojitve in svobode ter za blaginjo vseh njenih prebivalcev.
Državnim poglavarjem prepušča nalogo, da se posvetujejo glede tega.
Zadnja resolucija obsoja jedrske poizkuse, ki jih vrši Francija na afriškem ozemlju.
V zaključnem govoru je Lu-mumba med drugim izjavil:
«Ce je med kongoško vlado in gospodom Hammarskjoeldom prišlo do nesoglasij, se je to zgodilo, ker se gospod Hammarskjoeld ni posvetoval s kongoško vlado o važnih
vprašanjih. Izognili bi se bili
sen je danes “jS^Te^bt- incidentom,, če bi se navezalo lo na podlagi razgovorov s
predstavniki Combeja dogovorjeno, da oporišče lahko u-porabljajo samo čete in letala OZN. Ce je to res, so predstavniki OZN zopet kršili resolucije Varnostnega sveta in so se pogajali z ljudmi, ki so se prodali tujcu namesto da bi se o tem posvetovali z zakonito kongoško vlado. V o-porišču sta sedaj en irski in en švedski odred. Razen tega je tam ostalo še pet sto do šest sto belgijskih civilistov, o katerih se zatrjuje, da so o-stali na zahtevo OZN, da zagotovijo delovanje oporišča. Poveljnik belgijskih čet v Kongu general Gheysen pa se je danes vrnil v Bruselj, da bi ustvaril videz, da je evakuacija končana.
Iz Elizabethvilla poročajo, da bo Combe jutri začel potcJ vanje z letalom po južnoza-hodni Katangi, da si ogleda položaj.
Ministrski predsednik tako imenovane rudarske države Kasai, Ngalula, pa je na tiskovni konferenci v Elisabeth. villu izjavil, da so Bakvango spet zavzele čete ((predsednika« Kalondžija. Trdil je, da so kongoške čete pred umikom ubile ministra za javna dela »rudarske države«. Dalje je izjavil, da so čete OZN med spopadi bile nevitralne. Priznal je, da je število uporniških čet (ki jih je on imenoval «osvobodilne») manjše od vladnih čet. Izjavil je tudi, da so še v teku spopadi in da’ so uporniške čete zavzele tudi Luputo.
V Leopoldvillu se je danes zaključila konferenca afriških neodvisnih držav. Odobrila je več končnih resolucij. Ena od teh poudarja potrebo lojalnega in iskrenega sodelovanja med Združenimi narodi in Kongom, izreka priznanje kon. goški vladi in Združenim narodom zaradi njihovega dela za mir v Kongu in za umik napadalnih belgijskih čet. Zavzema se tudi za to, da kon-goška vojska zasede oporišči Kamino in Kitono.
Konferenca obžaluje, ker so nekateri incidenti motili sodelovanje med kongoško vlado in OZN, in izreka željo, da se bodo taki incidenti preprečili ter da bodo sprejeti potrebni ukrepi za uvedbo o-zračja medsebojnega razumevanja, dokler ne bo poslanstvo OZN v Kongu končano.
Druga resolucija zahteva se. stanek poglavarjev afriških ne. odvisnih držav, ki naj razpravljajo o vprašanjih afriške celine in o mednarodnem položaju na splošno. Konferenca poudarja važnost, ki jo ima
BEOGRAD, 31. — Svetovne agencije in listi »o posvetili veliko pozornost izjavi predsednika republike maršala Tita o položaju v Kongu. Inozemske agencije, radio-postaje in časopisi v svojih dopisih posebno poudarjajo besede Tita, da samo ljudstvo Konga po umiku belgijskih čet lahko uspešno in na najboljši način odloča o svoji usodi. A-gencija Tass je izjavo predsednika Tita objavila v celoti, Reutei, Associated Press in AFP ugotavljajo v svojih poročilih, da je predsednik Tito pozval na umik belgijskih čet in poudaril potrebo spoštovanja načela samoodločbe Konga v notranji ureditvi.
Na IV. mednarodnem sejmu tehnike, ki se bo jutri končal, so bile do nocoj sklenjene kupčije v vrednosti 156 milijard dinarjev. Od teh od-
  ............................................
Eyskensov program varčevanja kot posledica dogodkov v Kongu
Zaradi nepravilne politike do Konga si bo morala Belgija sedaj iskati nova tržišča in uvesti program strogega varčevanja
boljše sodelovanje med kongoško vlado in glavnim tajnikom OZN. Se dalje zaupamo v Združene narode in naša največja želja je, naj bi OZN nadaljevala svoje delo s čim večjo učinkovitostjo. Pozvali smo na sodelovanje čet OZN in kongoške vojske v skupnih naporih za pomirjenje v deželi«.
Zatem je Eumumba poudaril odločno voljo vlade, da o-svobodi Katango, in je omenil, da je v Elisabetbville prišlo pet belgijskih vojaških svetovalcev. Govoril je tudi o mobilizacijskih ukazih za Belgijce v Katangi, ki naj bi se vključili v »zbor prostovoljcev«. Pripomnil je: »Izključiti je treba nevtralizacijo tudi pod nadzorstvom OZN, belgijskih oporišč v Kamini in Ki-toni, od koder bodo morale belgijske čete oditi. Nočemo nobenega tujega oporišča več v Kongu. Noben del kongoške-ga ozemlja se ne sme odtegniti suverenosti Konga«.
Etiopski cesar Haile Selasi je po predhodnem sporazumu z Združenimi narodi povabil državne poglavarje Maroka,
ne, ZAR in Sudana, naj se zberejo na konferenci, zato da rešijo krizo v Kongu.
V soboto je Haile Selasi dobil od Hammarskjoelda sporočilo o incidentih v Stanleyvil-lu. Takoj zatem je poslal Maroku, Gvineji, Sudanu in Maliju brzojavko, v kateri poudarja potrebo enotne politike glede Konga, da se zajamči izvajanje resolucij Varnostnega sveta in da se reši kriza, »ki se nadaljuje zaradi ambicij nekaterih posameznikov, ki iščejo svoje lastne interese«.
V odgovoru Hammarskjoeldu ponavlja Haile Selasi to idejo in izjavlja, da bi neuspeh sedanje konference v Leopoldvillu lahko imel hude posledice za afriško celino. V pismu zahteva sestanek konference najvišjih predstavnikov afriških neodvisnih držav in izreka prepričanje, da bi ta konferenca lahko odpravila vse težave.
Hruščev jutri na Finskem
HELSINKI, 31. — Danes so v Helsinkih objavili program obiska Hruščeva na f inskem. V nedeljo se bo dve uri raz-govarjal s predsednikom Kek-konenom. Hruščev bo prišel v Helsinki v petek popoldne skupno s sovjetskimi funkcionarji in s finskim poslanikom v Moskvi. Na postaji ga bo sprejel predsednik Kekkonen. Zvečer bo Hruščev gost predsednika vlade na večerji. V soboto zjutraj bo šel h Kek-konenu in mu voščil ob njegovem šestdesetem rojstnem dnevu. V soboto zjutraj bo i-mel dveurni razgovor s predsednikom in zvečer se bo vrnil v Moskvo.
 ............mul,mn|„|M
Velik odmev po vsem svetu na Titove izjave o Kongu
Uspeh beograjskega sejma tehnike Rekorden pridelek pšenice in rži
rih želi general vedeti mnenje ostalih zahodnoevropskih zavezniških držav.
Kakor piše nocoj «Le Monde«, ni bilo nobenih predlogov«, temveč je šlo samo za «nasvete», Katerih glavno jedro naj bi bilo potreba periodičnih političnih sestankov predsednikov vlad ali zunanjih ministrov in te sestanke naj bi pripravila in koordinirala stalni tajnik n tehnične mednarodne komisije.
Tudi nizozemski zunanji minister Luns je po današnjem razgovoru izjavil, da so bili današnji razgovori samo infor.
Večino nizozemskih podjetij je indonezijska vlada že zaplenila.
Zahteva ukrepov proti Japonski pa je v zvezi s sklepi japonske vlade, da dovoli nizozemski nosilki letal »Karel Doorman«, ki se vrača z »demonstracije sile« ob Novi Gvineji, da 'pristane v japonskih pristaniščih. Indonezijska vlada je zaradi tega protestirala.
Danes sprejeta resolucija zahteva zaplembo vseh nizozemskih investicij v Indoneziji, poziva na solidarnost drugih držav, zlasti držav Azije in Afrike, te. poziva prebi-
mativnega značaja in da bodo valstvo, naj bedi nad nevtral-tem sledili drugi. Razgovori nostjo in naj nastopi proti o skupnem tržišču pa so bili izzivalnim dejanjem Nizozem «zaupnega značaja«.	fcev.
BRUSELJ, 31. — Predsednik vlade Eyskens je po današnii seji vlade odšel na razgovor n kralju. Po razgovoru je izjav’1 časnikarjem, da je naletel na težave in ni mogel še pripraviti novega seznama vlade. Dodal je, da bo seznam morda objavljen jutri. Poudaril je, da ni pripravljen odpovedati ?e svojem j programu, ki je program »popolnega finančnega ozdrav.jenja« in ta program je »senzacionalen« ter «ni mogoče o njem diskutirati«. Izreden proračun zreduciran na postavke, »kakršnih ni bilo videti mnogo let, bo omogočil povečanje investicij, ki so potrebne za gospodarski razmah«.
Eyskens je dejal, da je sanacija splošnega položaja potrebna po dogodkih v Kongu in da je namen načrta za gospodarski razmah izkoristiti razpoložljivo delovno silo, povečati proizvodnjo in proizvodnost, povečati izvoz, tako da bo mogoče zvišati mezde. Zaradi dogodkov v Kongu mora sedaj Belgija iskati možnost, da prodre na tuja tržišča.
Zatem je Eyskens izjavil, da Belgija ne bo prekršila svojih tradicionalnih mednarodnih obveznosti, toda «kot suverena država bo sama odločala o svo-
pravljen je bil program varčevanja za okoli deset milijard belgijskih frankov in del teh prihrankov se bo nujno tikal tudi državne obrambe, socialnih izda"kov in drugih postavk. Za izvrševanje tega programa bo potrebno določiti nove davke za znesek, ki bo enak izgi* bam .katere je Belgija utrpela v Kongu.
Avstrijski vojaki za
DUNAJ, 31.	— Hammar-
skjoeld je zaprosil avstrijsko vlado, naj da	na razpolago
svoje čete za OZN v Kongu. Hammarskjoeld je zaprosil posebne oddelke za veierinarsko in poštno službo. Avstrijska vlada pa je odgovorila, da mora še proučiti	vprašanje, ali
bi pošiljatev avstrijskih čet v Kongo bila v skladu z avstrijsko nevtralnostjo, posebna komisija pravnikov, ki jih je imenovala vlada, zadevo sedaj proučuje.	Podtajnik v
obrambnem ministrstvu je izrekel osebno mnenje, da bi bilo za ugled Avstrije potreb-
Iirzuva	u*J	aeuiict	uviucaia	u	o»ir	«7», vr„V.„v>
jih	vojaških	proračunih«.	Pri-	no pomagati OZN. «Nobena
država, in seveda niti Avstrija, je dodal, ne more vedeti, ali se ne bo nekega dne znašla v takem položaju, da bo morala zahtevati pomoč OZN. Seveda moramo prej proučiti možnosti, ki jih imamo. Mnenja sem, da je OZN družba za vzajemno zavarovanje. O zadevi bi morali predvsem vprašati mnenje parlamenta.«
Ker pa avstrijska vojska nima takih oddelkov, kakršne je zahteval Hammarskjoeld, razmišljajo, da bi našli civilne živinozdravnike in poštne strokovnjake, ki bi lahko kot prostovoljci služili v Kongu. Vsekakor se bodo pristojni organi dokončno izrekli o zadevi, takoj ko jo bodo proučili.
Pripravljenost
v vsem
BAMAKO, 31. — Radio je sporočil iz Bamaka, da je ministrski svet Malija sklenil razglasiti stanje piipravljenosti na vsem ozemlju Malija.
Kakor poročajo iz Pariza, bo predsednik federacije Mali Mo-bido Keita prišel v petek zjutraj v Pariz na razgovore z de gaullom.
pade 7.1 milijarde na izvozne kupčije in 5.8 milijarde na uvozne. Največ izvoznih kupčij je sklenilo jugoslovansko podjetje Jugo-Auto, ki je prodalo Turčiji avtobuse v vrednosti 220.000 dolarjev. Danes je sejem obiskala med drugim tudi češkoslovaška gospodarska delegacija, ki je včeraj prispela v Beograd na trgovinska pogajanja.
Jugoslovanske tovarne motorjev in motornih vozil bodo do konca letošnjega leta proizvedle nad 79.000 avtomobilov, avtobusov, tovornih in motornih koles. Velik del letošnje _ proizvodnje je namenjen široki uporabi. Računa se, da bo Jugoslavija leta 1960 imela desetkrat več avtomobilov in motornih koles kot leta 1939,
Po predhodnih podatkih bo letos Jugoslavija proizvedla 424.000 vagonov pšenice in rži. Pred vojno, v najboljšem letu 1939, je Jugoslavija proizvedla okrog 315.000 vagonov pšenice in rži.
LJUBLJANA, 31. — V tovarni ((Saturnus« je bila danes komemorativna slovesnost, posvečena bivši delavki in članici KPJ Vidi Pregare, ki so jo fašistični okupatorji 31. avgusta leta 1942 po hudem mučenju ustrelili. Po komemoraciji so odkrili poprs-je 22-letne revolucionarke, ki je rajši umrla, kot pa da bi izdala svoje tovariše.
 «»-------
Konj le ne odobrava kompromisa
VIENTIANE, 31. — Kapetan Kong Le, ki je vodil nedavni državni udar v Laosu, je poslal ministrskemu predsednika Suvari Fumi brzojavko, s katero zahteva, naj se iz nove vlade amakneta general Fumi Nosavan in finačni minister Ipeng surriaday. Kong Le pravi, da to v nasprotnem primeru zahteval odstop celotne vlade in ho spet vojaško nastopil.
Suvana Fuma je prišel danes z letalom v Vientiane in je začel pogajanja s poveljniki padalcev, ki so bili izvršili dr« žavni udar.
V Luang Prabangu je vseh 47 poslancev soglasno glasovalo za novo vlado. General Fumi <e bil imenovan za notranjega ministra in je voditelj protirevolucionarnega gibanja ter ima baje na razpolago dva tisoč vojakov, ki so razmeščeni okoli prestolnice Vientiane.
Kapetan Kong Le, ki je prevzel oblast 9. avgusta z državnim juarom, je oba označil za izdajalca in je zahteval njuno odstranitev iz vlade. Kong Le ugovarja tudi proti drugim članom orejšnje vlade, ki so vključeni v novo vlado.
Vrem* včeraj: najviija temperatura 24.4, najnižja 15.2, ob 19.
uri 25.5, zračni tlak 1011 narašča, veter 18 km severozahodnik, vlage 59 odst., dežja 40.5 mm. nebo jasno, morje razburkano temperatura morja 22.4 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 1. septembra
Mladen
Sonce vzide ob 5.25 in zaton.e ° 18.44. Dolžina dneva 13.19. Lun V2ide ob 15.51 in zatone od Jutri, PETEK, 2. septembra
Stefan
Zadovoljstvo ob odločitvi ministra za državne udeležbe
Za uveljavitev organskega načrta je potrebna nadaljnja enotna borba
Pomembni izjavi obeh sindikalnih organizacij, ki poudarjata, da je dosežen samo obrambni uspeh - NSZ podčrtuje nujnost nadaljnje enotne akcije - Izjava KPI
Sklep vlade, da ostane v Trstu projektivni biro CRDtA, je bil včeraj v ospredju razprav in komentarjev tržaških gospodarskih in političnih krogov. Vsi poudarjajo, da je to rezultat enotne akcije in odločnega stališča, čeprav skušajo razni krogi in med njimi predvsem KD, postaviti v ospredje svoje delovanje. Pomembno je tudi, da se v vseh izjavah poudarja nujnost, da se z akcijo nadaljuje, saj je Trst dosegel samo to, da mu važnega urada niso odvzeli, medtem ko je treba doseči nove pozitivne ukrepe.
Tržaška gospodarska delegacija se je vrnila v Trst ob 18.35 z vlakom iz Rima. Na postaji je rupan Franzil dal krajšo izjavo v kateri je poudaril, da je delegacija naletela pri vlad. na razumevanje, kar je ugoden znak tudi za reševanje drugih vprašanj. Posebej je podčrtal vlogo ministrskega predsednika Fanfa-nija in ministra za državne udeležbe Boja.
Seveda pa ne gre samo za dobro voljo vlade, temveč zlasti za enotni nastop vseh tržaških krogov in prav tako enotno podporo celotne dežele, kar vse je bistveno pripomoglo, da je vlada upoštevala tržaške interese in tudi izpremenila svoje stališče. Prav ta dejstva pa podčrtujeta obe sindikalni organizaciji, ki sta včeraj izdali uradni sporočili.
Tajništvo Nove delavske zbornice CC.IL ugotavlja, da so z zadovoljstvom sprejeli izjavo ministra za državne u-deležbe, da ostane projektivni urad CRDA v Trstu. Ta važen uspeh je rezultat enotne akcije delavcev, ki jih je podprlo vse mesto, kar je prišlo do izraza med splošno stavko in veličastno manifestacijo 22. avgusta.
To še enkrat potrjuje pravilnost stališča CGIL, da je enotna borba nujni predpogoj za uspeh. Vendar pa je sedanji uspeh samo enostavna obramba že obstoječih gospodarskih ustanov in je zato treba nadaljevati z akcijo, da se izvede organsk' načrt ukrepov za modernizacijo in okrepitev podjetij IRI in za obnovo celotnega gospodarstva.
Tajništvo CGIL poziva delavce naj na delovnih mestih okrepe borbo proti gospodarskemu propadu in za uveljavitev znanih zahtev glede podjetij IRI, pomorstva itd.
V zvezi s sklepom deželnih sindikalnih organizacij CGIL, UIL in CISL je tajništvo CGIL že predložilo vsedržavnemu tajništvu CGIL, naj zahteva čimprejšnji sestanek z ministrom za državne udeležbe in odgovornimi predstavniki IRI, s katerimi je treba razpravljati o finančni politiki IRI in o investicijah IRI v Trstu in drugih pokrajinah.
Tajništvo je sklicalo sestanek izvršnega odbora, tajništev kategorij in članov notranjih komisij za petek ob 13.30.
Tajništvo Delavske zbornice je izdalo podobno sporočilo, v katerem poudarja važno vlogo Delavske zbornice v tej borbi in ugotavlja, da se ni mogoče ustaviti na enostavnih obrambnih pozicijah, temveč je treba nadaljevati z napori za okrepitev vseh gospodarskih struktur. Zato tudi vse sindikalne organizacije zahtevajo razgovor z ministrom za državne udeležbe.
Včeraj je izdalo izjavo tudi tajništvo Neodvisne socialistične zveze, ki ugotavlja zadovoljstvo vseh tržaških delavcev in vseh delovnih ljudi Trsta ter dežele zaradi uspešnega rezultata, ki je bil dosežen na osnovi odločnega in splošnega protesta tako, da je vlada bila prisiljena intervenirati.
Neodvisna socialistična zve ja podčrtuje, da morajo zadovoljstvu slediti tudi ugotovit-
ve, da obstajajo v Trstu objektivni pogoji, da se ustvari širok in učinkovit sporazum in da se še bolje, kot v preteklih tednih, ustvari enotna akcija, ki bo prisilila vlado, da prouči in reši še vedno številna odprta življenjska tržaška vprašanja. S tem bi se končno pričelo z reševanjem vprašanj v korist Trsta in prebivalcev in z delom za okrepitev ter razvoj tržaškega gospodarstva.
Tržaška avtonomna federacija KPI v daljši izjavi ugotav. lja, da je uspeh rezultat enotne velike borbe, ki jo je vodil delavski razred in podpiralo vse prebivalstvo ter da je pri tem molčal samo vladni generalni komisar. Tržaški položaj pa ostane težaven in je zato treba z borbo nadaljevati, da se dosežejo stvarni ukrepi in da se izvede organski načrt ozdravitve in okrepitve tržaškega gospodarstva. Federacija KPI poziva vse de. lavce na enotno borbo.
Tržiški župan Cuzzi je izdal daljše sporočilo občinske-
mu svetu in vsemu prebivalstvu, v katerem poudarja pomemben uspeh in se zahvalju. je tržaški delegaciji. Tudi tržiški župan nakazuje, da so potrebni nadaljnji napori.
Izvršni odbor FSDI je z velikim zadovoljstvom sprejel vest o uspešni akciji, da se v našem mestu ohrani projek. tivni biro CRDA.
To se je lahko doseglo le s podporo raznih strank in z mobilizacijo delavstva, ki ga j® podprlo vse mesto. Z vlado, posebno pa z ministrskim predsednikom Fanfanijem, je treba začeti razgovore, da se sestavi in izvede organični načrt za tukajšnje gospodarstvo.
Včeraj se je sestal upravni svet GRDA pod predsedstvom ing. Pacchiarinija. O sestanku niso izdali nobenega sporočila in se je samo izvedelo, da so razpravljali tudi o projektivnem biroju in da so sklenili, da se bo sestala skupščina deL ničarjev 29. septembra.
  «»-------
O Poslanec KD Mariano Pintus, ki je član poslanske
komisije za zunanje zadeve, je sinoči predaval o temi »Zunanja politika krščanske demokracije«.
Letnik 1980 na nabor
Danes pojdejo na nabor prvi mladeniči letnika 1930, ki bodo morali odslužiti vojaški rok. Prvi so na vrsti mladeniči iz miljske občine, ki se bodo predstavili komisiji v Drevoredu Miramare 111 še jutri, pojutrišnjem bodo prišli na vrsto mladeniči iz ostalih manjših občin našega področja, od 5. do 30. septembra pa bo vršita na mladeničih iz tržaške občine.
Mladeniči letnika 1929 pojdejo na nabor od 5. oktobra do 5. novembra, letnik 1928 pa pride na vrsto od 10. novembra do 7. decembra letos. Po naboru bodo mladeniči teh dveh letnikov dobili začasne vojaške odpustnice, kar pomeni, da jim ne bo treba odslužiti vojaškega roka.
Včeraj dopoldne ob 10.30
Predstavnikom brodarjev izročena «British Comet»
Oktobra bodo ostala splavisča v ladjedelnici Sv. Marka prazna!
Predstavnikom brodarjev je bila včeraj dopoldne izročena turbocisterna »British Comet«, ki so jo zgradili v ladjedelnici Sv. Marka za družbo «BP».
Nova ladja je dolga 208,17 m in široka 26,21 m ter lahko v svojih cisternah prevaža 48.000 kub. m tovora. Ladja bo lahko ob polnem tovoru razvila J.7 milj brzine na uro.
Na ladji so še posebno dobro urejeni prostori za posadko, ki imajo tudi klimatič-ne naprave m druge pridobitve moderne ladijske tehnike. Za osvežitev bo mornarjem na razpolago celo bazen.
Motorje «British Comet« so zgradili v Tovarni strojev Sv. Andreja. Ladja se je na poskusnih vožnjah odlično obnesla in je ves ladijski ustroj brezhibno deloval.
Z izročitvijo te ladje se je
Čitajte in Urite
PRIMORSKI DNEVNIK
izpraznilo še eno splavišče. Trenutno je v gradnji še ena velika petrolejska ladja, ki bo menda dograjena v oktobru, potem pa bodo splavišča ostala prazna.
Protest proti reformi filozofskih fakultet
Sekretariat filozofske fakultete na tržaški univerzi je odobril protestno resolucijo, da ne bi višji svet za javno vzgojo odobril osnutka reforme filozofskih fakultet.
Resolucija poudarja, da so pred časom vladne oblasti ob. ljubile, da bodo osnutek ponovno proučile in spremenile, kar bi bilo nujno potrebno spričo važnosti in pomena, ki ga imajo filozofske fakultete za kulturni in civilni razvoj italijanske družbe. Na teh fakultetah bi se namreč morali bodoči profesorji primerno pripraviti na svoj poklic in poslanstvo.
llllllllllllllllllllimilllllllllUllllllltlllllHIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIlIHIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllIHlUlllllllllllHIIIIHIIlllllllHlllllllHllllllllllllHIllllllilHIllMIIHHIIIIIIIII
Včeraj v dopoldanskih urah dve hudi prometni nesreči
Mladenič iz Bazovice izgubil življenje
Jugoslovanski	avto	tr
Prva nesreča se je zgodila pri Katinari, kjer je mladenič z vso silo zavozil v prikolico kamiona in bil na mestu mrtev, druga pa na križišču s pontebsko avtocesto pri Opčinah, kjer je avto silovito zadel v prikolico avtocisterne
Medtem je prispela tudi pa-1 oče in hči objela ter nemo
m
Danilo Križmančič
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI B-IL
TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL ** Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA k. 20 - Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vaak mm
v iirini enega »tolpca: trgov-ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
J:
Mesečna 480 lir. - Vnaprt': :rtletna 1300 Ur. polletn_ 2500 Ut, celcietna 4900 Mr — Nedeljska Številka mesečno 100 Ut, leuio 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 diri, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun:	Zalolnlttvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT,	DZS, Ljubljana, Stri'
tarleva	ul. 3-I„ tel. 21-928, te-
koči račun pri Komunalni ban m *	LJublJam «00-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat
Včeraj v dopoldanskih urah je prišlo do dveh hudih prometnih nesreč na cestah, ki peljejo v Trst. Nekaj čez sedmo uro se je smrtno ponesrečil v bližini Katinare 23-letni Danilo Križmančič iz Bazovice 127 pri trčenju s težkim kamionom. Nekaj pred poldnevom pa je prišlo pri Opčinah do trčenja med težko avtoci-sterno in jugoslovanskim o-sebnim avtom H 16063, s katerim so se peljale 4 osebe. Ena izmed teh. in sicer 44-letni Ljubo Ivulič iz Splita, leži v splošni bolnišnici v smrtni nevarnosti.
Do prve nesreče je prišlo ob 7.20 in pri njej je izgubil življenje mlad fant iz Bazovice, Danilo Križmančič, ki bi prav jutri moral dopolniti 23 let svojega življenja Ko se je deset minut prej Danilo odpravljal na delo v Borgo S. Sergio, kjer je delal kot zidar pri tvrdki Stignano ni gotovo niti pomislil, da ga na tr-biški avtocesti v bližini Katinare, prav tam, kjer se odcepi na levo stranska pot na Ka-tinaro, čaka smrt. Mudilo se je, ker bi moral priti pravočasno na delo. Veselo je zasedel svoj skuter ter se odpeljal. Ko je prišel na avtocesto, je zaobrnil na levo ter pognal vozilo navzdol po gladkem,cestišču, ki vzbuja večkrat v človeku varljiv občutek gotovosti
Ob tisti uri je vozil po tr-biški cesti težak kamion s prikolico, ki je last goriške tvrdke SAGI. Šofiral ga je 24-letni Paolo Puntin, ki stanuje v Gorici, v Ul. Nazario Sauro 7. Prihajal je z Opčin ter je bil namenjen na Katinaro, kjer bi moral raztovoriti gramoz. Takoj za kamionom se je peljal z osebnim avtomobilom 63-let-ni Franc Dolenc iz Ul. Ricrea-torio 63 na Opčinah. Danilu se je posrečilo, da je prehitel osebni avto ter se je ravno pripravljal, da prehiti tudi kamion. Zaradi naglice, ali pa zaradi nepazljivosti, ni videl, da je kamionist nakazal z levim smerokazom, da namerava zapustiti avtocesto ter zapeljati na pokrajinsko cesto, ki čez nadvoz pelje na Katinaro. Ni imel niti toliko časa, da bi pritisnil na zavore, ko je že treščil v zadnji levi del prikolice, ki ga je odbil na tla prav pod zadnja kolesa, ki so zavlekla nesrečnega mladeniča nekaj metrov naprej Groznemu prizoru je prisostvoval samo Franc Dolenc, ki kot smo že omenili, je vozil nedaleč od kamiona. Takoj se je z vso naglico odpeljal na Katinaro, kjer je javil policij ski postojank:, kaj se je zgodilo nedaleč od vasi. Policijski agenti so takoj poklicali telefonično rešilni avto RK in [ odšli sami na kraj nesreče.
trulja cestne policije pod poveljstvom kapitana Raffaela Troncija, kateri pa ni preostalo drugega, kot da pokrije s platnom truplo mladega ponesrečenca. Takoj nato so policijski agenti uvedli preiskavo o vzrokih, ki so povzročili nesrečo.
Tudi uslužbencem RK, ki so malo kasneje prišli na kraj nesreče, ni preostalo drugega kot ugotoviti, da je Danilo u-mrl hipne smrti zaradi težkih poškodb na lobanji in na prsih.
Medtem se je zla novica o mladeničevi smrti bliskovito razširila t-udi po Bazovici. Neki domačin Je šel na Križ-mančičev dom, kjer je skušal z vso opreznostjo pripraviti domače, pokojnikovo mater, o-
' . T" *	~	1
zrla v Danilovo truplo. Vsi prisotni so bili globoko ginjeni zaradi tragičnega prizora, ki se jim je nudil.
Potem ko je policija končala preiskavo, je namestnik državnega tožiica odobril, da se Križmančičevo truplo prepelje v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je sedaj na razpolago sodnim oblastem.
Kot smo že omenili, bi moral Danilo Križmančič slaviti jutri svoj 23-letni rojstni dan. Izhaja iz zavedne slovenske bazoviške družine. Njegov oče je član odbora Kmečke zveze, a on sam je sodeloval pri pevskem zboru »Lipa« v Bazovici. Bil je priden, delaven mladenič, ki je svoj čas obiskoval razne večerne tečaje ter se tako strokovno usposobil
Druga nesreča, kot smo že omenili, se je zgodila okoli 11.30 na Opčinah, in sicer na križišču pokrajinske ceste, ki pelje v Trst, s trbiško avtocesto. Jugoslovanski osebni avto je prihajal z Opčin ter je bil namenjen v mestno središče. Na njem so se peljali 44-letni Ljubo Ivulič iz Splita ter njegova žena Nada Ivulič in zakonca Srečko in Milena Petričevič, stara 27 odnosno 25 let, ki stanujeta prav tako v Splitu.
Kako je prišlo do nesreče? Zelo verjetno je, da Srečko Petričevič, ki je šofiral, ni o-pazil, da je v tistem trenutku semafor na križišču kazal rdečo luč, ker je bil odprt prehod za vozila, ki so prihajala po trbiški avtocesti. Dejstvo je, da vozač ni niti za las zmanjšal hitrosti, kar_ je napotilo službujočega stražnika civilne policije v prometni kabini, ki je opazil voza-čevo namero in istočasni prihod težke avtocisterne na križišče, da je skočil na plan, zažvižgal in skušal zaustaviti r. mahanjem rok jugoslovanski avto. Vse pa je bilo zaman. Avtocisterna, ki je prihajala po avtocesti proti Ses-ljanu, je bila že na sredini križišča, ko se je osebni avto zaletel z vso silo med štiri kolesa prioklice. Prizor, ki se je nudil takoj nato gledalcem, je bil strahoten. Osebni avto je bil dobesedno zmlet zaradi strahovitega udarca in le čudoviti sreči je treba pripisati de;stvo, da ni prišlo do hujših posledic za štiri potnike. Šofer kamiona je takoj pritisnil na zavore, kliub temu pa je potegnil s seboj o-sebni avto še kakih 15 metrov.
Na odcepu ceste, ki ga kaže slika, je nesrečni Danilo Križ-mančič izgubil življenje. Puščica na sliki kaže položaj kamiona, ko je vanj zadel nesrečni mladenič
četa in sestro na neizogibni udarec. Rekel jim je, da se je Danilo *e laže ponesrečil. Oče in sestra sta se takoj odpeljala z nekim poltovomikom na kraj nesreče, kjer sta kmalu spoznala, da se je zgodila nepopravljiva tragedija. Pod vtisom nenadomestljive izgube sina in brata sta se
za zidarski poklic. Letos bi moral k vojakom, da odsluži svoj rok, a so ga začasno o-prostili te obveznosti, ker je njegova mati bolna.
Ob priliki te nepopisne tragedije uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika« izrekata družini Križmančič najgloblje sožalje.
Mimoidoči so takoj priskočili na pomoč ponesrečencem ki so jih z vso naglico prepeljali z osebnimi avtomobili v splošno bolnišnico. Pri nesreči se je najhuje poškodoval Ljubo Ivulič, kateremu so zdravniki ugotovili možni zlom zatilnika, možni zlom čeljusti, razne poškodbe na glavi ter možganski pretres Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Ivuličeva žena Neda pa je imela več sreče. Poškodo-vala se je po levem sencu po desni čelni kosti ter po nogah. Ugotovili so ji možganski pretres, a na II. kirurškem oddelku se bo morala zdraviti približno deset din. Tudi ostala dva zakonca sta se več ali manj poškodo-
*
/
vala. Petričeviču, ki je šofiral, so ugotovili poškodbe na čelu, na levem sencu in levi lični kosti ter rahel možganski pretres. Ozdravel bo v približno 10 dneh. Njegova žena Milena si je pa zlomila levo stegnenico ter se pobila po levi lični kosti. Ozdravela
Železniška konferenca
Včeraj popoldne se je nadaljevala železniška konferenca o direktni tarifi Trst-Ma-džarska, na kateri sodelujejo železniški strokovnjaki Italije, Madžarske, Jugoslavije in Avstrije.
Včerajšnje zasedanje jje potekalo v prisrčnem vzdušju in se pričakuje, da bo danes popoldne prišlo do sporazuma, ki naj bi novo tarifo uveljavil začetkom prihodnjega leta. Nova direktna tarifa naj bi znižala cene prevoznim stroškom in tako olajšala tranzitni promet med Trstom in Madžarsko ter obratno.
Predvidevajo, da bo sporazum parafiran danes okoli 17. ure.
Tečaj
o evropskih prevozih
Včeraj se je na tržaški univerzi nadaljeval tečaj o evropskih prevozih. Ravnatelj trgovinske in prevozniške službe italijanskih državnih železnic prof. Santoro je nadaljeval svoja predvčerajšnjim začeta izvajanja in je analiziral postavke prevoznih stroškov, njihovo harmonizacijo in koordinacijo v okviru evropske skupnosti.
Udeleženci tečaja, skupaj kakih 40 strokovnjakov, so se zvečer udeležili večerje, ki jo je priredila Tržaška letovi-ščarska in turistična ustanova, potem pa so si ogledali obe predstavi «Luči in glasovi« v miramarskem gradu.
( ŠOLSKE VES "N
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1960-61 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. septembra 1960.
Pojasnila se dobijo v tajništvu.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem ro-ku šolskega leta 1959-1960 dne 9. septembra 1960 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
Ravnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960.
Ravnateljstvo obvešča vse pri-
(sprejemni za licej. vs!,0P!'!t|54S redm) v jesenskem roku ^ s
danes, 1. septembra ob ||t pismenim izpitom iz s*cve ^
j tu	:
Ravnateljstvo Državnega skega tehničnega zav£f v
venskim učnim jezikomi .. po. sporoča, da se bodo zac p3. pravni in razredni i*P pj. nes, 1. septembra 1360,,_e «■ smeno nalogo iz slovenj -^ sposobljenostni izpiti P* D]Sine-tek 9. septembra 1960 *
L C tv C7. dtjj-tciirDio	*Xi«P
no nalogo iz italijanšcin . ^ Razpored izpitov j* 10 na oglasni deski zavoaa.
Vpisovanja za šolsk»let°a$i
19(4
rpijviuujv “ --------- X4 »rrt
1981 sprejema tajništvo
vsak dan od 10.	196O
m
sicer do 25. septembra
Podroona navodila za
vpis 1
zadete, da se prično vs> popravni izpiti danes, 1. septembra
Našli so ga nezavestnega na stopnišču
bo v 40 dneh.
Nekaj minut čez 12. uro včerajšnjega dne so prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa na II. kirurški oddelek splošne bolnišnice 50-letnega trgovca Antonia Russicha iz Ulice Valdirivo 8, kjer se bo moral zdraviti kakih deset dni. Zdravniki so mu ugotovili večjo podplutbo na desnem sencu in pretres možganov.
Ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil možakar v nezavestnem stanju ter ni mogel spregovoriti niti besede. Uslužbenci Rdečega križa so ga bili našli malo poprej na mostovžu prvega nadstropja v poslopju št. 27 v Ul. Torre-bianca.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
ob 8.30 po urniku in razporedu ki sta objavljena na šolskih vratih.
Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča starše in dijake, da se je že pričelo vpisovanje za prihodnje šolsko leto i-n da se vrši vsak dan od 10. do 12. ure. Dijaki, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. potrdilo o pre-cepljenju, 3. potrdilo o zdravih očeh. 4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsi izpiti se bodo pričeli danes 1. septembra ob 8.30 po raz-poredu, ki je objavljen na oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini in z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960 na ravnateljstvu tečaja v Nabrežini, Trg sv. Roka.
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da se pričnejo vsi poprav, ni izpiti danes 1. septembra ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni deski zavoda.
Vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od in do 12.
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Roja-n, Ulica Montorsino št. 8, III. nadstropje), sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1960-1961 vsak dan do vključno 25. septembra 1960. Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred morajo predložiti nasled-nje dokumente: rojstni list izdan od občinskega urada, potrdilo o precepljenju koz in spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole.
Istočasno obvešča vse prizadete, da se prično vsi popravni izpiti danes, 1, septembra ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni deski šole.
OBVESTILO. Trgovski strokovni tečaj na Katina-ri javlja, da se začnejo popravni izpiti danes 1. septembra t. 1. po razporedu,
bijo prosilci voda.
tajništvu
Moderno 16.30 in 2L30 j^jii *
narečju «Oggi a mu .IenotiJ ti«, Jole Silvam. F- ‘ pticr Sledi film: »Grolica je«	r
Fenice 16.00 »Razsodba«, nin, _ M. Vlady.   v oglf
Excel’sior 16.00 »Drama 0 dalu«. O. VVell-es. J- . n>f
Filodrammatico 16.30 «•
ličev«, Cristopher Lee. vedano mladini.	.	.	sttt
Grattacielo 16.00 «_Za *>
hu», V. Tog-nazzi,	te	i*
16.00 «Zla'a
Supercinema
C»— — m- •• *»■-*	flfV
Arcobaleno 16.00 «9,l'n°innaJaI11
rišče«, Grace Kelly >“ Stevvart.	...	„	venffl!
Aurora 16.30 »Kralji« ' gri* Alabarda 16.30 «FlamSKa D. Ladid. Teehnicolor- dip]nt» Capitol 16.30 «Nel blu di blu«. Modugna , d Garibaldi 16.30 »Dežurni
tar«, M. A^na. nje Cristallo 16.30 «Obl«8anJ
AH*
cheso-v«.	,i,ibeznl
Impero 16.30 »Velike '1 stoletja«.	..	„„a. p»l"
Italia 16.30 «Fonoči Paae lan«, Marina Vlady- prt' Massimo 16.00 ((Kraljevin, poli-
cije«. Teehnicolor,
Chelo
16.#1
so. Zadnji dan.	0j	i»--.
Astoria (bivši San Marcem,
((Vroči samokresi v Mark Stever.s. _	Ut
Vittorio Veneto 17.00 Scotland Yardu». h. prflj Marconi 16.30 «Na ri>bu W da«, Teehnicolor, 9 in ro°' Ideale 16.30 «Roulotte »
te«.
Savoha 16.00 »Sodnik«,
S*
sard, J. Suarez. 0t>u.panceV*
lu^e objavljen na šolski oglasni
Na sliki vidimo razbit jugoslovanski avtomobil, v katerem >o se peljale štiri osebe, od katerih ena leži v bolnišnici v hudem stanju
Smola vrtnarja in kolesarja
na Katinari. Vpisovanja se vršijo vsako sredo od 9. do 12. ure
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim uč-
nim jezikom v Trstu sporoča, da se prično vsi popravni izpiti
Astra 16.30 «Otok Odeon Zaprto.
bETNI KINO Marconi 20.15 Glej zgor,3J-, Garibaldi 20.00 Glej zf fj.’ M|r Skedenj 20.00 «Va*pn„ doletnim prepovedan«-
KINO
ŠKSDt!}
predvaja	>
ob 20. uri cin
barvni I'lm:
vampiR-J1
(I vampir')
16. ^
Mladini pod
vstop prepoved8
mm m
predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 18- 10 20. uri na prostem zabavni lilm:
jues
Občinski vrtnar Mario Sel-lar, star 55 let, iz Ul. R. San-zio 5-1, je včeraj zjutraj okoli
10. ure čistil dno bazena v mestnem parku na Trgu Carla Alberta. Nenadoma se mu je spodrsnilo ter je padel in se udaril z vso silo ob rob bazena. Skoraj tri ure kasneje se je sam podal v splošno bolnišnico, kjer so ga zdravniki pregledali. Niso sicer nič točnega ugotovili, vendar je možno, da si je Sellar zlomil 9. rebro na desni strani. Na
11. kirurškem oddelku se bo moral zdraviti približno 20 dni.
• • •
Včeraj je prispela v Trst skupina 45 francoskih tabornikov rodu '(Rdečega sokola«, ki so tukaj gostje tržaškega rodu »Modrj val«. Francoski taborniki so bili 18 dni v Jugoslaviji v Bosni v Dalmaciji in v Hrvaškem primorju na vabilo tabo rnikov z Reke. Prihodnje Isto bodo vrnili obisk jugoslovanski taborniki v Franciji. Francoski taborniki so doma iz Južne Francije, in sicer prva skupina iz Tolona, druga pa iz Toulose.
Ob 7.30 včerajšnjega dne so prepeljali z zasebnim avtom na I. kirurški oddelek 16-let-nega Maria Vasalla iz Ul. Pier della Franceesca pri Sv. Ivanu, ki se je bil malo prej ponesrečil s kolesom v Ulici Giulia. Zdravniki so ugotovili, da se je mladenič pobil po levem sencu in čelu ter da je
Potovalni urad «AURORA»
I RST, Ul. Cicerone št. »
PRIREDI IZLET NA VELESEJEM V
ZAGREB
dne 11. septembra 1961).
Vpisovanje do vključno 7. septembra letos.
začasno izgubil spomin. Pri sprejemu v bolnišnico je tudi bruhal.
Vasallo ni znal povedati nič točnega glede vzrokov svoje nesreče. Zelo medlo se je spominjal, da se je peljal s kolesom po Ul. Giulia ter da je z neznanih razlogov nenadoma padel na tla.
Tatovi so obiskali dve trgovini jestvin
Tudi včeraj so imele policijske oblasti precej posla z raznimi podvigi manj pomembnih tatov.
Ze ob dveh ponoči je 69-letni Antonio Susa iz Ul. Navali 44 prijavil komisariatu javne varnosti v Ul. delTUni-versita, da so malo poprej neznani tatovi vdrli v njegovo trgovino z jestvinami v Ul. Negrelli 2 ter odnesli dve steklenici žganja, ki ju je imel razstavljene v izložbenem oknu.
Štiri ure kasneje pa so a-genti letečega oddelka pohiteli v trgovino z jestvinami v Ul. De Amicis 9, ki je last Vittorie Linda vd. Muller, ki je bila prijavila, da so ji neznani tatovi odnesli 5 kg sira in 4000 lir. Zenska ni znala povedati, kdaj je prišlo do tatvine.
Predvčerajšnjim opoldne so pa neznanci ukradli Giovanni-ju Babudru iz Ul. Udine 25 moško kolo znamke «Bianchi», ki ga je bil pustil v hišni veži. Policija je tudi v tem primeru uvedla preiskavo, toda do sedaj še ni zasledila krivcev.
Mojstric
aa&rraa*
£.
GLASBENA MATICA
V TRSTU
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se prične danes 1.9.1960, od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure, v Ul. R. Manna 29/1, tel. 29779.
Za rovo vpisane učence bodo sprejemni izpiti v soboto 10.9.1960. od 9. do 12. ure.
Pričetek rednega pouka v ponedeljek 12.9.1960.
Poučujejo se klavir, violina, vs; ostali orkestralni instrumenti, stranski predmeti in harmonika.
# # *
Gojenci, ki so obiskovali podružnice šole Glasbene Matice v prejšnjem šolskem letu, bodo pravočasno obveščen; o dnevu in uri vpisa v sedežih podružnic.
RAVNATELJSTVO
X3XOCOOO(X)OQOOO'A>XQUI
00 VČERAJ 00 o*
- -	   0\rr	i.	-
ROJSTVA. SMRTI <*, st J*
Dne 31. avgusta l.Turt>ri
Trstu rodilo ~8	ejfflt
4 osebe, poroka je star'goK UMRLI SO: 23 *}>trli 1V sciuzzi Maura. “j.ocoa1’J >. 75-1 etn i
Vincenzo, 75-1 etn i
lo, 83-letna Cibci.
POROČILA STA Spangaro Pietro 'n Kljun Manja. .	^
NOČNA SLUŽBA u <"*
f(ff AČ
Dr. Codermatz, U,’.
Piero 2; De Colle, u sv-la 42; Depangher, ^ P 1; Alia Madonna d®.1 d° Piave 2; Zanetti-Test
Mazzini 43.
TRŽAŠKA KNJI6*
I rat - lil. m\.
«I-7H
Telelvu
V.° Vvlnkler:
SAR MATEJ#0 Peroci: PTJ-C^V
SO ODLETELE
Vsem prijateljem, sorodmkom in znancchV^) p>s
njamo žalostno vest, da je vči-raj tragično p1'1
DANILO KRIŽMANČIČ
old°e
Pogreb dragega pokojnika bo jutri pop01 '7. uri iz hiše žalosti št. 127 v Bazovici.
Žalujoči starši, sestra in ostalo s°r .gjar0-
Bazovica, Trst, Izola, Gradišče, Milan, PassaP1 Eperies, 1. septembra 1960.
| Četrtkova črtica J°hn Reed:
Cny,l\Zm sre£al v Mextko
toru. fiji °er pred Novim le-prarjj „ 3e difl domovine, ’*eriiani?narejeni surov A' tela ° sva hHela iz ho-Popj!a i „b! Pn Che Leeju Seni zvnn l'~and~J errV- so pori bamlr°V\ V zvoniku sta-*<*il?zaeJateirale dflgo Pico. ^Ivestrovo polnoč-
lAoVe!:klm vratom katedra-Je in i, f seninih poti Pia-tdaj Di(jnenin*^ uli° zbirale ® rimi n,l\~ Zda3 izginjajoče dobe v x	in	otožne	po-
10 Prihni^0 zavitih žena, ki
tel,CeTkeV- Iz ka-'Me s,Z,ikla ^a bledo-
? iudni	slabih	lojenk
50 Dpt; rians/ci glasovi, *em jjj, , Pesem; to pesem ^Panskem 0 nekoč na
h dva ^ee3u sva srečala
m* ti7tTr\čana- Bila sta
Co»arj0j0. ’ ki na vse od-
*Ct 'n Do?r,V te3 deželi sedem - M . m te l3udi.
tekel Prol !_ ženske, — je ’ so najbolj u-
22° o^' k> Se je ro-
Loktobra ri92o87 -in umrl briški	Je znan
? fevolurSn'kar’ Pesnik inii«a «War;, Njegova Pretresli SVPr	> ki s0
mret!S* mu ^ 1*1-
K!2na»je eni10 Slav° in f1 rifonistrv najresnej-vpiuci;en!st°v oktobrske re-
k^nih'am» -,časnikar u'
trl Joh|l Reprf	list0v je
Mi Z** v prvi sve-in aLtT vzhodni Ev-
Mi	v	Prvi sve-
?“ in aLt? vzhodni Ev-
E »fijostvi v Rusiji ter
?„val oktobrskim Že km !ta ,91V.
a£*' je bit
cia,- ^entskB naPredne-'■»Itstov “pega kluba so_
»/l1 »a kT1 svetovni » ejji J! -bu med vo-
urem- ^‘avske^st komun!-z	lista stranke in
J^ba »Mac -!Glas dela»'
rJ Reedove ,,nAmeričan»
tbril je*, t vJ‘Ee *Hči I, n'e avtor i e kateri so v revoiucdrjeve impresije * **"*	ki	‘n
Nun« -	--------------
le?ri°jo see"Ske na svetu, iti A kar am° dvakrat na !e sti, jg Se,««e njihove sto Cel» ne „	-h.	ni-	One
Po J,2oriejo °r°«jo. Prepro-’°J*klh ? kakega, ki mu
C. Ml Upaiajo.
>° 'Ur,?„nek° leP°
St	!! tam doli
dt 7" -Kdo’ bi 3B Pričel dru-k,j,\ ni * ntorda rekel, {e	spllen°: T°da za-
Ja> boni 0xpn',bl!o maT, C	Wenii ali ne.
tsk1 irUg? !7’ Oa je pre-<> so" y hkožive. Ja, h Iet-. sem tu že mol. ®eš,
L° &Š? htedllTJ je po-
*o,	0 sarru, "hu in on
S MhiiaJ^al. Takšni -7 '	’	ntnazani	di-
n .
čil ,, 5e jc Jl.enega po no-> VS°9°Por ^„°!ino vključi n, junici ac'
'J' si Vl Meričn le mdalje-7 S' b, *“n' ~ enmi-?Qnu» e* to n f zQodilo, če
W to, ,0
*to j uPol K. 3e rekel, če \ C “rieriš^e “m(riari či-
7	da tnske pred
N n! 3e Zakr • ,l aa ubil-e p°b!e-! to i® Pas ' er se nih-S ’jftt bi n"' ba spustil
n"1 dr^esa	“»'erf	trt
0ntt z»t), j sPola Združe-n°rim ^'stj -"adaljevai. — Nil l° <iršafj eal tn mi j0 rentno1 Mati J" ,varovati. ». nX«° hi v moji naH,±la*° bo-
e s’ je Zd,- Zdruie’ m0 Mi »val: -
-‘e[ l. držati ln mi jo
?ri*otn 1 slišan J" navovati.
7 a kLnehdo0 bJ rn°ji
nii K«ki n'0 slabo n0-V *rio ^ ženski, ° Vo”"and-Jer. ®tfo 'e t-eda , Jazi PTa' ftc .	Ptiezon Ga-
Afac
ki°>^il dz4i ^ "e‘
n Stin . istih 'n’ — se S(|s pU ti in dneh deklet,
Da ^'slil^dn’ ■” KUtere-0af>ii." 0a ne bSl 56 uje(? ^ bom nikdar
kV*"?*1, ti tPLVi Atneri-rino^J3 °nbdTŽiS ide cisto ' “ taeni dn ere to terier. aJ samo
S>"«	”
•».-
s , ieP t ^riPic n -°Val Ma-
0! toel. že ^dvajset let, 1-lČM'n on0 °z°, vspga riieb!,ži „c* nad>n niški \Sh l Mršnik na o j}lku neken, ’ Plavni
nam^ahiškem Vj°nta.' p °nta je h-, fa
M M , ri če,J bxl 'z
M M 3e r tnem Tom-
Sli 0 Sr SU°J°
Si n0tone,k Prišel ,■
*«»h* .rim ‘,d<t bi rt?0,1' n
S K M otrok - na
M Že ef°j brat .Ses‘naj. «il . k 'n.° !eto 36 delal
V>to ‘	j'
•et, ri)coa , anovan,e. naredi :a,lc fa5l‘‘ od mene,
toda nekoliko mehak. Vedno je govoril, kako ni lepo, če se človek pretepa in bori in sploh take stvari Nikoli me ni udaril, celo tedaj ne, ko se je razjezil name, ker je govoril, da sem manjši. Well, tam je bilo v hiši tudi neko dekle, s katero je moj brat že dolgo imel ljubezen. Tedaj mi je šinila v glavo neka prekleta misel, — Mac se je zasmejal, — to je pri meni vedno tako. Nenadoma r.isem vedel za nič drugega, razen, da moram to dekle prevzeti svojemu bratu. To sem storil dokaj hitro. Well, gentleman. In veste, kaj je napravilo to vražje dekle? Nekega dne, ko jo je moj brat ljubil, je rekla:
— Prav tako ljubiš kot Mac! — On je takoj planil, da bi me našel. Vse njegove miroljubne, protiborbene ideje so izginile. Razumljivo, za pravega moškega take ideje niso vredne piškavega boba. Bil je bled, da sem ga komaj spoznal, ko me je našel in iz oči mu je gorel ogenj kot iz kakega vulkana.
«Bodi preklet!» — je zavpil. — Kaj si storil z mojim dekletom? — Bil je visok moški in za trenutek sem se prestrašil. Toda potem sem se spomnil, kako je mehak in sem se pomiril.
«Če je ne moreš držati, jo pusti,» sem zavpil prej, preden sva se spoprijela. Bil je grd boj. Hotel me je ubiti, a jaz sem prav tako poskušal ubiti njega. Oči mi je pokril velik črn oblak in pobesnel sem in znorel. Vidite to uho? — Mac je pokazal na štrcelj svojega ušesa. — To je storil on. Toda jaz sem pogodil njega v cko, da z njim nikoli več ni videl. Skoro sva nehala uporabljati pesti. Brcala sva se, se davila in tolkla z nogami. Pravijo, da je moj brat zatulil vsakih nekaj minut kakor bik, a jaz sem odpiral usta in ves čas vreščal. Potem sem ga udaril nekam, kjer najbolj boli in on je padel kakor mrtev.
Mac je izpil svoj Tom-and-Jerry. Nekdo je naročil drugega. Mac je nadaljeval:
— Malo pozneje sem odšel na jug. a moj brat je vstopil v severozahodno konjeniško policijo. Gotovo ste že slišali o tistem Indijancu, ki je ubil v Victoriji nekega fanta. Well, mojega brata so poslali za njim in dobil je strel v pljuča. Po naključju sem obiskal svojce, bilo je to edinkrat, da sem šel domov, prav tedaj je prišel moj brat, da bi doma umrl. Pa si je opomogel. Spominjam se dneva, ko sem odhajal, on je ravno vstal iz postelje. Spremil me je na postajo in me prosil, naj spregovorim z njim vsaj besedo. Ponudil mi je roko, toda jaz sem se obrnil k njemu in ga ozmerjal. Malo pozneje je odšel zopet v službo in je umrl na poti.
— Za vraga, — je spregovoril prvi, — severozahodna konjeniška policijaI To mora bit. služba! Dobra puška in dober konj in nobene prepovedi lova na Indijance. To pomeni zame pravi šport.
— Ko govorimo o športu, — je rekel Mac, — največji Šport na svetu je lov na črnce. Ko sem zapustil Burlington, sem odšel doli na jug. Odšel sem, da bi so o-gledal svet od zgoraj navzdol. In ugotovil sem, da lahko praskam. Ah, ti tepeži, v katere sem se običajno zapletel!... Well, kakor je bilo, tako je bilo, izkrcal sem se na neki plantaži bombaža spodaj v Georgiji. Črnci so se bali in tako sem se prevzel. Dobro se spominjam tiste noči, ko sem sedel v svoji baraki in pisal sestri. Ona in jaz sva se vedno razumela, toda videti je, da se nisva rwgla sporazumeti z drugimi člani družine. Preteklo leto je imela težave z nekim trgovskim potnikom; če ga kdaj iztaknem, mu bom pokazal! Sedel sem torej in pisal pri luči majhne petrolejke. Bila je zadušljivo vroča noč in okenska mreža je bila polna mrčesa. Srbelo me je po vsem telesu. Nenadoma napnem ušesa in lasje so mi pričeli vstajati na glavi. To so bili psi, krvoločni psi, ki so se mi približevali, spuščeni v temo. Ne vem, fantje, če ste sploh že kdaj slišali lajati lovskega psa, kadar je lovil človeka. Vsak lajež lovskega psa je ponoči naj-samotnejši, najstrašnejši glas na svetu. Toda ta glas je bil še hujši od najstrašnejšega. Deloval je tako, da se mi je zdelo, kot da stojim v temi in čakam nekoga, ki me bo zagrabil za vrat in zadavil, ne da bi se ga mogel ubraniti. Približno čez eno minuto so bili psi vse, kar sem slišal, a nato se je nekaj zrušilo čez mojo ograjo in težki koraki so bežali ravno mimo mojega okna. Sliši! sem hropeče dihanje. Ali veste, kako diha trdoglavi konj, ko ga duši vrv okoli vratu? Torej tako. Z enim skokom sem bil zunaj in prišel sem še pravočasno, da sem videl
si prsui
— O, Mihec Lahko se je delat norca od daleč, ma bet tle u Trsti jen poslušat, kej so ledje vsega govorili, pej be te pasala voja, za se norčavat.
je še dosti. Vidi, zde j so nardili u zahodnem Ber-lini ano zborovanje tisteh Nemcev, ke so anbot živeli u tisteh krajeh, ke so zdej pod Polsko. Jen — se zna — de se
Ma, Jakec, ne stoj mislet, de je me- napraulajo, de bojo govorih od šakri kovne vseglih. Tudi jest sam tle rojen jen tle * fini. Zatu so jem na vzhodi prepovedali
doma jen me ne be blo prou, da be me aden reku: ben zdej bašta, zdej te bomo preložili pej kam drgam. — Ben, ma ku je videt, je vse pasalo jen tisti ufičjo bo ostau u Trsti.
hodet z anga Berlina u drugi. Jen spet so vsi forte jezni.
— Ma jest rečem, de so Nemci še zmi-ri nevarni jen de jemajo Rusi prou, de jeh držijo bol na kratko. Zatu ke nemški ge-
Taku pišejo. Ma je pej strašno dosti nerali jemajo še zmiri veliko muč jen
reči, ke se godi po sveti. Povsod nekej ziskavajo. Tam dol u Arabji so nardili an atentat na anga njeh krala. Ma jem ni ratalo jen so ubili samo anga ministra.
— E, jest zmiri pravem, de ni za se pahat naprej jen de je bulše bet mičken. Zatu ke kadar je kej, gledajo zmiri za počt tiste, ke so bol in višta.
— Ma Angleži so vre ukazali svojem aroplanam, ke jeh jemajo na Cipri, nej bojo pronti za jet pomagat tistmi krali Husejni. Zatu ke tisti Husejn je njeh prjatu jen dela ku čejo Angleži jen zatu ga Angleži držijo gor.
— Ma tudi drgod se zmiri nekej mejša. Postaumo reč: Kuba. Tam je an govemo, ke ne stoji prou Amenkancam jen zmiri nekej štocajo. Zdej Amerikanci nečejo več kepavat kubanskega cukra jen tudi jem nečejo več dajet svojga petrolja. Ma so se pej preči ponudli Rusi, de bojo pej uani kepavali kubanski cuker jen tudi jem dajali svoj petroljo. Jen, se zna, vsi se gledajo po strani jen če ne bojo ahtali lahko tadi tam kej poče.
— E takeh krajeu, ke lahko kej poče
sanjajo samo od tega, kaku be nardili kašno vojsko.
— Znaš: meštir je meštir jen nemški generali se mislejo: če ne bo nobene vojske bo šou njeh meštir u neč. Sej tudi Šuštarji be se 'postauli proti, če be ledje rekli, de bojo hodili bosi.
— Jen tudi med Rušami jen Kitajcami so nekšne čakole. Pravejo, de Rusi be bli bol za mir ma de Kitajci pej be radi vidli, de be se stoukli sez Amerikancami jen de samo vojska bo rešla vse. Ma mor-bet bo ostalo samo pr čakolah.
— Ma ben dol u Kongi pej niso samo čakole. Tam se strašno nekej mejša de prou ni neč za zastopet. Lumumba če, Combe les, pej Katanga, pej Hamaršeld jen zludi jen njegova mati...
Ja, jest rečem, de je ceu svet ana velika olimpjada jen de se jeh dajejo kamer morejo jen de tista olimpjada u Rimi ni vse neč proti temi, kar delajo ta veiiki.
— Znaš, de jest rečem, de je še narbol pametno jet poslušat planšarje. Uani te vsaj ne jezijo jen te ne delajo straha pred vojsko,
Jakec, tu si pej prou povedau. Se vide, de si pameten.
Letos še vedno koristni nasveti
Naša prehrana v vročini
Čim manj maščob, mastnega mesa - Mnogo kuhane zelenjave in sadja - Koristnost mineralnih vod
Poletje je sicer že mimo, toda letošnje muhasto vreme nam lahko še marsikatero nakuha in nikjer ni zapisano, da se ne bomo še pošteno parili na soncu. Zato ne bo odveč, če spregovorimo nekoliko o prehrani človeka v vročih dneh.
Znano je, da moramo poleti jesti ne le količinsko manj, temveč tudi hrano, ki je lažje prebavljiva in manj mastna. Kaj nas k temu sili? V času poletne vročine prebava postaja problem. Naš organizem se brani odvisne toplote s pomočjo znojenja, da ohrani normalno telesno temperaturo. Zaradi tega so kapilare v koži razširjene, kroženje krvi je bolj živo, koža bolj topla. Del krvi služi kot nekakšna naprava za hlajenje organizma. Vsak fizični napor, celo napor notranjih organov, pa proizvaja več toplote v organizmu, ki jo je treba eliminirati. Prebava hrane predstavlja prav tako napor, napor želodca, jeter, črevesja itd. Tem organom je zato potrebna več-
ja količina krvi, hkrati pa ti organi proizvajajo večjo količino toplote.
Iz gornjega sledi, da v vročih dneh organizem zaradi prebave ni v najboljšem položaju. Kri v tem primeru malone ne ve kam naj priskoči na pomoč: ali naj ohlaja organizem, ali naj pomaga prebavnim organom. Posebno je to zapleteno zato, ker bi morala obe ti nalogi opravljati hkrati. Rezultat tega je ta, da občutimo izredno vročino, hkrati pa tudi prebavne motnje in težak želodec. Zaradi tega tudi možgani trpijo zaradi šibšega dotoka krvi, posledica tega pa je zaspanost in dremavost.
Preglejmo sedaj hrano, ki bi v vročih dneh bila najbolj primerna.
Kar se tiče tolšč in mesa je znano, da so posebno tol-šče močan vir toplote. Zaradi tega bomo v vročih dneh rabili čim manj tolšč, še posebej svinjske masti. Tudi z mesom ne smemo preobremenjevati prebavnega trakta.
Illllllll II1111IIIIIII lllllllltll | llllll || Htllll lllllllltlllltlllllllf Milil |||| Mllllilf iiiiiiiiii || || || iii | iititii || |,|,||| |„ || 11,,,,,,	|al|,, (g,,!,,,,,,,,,,!,,,,!!,, m,,,,,,,, m,,,,,,, mm,	m,,,,,,,!!,,!,,,,,,!,!!,!!!!!!!!,!,!!,,!!,,,,!,!,,,!,!,,,muKium,,
Številke so sicer dolgočasne, vendar veliko povedo
Bližamo
v
Italiji
se ze nas
trem
je 50
mili j ar dam milijonov
(Nadaljevanje na 5. strani)
v
Najbolj dolgo žive Norvežani, Švedi in Holandci, najkrajše življenje pa imajo Indijci
Ce so pred nekaj desetletji statistiko smatrali le kot koristno vedo, si danes že ne moremo zamisliti državne u-prave brez statističnih inštitutov, birojev in publikacij, celo posamezna velika podjetja imajo svoje statistične biroje, ki jim nakazujejo naklonjenost potrošnikov in javnosti. Na neki način pa postaja statistika celo potreba
mnogo širšega okvira — svetovne skupnosti, saj imajo tudi Združeni narodi svoj statistični oddelek.
Vprav iz statističnega urada Združenih narodov povzemamo nekaj podatkov, za katere smatramo, da so vredni, da jih objavimo. Po računih statističnega urada Združenih narodov nas je na Zemlji trenutno okoli 2 milijardi 9900
1,1), II«, I, I, DIH MIH, 1,1,1,1,1,1X1(1 „<„, t, lit, f MIHIH,„llll(„ „1,1,1, til, „1,1,1,11, „1,1,1,11,11,111 „1,1,1
Zdravniški kotiček
Rak na
Ob pravem času je kirurško zdravljenje popolnoma uspešno - Kateri so glavni znaki?
Rak na želodcu je precej pogosto obolenje, ki ga srečujemo pri ljudeh od tridesetega leta dalje. Za to boleznijo obolevajo moški bolj kot ženske. Tako za rak želodca kot za rak drugih organov ne vemo pravega vzroka. Znano je na primer, da se iz čira na želodcu kaj rad razvije rak, pa je zaradi tega pripročljivo, da vsak ugotovljeni čir na želodcu čimprej operiramo in tako preprečimo, da bi se iz njega razvil rak.
Rakasto obolenje za želodcu povzroča od časa do časa trgajoče bolečine v želodcu. Pomanjkanje apetita in gnus pred mesnimi jedmi, hujšanje, nespečnost ter pomanjkanje volje za delo so pogosti znaki tega obolenja. Ce bolezni ne zdravimo, se začne v želodcu nabirati tekočina, v jamici nad ključnico pa zatečejo žleze, bolnik prične močno hujšati itn hitro slabeti. Ce se rak razvije na prehodu požiralnika v želodec ali na mestu, kjer prične dvanajstnik, se lahko zaradi naraščanja tumorja prehod oziroma izhod iz želodca zadela.
V takih primerih se hrana v želodcu dolgo zadržuje, pogosto je pa njen prehod v črevo popolnoma onemogočen. Zaostala hrana v želodcu razpada, zaradi česar se tvorijo plini, trebuh je napet, bolnik pa stalno kolca. Za te bolnike je značilno, da nimajo v redu stolice.
Rak na želodcu lahko povzroča komplikacije. Najbolj običajna je perforacija — želodec poči — in sicer zaradi tega, ker se je stena želodca zaradi raka stanjšala. Se bolj pogoste so pa krvavitve. Ce je stena :elodea počila, se vsebina želodca razlije v trebušno votlino, kar povzroči vnetje trebušne mrene. To je silno nevarna komplikacija, ki v večini primerov povzroči smrt. Pri krvavitvah lahko bolnik takoj izkrvavi, zlasti še, če je počila kaka večja žila.
Kdaj je treba želodčni rak kirurško zdraviti? Danes je večina zdravnikov mnenja, da je treba vsak čir na želodcu, ki je rentgenološko ugotovljen ali kako drugače zanesljivo razpoznam, čimprej operirati. To pa pred vsem zato, ker statistike potrjujejo, da večina želodčnih čirov prej ali slej preide v rakasto obolenje. To pa navadno ne velja za čire na dvanajstniku. Ko je v začetkom stadiju rak na želodcu lokaliziran samo v delu želodčne stene in še ne po vsej steni, zadostuje, da s kirurškim posegom odstranimo tumor (rak) in dve tretjini želodca. Ce tako operiramo, ne bodo pozneje nastopile nikake komplikacija in se tudi rak ne bo več pojavil. Ce je pa rak že zajel vso želodčno steno ter že morda prešel na sosednje žleze, ki se nahajajo okrog velike in male krivine želodca, bo operativni poseg manj učinkovit, saj je rak zajel že sosednje organe. V takih primerih bo kirurg odstranil poleg tumorja tudi ves želodec in na mesto njega vstavil tanko črevo. Takim bolnikom bo življenje podaljšano za tri do pet let; rezultati so boljši, če bolnika tudi pravočasno obsevamo, ker moremo na ta način podaljšati življensko dobo za deset do petnajst let.
Ce imamo bolečine v želodcu, smo brez apetita, često bruhamo in naglo hujšamo, se čimprej posvetujemo z zdravnikom, če morda ne gre za rak na želodcu. Vsako odlašanje pomeni izgubo dragocenega časa za_ operacijo, ko je še kirurško zdravljenje popolnoma uspešno.
Dr. S. B.
inimiimmiiimiHiiimiiiiHiiHniiiiimiiiHiuuiiiimuMiimimmiiiiimmiimiiuiiiuiiiHuiiimtiiinimiiHiiiiiiiiiiiiiHMiHHmmiiuiiiimmm
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
V poslu, ki se že dolgo vleče, boste morali biti odločnejši. Bodite dojemljivi za želje ljubljene osebe.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne zanašajte se na korektnost nasprotnika. Majhna kriza v ljubezenskih odnosih. Izbirati boste morali med dvema odločitvama. Bolezen v grlu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22.
6.) V vašem poklicu vam bo dobrodošla spretnost. Prehodna napetost v odnosih s starimi prijatelji.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.)
Nepričakovana novica vas lahko dovede do važnih odločitev. Ne zaupajte preveč osebam, ki se na prvi pogled zdijo zanesljive.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.)
Ne spuščajte se v posle, ki
milijonov in' že čez dve leti nas bo že nad tri milijarde, kajti letni prirastek prebivalstva na Zemlji znaša 48 milijonov, torej toliko, kolikor Francije.
Letni demografski bilten Združenih narodov nadalje pravi, da je Afrika glede naraščanja prebivalstva najbolj — plodna. Na tisoč ljudi se na črni celini rodi na leto 45 novorojenčkov. Toda to velja za Afriko kot celoto, kbt celino, kajti v jugovzhodni Aziji in v tropični Afriki beležijo celo 46 rojstev na tisoč ljudi. Stara celina, Evropa, pa ima najnižji odstotek rojstev in sicer 19 rojstev na tisoč prebivalcev. Po istih podatkih pa je kot država med najnižjimi Japonska, kjer se na tisoč prebivalcev rodi komaj 18 novorojenčkov. To pa ni povsem v skladu s podatki iz Češkoslovaške, kjer so v lanskem letu zabeležili še nižji odstotek. Češkoslovaška je glede tega zelo na slabem, kajti v lanskem letu se je na Češkoslovaškem rodilo kar 7U.UUU otrok manj kot leta 1950 in češkoslovaške oblasti ustvarjajo iz tega pojava že nekakšen državni problem, kar ni nič čudnega, saj je to u-pacianje za majhno državo zeio negativno. Francija, ki je bila dolgo let znana kot • umirajoča nacija*, pa beleži sedaj nekakšno poživitev, kajti rojstva v Franciji se množe.
Po podatkih centralnega državnega statističnega zavoda v Rimu znaša prebivalstvo Italije, računajoč z zadnjim junijem letošnjega leta, 50 milijonov 992.000 oseb, od kate-rjft je doma, v Italiji, 49 milijonov 259.000, kar pomeni, da obilen poldrugi milijon itatalijanskih državljanov živi trenutno v tujini. Kar se rojstev tiče, so jih v obdobju od januarja do konca julija letos v Italiji zabeležili
463.000, dočim je v istem obdobju umrlo 258.000 italijanskih državljanov, tako da znaša polletni prirodni prirastek
209.000, kar je za 4,8 odstotka manj kot v istem obdoo-ju lanskega leta, kajti v letošnjih prvih šestih mesecih lo je 9,4 odstotka več oseb odstotka več otrok, toda umr-se je v Italiji rodilo za 2,6 kot v istem obdobju lani.
Vrnimo se k podatkom letnega demografskega biltena Združenih narodov, ki nam piavi, da šteje LR Kitajska 669 milijonov državljanov, Indija 403 milijone, Sovjetska zveza 209 milijonov, ZDA pa
178 milijonov, kar pomeni, da živi v teh štirih državah nad polovico vseh ljudi v svetu.
Značilni so tudi podatki o povprečni življenjski dobi. Najdlje živijo Norvežani, Švedi in Holandci, kjer znaša povprečna življenjska doba 74 let za ženske in 71 let za moške. Najmanj pa žive Indijci, kjer znaša povprečna življenjska doba komaj 32 let. Kljub temu pa je umr-livost največja na Gvineji, kjer umre kar 40 oseb na tisoč prebivalcev na leto.
Zanimiv bo verjetno še en podatek iz tega biltena. Po podatkih iz 55 dežel imajo največ nezakonskih otrok v Dominikanski republiki, v Hondurasu, v Zahodni Indiji, Gvatemali in Panami. Tu se okoli 60 odstotkov otrok rodi nezakonskih. Najnižji odstotek glede tega pa beležita Albanija ter Združena arabska republika, kjer se na 100 otrok rodi komaj eden nezakonski otrok. Zelo zanimivo bi bilo prikazati še podatke iz statističnega letopisa Združenih narodov o gospodarskem napredku posameznih držav. Prostor nam tega ne dopušča, poleg tega pa so same številke nekoliko pretežke. Kljub temu bomo podali iz tega biltena dva podatka glede gospodarskega napredka v obdobju od 1953 do 1958. Primerjali bomo gospodarski napredek v Italiji in v sosedni republiki Jugo-
I slaviji. Ce vzamemo indeks proizvodnje v letu 1953 in ga označimo s številko sto, se je v naslednjih letih do 1953 v Italiji proizvodnja višala takole: 1954. — 109, 1955. — 120, 1956. — 128, 1957. — 137, 1958. — 142. Jugoslovanska proizvodnja pa se je v istem razdobju večala takole: 1954. — 114, 1955. — 132, 1956. — 146, 1957. — 170, 1958. —189. Kot nam gornje številke dokazujejo, gre jugoslovanska proizvodnja mnogo hitreje navzgor kot italijanska.
Vrnimo se še k nekaterim statističnim podatkom, ki nam bodo prikazali življenje v Italiji:
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so v italijanskih mestih z nad 20.000 prebivalci zgradili 86.000 stanovanj s 55.000 stanovanjskimi prostori, kar je za 4,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. V letošnjem letu pa se je povečal železniški potniški in tovorni promet. Železnice so v prvih šestih mesecih prevozile 10.518 milijonov potnikov — kilometrov m 6925 milijonov ton — km, kar je za 9,8 odst. več v potniškem in kar 20.3 odst. več v blagovnem prometu. Tudi pomorski promet je v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležil izreden napredek, saj so od januarja do konca junija skrcali ali izkrcali za 49.440.000 ton blaga, kar je za 27,7 odst. več kot v istem obdobju lani.
Beljakovine, ki so glavni sestavni del mesa, zahtevaj?) dolgo in intenzivno prebavo kar poveča dejavnost -notranjih orgaijov in razvijanje večjih količin toplote. Zaključek- čim manj mesa.
Škrob, testenine, sladkor ogljikovi hidrati dajejo manj toplote, vendar tudi s temi ne smemo pretiravati. Zato bomo kar se mesa tiče količino zreducirali na 100 g na dan, po možnosti bomo jedli bolj nemastno meso in še to raje pečeno kot cvrto. Ne bomo si privoščili klobas, ki se poleti rade kvarijo, raje pa si bomo privoščili ribe, ki so za vroče dni najidealnejše meso, ker poleg beljakovin vsebuje riba veliko mineralnih soli in joda. Testenine, sladkor, in škrob smo omenili, da si jih ne bomo preveč privoščili. Zato pa bomo za beljakovine jemali raje sir in to v kakršni koli obliki, pa čeprav bi bil še naj boljši mlad bel sir, ki je najidealnejša hrana za vroče dni. Prav tako pride v poštev za vroče dni mleko, jogurt in kislo mleko. Toda glede teh moramo paziti na njih naglo pokvarljivost.
Seveda je za vroče poletne dni zelo priporočljivo sadje in zelenjava. Kar se zelenjave tiče velja staro pravilo, da je veliko bolje zelenjavo na naglo povreti, kot pa jo dolgo kuhati. Se posebno ne priporočljivo je zelenjavo dolgo prekuhavati v raznih mešanicah z umetnimi dc-datki, saj ostane v zelenjavi največ koristnih sestavin, če jo na naglo zavremo v slani vodi in ji prilijemo nekoliko olja, dodamo malo masla ali kakor koli zabelimo ah začinimo. Glede sadja je v poletnih mesecih tega dovolj in ne bo odveč če se ga v vročih dneh še posebej naužijemo, ker si bomo z njim nakopičili v organizmu določene rezerve vitaminov in mineralnih snovi tudi za dobo, ko bo sadja manj.
Kaj pa naj v vročih dneh pijemo? Znojenje in izparevanje povzroča izcejevanje določenih tekočin iz krvi. In kar je najvažnejše, znojenje povzroča tudi izločanje mineralnih snovi. Voda je prav gotovo najbolj zdrava pijača, toda v času velikih vro-čin ni najbolj priporočljiva, ker ji primanjkuje rudnin. Zato pa so razne mineralne vode za vroče dni kot naročene.
Prejeli smo
TURISTIČNI VESTNIK. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Leto VIII. St. 7-8. Julij-avgus: 1960. Ljubljana.
TURISTIČNI VESTNIK. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Leto VIII. St. 9. September 1960.
NASA SODOBNOST. Izdaja Državna založba Slovenija. Leto VIII. Številka 8-9. Ljubljana 1960.
PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Leto XV. St. 5-6.
BUON VENTO. Mensile di let-teratura e attualiti. Arino II. N. 9-10. Giugno-luglio 1960. Fi-renze.
izboljšala vaš finančni položaj. Prijetne večerne ure v simpatični družbi.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Današnje odločitve bodo irnele daljne posledice. Otresite se nekoristnih čustev in niso čisti. Vaš idealizem bo I spoprimite se z realnostjo.
HOROSKOP
 ZA DANES__
ugajal zelo inteligentni in simpatični osebi.
DEVICA (od 23. 8 do 22
9.) Umska svežost vam omogoča reševanje zapletenih problemov. V sentimentalnih odnosih se odpirajo neke perspektive. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Bolje je misliti na bodočnost kot pa se zadovoljiti s tem kar nudi sedanjost. Nekdo iz vaše okolice ne zasluži vašega spoštovanja.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) Pomoč prijatelja bo
KOZOROG (od 21. 12. do 21. 1.) Ce hočete doseči u-spehe, delajte po načrtu. Vaši nasveti bodo zelo upoštevani. Prehodne motnje v želodcu.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne oživljajte spora, ki se je že polegel. Nekoliko več optimizma ne bo odveč. No utrujajte se preveč.
RIBI (od 20. 2 do 20. 3.) Važne novice v poslovnem in privatnem življenju. I,asf na vznemirjen- si brez pravega vzroka. V družbi ste zaželeni.	i
1=
Četrtek, 1. septembra 1960
Radio Trst A
7.30: Jutralnja glasba i-n koledar; 11.30: Drobiž on vsepovsod; 12.00: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Ansambel Carlo Pacchiori; 13.30: Parada orkestrov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Romi Bole: «Lov na zdravilna zelišča«; 18.10: Glasbeni kaleidoskop; 19.: Iz popotne beležnice mladega rodu; 19.20: Skladbe Dukea El-lingtona; 19.45: 17. olimpijske igre - posebno poročilo iz Rima; 20.30: Izbor domačih in tujih popevk; 21.00: Vinko Be-lačič: »Filozof in pesnik Friedrich Nietschei); 21.15: V spomin Huga 'vVolfr - Nekaj odlomkov iz opere «Oer Corre-gidor»; 22.00: Josip Tavčar: Vir-gilio Lilli: »Una donna s’allon-tana#; 22.15:	Pojeta Jelka
Cvetežar in Duo sa Kvarnera; 22.40: Melodije v polmraku; 23.00: Mac Stritmatter in njegov ansambel; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
12.10:	Tretja stran; 14.15:
«Kot juke-box» ;14.55: Orkester Franca Vallisnenja,- 15.15: Petdeset let izvajanja Chopinovih skladb v Trstu.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Kmetijski nasveti; 14.15: Orkester VVerner Mueller; 14.00: Glasba po željah; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Narodne pesmi in plesi; 16.00. Otroški kotiček; 16.30: Ruski narodni plesi; 16.45: Orkestri Black. Pops, Melackrino; 17.25. Lahka glasba; 17.30: Mali koncert: Mokra-njec in D Škerlj; 18.00: Prenos RL; 19.00: Zabavne melodije; 19.30: Prenos RL; 22.15: Oktet
Davve Peli; 22.35: Dvoržak: Trije takti iz kvinteta za klavir.
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere na italijanskih morjih, 10.30: Radio Olimpia:	Lahka atletika,
plavanje, veslanje, sabljanje itd.; 12.10: PojO Abbate, Del Monaco, Villa; 13.30:	Glasba
mladih; 15.55: Vremenske razmere na italijaiskih morjih; 16.00:	Program za mladino;
16.30: Radio Olimpia: lahka atletika, veslanje, boks; 19.00: Franc Chacksfield in njegov orkester; 19,30: Pregled upodabljajoče umetnosti in slovstva; 20.: Filmska glasba; 21.00: Trideset let veselja; 21.30: Me-diičejska Florenca: Zgodovina e-ne ljubezni; 22.15: Poje Serglo Bruni; 22.30:	Radio	Olimpia:
Plavanje, vvaterpolo, boks.
II. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: S pesmijo po svetu; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: «Se-vernaca» - moda; 14.00: Veliki orkestri - slavne pesmi; 14.45: Parada orkestrov; 15.40: Chet Atkins ta njegova kitara; 16.: Vian im njegove pesmi; 16.20: PojO Ferrara, Negroni Turni-nelli; 16.40: Spomin ma Madžarsko; 17.00:	Zborovsko petje;
17.30: Radijska priredba A. Val-darninija: »Tl ugaja Chopin?*; 18.50:	Plešite z nami; 19-25:
Glasbeni vrtiljak; 20.30: Revija «11 Lobbia*; 21.45; »Moja sestrična Rahela* - po romanu D. du Mauriera; 22.15:	Večerna
glasba.
III. program
17.00: Simfonični koncert: K. Weill, F Busoni, W. Vogel; 18.30: Madrigali; 19.00: Pregled italijanskega periodičnega ti-
ska; 19.30: E. Mačehi: Skladba št. 1; 20.00: Vsakovečerni koncert: Brahms in Strawinsky; 21.30: Evripidove *Trojanke», 23.10: Haendlove skladbe; 23.40: Lirika G. D’Annunzla.
Slovenija
8.05: Joseph Haydn: Simfoni ja št. 104; 8.30: Majhen koncert mladih pevcev; 9.00: Za vsakogar nekaj; 9.40: Zbor Tineta Rožanca; 10.10: Od melodij edo melodije; 11.30: Oddaja za cicibane; 12.00. Nekaj narodnih; 12.15: Kmetijski nasveti - Kregar: Vrt v septembru; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: »Amaritis* - Baročne sikladbe; 13.50: Vediri zvoki; 15.40: Robert Schumann: Tri romance; 16.00: Iz svetovne književnosti - Catutle Mendes: Naj večja dragocenost; 16.20: Igra mo za vas; 17.10: Petdeset minut turizma; 18.00. Iz Donizettijevih oper; 18.30: Športni tednik; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.45:	Zabavni orke-
ster; 21.00: XVII. olimpijske i-gre; 21.30: Majhni zabavni ansambli; 21.45; XVII. olimpijske igre: Nogometna tekma Bolgarija : Jugoslavija; 22.40: Plesna glasba; 23.10: Nočni koncert.
Ital. televizija
14.55: Olimpijske igre: atletika, intervjuji; 18.45:	Film
»Ljudje-senca*; 20.15: XXI. filmski festival; 20.30: TV dnevnik; 21.00: TV zgodba: »Grenka dediščina*; 22.15: Olimpijske jgre. plavanje, boks, vaterpolo.
Jug. televizija
14.53; Olimpijske igre; Beograd - 20.00: TV dnevnik Ljubljana - 20.15: «Suženjska ladja*, TV film. Evrovizija: 21.15: Olimpijske igre.
Ul
m
«L»u&ezen in moda*
Na beograjskem letališču so posneli sceno «Kermesa» za «Avalin. barvni film «Ljubezen in moda». Po načrtu bi moral biti film končan v drugi polovici sep-tembra, tonska kopija pa v novembru. Pretežno je film orientiran na zunanje scene, pri čemer pa so njegovi u-stvarjalci naleteli na precejšnje vremenske neprilike. V glavnih vlogah nastopata Marijana Kodžič in Dušan Bu-jalič, kot pevca pa nastopata v njem Ivo Robič m Gabi Novak.
Umrl je režiser «Kavalcade»
V Santa Monici v Kaliforniji je pred kratkim umrl Lloyd, eden izmed pionirjev ameriške kinematografije, znani filmski režiser, ki je v času 40-letne dejavnosti posnel več pomembnih umetniških filmskih del ter prejel tri «Oscarje• za režijo. Med njegova najboljša filmska dela sodi film «Božanska žena» (1929), kjer je nosilka glavne vloge Greta Garbo. Sledi mu film «Kaval-čada., ki je danes na repertoarju vseh kinotek sveta. Tretji njegov znan film <U-por na ladji Bounthg., v katerem sta nosilca glavnih vlog Charles Laughton in Clark Gable.
Pleme hitronožcev
Slovenski filmski režiser France Kosmač pripravlja za podjetje «Triglav film. nov film z naslovom •Pleme hitronožcev., Zanj išče 6 fantov in fantičev ter eno deklico. V preteklih dneh se mu jih je javilo na preizkušnjo desetkrat več kot jih potrebuje. Sedem izbrancev, ki bodo preizkušnjo srečno prestali, bo verjetno že v začetku septembra prvič stopilo pred filmske kamere.
Trije filmi za Sandro Milo
Sandra Milo je prejšnji teden začela snemati film «Prikazni v Rimu. pod vodstvom Antonia Pietrangelija ter skupno z Vittoriom Gassma-nom in Eduardom de Filip-pom. Kot znanot je igralka nastopila v režiji Pietrangelija že v filmu «Adua in njene tovarišice», ki bo prikazan tudi na sedanjem filmskem festivalu v Benetkah. Sandra Milo pa bo glavna igralka tudi v novem filmu Roberta Rossellinija •Vdrtima Varnimi*, po romanu Sthendala. V februarju bo začela snemati tudi scene za film «Moja ljubezen., ki ga bo vodil Mamo Bolognini.
Silvana Pampanini v San Paolo
Kot poroča tisk v San Paolu. bo italijanska filmska i-gralka Silvana Pampanini prispela 15. novembra v to mesto, kjer bo nastopila tudi na televiziji kot igralka in pevka. Po vesteh istega tiska naj bi nastopila tudi v nekem brazilskem filmu, o katerem pa niso objavljene nobene podrobnosti.
Danielle Darrieux v Angliji
Francoska filmska igralka Daniella Darreiui je podpisala pogodbo za snemanje filma v Angliji, ki ga bo režiral Lewis Gilbert. To je prvič v njeni dolgoletni filmski karieri, da bo nastopila v angleškem filmu, katerega naslov bo «The grengage surnme.. Poleg nje bo nastopil še Keneth Moore.
((Konstantin veliki«
Po Sesttedenskem bivanju v Jugoslaviji, kjer je snemala znane vojne scene, se ja vrnila v Rim filmska skupina, ki snema film «Konstantin veliki» v režiji Lionello de Feliceja. V Jugoslaviji so bile posnete štiri bitke na področju Jastrebarskega, K a. šina, Dobrodela in močvirjih Orezije. V teh bitkah je nastopilo 1.500 konjenikov. Za to bitko so morali na reki Dravi zgraditi 110 m dolg most 18 m nad vodo ter z zmogljivostjo 10 ton. Interna snemanja bodo trajala 10 tednov. V glavnin vlogan nastopajo: Cornel Wilde, Be-linda Lee, Massimo Serato, Elisa Cegani, Fausto Tozzi in drugi.
Mednarodni študentski festival
Od 30. septembra do t. oktobra bo v Amsterdamu mednarodni filmski festival študentov ob 15. obletnici u-stanovitve Splošne družbe študentov v Amsterdamu. Festival se bo imenoval «Cine-stud 1960.. Organizatorji so povabili Višje šolske ustanove iz vsega sveta, naj pošljejo na festival največ po štiri filme v črno-belem ali v barvah, govorjenih ali nemih, dramatičnih ali dokumentarnih.
Ghana proti slabim filmom
V Ghani je začel tisk ostro gonjo proti filmom slabe kvalitete in škodljivim za javno moralo. Minister za informacije in kulturo Kulaku Boateng je sporočil, da je namen gonje doseči, da bodo v ghanskih kinematografih predvajali res samo kvalitetne filme. Iz tega je mogoče sklepati, da so «zaostalt* crnci precej pred «ma-prednimi* Evropejci.
»Poln žep čudežev*
Znani filmski igralec Friedrich Marca oo v režiji
Franca Capre pričel proti koncu letošnjega leta snemati scene za film «Poln žep čudežev..
Lekcija
T-v • V
rzica
Zavrnjena pobuda goriškega Avtokluba
Pretekli teden to v dvorani občinskega sveta v Tržiču padle ostre besede na račun vladne politike do naših krajev, na račun politike državnega industrijskega koncerna IRI, ki sistematično že nekaj let sem «reorganizirat podjetja, ki jih upravlja na Goriškem in Tržaškem. Vsi se prav dobro spominjamo borbe ta livarno SAFOG pred tremi leti, ko se je delavstvo borilo proti odpustom in ko so zložno proti tem odpustom nastopale gospo, darske in politične organizacijo z edino izjemo demokrKan-ske stranke in z njo pov • ranih sindikatov, ki so miliri prizadete in prebivalstvo našo oh z »zagotovili)» višjih krogov, s optimističnim gledanjem na bodoinc't podjetja, itd. Da - la nes SAFOG dela • polno pan, ima po'no naročil, a skoro dve sto delavcev je maralo m cesto.
V tr> Ikih m tržaških la Ut delnicah je že nekaj let sem položaj prav obupen. V Tri’'.u so nrfpriMtt oddelek za iz l • • vo železniških vagonov, ladjedelnica ima malo dela, nad dva tisoč delavcev je izven proizvodnje. Teh dva tisoč delavcev predstavlja problem, ki se vleče že nekaj let. In u-prava CRDA se skuša odvišnih delavcev znebiti na vse mogoče načine. Te množice delavcev ne odpustijo le ker bi to pomenilo pravo politično revolucijo v vseh krajih, ki gospodarsko težijo na Tržič, in to seveda oblastnikom ne bi bilo prav.
Sedaj so hoteli premestiti iz Trsta v Genovo projektitmi biro Združenih jadranskih ladjedelnic. To bi se na prvi pogled zdela malenkost, kajti v projektivnem biroju je zaposlenih malo ljudi, dvajsetorica naj bi šla v Genovo, stvar zanima pravzaprav Trst in ne Tržič, a to ni malenkost.
Včeraj je bila na vrsti železniška delavnica, danes naj bi bil na vrsti projektivni biro; kaj bo na rrsti jutri?
Tržič živi od ladjedelnice, cela vrsta občin, ki so okrog Tržiča, tako v goriš ki kot videmski pokrajini živijo od ladjedelnice. Odpusti, zapora kakega oddelka, bi prizadeli težak udarec že tako nejasnemu gospodarskemu stanju teh krajev. Pred nekaj dnevi smo tu zapisali, da se število brezposelnih v naši pokrajini vzpodbudno niža, da se osnav-Ijajo nova delovna mesta, da nastajajo mnoga nova podjetja. Zakaj mora torej nad našo pokrajino viseti vedno Damoklejev meč odpustov v ladjedelnici, ki bi prizadel tisoče in tisoče ljudi, od delavcev do trgovcev, od obrtnikov do kmetov?
Krščanska demokracija je vedno vabila k optimizmu, vedno so njem goriški voditelji govorili o koristnih «zvezali» z ministri. Dandanes pa smo priča dejstvu, da se tudi v večinski stranki nekaj maje.
V sredo zvečer preteklega tedna so tudi svetovalci Krščanske demokracije solidarizirali s svetovalci opozicijskih strank. Splošne stavke v Tržiču so se udeležili tudi taki trgovci, ki so bili običajno proti takim nastopom. Da je položaj resen, je dokazal sam tržtški župan Cuzzi, ki je v svojem govoru ostro napadel vlado in njeno politiko do naših krajev, napadel jo je skoro bolj ostro kot so to napravili predstavniki leve opozicije, napadel jo je z besedami ki jih ni lokalno časopisje niti objavilo, tako so bile ostre Resolucija, ki jo je sprejel tr-žiški občinski svet, sama nazorno govori o razpoloženju Ici vlad« V Tržiču. Tokrat m Krščanska demokracija razbila skupne fronte strank in organizacij kot se je dogajalo v preteklosti. Ni več optimističnih besed, njihovo mesto je zavzela opozicija. In ves Tržič, vsa njegova okolica je danes v opoziciji proti taki vladni politiki. Volitve so verjetno pred vrat, in tokrat ne bodo igrali vlogo, vsaj v naših
krajih ne, umetno privedeni zunanjepolitični problemi, tu bodo igrali vlogo lokalni p blemi, problemi življenja m obstoja naših k-vajev.
Nova dovoljenja za avtoprevoznike
Trgovinska zbornica nam je sporočila, da ima ministrstvo za promet namen proučiti možnost izdajanja novih dovoljenj za avtoprevoznike
Vsi lastniki kamionov, ki imajo več kot 5Q stotov nosilnosti in ki nimajo dovoljenja za prevažanje blaga za druge, naj vložijo prošnjo na pokrajinski urad EAM do 15. oktobra t. 1,; zavedati se pa morajo, da prošnja ni porok za izdajo dovoljenja.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 24,6 stop. ob 15. uri, najnižja 14 stopinj ob 3. uri; povprečna
_ .. „	.	.	Popravljanje	cestišča
prTrečitši «“ra"ih mestnih “lic
Po sklepu tržaškega občinskega odbora
Nad 300 stanovanj IN A-C asa praznil zaradi pomanjkanja raznih priključi®*
Slabe prometne zveze med mestom in Kjadinonfli ker manjkajo sredstva za dograditev nove ceste
Zaradi pomanjkanja tega urada gredo tujci, ki potujejo v Jugoslavijo, skozi bloke na Tržaškem
čeprav ni to njihovo delo in seveda, ker so prezaposleni, ne morejo napraviti tega tako kot bi bilo treba. Zaradi tega se tujci, ki potujejo v Jugoslavijo, poslužujejo raje blokov pri Fernetičih in pri Škofijah na Tržaškem.
Razume se, da to ne prinaša koristi Gorici, ker vsaik tujec, ki bi šel skozi mesto, bi tu pustil kaj denarja. Goriški Avtomobilski klub je zaradi tega uradno zaprosil centralni Avtomobilski klub Italije v Rimu, naj mu izda dovoljenje za otvoritev potrebnega urada na meji. Predsednik goriškega avtokluba inž. Lodatti je bil pred nekaj dnevi v Rimu prav zaradi te zadeve, razgo-varjal se je z vplivnimi osebnostmi, med njimi tudi s pred.
V zadnjem času se je pričel avtomobilski promet čez mednarodni blok pri Rdeči hiši naglo večati, V primerjavi z lanskim letom je šlo v letošnjih poletnih mesecih čez mejo v obe smeri mnogo več avtomobilov in motociklov kot lani; to tako po zaslugi tujih turistov, ki jih gre vedno več v Jugoslavijo, kot po zaslugi italijanskih in jugoslovanskih prebivalcev obmejnega pasa.
Povečanje motorizacije v Jugoslaviji je pripomoglo, da prihaja v Gorico vedno več avtomobilov m motociklov z evidenčno tablico «Slovenija».
Zlasti ob sobotah popoldne je Gorica polna takšnih vozil.
Z vsemi temi vozili je na obmejnem bloku križ, ker mo. rajo zadevne carinske oblasti izdati posebna dovoljenja za njih vstop na državno ozemlje. Se večje delo je s tujimi avtomobili, ker tu so vmes karneti in boni za bencin, ki jih tujci dobivajo v Italiji po ceni, ki je nekoliko nižja od 100 lir. Na bloku pri Rdeči hiši opravljajo vsa ta dela agenti, ki so tam nastanjeni,
Za nagrobni spomenik prof. Emilu Komelu
Pozivamo bralce Primorskega dnevnika, da bi prispevali k izgradnji nagrobnega spomenika pokojnemu prof. Emilu Komelu. Pokojnik je imel velike zasluge za dvig kulturnega življenja goriških Slovencev.
Zato zahtevata od nas hvaležnost in dolžnost, da se oddolžimo spominu rajnkega. Prepričani smo, da bo vsakdo z razumevanjem sprejel naš poziv.
Prispevke sprejemata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika, Ulica Silvio Pellico št. 1, Gorica.
  ...................
Danes pričetek popravljalnih izpitov na slov.srednjih šolah
sednikom avtokluba princem Caraeciolom, a ni dosegel zaželenega uspeha.
V Rimu so dejali, da je promet skozi goriški blok premajhen, da bi to dovolilo izdatke, ki so potrebni za otvoritev takega urada, ki bi bil moral biti odprtt dan in noč. Utemeljitev o majhnem prometu se nam zdi iz trte izvita, kajti ugotovljeno je, da se tujci našega bloka, ki je edini mednarodni blok v goriški pokrajini, izogibljejo prav zaradi pomanjkanja tega urada, ki jim bi bil v veliko korist.
Vodstvo goriškega avtokluba se bo sedaj zavzelo za to, da se mu dovolijo vsaj stroški, da bi bil na sedežu v Ulici Roma uradnik na razpolago tujcem ob vsaki uri.
Kdaj se bo občina spomnila tudi na okoliške vasi? \
Cez nekaj dni bo neko podjetje v Vidmu pričelo z deli za popravilo cestišča nekaterih mestnih ulic, ki so bile deloma razrite v zadnjem času zaradi popravljalnih del na mestni kanalizaciji ali pa na plinovodni mreži. Z debelim asfaltom bodo popravili ulice IX. avgusta, XXIV. maja, Fil-zi, Cascino, Codelli, Aquileia
seh, kot so Standrež, Podgo-ra, Pevma, Oslavje in St. Maver pa je še cela vrsta cest in ulic, ki so še vedno zelo prašne. Res je, da je v zadnjih letih občina ' asfaltirala nekaj ulic v teh vaseh, vendarle pa jih je še preveč, ki so zlasti v deževnih dneh v obupnem stanju Ljudje, ki vodijo občinsko upravo, bi se
Seneni trg (Piazza Julia), u- morali zavedati, da plačujejo
lice Mattioli, Angiolina, Man-zoni, Cadorna, Randaccio. Stroški za ta popravna dela bodo znašali 12 milijonov lir.
Ob tej priliki bi naglasili, da je prav, da se ulice v mestnem središču popravljajo, vendarle je treba vedeti, da so bile nekatere izmed omenjenih ulic popravljene šele pred kratkim in da so torej sedanja dela dvojnik, ki ga je seveda treba tudi dvakrat plačati. V mestni o-kolici, zlasti v slovenskih va-
limiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiniiiiiiiiitiiniiiniiiiiiuiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiminimiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMitiiiiiiiiiiniiitiiiiiiniiiiiiitiiiiiiM
Prednostne	lestvi
na slovenskih	šolah
slovenski ljudje davke prav tako kot ostali občani in da bi bilo bolj pravilno, da bi asfaltirali ulice tam, kjer ljudje prebivajo že desetletja. Dela, ki jih je sedanja občinska uprava napravila v korist slovenskih vasi, ne morejo zadovoljiti naših ljudi. In tega se bodo spominjali na prihodnjih upravnih volitvah, ki bodo morda še to leto.
: ■v.r-1
Včeraj so na razglasni deski Šolskega skrbništva in didaktičnega ravnateljstva za slovenske srednje šole v Ulici Croce izpostavili prednostno lestvico učiteljev, ki so letos zaprosili za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini. Prinašamo tu imena učiteljic in učiteljev s številom točk in v oklepaju didaktično ravnateljstvo pod katero spada vsak posameznik:
1. Kacin Angela roj. Tušar, 141.62 (Ul. Croce); 2. Ferlat Adelaide, 119.37 (Doberdob); 3. Rutar Ernesta, 110,30 (Ul. Croce); 4. Sedločič Ema, 105,06 (Ul. Croce); 5. Troha Rado,
105,5 (Doberdob); 6. Marinič I 14,66 (Ul. Croce); 44. Terpin Jožef, 96.65 (Ul. Croce); 7. Ciril, 13,65 (Ul. Croce); 45.
S pismeno nalogo iz italijanščine se bodo danes pričeli jesenski popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Izpiti zanimajo nad sto slovenskih dijakov, ki imajo po enega ali več izpitov. Na klasični gimnaziji (liceju) jih je 11 (izvzeti so maturanti), na učiteljišču pa jih je 12.
Večje je seveda število dijakov s popravljalnimi izpiti na nižji gimnaziji in na strokovni šoli v Ul. Randaccio. Kar se gimnazije tiče jih ima li popravne izpite v prvem, 8 v drugem razredu, 17 pa za opravo nižjega tečajnega izpita. Na strokovni šoli pa ima 28 dijakov izpite v prvem, 22 v drugem razredu, 14 pa jih ima zaključni izpit.
Z naše strani želimo vsem dijakom, da bi uspešno opravili izpite in tako lahko vstopili v višji razred.
Stavka v rajbelskem rudniku
V Rajblu so delavci včeraj pričeli s stavko, in sicer na tak način, da delajo manj ur kot to določa delovni urnik. Do stavke je prišlo, ker noče ravnateljstvo ugoditi zahtevam delavcev po zvišanju prejemkov, po sprejetju na delo dvajset mladih domačinov in zaradi solidarnosti z rudarji iste družbe, ki stavkajo na Sardiniji.
Obvezne prijave občinskih davkov
Goriška občina nam je sporočila, da so davkoplačevalci obvezani prijaviti na mestnem davčnem uradu v Ul. Mazzini 7/1. dohodke, ki so podvrženi naslednjim občinskim davkom: družinski davek, davek na stanovanja, davek na vozove z živinsko vprego, davek na biljarde, davek na obrtnice, davek na stroje za ekspresno kavo, davek na reklamne napise, davek na pse, davek na klavirje, davek na služkinje in davek na smeti.
Prijavo na posebnem obrazcu, ki ga zainteresirani dobijo na že omenjenem davčnem uradu, morajo izpolniti vsi, ki niso še bili vpisani v davčne sezname ali pa, ki so zabeležili v zadnjem Času kako spremembo. Vsakdo, ki ne bo izpolnil prijave do 20. septembra t. 1., bo lahko podvržen kazni do 50.000 lir in do plačila globe na podlagi
činski davčni urad izvajal kontrolo in neresnične prijave bodo prav tako kaznovane z denarno globo.
Sprejete zahteve delavcev v rupenski papirnici
Delavska zbornica nam je sporočila, da so se včeraj zjutraj sindikalni predstavniki sestali z lastnikom papirnice v Rupi za ureditev delavske zahteve o plačanju pol ure za počitek. Po dolgem razpravljanju je lastnik tovarne vendarle ugodil tem zahtevam in delavci bodo prejemali redno plačo za te pol ure počitka. Dobili bodo tudi zaostanke od 1. junija t. 1. dalje.
Delpin Marija roj. štakul, 74.14 (Ul. Croce). 8. Cernic Marija Ada roj. Gabrovec, 71.41 (Ul. Croce); 9. Reščič Olga, 67.90 (Ul. Croce); 10. Srebotnjak Rozina roj. Zorn, 62.07 (Ul. Croce); 11. Graziani Darinka, 58.90 (Ul. Croce); 12. Gabrijelčič Jelka, 58,80 (Ul. Croce);	13.	Bratuž Ljubosla-
va roj. Šorli, 56.34 (Ul. Croce); 14. Porqueddu Olivia roj. Co-ciani, 54.65 (Ul. Croce); 15. Šuligoj Albin, 51.50 (Ul. Croce); 16. Vogrič Veronika roj. One-sti, 50.45 (Ul. Croce); 17. Nanut Lilijana roj. Beltram, 47.30 (Ul. Croce); 18. Borsini Romana, 46.57 (Ul. Croce); 19. Baum Mirjam roj. Nemec, 45.83 (Doberdob); 20. Stacul Dora roj. Schiffo, 44.96 (Ul. Croce); 20. Klanjšček Hedvika roji Primožič, 43.11 (Ul. Croce); 22. Korošec Anton, 41,25 (Doberdob); 23. Komel Ivanka, 39.58 (Ul. Croce); 24. Uršič Dora roj. Maraž, 38.75 (Ul. Croce); 25. Vižintin Lidija roj Boškin, 38.12 (Ul. Croce); 26. Urban Ivanka roj. Nanut, 35.89 (Ul. Croce); 27. Sechi I vanka roj. Boneta, 35,95 (Doberdob); 28. Trpin Cvetka roj. Gravnar, 31.75 (Ul. Croce); 29. Devetak Rudolf, 31.41 (Ulica Croce); 30. Pahor Magda roj. Cunta, 31.30 (Ul. Croce); 31. Lutman Natalija roj. Gravner, 29,55 (Ul. Croce); 32. Drole Lovrenca roj. Rijavec, 29,05 (Ul. Croce); 33. Vižin Lidija roj. Peteani, 27, (Ul. Croce); 34. Gravner Elda, 26.76 (Ulica Croce); 35. Pahor Milka, 24,89 (Doberdob); 36. Vescovi Mira roj. Vižintin, 21,68 (Doberdob); 37. Lavrenčič Milena, 20.01 (Doberdob); 38. Šauli Cvetka, 19,95 (Ul. Croce); 39. Sereni Vijolica, 18,66 (Ul. Croce); 40. Uršič Mladen, 16,75 (Ul. Croce); 41. Ferletič Marija, 15,83 (Doberdob); 42. Ru-pil Ema roj. Pavletič, 15,01 (Ul. Croce); 43. Perat Mariza,
 ................■■■■mul.  m...
V nedeljo popoldne v Novi JGorici
Avto-moto
za prvenstvo Slovenije
V nedeljo 4. septembra se bodo vršile v organizaciji Avto-moto društva Nova Gorica na krožni progi v Novi Gori-
in avtomobili do 750 kubikov. Tekmovanje obsega torej sedem kategorij.
Ulice, po katerih se bo vr-
či hitrostne avto-moto dirke jjja tekma, bodo zaprli za za prvenstvo Slovenije. Start j pronlet že zjutraj ob 9. uri, bo na Kidričevi ulici, nato' bodo tekmovalci šli po Erjavčevi cesti. Prvomajski cesti,
Cesti IX. Korpusa in Vojkovi cesti do cilja, ki bo na Erjavčevi cesti. Proga je dolga 4700 metrov in jo bodo morali tekmovalci preteči večkrat. 50-kubični motocikli dvakrat, do 125-kubični m 175-kubični trikrat, do 250 in nad 250-ku-bični štirikrat Prav tako bodo morali preteči štirikrat progo motocikli s prikolicami
dnevna vlaga 40 odstotkov, . vrednosti utajene prijave, ponoči je padlo 36 mm dežja. | O resničnosti prijav bo ob-
Korlstne telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89. Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Števerjanu 46-75. Orožniki v Podgori 20-22. Orožniki v Štandrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71.
ko se bo pričel trening tekmovalcev. Za tiste Goričane, ki si bodo želeli iti na izlet v Soško dolino, naj povemo, da bo prehod možen preko Kromberka, Sčedne in Šolske ulice v Solkanu na Cesto IX. Korpusa.
Tekme se bodo pričele ob 14. uri popoldne. Prireditelji so nam javili, da bo sodelovalo okrog 50 najboljših vozačev iz vse Slovenije; morda bodo sodelovali tudi kaki tekmovalci iz drugih jugoslovanskih republik ir. iz italijanskega obmejnega pasa
Tiste, ki jih to tekmovanje zanima, obveščamo, da bodo ob progi postavili zvočnike, tako da bodo vsak čas obveščeni o poteku tekmovanja. Na isti progi so tekmovali že lani in motociklist Leon Pintar iz Kopra Je tasrat dosegel rekord s hitrostjo 96,200 km na uro. Tekmovanje se bo vršilo ob vsakem vremenu.
Prepričani smo, da bo zanimiva prired iev privabila veliko število gledalcev in da bodo tudi Goričani številno [ zastopani.
Lenardič Marija, 13,23 (Ulica Croce); 46. Cernic Emilija, 12,58 (Doberdob); 47. Feri Anton, 12,56 (Ul. Croce); 48. Bolčina Ivan, 11,18 (Ul. Croce); 49. Pavletič Nela, 10,96 (Ulica Croce);	50. Devetak Ivanka,
10.85 (Doberdob); 51. Pahor Ana roj. Vižintin. 9,86 (Doberdob); 52. Gomišček Marija, 9,03 (Ul. Croce); 53. Obljubek Marija, 8,41 (Ul. Croce); 54. Delpin Jelka, 8,40 (Doberdob); 55. Dorini Adrijana, 8,28 (Ul. Croce); 56. Grudina Ivanka,
7.85 (Ul. Croce); 57. Petruša Bruna, 7,50 (Ul. Croce); 58. Peric Jožica, 7.33 (Doberdob); 59. Berlot Silvana, 7,28 (Doberdob); 60. Lakovič Lojzka, 7,25 (Doberdob); 61. Tomasi Vanda roj. Tomšič, 7 (Doberdob) ; 62. Jachin Katarina, 7 (Ul. Croce); 63. Hvala Marija, 6,83 (Ul. Croce); 64 Lavrenčič Marija, 6.75 (Doberdob); 65. Mozetič Milena, 6,70 (Dober, dob); 66. Radetič Marija, 6,66 (Doberdob); 67. Calligaris Antonija, 6,58 (Ul. Croce); 68. Lavrenčič Ada, 6.50 (Doberdob); 69. Frandolič Marija, 6,50 (Doberdob); 70. Levpušček Ana, 6,41 (Ul. Croce); 71. Gomišček Severina, 6,33 (Ul. Croce).
 —
Izlet Pevračanov in Oslavcev v Postojno in Cerkno
Prosvetno društvo «Naš Prapor# iz Pevme-Oslavja prireja izlet z avtobusom v Postojno in Cerkno in sicer v nedeljo 2, oktobra. Obiskali bodo Postojnsko jamo, Predjamski grad in partizansko bolnišnico «Franja» pri Cerknem. Potovalo se bo s skupnim potnim listom; zaradi tega se bo vpisovanje zaključilo 15. septembra; vojaški obvezniki letnikov 1937, 1938, 1940 in 1941 si morajo priskrbeti za vpis vojaško odpustnico (congedo) ali pa dovoljenje (nulla-osta) od vojaškega okrožja v Vidmu. Vpisovanja za izlet sprejemajo; Nadja Sošol v Pevmi, Primožič Mirko na Oslavju, Primožič Karel na Oslavju, Feri Anton v St. Mavru, ZS PD v Gorici, Ul. Ascoli 1 in Artur Košuta v Gorici Ul. Mameli 8. Pri teh poverjeni, kih se dobe podrobnejša pojasnila o izletu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17, tel. štev. 28-79.
pokrajinskega odbora
Na torkovi seji pokrajinskega odbora, ki ji je načeloval odbornik Polesi, so razpravljali v glavnem o tekočih u-pravnih zadevah. Med najvažnejšimi argumenti je brez dvoma odločitev, da bodo zaprosili občinske uprave v pokrajini za denarno pomoč za ureditev signalizacije na tistih cestah, ki so nedavno prešle pod pokrajinsko upravo in ki nimajo potrebne signalizacije ter bi jo morale imeti že lani, ko je stopil v veljavo nov cestni zakonik.
Sklenili so podeliti po 50.000 lir nagrade Liviu Delbinu in Lucianu Lenardiju za diplomsko tezo o vprašanjih, ki zadevajo goriško pokrajino, in sicer prvi na področju kmetijska, drugi pa na področju vzgojiteljstva. Poleg tega bodo urgirali pri prosvetnem ministrstvu, da jim podeli 20 milijonov lir za nakup strojev, ki so potrebni za modernizacijo in izpopolnitev delavnice v srednji industrijski šoli v Gorici.
Včeraj smo . kratko poročati, da je tržaški občinski odbor odobril sklep o izdatku 27 milijonov lir za napeljavo javne razsvetljave v nastajajočem naselju INA-Casa na Kjadinu. S tem sklepom je občina končno začela odstranjevati zapreke na poti k dodelitvi že zdavnaj zgrajenih stanovanj, skih hiš INA-Casa, ki niso vseljive zaradi pomanjkanja priključkov in ker še niso zgrajene v naselju ceste in trgi, to je dohodi do hiš.
To vprašanje smo že mimogrede omenili, ko smo pisali o izročitvi ključev stanovanj uslužbencem Finmare, to je plovnih družb, ki so zgradile te hiše z denarjem iz sklada INA-Casa lastnih uslužbencev. Se slabše pa je z ostalimi stanovanji INA-Casa, ki so nekatera dograjena že od lanske jeseni ter bodo ostala tudi do leto dni prazna pri vsem velikem pomanjkanju stanovanj. 2e 13. aprila so namreč bile objavljene prednostne lesitvi-ce za dodelitev 339 stanovanj na Kjadinu, in sicer delno v odkup delno pa v najem. Toda vsi ti bodoči stanovalci se bodo vselili v ta stanovanja šele čez tri ali štiri mesece, seveda če pojde vse gladko. Vse to pa je treba pripisati predvsem pomanjkanju koordinacije med občino in upra-
da ,0 L,
vo INA-Casa, pri čemer nosi te ceste je v tem,
' - '	~ ■ njeni trasi na P* M tref*
zasebne hiše, ki l1
glavno krivdo poslednja. Kot marsikdaj se tudi tu vidijo posledice počasnosti birokracije.
Seveda pa tu ne gre samo za priključke, plina, elektrike in vode ter za dohode. 2e sedaj se stanovalci hiš na tem področju pritožujejo tudi zaradi pomanjkanja šole in vrtca, ki ju bo treba čimprej zgraditi. Druge pritožbe se nanašajo na zelo skope prometne zveze. Sedaj se morajo tamkajšnji prebivalci zadovoljiti z avtobusom, ki vozi k Sv. Alojziju in na Katinaro. Ta avtobus pa je precej od rok in je tudi vedno natrpan. Zato bo postalo sedaj še bolj nujno, čimprej dograditi cesto, ki bo povezovala Rocol z Lovcem. Lep del te ceste je od Lovca do novih hiš Finmare že zgrajen, čeprav bo treba cestišče obnoviti in popraviti, po drugi strani pa gradijo cesto iz Rocola navzgor, toda prav po polžje. Med gornjim in spodnjim delom nove ceste je samo še kakih 30Q m presledka, a dela so že dolgo od tega zastala. Kako je s temi deli, nam kaže slika, in onega dne, ko smo to cesto slikali, sta bila na delu, reci in piši, dva delavca!
Glavna zapreka pri gradnji
podreti; a obcl?a«,ia l«5? narja, da bi	jzN^'
kom odškodnino. U jte M ključev stanovanj _„QraeJljF
župan dr. Eranzil sra ^ namignil, da bi mo' #eP komisariat v ta nama ^ v liko seči v žep,	tej
se to nujno delo k sl ■ darle opravilo^ Ker sedaj ni nič čulo o finansiranju, lahko -edstsVa da je bil navzoči P	«
prefekture onega d . jo P to uho. Ce bi to cfV»; dili, bi bil Kjadm v ,e 'tudi z Rocolom i ..CIB
bližnjim Sv. ,AlolJ Acegat bi lahko jj, šati progo filobysana ovf se sedaj ustavlja	V,
nove ceste v R°c“ J, ca ali vsaj do I?°vbii0 v < INA-Casa, kar bi v»l£ liko korist novl.h.bniti l
Pri teh nepotreb kah in odlašanju totf^ k-novim naseljem S	j
dve negativni PlaL’jti je ji
di stanovanjski	(;
tri sto stanovanj —jen' . <> sa praznih, kar Pden,rij>'£-precejšnjo i z gubo dzo*1? ^ radi škrtavosti n jjočl* .it lasti pa ima to P eStn*
slabe prometne m t
ze, čemur bi se -j dobre volje odpom zt  iiii"1"
niMiiitmiiiiiiiitiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimi
UllluLljv lili- c*	r	|||H®I
iliiilnii|liiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimin<iu*iiiiimiii,,i,,,,|i,,i|i|,,ii,l,,»,,H,,,,,|i|i,l,,ii|,l,i,ii|,l,|ii,l,,,,,,,,l"l,,,,,,,l,,,",",,"l"l,"J—— Jz koprskega okraja
Otvoritev novega modernega poštnega poslopja v Kopru
Ladja «Korotan» je odplula na svojo prvo vožnjo na redni progi Koper-Neu) York
Kino v Gorici
CORSO. 17.30: «Interpol, oddelek za ponarejanje#, John Payne in Anne Neyland.
VERDI. 17.00:	«Waterlooški
most#, Vivien Leigh in Robert Taylor.
VITTORIA. 17.15:	((Trpljenje
Jean d’ArC»; režiser Karl Theodor Dreyer; igrajo Renč Falconetti in Michel Simon.
CENTRALE. 16.30: »Peterica v bunkerju#, Horst Buhholz.
MODERNO. 17.00: «Zgodilo se je 20. julija#, film o atentatu na Hitlerja.
POROKA Danes zjutraj se v Pevmi poročita domačinka učiteljica Tatjana Cuk in šofer Karel Gru-sovin iz Gorice. Mlademu paru, vosebno še nevesti, sodelavki našega lista, čestita uredništuo Primorskega dnevnika.
Čestitkam se pridružujejo tudi odborniki in člani Akademsko - srednješolskega kluba ((Simon Gregorčiču.
mm
■■■ .
V soboto je začela z delom nova pošta v Kopru. Poslopje so zgradili po načrtih inž. arh. Mihevca na Belvederju Gradbena dela je opravilo podjetje Gradbenik iz Izole. Poslopje daje že po zunanjosti zelo lep vtis. Pročelje poslopja je iz belega granita, poslopje pa so pobarvali s temnosivorjavo barvo, medtem ko so okna zelene barve.
Ze ob vhodu čaka obiskovalca presenečenje, saj si lahko potom avtomata sam nabavi znamke po 15 in 20 din ter dopisnice. Spodnji prostor novega poslopja služi za razne poštne, telegrafske in telefonske usluge, hkrati pa je v njem 180 poštnih predalov. V glavni dvorani je tudi posebna sekcija s hitro, avtomatizirano telegrafsko službo.
V drugem nadstropju so delno že namestili vrsto najmodernejših telefonskih, telegrafskih in drugih naprav. Najvažneje je vsekakor o-meniti avtomatično telefonsko centralo, ki bo začela z delom ob koncu leta. Imela bo 600 številk, po potrebi pa bo lahko postregla 3000 številkam. Pošta si bo do konca leta nabavila še vrsto najmodernejših	tehničnih	poštnih
pripomočkov, med drugim tudi avtomat za žigosanje. V prihodnjih petih letih predvidevajo še vrsto izboljšav. Med drugim bo Koper povezan preko Razdrtega s kablogram-sko službo	Ljubljana—Trst.
Celotni	stroški	za novo
poštno poslopje so znašali 160 milijonov	dinarjev,	medtem
ko so, oziroma še bodo, pla-
čali za naprave okrog 150 milijonov dinarjev.
V soboto je začela koprska pošta z delom v novem poslopju brez posebnih ceremonij. Slovesna otvoritev bo namreč ob koncu leta, ko bodo končali z montiranjem vseh naprav.
*##
V zadnjih dneh je bil v koprskem pristanišču zelo živahen promet. Prebivalstvo Kopra je zlasti občudovalo dve moderni trgovski ladji:	»Luka Botič#, ki je pripeljala 11 tisoč ton sladkorja, in novo ladjo Splošne plovbe ((Korotan#. Ladja ((Korotan# je odplula na svojo prvo vožnjo na redni progi Koper—New York. V prihodnjih dneh bosta v koprskem pristanišču nakladali le« ladji »Risnjak# in »Cikat#.
* * e
Traktoristi koprskega okra. ja so se lepo uveljavili na prvem republiškem festivalu kmetijskega strojništva v Murski Soboti. Pionirja Adolf Re bec in Janko Otoničar Hrašč pri Postojni sta na splošno presenečenje osvojila prvo in drugo mesto. Odlikoval se je tudi tretji zastopnik koprsksga okraja Jurij Može, ki je zasedel četrto mesto.
V ekipnem članskem tekmovanju je koprska ekipa Jožko Kante, Karel Ražman in Janko Gril zasedla med osmimi ekipami šesto mesto. To je vsekakor korak naprej v primerjavi z .anskim letom, ko so bili zadnji. Najbolj pa je razveseljiv napredek v kvaliteti.
pIsma DREDNIŠTV®
pika.
# ^ ^
Cenjeno uredni
»Primorskega 0 cj(i j
V zadnjih «eS imel opravka PT $e^ ^ uradih v mestu i obavljanju osebni	,
letel 'na težave značaja. Na ana9 ,
radu (Ul- Ar- *>f \ +J
mer soba 43 (r
je) neki uradnih,
k* , jfl ^
ne razume ^oveJlini ‘Jjii? odreže u italijf***'?^ zumemi). Istota j nCe-P, i na št. 25
se nahaja uradni > jj|jci ; reže kot zgoraj- ^dei canton pa, kjer j0Ji ji sebne izkaznice> sio j jc ali ne razu«* i« je neka urad	jj
9/ikln. da JV . t .ul
leč zašla, da 3«J"m [J
...
stranke temveč Jj^di j ,ii
mene, naj Ptfj
pa J#
mveč
tolmača. To P®	f
tid* .
da, da nastavi	<•
Z velikim zanimanjem bc-i	v lastno skledo	'	^	h ,
re m članke, ki ste jih začeli I	potujčevati svoj	«	si” p
objavljati pred nekaj dnevi	to žalostno? To	J	jjjN,,
in v katerih razpravljate o	mnenju narodno	%.'
vprašanjih našega šolstva ter vzgoje naše mladine. Res je zelo potrebno, da se o teh stvareh jasno govori in piše.
Morda bo kaj pomagalo.
Usoda naše šole mora biti pri srcu vsakemu našemu človeku, pa če ima otroke ali ne. Jaz sem si namenil napisati nekaj vrstic m upam, da jih boste objavili v Primorskem dnevniku. Mislim, da bi bilo dobro in koristno, da bi sc še kdo drugi oglasil in da bi povedali svoje tudi drugi, še posebno starši, dijaki, učitelji in profesorji.
Nekaj bi rad predvsem pripomnil, in to na račun nekaterih naših dijakov in študentov. Ne morem trditi, da je to splošen pojav, je pa precej takih primerov, ki se vedno bolj pogostoma dogajajo. Meni ni všeč, da nekateri naši dijaki govorijo med seboj italijansko in to celo kar v tržaškem italijanskem narečju. To ni lepo m ni vzgojno. Ne morem verjeti, da se ti fantje in dekleta sramujejo svoje narodne pripadnosti in jezika. Morda se jim zdi bolj «šik», če govorijo po italijansko? Neki moj prijatelj mi je povedal, da celo nekateri naši študentje, ki študirajo v Ljubljani in dobivajo tudi štipendije, govorijo med seboj po italijansko in se de lajo važne. Ali je to lepo?
Meni se zdi, da se samo sme šijo in zapravljajo ugled tržaških Slovencev.
Prav je, da naši dijaki poznajo čim več jezikov in da dobro obvladajo italijanščino.
Predvsem pa morajo obvladati in ljubiti svoj jezik. To ni šovinizem, ampak poštena narodna zavednost, ki jo lahko zahtevamo od naših dijakov in študentov.
Ko že govorim o jezikih, bi rad priporočil našim dijakom, da se učijo tuje jezike.
To ji m bo zelo koristilo v življenju, saj si bodo laže dobili boljšo zaposlitev.
Za zaključek pa še eno pripombo plede staršeu, ki imajo otroke za I. razred osnovne šole ali za prvo leto o-treškega vrtca. O tem ste sicer že večkrat pisali, a nikoli ni dovolj. Mislim namreč na tiste starše, ki vrag si ga vedi zakaj vpišejo svojega otroka v italijansko šolo.
Fašizem je zaprl slovenske šoli in nam včasih prepovedal javno govoriti v našem materinem jeziku. Učili smo se na skrivaj. S krvavo borbo smo si spet priborili naše šole in pravico, da lahko povsod govorimo v našem jeziku. No, zdaj pa se najdejo tak i nezavedneži, ki pljuvajo
njem slovenščine-niki so zavolJ0 prit in ne obratno- . je , je ista pesem-panstvu. Da * 0W £; slovenskega to ^ #r < hovo občevanje ^n0, ^ tedaj nujno P°Ki i« / stavijo vsi občin o j n, uradi soraz«• «, U uslužbencev, “a fn^°^
normalizira. We jtswV. za t0 nevzdržn „0,^ , mo tudi mi *	,„„	^
govorimo dosl	yf.
dih slovensko.	01S	gl
lastnega jezika	.( i
vanje samega	bi	,jf f
čast nikomur-	. sj b	ee
Slovenci, kjerk°	Jf
služeval i sV°je^esta bi skoro pol jef ji j slovenski. Te«»J f
podcenjevanju,	jsticš	,<■
pila proslula J	jifti
treba napraviti	*i,
“sr-
željo, da bi fojfi
v vseobče ho jr! Pa; in sicer osebno^ f no, ker bi "°’' (,i <f dilo službo 1 , no j oberem postr	ajr
vem jeziku. gj,0
tr”-k'-" aft
Velik obisk r« j(
starinski®11 ,A
Mulej sigi"*,#'!* I*!/
5 od	os*?;,	5?
že nadlT0.000 Toef ^ meni nedvomn	jjt )
vanja vredno ^*e) fi nes dalje bo ^ odprt ou 9, do 20. ure.
Varnostni sve t OZN je 23. avgusta soglasno Priporočil Generalni skupščini, naj sprejme tudi novo afriško repu blifco Gabon kot članico svetovne organizacije. Republika Gabon je najmanj-sa> toda po naravi najbogatejša pokrajina nekdanje francoske Ekvatorialne Afrike. Obsega 270.000 kvadratnih kilometrov in je potemtakem nekoliko večja od Jugoslavije, čeprav je prebivalcev po najnovejših ocenah samo 414.000, med njimi kakih 4000 Evropejcev. Na zahodu .	Gabon na Atlantski ocean, na severoza-
.0 u pa na Rio Muni, na severu na Kamerun in na vzhodu in jugu na republiko Kongo nekdanji francos ki Srednji Kongo).
*em^>breki-‘r6ta dve p°->»	,	,kl'	Rio	de	Gabao
, tisoč Iril« ’	e
OgoWe Tetrov dolfia
11 350 ir:i Je P'°vna ka-ajost “on>etrov v notra-
?a|iotneiatalto vsaJ deloma ^niških Poman)kanje že-
r dežela TL™ ^
J?ziskovann, Plra načrtnemu ^ike. \r , zaradi svoje o-
ši*>k k°aualuem pasu’ ki v in nnL- ^ kilome-
*'» in sav« Z gosto džun-?etdraVo aPkmi'. vlada zelo
® ie na 6mneb''e’ medtem fUnoti v I , metrov visoki 6ri sp notraniosti,
- se mpna ka-?0vršine p njavajo travnate *°menn p/ae°zd°m, ena-s:cPinj 0ftV azna vročina 25
* Padavinpi! Pri Povprečje. avuia*i 2000 mm na
^araij; * u
?°jev ; ®h naravnih po-v° brJ tr«nut bon *®Mtvo
trd
°o doseglji-republike Ga-
Palm« in ‘„CS’ sadovi oljne ?|*nje ^evci. Načrtno ebno vdrnufli kultur, po-ili st:°raj °tra«josti dežele, sL,hudili re?ogoieno zavali'■ 0V domai-lgl0znih Pred-
j iai je en) lnov' med kadi n'ora v«Vrt ° na:huši ta' ta” "ate j umreti, pre-
TodaTP' ki ga dek d°sežen dolJ“,b temu ie vrki' sai se je ' Cen. napre-
Ct "a kateriPOpVecala. pp-ie»’u so ? g0.3U0 ocm Va in Q r0sleJ uvažali, o1Sc„2iin rasidk
Gah 0vili’prvnSO Ieta 1839 to 0tlu. in h nasolbino v
8<4r°fu Loul^ Ed P°ZnT r:št ■ 'Vili-, Ldoauardu
morna-
Prekrevi'lP ’ ,glavno me-r.lj valcev)	(danes 18.000
ko °dkri’vp.ni-S0 dosti st0' j,. 0 šele v 6 deže>e. Ta-leL.¥l°Vili - Novejšem ča-il ^Vfcra1Zr?dno bogata ftke a ob	nka. svinca
> Ggo\ye	g0rnjem toku
K ^3
Po,nC°ska kolL.P°Stal Gabon pa je hn3’ sedem let ^»topi nijo f vkIiufp'i v 'eta i ho ./ffneosko E-
f% 1937 so t nko-
li n° kolo,,;;*0 ogr°mno a-
b4iJtiri ozemSPet razdeli-
^ad 1*ri, Kon •' Cad- U-se Ug0 svft 'n Gabon' gabonsk? v°ino C „ bojevali VOjaki p°'
v'ads lašizn,,. . pr°ti naci-kK je em 'd ^rancoska ^tav? kot erimU kaPitanu
»‘"J1';"* £ Gfb°" »“>*>
vo. j 1* Pridnu-, Pozneje
SA
^ke n* in
.^da ®kvatorialn
" Votivna v .-‘““sine A-
Na }ni voditi^"1 dasu se
r»inp že za!,,1! Cada Bo-
za cen*
,*• N; e Ekvit”'16 ozemelj
5 dip8°Va zam°ntlne A,ri' l«t»n‘le- P- misel ie seea-
$2" “ bi . Afrike»Sne drzave kda,. bile vVi’- v katere
Sa|ske (ran -lučene vse 2,. 'e » ,rancostp
kal
i - ie‘n beloTi“fRe’ Por,u-»th-. ta ,_ . j8ke
coske,
kolonije. »1 ba ^ državnik Kar Ski	Ž1Vlienje
Zadf
Hup’. daVan-Gabon- je tre-
^loi')'enini,o)ebi’ul Po''kični >a dl taks-.. Posebno
k11" op^to, kP!m načrtom, tti 5tvl ‘K vel,w *° v Ga-
Ajkfa »tS™ 6f4t?> C"k7„"« •
ne tkanine in železo) povečal samo za kakih 25 odstotkov. Usoda in prihodnost Gabona pa ležita skrita pod koreninami pragozda v notranjščini, ki ga varuje na milijarde komarjev in legije krokodilov, nosorogov in kač (tukaj je leta 1856 Paul du Chaillu odkril gorilo). In do tega bogastva drži samo ena pot:	pot	prosvete za ljud-
stvo, pot graditve cest in železnic in pot nacionalne neodvisnosti.
H. P. R.
Skrivnosten predmet se vrti okoli zemlje
CHICAGO, 31. — Razni a-rr.eriški zvezdoslovci so opazili skrivnosten predmet, ki se vrti okoli Zemlje in ki ni baje niti umeten satelit niti repatica. Zvezdoslovec Johnson iz Chicaga pravi, da je pretekli petek opazoval ta predmet, ki ima okrog 3 m premera in ki se vrti okoli Zemlje dvakrat bolj hitro kot satelit «Echoi>. Tega skrivnostnega predmeta ni zaznal roben radar. Tudi številni a-stronomi-diletanti v ZDA poročajo, da so opazili skrivnostni predmet.
 «»-------
Drzna tatvina
DUNAJ, 31. — Iz avtomobila avstrijske letalske družbe «AUA», ki se je moral ustaviti zaradi neke okvare, je neki motociklist, ki je avtu prej ves čas sledil, drzno ukradel torbo z l milijonom šilingov (okrog 24 milijonov lir). Dva uradnika družbe sta namreč dvignila iz banke ta denar za izplačilo prejemkov osebju in za druge izdatke. Iz banke sta se odpeljala proti letališču. Na Michaelerplatzu pa je začela zračnica kotesa puščati in u-radnika sta pomagala vozaču popraviti okvaro. Tedaj pa je skočil z motorja motociklist, bliskovito odprl vrata avtomobila, pograbil torbo in se odpeljal z vso brzino.
f
Prizor iz lilma »Dolga noč leta 1943», ki so ga vrteli na bereškem filmskem festivalu in
ki fašistom seveda hudo smrdi
S filmskega festivala v Benetkah
Human japonski film: «Ni večje ljubezni»
Skozi plemenita človečanska čustva in težnje glavnega junaka veje obsodba nasilja - V informativni sekciji so vrteli lepi češki film «Višji princip»
(Od našega posebn. dopisnika)
BENETKE, 31. — Japonski film *Ni večje ljubezni» je dolg kar 5500 metrov in traja tri ure in pol. Ce se ustavimo najprej pri dolžini, lahko rečemo, da bi se moglo v filmu še kaj rezati in ga nekoliko skrajšati. Res je sicer, da je dovolj napet in je dejanje ves čas zadosti pomembno, tako da gledalca ne dolgočasi, vendar pa se proti koncu le čuti utrujenost.
Režiser Masaki Kobajaši je kot Japonec pokazal mnogo
Zaostrovanje odnosov med Kubo in ZDA
Castro ie obtožil ameriške agente priprav za umor kubanskega odposlanstva
Med poletom naj bi napadli letalo, s katerim so se kubanski zunanji minister in drugi odposlanci vračali s konference v San Jose
HAVANA, 31. — Ministrski predsednik Kube Fidel Castro je snoči obtožil agente ameriškega imperializma in sovražnike kubanske revolucije zarote, katere namen je bil, umoriti člane Kubanskega odposlanstva, ki se je pod vodstvom ministra zunanjih zadev Raula Roe udeležila konference ameriških držav v San Jose. Castro je izrekel to obtožbo v priložnostnem govoru, ki ga je imel na terasi vladne palače na zahtevo o-gromne množice, ki se je zbrala, da pozdravi povratek ministra Roe.
Odposlanstvo se je vrnilo v Havano pet ur prej kot je bilo prvotno določeno in je potovalo z nekim kostariškim letalom namesto s kubanskim letalom «Britania», ki so ga nalašč poslali v San Jose.
Castro je izjavil, da so kubanske oblasti odkrile zaroto proti odposlanstvu in so zato sporočile Roi, naj menja uro odhoda, ter so izvedle vse varnostne mere, da bi preprečile mednarodnim gangsterjem, ki jih podpirajo ZDA, zasedo med samim poletom. Kubanski predsednik vlade je med kričanjem in protesti množice dejal, da sta nameravali dve letali, ki bi vzleteli z gvatemalskih letališč, napasti med po-
letom letalo «Britannia», s katerim bi moralo potovati kubansko odposlanstvo.
Glasnik ameriške vlade je seveda zanikal te vesti in dejal, da so popolnoma «iz trte izvite in smešne«.
«BIousons noirs* divjajo po Parizu
PARIZ, 31.	— «Blousons
noirs«, to je francoski huligani, ali po domače povedano barabe, ki so se vrnili s počitnic, so zopet začeli divjati po pariških predmestjih in pri tem pokazali nesluteno drznost. V nekaj urah so napadli tri policijske agente ter so enega celo razorožili.
Policija je aretirala pet izmed teh lopovov, ki so imeli svoje «delovno področje« zlasti med Maison-Alfortom in Charetonom. Stari so od 17 do 23 let ter si dajejo drug drugemu potuho. Priznali so sicer, da so napadli tri policaje, dve ženski in avtobusnega sprevodnika, niso pa hoteli izdati svojih sokrivcev.
Tri druge nepridiprave, od katerih ima najstarejši 18 let, je policija zalotila, ko so plenili neki ustavljeni avtomobil. Na policijski poziv pa se niso podali, marveč so zbeža-
R ocifoAoosba_____________
U£V£NA SIS pj/£Bi03 VIRDAD OtLAS
H
"oteli
deliti
2'SV«. ?Sekdniimi V Va f— kab
teh bo-ozendji.
Se bp:
V* ki, ‘»»ih« ’ kl ub te-
'iSfea V d"l8‘b
:?i in' izda]., „gosdostva
X.
6to(i,J 10
X0V' JV*,:
Manifestacija ljudstva na Kubi proti imperialističnim pohlepom, za neodvisnost in mir
Zdravstveno stanje Maria Rive se je včeraj še poslabšalo
Znani televizijski napovedovalec in igralec se bori s smrtjo
od«totko* ŠOls,vo
na vVr*Su0iih v ,	•».	'jabonu.
^ b'tijo fetiš	1Z‘
!-si stva	s*	*e. ln du-
su* Zas *elo -°n. k°lonia!na
C* V»ok ?tno izrab-
X >ljlv°k I" tudi •
>i
^ , "‘h
Vosti "zaraT °d' -htia,„ ara<n ma-
111 f' hi»1**protno 'n goba‘
tJ«<*lo Prip° Pa je o-kfNk' Sa"iO' e!r°V raka
SV- je e70pski
v iti . 8abon»u Posvptil C*»v •« t °nskoga Ijud-£'■	LZ	laatn
še ,
ki
^ S'th Zdrav-?ncoske
lmi
DO-
,1® dr. Al-)e kakih
S°iti&z'* X
"Ižiiico *Kyatorja,
S^ke r<>v V,
ti*
tj^k*:	Pri	Lam-
^a Iezbpla upa-
Drl *Vrvj	Gabn«
VN '*esetih 7 ,Gabon v <SvVzel* Pove-“ tw •	a	kakih	50
(^t>‘*m kkaklb
Zn° sol K S® 3e
“ bombaž-
VERONA, 31. — Znani televizijski napovedovalec Mario Riva, ki se je ponesrečil v veronski Areni, se bori s smrtjo. Zdravniki sporočajo, da je prebil zelo mučno noč ter da je imel 39,8 stop. vročine in 120 srčnih utripov na minuto. Rrvo zdravniško poročilo govori o nespremenjenem stanju pri pljučnem vnetju ter pravi, da se je bolniku skoraj ves čas bledlo.
Pred zdraviliščem in v pred. sobi čakajo ves čas novinarji in fotografi, da bi kaj zvedeli. Ob 17. uri sta prišla v zdravilišče Domenico Modu-gno in gledališki podjetnik Paone, ki sta izrazila svojcem želje, da bi bolnik okreval. Ko se je Paone vrnil ia zdravilišča, je izjavil, da ga ni bolnik prepoznal.
Poročilo, ki so ga zdravniki izdali ob 19. uri zvečer, pravi, da je bolnikovo stanje zelo resno, a je vročina vedno visoka ter da se vnetje na
li z nekim avtomobilom, ki so ga ukradli že prej. Med begom so povozili tudi nekega policijskega podčastnika, toda morali so se ustaviti pred pravo pregrajo policijskih vozil, ki jih je čakala nekoliko dalje. Vodji tolpe pa je uspelo, da jo je odkuril in so ga prijeli šele dan kasneje v nekem baru. Ko so ga zaslišali, je cinično priznal vse in rekel: «Moji dečki me popolnoma ubogajo in vsak večer krademo avte, da se z njimi vozimo na izlete. Ko nam zmanjka bencina, izpraz-nemo rezervoarje vozil, na katere naletimo med potjo. Ko nimamo več denarja, pa tudi oplenimo vozila.«
 «»------
Prof. Halpprin žrtev «lova na earovnice»
WASHINGTON, 31. — Ameriško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da deluje bivši profesor bostonske univerze Maurice Halperin, ki je bil med vojno v ameriški vohunski službi, sedaj »onstran železne zavese« v korist sovjetske vlade. To je sporočilo ministrstvo na zahtevo republikanskega senatorja Kennetha Keatinga, člana senatske komisije za notranjo varnost. Halperin opravlja sedaj baje za Ruse nalogo svetovalca v južnoameriških zadevah.
Halpennu so odvzeli mesto [ profesorja na bostonski univerzi leta 1953, ker ni hotel povedati senatni izpraševalni komisiji, ali je komunist ali ne. Kasneje je živel v Mehiki, od tam pa se je leta 1958 izselil v Sovjetsko zvezo. Na ameriškem poslaništvu v Moskvi, kamor je prišel obnovit potni list, je izjavil, da je v službi Sovjetska akademije znanosti
Mati in otrok čudežno nepoškodovana pod vlakom
TURIN, 31. — Neka ženska, ki je imela v naročju sinčka, se je davi vrgla na progi Mo-dane—Turin pod vlak, ki je peljal čez njiju, ne da bi ju ranil.
2enska je hodila ob tiru, ko pa je pripeljal mimo potniški vlak, se je pognala med kolesa. Strojnik Giovanni Ansel-mi je naglo zavrl, vlak pa se je ustavil precej naprej. Ko je osebje vlaka priteklo na kraj, je opazilo, da sta mati in otrok komaj malce odrgnjena. Identificirali so ju za 36-letno Tereso Golzio in njenega 18-mesečnega sina Palmira. Zatem so ju odpeljali z vlakom v Turin, s postaje pa v bolnišnico. Tu so ugotovili ženski
luna in vsak čas, ko smo prišli na kak odprt prostor, je nekdo vzkliknil; «Glejte ga, tam je.» Pomislili smo, da so se tudi psi zmotili in du gonijo neko senco. Povejte, ste že videli kdaj lovskega psa, ko je lovil človeka? To je kakor divji bik. Obtolkel sem si kolena na dvajsetih ograjah in udaril sem z glavo v vsa debla v Georgiji, a nisem tega niti čutil. Mac je zamlaskal z usti in izpil svoj kozarec.
— Razumljivo, — je rekel, — ko smo prišli do njega, so psi tega črnca raztrgal že na koščke. — Stresel je z glavo ob tem spominu.
— Si kdaj pozneje končal svoje pismo sestri? — sem ga vprašal.
— Vsekakor, — je odgovoril na kratko in pristavil;
— V resnici ne živim rad tu doli v Mehiki. — Bližala se je polnoč in zamrmral je kakor zase:	— Ljudje tu sploh nimajo srca.
— Rad imam prijazne ljudi, — je še rekel Mac, — prijazne, kot so Američani.
poguma, ko se je lotil tega da bi si mogel ujetnike pri-filma in ga tudi dokončal. \ dobiti, tako da bi jim lahko
Film ni namreč prav nič laskav za Japonce, čeprav je glavni junak Kaji, prežet s humanizmom, tudi Japonec.
Zgodba filma se prične leta 1943, ko se je vojna na Pacifiku že razplamtela. Japonci so vdrli tudi v Mandžurijo. Kaji m nič navdušen za vojsko in se noče javiti med prostovoljce kot drugi, zaradi česar ga imajo za antimilitarista. Zaradi negotovosti spričo vojnega časa se noče poročiti z dekletom Mičiko, saj ve, da ga bodo kmalu poklicali k vojakom. Potem pa zve, da mu ne bi bilo treba iti v vojsko, če bi sprejel v Mandžuriji delo v nekem rudniku. To delo sprejme in še preden odpotuje, se poroči. Skupaj z ženo odide v Mandžurijo.
Rudarji žive tamkaj zelo težko življenje in delati morajo čezmerno. Kaji takoj uvidi, da bo mogoče doseči več samo, če bodo rudarji bolje hranjeni in boljše nastanjeni. Toda s svojimi humanimi predlogi ne naleti na odobravanje pri drugih paznikih, razen pri Okišimi, ki hoče biti nekoliko podoben Kajiju. Pravi pes pa je paznik Okazaki.
Da bi se proizvodnja rudnika povečala, pošljejo tjakaj še S00 vojnih ujetnikov. Grozen je pogled na ta transport, pravzaprav na pogled na vagone, ko jih odprejo: ujetniki, ki so bili v vagonih natlačeni, zaradi oslabelosti kar popadajo skozi vrata na tla. Zaprejo jih v taborišče, ki je o-prajeno z žico, v kateri je tok: visoke napetosti. Kaji se bori
zaupal in ne bi pobegnili, pade v nemilost pri vojaških oblasteh, zlasti še, ko ga O kozaki zatoži, da je podpiral poskus bega neke šestorice. Ta šestorica je obsojena na smrt in lepo delo sekanja glav prevzame neki narednik. Kaji mora temu prisostvovati, in ko že padejo tri glave, se upre in se pogumno nastavi naredniku, ki dviga nad njim svojo sabljo. Tedaj se vsi ujetniki, ki morajo gledati justi-frkacijo z grozečimi besedami in pogledi usmerijo proti krvnikom. V	strahu narednik
sporoči Kajiju, da ostalih treh obsojencev	ne bo	usmrtil,
medtem ko se jetniki vračajo v svoje taborišče, pa da narednik Kajija	odpeljati.	Začno
ga grozno mučiti, dokler ga čez več dni končno ne izpustijo. Sreča, ko sta se zopet našla z ženo, pa traja le malo časa, kajti Kaji ima že s seboj mobilizacijski poziv, ki mu ga je dal ravnatelj rudnika ob odpustu.
Režiser je napravil film po romanu nekega japonskega pisatelja. Pokazal je trpljenje mladega človeka, v katerem prevladujejo plemenita čustva, ki je prepričan, da morejo vladati humani odnosi tudi do ujetnikov. Toda nahaja se v neprijetnem	položaju,	da je
kot okupatorski uslužbenec istočasno tlačitelj in sam tlačen, in pri tem je skoraj sam, kajti žena je prešibka, da mu bi bila lahko v oporo. Okiši-ma se pa od časa do časa vrača k svojim «metodam», ko uvidi, da ujetnikom ni mogo-
pri ravnateljstvu, da bi dose-j kar tak°j *aUpatJ- K°nČ"° gel za ujetnike boljše razme-' ■cmaSa 1 ajiju o por pr
re. Da ne bi ujetniki -preveč
»j zverinskemu uničevanju.
mislili na svoje težave, sc rav-! Film postane nekoliko manj natelj rudnika izmisli, da poš-\ prepričljiv prav na koncu, saj Ijejo v taborišče ujetnikom od! je malo verjetnosti, da zločin-časa do časa ženske. Seveda | ski ljudje, po katerih je Kaji te ženske niso Japonke in s j obkoljen, ne bi mladega idea-kitajskimi ujetniki pride do lista uničili. Možnost, da ga raznih prijateljstev, ki se bolj! čaka uničenje v vojski, je za-konkretno izražajo v načrtih! nje kar pneveč oddaljena, za pobeg. S pomočjo Kitajca i Film spada med dosedanje
Cena, ki ga ima Knji za svo-:ega pomočnika, uspe dogovor z električarjem v centrali: dve minuti po tem, ko zatulijo sirene je tok v ograji prekinjen, in v teh minutah nekateri u-jetniki vobegnejo in to nekajkrat.
Kaji je še vedno prepričan.
lllliiiillliiilliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,
Okrožnica
prosvetnega ministra
V šolah bodo končno učili zgodovino osvobodilnih borb
v
Šolski pouk se prične 1. oktobra in zaključi 15. junija 1961
vi, da se je stanje srca neko-1 prišla na dan ob smrti urad- hudo ^včno izčrpanost.
1 : 1 ____in/in an n C' t T' ‘i n	1	lr	tl	rimslrOCfO	nr\linr<efi^nnf<a
liko popravilo, toda ena stran pljuč zelo malo deluje, druga pa neredno. Bolnik sicer ne hropi, vendar ne govori in težko diha. Antibiotiki nimajo nanj nobenega učinka in se nič ne osvešča.
Popolane se je zbrala pred zdraviliščem množica ljudi, ki nestrpno pričakuje novic o Rivinem zdravstvenem stanju. Novinarjem so dali na razpolago posebno sobo v ravnateljstvu, kamor pa smejo prihajati samo po eden zapovrstjo, da ne delajo prevelikega hrupa. Tu jim zdravniki sproti sporočajo, kako poteka bolezen.
Deset let je živel z dvema ženama
IVREA, 31. -karabinjerji se
Sodišče
ukvarjajo
pljučih širi. Poročilo tudi pra-1 presenetljivo zadevo, ki
nika rimskega poligrafičnega zavoda Guglielma Volpija. Njegovega pogreba sta se namreč udeležili dve njegovi družini, tako da se je izkazalo, da je bil dvakrat «redno» poročen. Volpi se je leta 1950 poročil z Letizio Zubiena ter ji rekel, da je vdovec z dvema otrokoma. Ker pa sta zakonca hodila vsak po svojem delu in bila često ločena, je Volpiju uspelo prikriti, da je pravzaprav živel hkrati z dvema ženama. Mož se je namreč pred desetimi leti poročil tudi z Giovanno Grazia-dei, s katero pa je imel 10 otrok.
V rojstnem kraju druge žene, Viveronu, ga je sedaj zadela kap in tako je prišlo vse na dan. Sedaj skuša po-1’cija ugot iviti, kdo je pomagal Volpiju do ponarejenih dokumentov, da se je lahko drugič poročil. Vsi pa se čudijo, kako je mogel ker deset let prikrivati obema ženama svoj položaj,
MAC-AMERIČAN
(Nadaljevanje s 3. strani)
pse, ki so navalili na mojo ograjo. Tedaj je nekdo, ki ga je bilo koma sližati. — Kam je šel?
— Alimo hiše in dalje ven-Kaj, — sem rekel in pričel bežati. Bilo nas je okrog dvanajst. Nikoli nisem zvedel, kaj je črnec storil, a mislim, da tega ni vedela tudi večina drugih preganjalcev. Tega nam tudi ni bilo mar. Bežali smo čez njive bombaža, po gozdu, močvirnatem od poplave, tekli smo kakor norci, plavali smo čez reko, in skakali smo preko ograj na način, ki bi sicer uničil človeka že na sto jardov. Toda vsega tega nismo čutili. Iz ust mt je tekla slina in to je bilo edino, kar me je motilo. Bila je polna
RIM. 31. — Prosvetni minister Bosco je določil potek novega šolskega leta 1960-61. V osnovnih in srednjih šolah se prične pouk 1. oktobra in se zaključi 15. junija 196). Ministrova odredba določa na. dalje še dodatne počitnice v raznih krajih, upoštevajoč posebno podnebje, ter sporoča šolskim skrbništvom, naj poskrbijo zlasti za čimbolj ugodne pogoje za pouk telesne vzgoje. V zaključku odredbe pa poudarja minister, da morajo šole čimbolj okrepiti stike z zunanjim svetom z obiski v muzejih, galerijah, z ogledi spomenikov ter v strokovnih šolah z obiski trgovskih in industrijskih podjetij, kmetij itd. Ti obiski bodo obvezni.
Najbolj važno pri tem pa je, da se mora program pouka zgodovine v srednjih šolah raztegniti tudi na leta borb odporniškega gibanja in osvoboditve. Zato Je treba tudi prirediti posebne tečaje in predavanja o tej dobi študentom filozofske fakultete, da bodo imeli objektivno znanje o zgodovinskih dogodkih, ki so privedli do sedanje demokratične ureditve. S te fakultete namreč prihajajo bodoči profesorji zgodovine na srednjih šolah.
ZLOČIN ALI NESREČA?
Trup moškega v reki Marni
PARIZ, 31. — Dva mlada francoska ribiča Roger Clas-quin in Albert Piazzon sta odkrila včeraj v vodah Marne razkosano truplo moža. Ko sta se peljala s čolnom proti malemu otoku, Moulin-Bateau i-menovanemu, sta opazila, kako je na vodi pod neko vrbo plaval neki predmet. Ko sta se približala, sta z grozo opazila, da gre za človeški trup Takoj sta opozorila policijo in kmalu so prišli na kraj razni funkcionarji.
Policija domneva, da so neznani zločinci odrezali od trupa glavo in ude z zelo o-
stro nabrušeno žago, kakor če bi truplo secirali. Dopušča pa tudi možnost nesreče ter da je morda truplo razkosal vijak kake rečne ladje. Domnevajo tudi, da gre za krepkega moža, Zida ali severnega Afričana. To je že druga najdba razkosanega trupla. Prve dni avgusta so našli v Seini pri sevreškem mostu polovico ženskega trupa. Kljub strogi preiskavi pa se policiji doslej še ni posrečilo razjasniti tega zločina.
boljše na festivalu.
Popoldne smo videli v informativni sekciji češki film • Višji princip». Nekje smo že čitali očitek, da je festivalska izbirna komisija raje izbrala cBe’0 golobico» kot ta film zr, konkurenco na festivalu. Prav res je čudno, da ni bil sprejet raje ta film. Mogoče je bil razlog v tem, da je na ta način na festivalu en film manj iz dobe zadnje vojne?
Film je napravljen po noveli z istim imenom, ki jo je napisal Jan Drda (in ki jo je že tudi naš list objavil). Zgodba se dogaja v manjšem češkem mestu po atentatu na nacističnega protektorja Hey-dricha. Iz osmega razreda gimnazije poberejo tri študente, in ki jih tako rekoč za prazen nič ustrelijo. Stari profesor, ki se nikoli ni zanimal za politiko, ki so mu študentje pravili «višji princip* ker je v svojih nagovorih rad uporabljal to besedo, bi moral pred stojim razredom izreči nekaj besed, ki naj bi bile izraz solidarnosti in vdanosti oblasti. Toda profesor izreče ostre besede protesta proti ustrelitvi, poudarjajoč, da ni zločin, če kdo v želji, da narodu pomore do svobode, ubije tlačitelja. Film je režiral Jiri Krejčik. Dolg in topel aplavz je sprejel ta dobri češki film.
R. R.
M
■Jf. - - *
■
' .vz'
/f<
Predvčerajšnjim je umrla v Hollywoodu v ZDA v starosti 72 let znana avstrijska pisateljica Vicky Baum, ki smo Jo brali tudi v slovenskem prevodu. Hodila se Je na Dunaju, kjer je študirala na Konservatoriju ‘n se diplomirala v harfi. Po dolgi bolezni je ugotovila, da ima dar pisateljevanja. Njen ubest-sellem je bil »Grand Ilčtel«, iz katerega so posneli tudi film. Po velikem uspehu tega filma se je preselila v ZDA. Na sliki: pisateljica z znukom Petrčkom na vrtu svoje hiše v Holiywoodu
Kabine «Titana» niso naš!i
Kabine, ki jo je izločila raketa «Titan», katero so predvčerajšnjim izstrelili s Cape Cana-verala in katere brzino padca bi moralo zavreti padalo, niso našli, čeprav so poslali na kraj ladje in letala. Po štirih urah so iskanje o-pustili. Vendar mnoge informacije, ki so jih zbrali instrumenti v kabini, niso izgubljene, ker jih je oddajal radijski oddajnik.
Ingrid Bergman v Rimu
Filmska igralka Ingrid Bergman je prispela včeraj z letalom iz Pariza v Rim. Novinarjem je povedala, da se bo zadržala tam tri dni, da obišče otroke, ki preživljajo počitnice s svojim očetom Rossellini-jem. Igralka je tudi povedala, da bo v septembru zaposlena v novem filmu «Aimez vous Brahms?«, ki ga bodo izdelali po zadnjem romanu Saganove.
Lana Turner se moži
Iz spisov o-bčinske u-prave v kraju Sv. Ana v Kaliforniji je razvidno, da sta znana igralka Lana Turner in Fred May zaprosila za pooblastilo, da se lahko poročita. O tem pa ni bilo nobenega uradnega poročila niti ni določen dan poroke.
Nagrada za počastitev Verge
Županstvo v Catanil je ustanovilo novo dvoletno nagrado, ki bo znašala milijon lir in ki jo bodo podelili za najboljši spis o življenju in delu pisatelja Verge. Nagrado bodo pridružili že obstoječi nagradi, ki so jo že pred dvema letoma ustanovili ter jo podeljujejo za še neobjavljena dela i-talijanskih avtorjev v počastitev	Giovanni j a
Verge.
Nov težek vzpon
v Dolomitih
Mlada plezalca Lucijan Moroder in Vincencij Malsiner iz doline Gardena (Groedner Tal) sta že tri dni v steni dolomitske gore Sasso-lungo, da bi si izkrčila novo direktno smer. Zadnji del stene je popolnoma gladek in previsen in se prišteva k šesti višji stopnji, plezalca sta se zakasnila pri plezanju tudi zaradi neviht in močnega vetra.
Danes zvečer sta plezalca srečno dospela na vrh, potem ko sta premagala zadnjih in najtežjih 100 metrov stene.
Piemontski
«krivoverci»
«Osservatore della Do-menica« se ukvarja z zadnjimi dogodki v Montalto Dora, kjer so se prebivalci pridružili duhovniku Taddeiju, ki pravi, da je pravoslaven. Vatikansko glasilo pravi, da se nimajo pravice imenovati pravoslavni, marveč da so le krivoverci in izobčenci. List nadalje pravi, da vsakdo, ki se udeležuje Taddeijevih cerkvenih obredov, zakrivi hudo bogoskrunstvo.
Tobačna
<perencspora»
V tridentinski pokrajini se širi na tobačnih nasadih zelo redka bolezen, ki je do leta 1958 v Evropi sploh ni bilo. Gre za tako imenovano «tobačno peronosporo«. Strokovnjaki se trudijo, da bi preprečili širjenje te bolezni.
Ovsojitev vrha Trevor v Karakorumu
Iz Karačija se je zvedelo, da je angloameri-ška alpinistična odprava z uspehom osvojila vrh Trevor, visok 7.850 m v pogorju Karakorum v Kašmiru.
Vrh sta dosegla vodja odprave Wilfred Noyce in njegov tovariš Salder 17. avgusta po zelo napornem plezanju.
XVII. olimpijske igre v Rimu (23. avgusta - 11. septembra 1960)
Krepkim (SZ) prva kolajna v lahki atletiki
Zmagoslavje Niederja, 0’Briena in Longa v krogli
V'
Ze v prvem dnevu tekmovanja trije novi olimpijski rekordi
RIM, 31. — Olimpijske -gre se nadaljujejo brez prestanita toč.io po določenem sporedu. Danes so šli na tekališča lahkoat.eti ijj prav za to panogo je treba pripomniti, da potek tekmovanja ni brez hib. Fravzaprav bi morali te hibe ze davno odpraviti, a nikomur verjetno ne pade v glavo ideja, da marsikomu delajo krivice. Vzemimo n. pr. tekmovanja v izločilnih baterijah. Za nadaljnje tekmovanje se plasirajo po tri atleti oziroma po dve atletiniji ne glede na dosežen cas. In tako se je videlo, v glavnem lahko govorimo o Jugoslovanih, da so odpadli zato, ker so prišli v baterije z močnimi tekmovalci. V drugih baterijah so se plasirali tekmovalci, ki so imeli dosti slabše čase od drugih.
Začetek tekmovanja je bil brez dvoma odličen. Začeli so
z baterijami na 100 m. Prijav ljenih je bilo 63 tekmovalcev, a samo prvi trije od vsake baterije sc se uvrstili za nadalj-
****************
Današnja tekmovanja
LAHKA ATLETIKA
(Olimpijski stadion)
9.00: kvalifikacijska tekmovanja v skoku v višino (moški), v metu kopja (ženske) tei baterije 100 m ženske 15.00: finale v kopju ženske, četrtfinale 100 m ženske 15.20: finale skok v višino moški
16.40: polfinale 100 m moški 16.15: polfinale 400 m zapreke 16.40: polfinale 800 m 17.10: finale 80 m zapreke 17.30: finale 100 m 17.50: baterije 3000 m zapreke
PLAVANJE
(Plavalni stadion)
8.30: polfinale skokov s stolpa 10.10: baterije 100 m hrbtno ženske
20.30: finale štafeta 4x100 m mešano moški 20.55: polfinale 100 m hrbtno ženske
21.15: finale 400 m prosto že-ske
21.40: finale 4x200 prosto moški
VATERPOLO (polfinale)
Plavalni stadion) (Olimpijski stadion)
22.20: Holandska - ZDiA 23.20: Madžarska . Jugoslavija
VESLANJE
(Jezero Albano)
10.00: represaže v skiffu 11.15: represaže v dvojki s krm.
16.00: represaže double sculla 17.00: represaže osmercev NOGOMET (v Aquili, Rimu, Livornu, Florenci, Grossetu, Neaplju in Pescari)
16.00: Danska - Tunis 16.00: Francija - Madžarska 21.00: Bolgarija - Jugoslavija 21.00: Turčija - ZAR 21.00: Italija - Brazilija 21.00: Vel. Britanija - Taiwan 21.00: Poljska - Argentina 21.00: Peru - Indija
KOŠARKA (polfinale) (Mala športna palača)
Od 16. ure dalje: CSR - Poljska
Brazilija - Italija Urugvaj - Sovjetska zveza ZDA - Jugoslavija
HOKEJ NA TRAVI (Olimpijski velodrom)
10.00: Pakistan - Japonska 15.00: Italija - Kenija 16.30: Avstralija - Poljska BOKS (Športna palača)
Ob 15. in 21. uri četrtfinale ROKOBORBA (Basilica di Massenzio)
Ob 10. in 20. uri izločilna srečanja
SABLJANJE (Kongresna palača)
8.30: Floret ženske 15.00: finale v floretu JADRANJE (V Neapeljskem zalivu)
8.30: četrta regata
TV spored
14.55: filmski pregled 18.00: lahka atletika 18.30: sabljanje 19.00: razgovor s tekmovalci 23.15: boks ali košarka 24.00: filmski pregled
nje tekmovanje. Istočasno so bile kvalifikacije v metu krogle za moške. Kljub temu. da ie bila določena znamka 16,75 m. se je kvalificiralo 18 tekmovalcev. Naiboljše znamke sta dosegla Američan Long in Rus Lipsins. Italijan Mecconi se je plasiral za nadaljnje tekmovanje, medtem ko je proti vsakemu pričakovanju izpadel biv ši evropski rekorder Anglež Rowe.
Tudi ženske so se pomerile med seooj za prva mesta v skoku v daljino. Po končanih bi-terijah v teku na 100 m so šle na tekališče ženske, ki so tekmovale v teku na 80 metrov z ovirami. S kvalifikacijskimi tekmami se je končal dopoldanski del sporeda. V teku na 80 m zapreke je Jugoslovanka Sta-mejčičeva, ki je pustila za seboj Švedinjo Wieslanderjevo in Ajneričanko Robertsonovo, je progo pretekla v odličnem času 11”3, a se ni mogla, čeprav je na primer druga v drugi bateriji dosegla slabši čas, plasirati v četrtfinala. Dodati je treba, da je Presova s časom 10”7 izenačila olimpijski rekord, ki je od 1956. leta pripadal Avstralki Stricklandovi.
Popoldanski spored se je začet z .ziočilnimi baterijami v teku na 400 m z ovirami. Za polfinale so se uvrstili Galli-ker (Šv.), Howard (ZDA), Gul-brandsen (Norv.), G. Davis (ZDA), Gushman (ZDA), Mat-thias (Nem.), Sevisjalov (SZ), Morale (It.), Janz (Nem.), Ro-tich (Ken.), Metcalf (VB), Martini (It.), Rintamaki (Fin.) jn Catola (It.).
V polfinale v teku na 800 m Pa so se po rezultatih izločilnih baterij plasirali Kerr (Ant.), Cunliff (ZDA), Blue (Avstralija), Moens (Belg.), Sneli (N. Zel.), Balke (Nem.), Murphv (ZDA), Waegli (Šv.), Matuschevvski (Nem.), Smidt (Nem.), Krivošijev (SZ) in Sie-bert (ZDA).
Zanimive so bile tudi baterije v teku na 5000 metrov, kjer je Anglež Gordon Pirie popolnoma oupovedal in se sploh ni plasiral za nadaljnje tekmovanje. Prvi trije od vsake baterije so se uvrstili v finale in sicer Grodoszki (Nem.), Conti (It.), Nyandika (Ken.), Flos-bach (Nem.), Iharos (Madž.), Artinjuk (SZ), Janke (Nem.), Bernard (Fr.), Tomas (Avstralija), Halberg (N. Zel.) in Zim-vny (Polj.).
Italijan Conti je progo pretekel s časom 14’14”4, kar je nov državni rekord.
Največ pa je bilo pričakovanja in radovednosti za nadaljnje izločilne baterije v teku na 100 metrov, ki bi morale dati imena najboljših sprinter-jev sveta, ki se bodo pomerili v finalu. Najboljši čas in tudi nov olimpijski rekord je dosegel Nemec Hary, ki je progo pretekel v 10”2.
Za finale so se plasirali poleg Haryja tudi Esteves (Ven.), Robinson (Bah.), Norton (ZDA) Sime (ZDA), Fijk (Polj.), Budd (ZDA), Figuerola (Kuba), Jones (VB), Jerome (Kan.), Rad-ford (VB) in Antao (Ken.).
#Clou» dneva pa je bilo finale v skoku v daljino za ženske in v metu krogle za moške. V prvi panogi je zmagala Rusinja Krepkina s odličnim skokom 6.37, ki je tako izboljšala tudi olimpijski rekord. Za njo
kim dosegla svetovni rekord v tej disciplini. Končna lestvica v skoku v daljino je sledeča:
1. KREPKINA (SZ) 6,37 m
2. KRZESINSKA (Polj.) 6,27
3. Claus (Nem.) 6,21
4. Junker (Nem.) 6,19,	5.
MODERNI PETEROBOJ
Madžarski 2 zlati kolajni
Madžarska si je osvojila naslov ekipnega olimpijskega prvaka v modernem peteroboju
Radčenko (SZ) 6,16 6. H'ff- Ta nien us?eh *e še večji, ker man (Nem) 7 Bi "' c I 1’e tu^s med posamezniki zrna-(Hol.) 6,11, 8. 'Saprun..) Bal *lan madžarske reprezen-6,01 9 Bignal (VB)	^ance Nemeth. Madžarom sta
Weigel (N. Zel.) 5,98.	.	š'i tako obe zlati kolajni m
V metu krogle pa so Ameri- srebrna, ki si jo je priboril
Seni dosegli pravcato zmagoslavje. Njeder, 0’Brien in Long so si osvojili zlato, srebrno n bronasto medaljo, pri čemer je prvi celo dosegel nov olimpijski rekord. Po današnjem finalu je lestvica metalcev krogle sledeča:
1. NIEDER (ZDA) 19,68 m
2. 0’BRIEN (ZDA) 19,11
3. Klaus (Nem.) 6,21
4. Lipsnis (SZ) 17.90,	5. Llndssay (VB) 17,80, 6'. Sos-gornik (Polj.) 17,57, 7. Urbach
se je uvrstila Poljakinja Krže-, (Nem.) 17,47, 8. Lucking (VB) sinska, tretja pa je bila Nem- 17,43, 9. Skobla (CSR) 17,39, ka Klaus, ki je šele pred krat-llO. Plihal (CSR) 17,36.
iiiiMiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiun,,,,,
Plavanje
Penevno dve kolajni za avstralske plavalce
RIM, 31. — Današnji plavalni dan na olimpiadi v Rimu se je zaključil s podelitvijo dveh zlatih kolajn v plavanju na 400 m prosto in na 100 m hrbtno za moške. V obeh panogah sta si zlati kolajni osvojila Avstralca Rose in Theile, ki sta obenem dosegla nova olimpijska rekorda.
Na 400 m prosto so pričako- •
vali, da si bo zmago zagotovil Američan Somers, toda najprej Yamanaka in nato tudi Kon-rads t“r končno tudi Rose sta mu preprečila te načrte. Somers se je moral zadovoljiti s 5. mestom. Anglež Black pa e izboljšal evropski rekord. Finalna .estvica na tej progi je sledeča:
1. ROSE (Avstralija) 4’18"3
2. YAMANAKA (Jap.) 4’21"4
3. KORADS (Avstral.) 4’21”8
4. Black (VB) 4’21”8, 5. Somers (ZDA) 4’22”, 6. Mclachlan (Juž. Afr.) 4’26”3,	7.	Lenz
(ZDA) 4’26”8, 8. Fukui (Jap.) 4’29”7.
V drugem finalnem tekmovanju je zmagal Theile pred Ame-ričanome> McKinneyem in Ben-nettom. Finalna lestvica je kakor sledi:
1. THEILE (Avstralija l'#l”9
2. MCKINNEY (ZDA) 1’02”1
3. BENNETT (ZDA) 1’02”3
4. Christophe (Fr.) 1’03”2, *. Barbier (SZ) 1’03”5, 6. Wagncr (Nem.) 1’03”5,	7.	Monckton
(Avstral.) 1’04”1,	8.	Sijmar
(SZ) 1’04”6.
Jutranji del olimpijskega plavalnega sporeda se je začel s tekmovanjem plavalcev na 100 m hrbtno. V tej kategoriji so se za finale plasirali sledeči:
llltimillllllllllHIIIMIIIIIIHIIIIIIIItltllllllllllllllfllllinillHIDIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllll
Grško-rimska rokoborba
Rusom in Turkom največ Kolajn
Jugoslovan Martinovič osvojil srebrno kolajno
Nocoj so podelili tudi zlate in druge kolajne zmagovalcem v rokoborbi Od Jugoslovanov je največji uspeh dosegel Martinovič, ki je podlegel samo Rusu Koridzeju in je tako pridobil Jugoslaviji srebrno kolajno v tej disciplini. Manj sreče je imel Horvat, ki je v srednjelahki kategoriji zasedel 4. mesto. Novi prvaki so: Težka kategorija: 1. Bogdan (SZ), 2. Dietrich (Nem.), 3. Kubat (CSR).
Srednjetežka: 1. Kis (Turčija), 2. Bimbalov (Bolg.), 3. Kartozija (SZ).
Srednjelahka:	1.	Bagra	k
(Tur.), 2. Maritschnizg (Nem.), 3. Schiermeyer (Fr.).
Lahka: 1. Koridie (SZ), 2. Martinovič (Jug.),	3. Freij
(Šved.).
Peresna: 1. Sidde (Tur.), 2. Lolyak (Madž.), 3. Virupajev (SZ).
Petelinja: 1. Karavajev (SZ), 2. Cernea (Rom.), 3. Stojikov (Bolg.).
Srednja: 1. Dobrev (Bolg.), 2. Metz (Nem.), 3. Tarann (Rom.).
Mušja: 1. Pervolescu (Rom.), 2. Saied (ZAR), 3. Papiraye (Iran).
1. Barbier (SZ) 1’04”3, 2. Mc Kinney (ZDA) 1’03”8, 3. Ben-net (ZDA) 1’03”7,	4.	Theile
(Avstralija) 1’03”1, 5. Christophe (Fr.) 1’03”7, 6. Monckton (Avstralija) 1'03”8, 7. Wagner (Nem.) 1’03”9, 8. Sijmar (SZ) 1’04”6.
V plavanju na 200 m metuljček sta nastopila tudi Jugoslovana Radonjič in Rogušič. Prvi je bil 7. v tretji bateriji, kjer je zmagal Američan Gil-landers s časom 3’00”6, drugi pa je bil 6. v peti bateriji s časom 2’35"5. Američan Troy je dosegel nov olimpijski rekord. Na tej progi so se uvrstili za polfinalno tekmovanje sledeči Diavalci:
1. Troy (ZDA) 2’15”5, 2. Gil-landers (ZDA) 2’16”2, 3 Haeys (Avstralija) 2’18”1, 4. Denner-lein (Balija) 2T8”3, 5. Berry (Avstralija) 2’18”9, 6. Kuzmin (SZ) 2’19’’3, 7. Yoshimuta (Jap.) 2’19”4, 8. Izutsu (Jap.) 2’20”3, 9. Rios (Meh.) 2’22”7, 10. Su-vanto (Finska) 2’23”9. 11. Nico-lao (Argentina) 2’23”9, 12. Paz-direk .CSR) 2'24”2, 13. Kiselev (SZ) 2’24”6, 14. Popescu (Rom.) 2’24”6,	15. Blyth (Vel. Brit.)
2’24”9,	16. Bachman (Nem.)
2’23”1.
Nov olimpijski rekord je padel tudi v izločilnih baterijah na 400 m prosto za ženske. Postavila ga je Američanka Von Saltza. Prejšnji rekord je pripadal od 1956. leta Avstralki Crappovi s časom 4’54”6. Tudi Italijanka Saini-jeva je dosegla s časom 5’15”5 nov italijanski rekord, a se kljub temu ni uvrstila v finale, za Katerega so se plasirale sledeče plavalke:
Von Saltza (ZDA) 4’53”6; Cederqist (Švedska) 4’55”6; Lageberge (Hol.) 4’57”; Sege-ratom (Šved.) 4’57”6; Fraser (Avstralija) 4’57”6; Konrads (Avstralija) 4’59”2; Schimmel (Hol.) 5’0’T.
med posamezniki Nagy Američanom Beckom.
pred
V današnjem zadnjem dnevu tekmovanja v teku čez drn 'n strn je med posamezniki zmagal Rus Novikov, med ekipami pa Sovjetska zveza. Kljub tej dvojni zmagi pa se je morala Sovjetska zveza zadovoljiti z drugim mestom v ekipnem plasmaju. V plasmaju posameznikov so Italijani zasedli 23., 29. in 41. mesto, v ekipni razpredelnici pa je Italija na devetem mestu.
Zmagovalci v plasmaju posameznikov so naslednji:
1. Nemeth (Madž.) 5024 točk
2. Nagy (Madž.) 4988
3. Beck (ZDA) 4981
Sledijo Balczo (Madž.), Novikov (SZ), Tatarinov (SZ). Przybylski (Poljska) itd.
V ekipni razpredelnici pa je končna lestvica sledeča:
1. Madžarska 14.863 točk
2. SZ 14.309
3. ZDA 14.192
Finska 13.865, Poljska 13.746, Švedska 13.216, Vel. Britanija 13.103, Nemčija 12.845, Italija 12.401, Argentina 12.397.
VESLANJE
CASTELGANDOLFO, 31. — Ob jezeru Albano je tudi danes pihal nevšečen veter, ki je nekoliko razburkal gladino tekmovalne proge za veslače. Nevarnega pa ni bilo nič in tako so ob določeni uri šli v vodo dvojke brez krmarjev.
V prvi bateriji so premočno zmagali Rusi pred ZDA, CSR in jugoslovanskim čolnom. V drugi so bili prvi Romuni, v tretji pa Nemci, medtem ko sta se Italijana plasirala na peto mesto.
V tekmovanju četvercev brez krmarja so zasedli prva mesta v svojih baterijah Velika Britanija pred ZDA in Poljsko, CSR pred Romunijo in Južno Afriko ter SZ pred Italijo in Nemčijo.
Popoldanski spored se je začel s tekmovanjem v double scullu. Italijanska posadka je bila diskvalificirana, ker je dvakrat prezgodaj startala. V prvi bateriji so zmagali Francozi pred Holandci in Jugoslovani, medtem ko so Američani presenetljivo končali na čertrtem mestu. V ostalih skupinah sta zmagali CSR pred SZ in Švica pred Belgijo. V tekmovanju osmercev je Italija zasedla v tretji bateriji tretje mesto za Kanado in ZDA ter pred SZ.
V repesažih četvercev s krmarjem se Jugoslavija ni mog, la uvrstiti za nadaljnje tekmovanje, V drugi bateriji je namreč zasedla za Madžarsko in Romunijo tretje mesto.
BOKS
VATERPOLO
Z zmago Jugoslavije nad ZDA in Italije nad Sovjetsko zvezo, so se zaključila srečanja v polfinalni skupini. Sedaj bodo borbe direktno za kola:ne, a od štirih moštev, ki bodo v finalu, to je Sovjetska zveza, Italija, Jugoslavija in Madžarska bo ostalo eno brez nagrade.
Današnji rezultati: Jugoslavija—ZDA 6:2 (3:1) Nemčija—Romunija 3:3 (1:0) Italija—SZ 2:0 (1:0)
V glavnem so bila danes sre Čanja ;a osmine finala, še nikoli ni bilo toliko k. o. ali tehničnih k. o. kot v današnjem tekmovanju. Tako je Rus Sa-doniak že v drugi rundi odpravil Larteya (Gana), Priče (ZDA) je premagal Avstralca Taylorja, Abramov (SZ) pa ze v prv; rundi Spanca Garcio. Najbolj pa so gledalci kritizirali razsodbo sodnikov pri srečanju Sadok (Tunis) - Micev (Bolg.). Vsi so pričakovali zmago prvega, sodniki pa so jo pripisali drugemu. Istotako so gledalci izžvižgali razsodbo, s katero so sodniki podelili zmago Egipčanu Enquildiju nad Italijanom Curcettijem. Ostali Italijani pa so se plasirali za
nuti je premagaj Korejca Kima, De Piccoli Belgijca Venne-mana, ki se je predal že v prvi rundi, Musso pa je odpravil Korejca Songa. Tudi Jugoslovan Sretenovič je uspešno prestal borbo z Argentincem Cor-lettijem, ki ga je gladko premagal. Štirje sodniki so pripisali zmago Jugos.ovanu, eden pa, in to za eno točko razlike, Argent.ncu.
Najbolj dramatična pa je bila borba med Angležem Lloy-dom, ki je s k. o. premagal odličnega in tudi odločnega Romuna Neaguja. Neagu je dobil tak udarec, da je bij precej časa nezavesten na tleh.
SABLJANJE
Danes so se začela izločilna srečanja v floretu za ženske. Po prvih štirih izločilnih tekmah se je za nadaljnje tekmovanje uvrstilo 12 floretistk, ki bodo jutri nastopile v dveh polfinalnih skupinah. Popoldne pa ho med osmimi najboljšimi finale.
Jugoslovanka Jeftimjades je bila 'zločena že v prvem kolu. Italijanka Colombetti je izpadla v drugem, Ragno in Cam-berjeva pa v naslednjih kolih. Zanimive je, da ne bo prišla več v poštev za nadaljnje tekmovanje niti zmagovalka na olimpiadi v Melbournu Angležinja Sheen. V polfinale so se uvrstile:
Schmitt (Nemčija), Kovacs (Madžarska), Ebert (Avstrija), Orban (Romunija), Roldan (Mehika), Gorohova (SZ), Rastvurova (SZ), Rejto (Madžarska), Vicol (Romunija). Delbarre (Francija), Lazar (Romunija), Pavvlas (Poljska).
SKOKI V VODO
Po prvem izločilnem tekmovanju v skokih v vodo s stolpa (10 m) za moške se je uvrstilo v polfinale 16 skakalcev. Italijan Sbordone se je uvrstil na 11. mesto, Pa-jella pa je izpadel. Za polfinale so se uvrstili:
1. Phelps (V. Brit.) 57.35 točke
2. Sterling (Nem.) 57.25
3. Mrkvvicka (Avstrija) 55.13
4. Tobian (ZDA) 54.10
5. Galkin (SZ) 54.07
6. Sisojev (SZ) 54.03
7. Caneto (Jap.) 52.65
8. Lundquist (Švedska) 52.32
9. Webster (ZDA) 52.21
10. Madrigal (Meh.) 52.03
11. Sbordone (It.) 51.90
12. Kowalewski (Polj.) 51.24
14. Mabuchi (Jap.) 51.12
15. Ohman (Šved.) 50.97
16. Rouquet (Fr.) 50.74
Končano šahovsko prvenstvo LRS v Izoli
Naslov	prvaka Vospernik in Stupica
Mednarodni mojster Puc šele na tretjem mestu
IZOLA, 31. — Danes se je končalo šahovsko prvenstvo LRS. Prvi dve mesti si delita mojstrska kandidata Vošpernik in Stupica, ki sta si na turnirju nabrala 8 1/2 točke. Oba si tudi delita naslov prvaka Slovenije in sta si obenem zagotovila pravico do nastopa na prvenstvu Jugoslavije. Tretje mesto pa je pripadlo mednarodnemu mojstru Pucu z 8 točkami.
Puc ima že tako pravico do------------------
udeležbe na jugoslovanskem
intF
prvenstvu, sedaj pa se bodo
morali tudi drugi boriti za to možnost. Ob zaključku prvenstva se lahko reče, da so bile borbe izredno napete. Negotovost je vladala do zadnjega dne, ko je Stupica s presenetljivim vzponom dosegel vodečega Vospernika in mu tako zabranil, da bi se sam ponašal s častnim naslovom prvaka.
Med današnjimi partijami je bila brez dvoma najbolj napeta igra med Stupico in Bajcem. Prvemu je šlo za o-svojitev naslova toda za to je potreboval zmago. S tem, da je igral z belimi figurami, je bil že na dobri poti, toda v Bajcu je našel trdovratnega nasprotnika, ki se je odlično branil in mu na vsak napad primerno odgovarjal. Ker mu Stupica nikakor ni mogel do živega, je pač moral sprejeti remi, s čimer si je zapravil zadnjo možnost za osvojitev naslova.
Najbolj razDurljiva pa je bila partija med Njegovanom in Vošpernikom. Tudi v tem primeru je šlo za osvojitev naslova s strani Vošpernika. Toda prav v zadnji partiji je Vošpernik rašel v Njego-vanu ne ismo odločnega i-gralca temveč tudi nepremagljivo oviro. Njegovan je z dobro proučenimi potezami prodrl s svojo kraljico in trdnjavo do kraljevega krila nasprotnika, s čimer mu je blokiral trdnjavo in konja. Tako mu je onemogočil dve figuri in ko je spravil tudi svojega konja v napad, je bila usoda Vošpernika zapečatena.
Rezultati zadnjega XIII. kola so sledeči:
Rcblek-Puc 0:1 (v 48. potezi); Longer-Pirc remi (27); Stupica-Bajec remi (17); Iva-čič-Cuderman remi (19); Vavpetič - Draksler remi (21); Kržišnik - Guzelj remi (16); Njegovan-Vošpernik 1:0 (31).
tvončna razvrstitev:
1. in 2. mojstrska kandidata VOSPERNIK in STUPICA 8 1/2 točke; 3. mednarodni mojster PUC 8; 4. mojster LONGER 7 1/2; 5., 6., 7. in 8. mojstrski kandidati CUDERMAN, KRŽIŠNIK in NJEGOVAN tei velemojster PIRC 7; 9.,	10. mojstrska kandidata
GUZELJ in BAJEC 6; 11., 12.
iiiliiiiiliitiiliiiiiiliiiiiiiililimiiitltiiiHtitilHtiiiiililitiittiiiiiimliiiiiiiiHiilitiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jadranje
SZ ponovno v razredu	ja
NEAPELJ, 31. — V tretjem dnevu jadralnih regat je Italija dosegla s Cosentinom odličen uspeh v razredu Drago-nov s tem, da je zasedla prvo mesto. V razredu Finn pa je Splitčan Pivčevič pripeljal jugoslovansko jadrnico četrto na cilj. Spočetka je kazalo, da so diskvalificirali zmagovalca Evlstroma, ker ni ponovil, kot mu je bilo naročeno, starta, toda po njegovi pritožbi so mu priznali zmago. V tej skupini je torej zmagala Danska pred Švico, Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo itd. Italijanski čoln je bil osemnajsti.
V splošni lestvici je Jugoslavija na 5., Italija pa na 12. mestu.
V razredu Star pa je ponovno zmagala odlična posadka
Sovjetske zveze. Za njo so se uvrstile jadrnice Švice, Baha-masa, ZDA in Italije, medtem ko je Jugoslovan Fafangel za
vodi SZ pred Bahamasom, Švico, Portugalsko, Italijo itd.
V skupini Dragonov je Italija zmagala in je pustila za seboj posadke Argentine, Grčije, Holandske, Irske, Urugvaja itd. V razredu «F.D.» (Leteči Holandec) pa je na cilj prva privozila posadka Danske pred Italijo, Rodezijo, SZ itd. V tej skupini je Norveška prva v splošni lestvici, medtem ko je Italija peta.
Posadka ZDA pa je zmagala med jadrnicami razreda «5.50». Ameriška posadka je pustila vse ostale tekmece precej za seboj. Ista posadka vodi tudi v splošni lestvici. Italija je v tej skupini zasedla 8. mesto, v splošni lestvici pa je deveta.
HOKEJ NA TRAVI Španija—Švica 5:1 (4:1)
N. Zelandija—Danska 4:1 (3:1)
prvokategornika ROBLEK ‘n IVACIC 5; 13. mojstrski kandidat VAVPETIČ 4	1/2;	14.
mojstrski kandidat DRAKSLER 4 točke.
Športne vesti iz Kopra
V nedeljo je bila v Kopru tekma za jugoslovanski pokal med Izolo in trboveljskim Rudarjem. Zmagali so gostje z 1:0 (0:0). Ljubitelji nogometa na koprski obali so v velikem številu prihiteli na i-grišče, da bi po daljšem času spet enkrat prisostvovali kvalitetni nogometni prireditvi. Žal pa se njihova pričakovanja niso izpolnila. Obe moštvi sta namreč igrali slabo, nepovezano, brez duhovitih akcij in tudi premalo borbeno. Delno ju opravičuje zv. slabo igro huda vročina.
Sicer pa je treba povedati, da je bil Rudar večji del tekme v premoči. Zlasti v drugem polčasu domačini sploh niso prišli do besede. Le nespretnosti trboveljskih napa-
dalcev in pa odličniki L ^ vencijam vratarja Lesj ^ imajo Izolčani zahval ■ naj. niso izgubili srečanja j. manj štirimi goli raZ flt dini gol je zabil Irt v nuti drugega polčasa.
Pri gostih se je °%Sn!k Žibret v obrambi ter, ^
in Opresnik v napadli ' ^ tem ko je pri Izoli '»e yj,
hvaliti
jaka.
vratarja
* * * mil 11 Pred dnevi se je Ji-vj#1 Rima znani koprski t r0i'J strokovnjak in mC° jjaš."
sodnik Miloš Stergar. , mu sodelavcu je P?vq-ako ** kaj zanimivih stvari. -j ,i je med drugim dogo jg gostovanje japonske ske reprezentance v .jupif ni takoj po končani__t(>nl|)[i
na Gospodarskem -—verj: prenašala pa ga b®^o
celotna jugoslovanska
zijska mreža. . . tudi.^ j Miloš Stergar si J® 0]ifi
gledal nekaj tren
ing°v
d«.
pijskih vrst. Rekel i‘-,gVljejJ Japonci odlično P c-vjets*
in da so skupaj s prv1 glavni favoriti	^jt
mesta. Jugoslovanski^,^
zentanci pripisuje ^esel
■til*
nekje med petim ,n . ^ * mestom. Pač pa men • eJai tegne Cerar kot P? ,udi presenetiti in osvojiti • p od medalj. Zlasti na * tf mu glede na lepot®_ težko našel primerja •
—miiiii1"""1
iiMiiiiiiiiiiiitlimmiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiii1
Razpored nogometni
prvenstva A lige
1. KOLO (25. 9. 1960) Atalanta - Internazionale; Bari - Roma; Fiorentina -Lecco; Lanerossi Vicenza -Napoli; Lazio - Bologna; Milan - Catania; Spal -Padova; Torino - Sampdoria; Udine-sc - Juventus.
KOLO (2. 10. 1960) Atalanta - Spal; Bologna -Lanerossi Vicenza; Catania -Lc-cco; Internazionale - Bari, Juventus - Lazio; Napoli - To-rmo; Padova — Milan; Roma - Udinese; Sampdoria -Fjorentina.
3. KOLO (9. Iz. 1960) Catania - Atalanta; Fiorentina - Bari; Lanerossi Vicenza - Sampdoria; Lazio - Napoli; Lecco - Padova; Milan -Bologna; Spal - Juvenlus, Torino - Roma; Udinese - Internazionale.
4. KOLO (16. 10. 1960) Atalanta - Torino; Bari -
Lecco; Bologna - Napoli; Internazionale - Lanerossi Vicenza; Juventus - Catania; Padova - Fiorentina; Roma -Spal; Sampdoria - Milan; U-dinese - Lazio.
5. KOLO (23. 10. 1960) Bologna - Catania; Fiorentina - Juventus; Lanerossi Vicenza - Padova; Lazio - Internazionale; Lecco - Udine-se; Milan - Atalanta; Napo-ii - Roma; Spal - Sampdoria; Torino - Bari.
6. KOLO (6. 11. 1960) Bari - Bologna; Catania -
Fiorentina; Internazionale Lecco; Juventus - Milan; Padova - Torino; Roma - Ata-ltmta; Sampdoria - Lazio; Spal - Napoli; Udinese - Lanerossi Vicenza.
7. KOLO (13. 11. 1960) Atalanta . Bari; Bologna -
Spal; Catania - Lanerossi Vicenza; Lazio - Roma; Lecco-Sampdoria; Milan - Udinese; Napoli - Fiorentina; Padova Internazionale; Torino - Juventus
8. KOLO (20. 11. 1960) Atalanta - Lecco; Bari -
Spal; Fiorentina - Lazio; Juventus - Bologna; Lanerossi Vicenza - Torino; Milan - Internazionale; Roma - Padova; Sampdoria - Napoli; Udinese Catania.
9. KOLO (27. 11. 1960) Bologna - Atalanta; Internazionale - Sampdoria; Lanerossi Vicenza - Lecco; Napo-
lili - Milan; Padova ' . . P Roma - Juventus;
•tania; Torino - * Udinese - Bari. ^ 10. KOLO (4..12b>;
Ban - Padova, t*. . J* Internazionale; ma; Fiorentina - . cen<J'
Juventus - Lanerossi Ngp: Lazio - Spal; Lecco - ,„[11 Milan - Torino; SamP° Atalanta.	„ »ogOl,,
11, KOLO (18. 12-Atalanta - P ad0[“t>j!;i
nia - Sampdoria; tft0' riale - Juventus; .J" Vicenza - Lazio; ^c„al •& ri; Roma - Milan; S* & rertina; Torino - Le nese - Bologna. „ ij{0) 12. KOLO (25. 12„ 10<n» Bari - Milan;	■
Torino ; Fiorentina - ionaK: Vicenza; Interna ^1
c . T . SamP0 f:
Spal; Juventus - =	„	-
Lazio - Catania; L ta;
ma: Napoli - Atala” dova - Udinese. 196I’. • 13. KOLO 1- y
Bari; Lanerossi v‘c'„0 '-J Lazio -Atalanta; *pi0r*!lV vertus; Milan - ‘. TorSjr Sampdoria - Fa?T°.vinese ' ' Internazionale; um P°li.	,	l9*>,i'
KOLO 8. Kt
14.
Atalanta - Juvem" j-joi
ntusL.ofeP',
Lanerossi Vicenza, (Jijjjf
va - Pologna; R°mf foti"
Lecco,
doria; Spal - —-	.,
Udinese.	...	,,
15. KOLO (15- *•. % Catania - Pa ^-terC^jf*
trna - Bologna;	-	n
le - Roma; juv,?venza V li; Lanerossi	V
falanta; Lazio - zj0ria co - Milan; SamP
n; Spal - Udir^
16. KOLO j,?2- ntin«’> Atalanta -	-	^1)!
ri - Lazio;
Bologo^ve^; Catania - Torino,	-
Padova; Milan
Internazionale
•ossi V Sampdoria.
Lanerossi
Vicenza.
npaoria. 0 17. KOLO (2?;L; Atalanta - Ud‘zion«1>;, Juventus; InternaZ’ v,c«V
tania; Lanerossi j„;	^
Milan; Licco ;„ma
r
MATEVŽ HACE
24.
nadaljnje tekmovanje: Benve- sedel šele 14. mesto. V lestvici Nemčija—Francija 5:0 (2:0)
vlekel za seboj mitraljez.
Miian, liihuu	-	,
va - Napoli; . 9° tina;
Sampdoria
Torino -
v
lu
v-e
»e
tič
*»ii
»t,
»ii
»t
hi,
bt
"'H
10 - Spal. _*r\ ******* ******
KOMISARJEVI ZAPISKI
Druga knjiga
><*,
o
o
o
o
o
Steber Šercerjeve
OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOdOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
«Ne nori» je siknil skozi zobe Rudi in zgrabil za njegovo hrzostrelko Ko smo se ustavili na nekem grebenu, smo vl metrov od nas dolgo vrsto Nemcev. Na prsih so
«m binuljalemečrneV brzo^Uelke.^Pirc je zopet nameril brzo-vo ie ustavil Vasja: «NUS se ne bomo tukaj igrač-
StrefX gdva6 tntaIoUveSlbi pa‘“rad pihnil,» je zamrmral
kali
Pirc in užaljeno obesil brzostrelko na ramo.
Vrnili smo se na BasališOe. Zelo smo b...	•	—— -- -
iz doline vrnil Luka. Pripovedoval je, kako bi ga kmalu našli Nemci Tn da se je komaj rešil iz tiste godlje. Za. njim je prišlo več borcev. Krt je bil tega zelo vese., najraje bi za-
igražveče-klsmo zapustili Basališče in se spustil« v samotne revne hiše na Brdcih in Sopotniku. Borci so bili zelo izčr-
Pai9 feoruajja. Nekaj časa sem stopal poleg konja, ki ga je jahal ranjenec in tiho stokal. «še malo potrpi, kmalu bomo v vasi. Čakajo nas tople sobe, pa čaj ... Na suherti m v miru boš ležal, boš videl, samo še malo potrpi.» In res. Ranjenec je utihnil, ie zdaj pa zdaj je še zagrčal od oolečine. Ko smo prišli no samotne hiše, smo vzeli ranjenca s konja. Začuditi smo se bil je mrzel in mrtev. To me je pretreslo. Neki mi traljezec doma nekje z Dolenjske, se je zgrudi1 z mitraljezom vreč. v sneg. čakali smo, da se bo dvignil. Ker je nepremično ležal, sva ga z Rudijem dvignila. Bil je mrtev. Ni bil ranjen. Umri Je od skrajne izčrpanosti. Pri sebi je imel sliko
svojega očeta Andreja, močnega možakarja z velikimi brki. Zadaj je bilo pa napisano: Spomin na pokojnega očeta, ki je padel oktobra 1942 na Gorjancih. Preden je padel je potolkel sedem Italijanov.
Na grebenu se je borila Trinajsta brigada. Mine so padale zelo na gosto. Mitraljezi in brzostrelke so zmrzovali. Borci so sežigali razne papirje iz svojih torb in segrevali cevi. žal mi je bilo vsakega popisanega lista. V rokah sem držal od krogle preluknjano partijsko spričevalo, da bi ga sežgal. Premislil sem si in ga vtaknil nazaj v torbico, še sedaj ga hranim kot spomin na partijsko šolo na Rogu.
Borna je prenehala. Komandanti so drug za drugim poročali o stanlu brigad in bataljonov.
Kadarkoli sem bil malodušen in vznemirjen, sem vzel iz torbice Vorančeve Samorastnike in jih začel prebirati. Razvedril sem se in vrnilo se mi je zaupanje vase. Seveda nekateri so se mi posmehovali, toda vsak ima svoje muhe, sem navadno odgovarjal. Samorastniki so bili edina knjiga, ki sem jo nosil s seboj. Prebralo jo je nekaj stotin borcev štirinajste divizije Srečno sem jo prinesel iz vojske, čeravno so mi jo slavisti nekajkrat odnesli, ali moj kurir Pirc je vedno izvohal slavista Oguljeni, obstreljeni in odrgnjeni Samorastniki so danes na častnem mestu v moji knjižnici.
Morali smo se prebiti. Vsi vrhovi Paškega Kozjaka, razen dveh, so bili zasedeni. Naš štab se Je sestajal večkrat na dan, premišljeval in ukrepal. Poskrbeti bo treba za ranjence in jih skriti ori kmetih. Sklenili smo, da bomo odbrali najboljše komandante, komisarje in komandirje za nošenje ranjencev v kmečke hiše. In tako se je tudi zgodilo, še tistega večera smo odnesli težke ranjence kmetom in jim naročili, kako naj jih oskrbujejo. Z zdravnikom Žigo-Cervinko in zdravni-kim pomočnikom Fajfo smo nesli v velik kmečki hlev ne-rega vodnika, mitraljezca, borca od enainštiridesetega. Bil je šest Krat ranjen v noge. Videl sem ga v borbah, kako je a mitraljezom sekal po italijanskih in nemških vrstah.
Ko smo ga polagali v dišeče seno, me je prosil s stokajočim glasom, naj ga ustrelim ali pa da mu dam bombo.
«Ne, na, Mirko, kaj vraga ti pride na misel Rane niso
hude in čez štirinajst dni pride patrola po tebe.j. Mitraljezec pa je kar naprej prosil.
♦ Matevž, vem, da se ne bova več videla. Res je, rane niso preveč hude, a vseeno te prosim, ustreli me, sicer me bodo dobili Švabi in me ustrelili.
tSaj te ne bodo, skrivališče je dobro.* Toda njegove slutnje so se uresničile, šez nekaj dni so Nemci res dobili nekaj ranjencev, jih nekaj postrelili, nekaj pa odpeljali v zapore.
Neki mrki kmet je dejal: «Ne maram ranjencev. Nemci mi še zažgejo hišo. Pojdite k vragu!*
«Kaj. da jih ne maraš? Ali veš, kdo smo? Ali nisi Slovenec?* je zarjul Žiga. «Mi ti zažgemo hišo, če boš tako govoril !»
♦ Kar obljubi, lahko pride do nesreče!* je rekla žena ob stari koči. Bledi mesec je kukal izza oblakov. Zelo nas je zeblo in nestrpni smo bili. Ali se bomo lahko ponoči prebili iz teh prekletih gora? Nazadnje je Gedžo, komandant Trinajste brigade, predlagal, naj se pet njegovih najhrabrejšin borcev odene v bele plašče, ki smo jih zaplenili Nemcem. Tako maskirani naj napadejo nemško zasedo v strmini. Tako se je tudi zgodilo. Borci so razbili nemško zasedo. V bledikasti noči smo se vzpenjali po neki strmini in padali. Vsuli smo se čez vrh in potem na drugi strani po strmini navzdol. Tista strmina je bila vražja. Vse je drčalo navzdol: ranjenci, konji, mule, lonci, kotli, komoraši. Ris je preklinjal nosače, mraz in Nemce v vseh mogočih jezikih. Potem pa je skočil z nosil, izvlekel iz žepa pištolo in sam omahujoč lezel v strmino in potem navzdol, še nikoli niso borci tako hitro prešli nevaren kraj Cesta in proga sta bili prosti. Nemcev v zasedah ni bilo In to je bilo dobro. Stali smo ob progi Počasi so borci drug za drugim lezli čez cesto in progo v vasico Cirkovce. Neki mitraljezec je vlekel za seboj mitraljez. Ko je prišel na progo, je sedel in postavil mitraljez poleg sebe. ♦Nikamor več ne grem, pa čeprav takoj pridejo Nemci. Naj gredo vsi k vragu! Pet dni že nisem imel cigarete v ustih. Pojdite k vragu v* in še Nemci!* je rekel. Segel sem v žep, poiskal cigareto in mu jo pomolil. Zasvetile so se mu oči.
«Aha, sedaj pa grem,* je vzkliknil, prižgal cigareto, vstal in
«To je eden izmed najboljših mitraljezcev	^
gade,* je zamrmral Luka. Poleg proge je legla n' trenutku poginila.
Mraz je pritiskal s prihajajočim dnevom. Oči so	ulj !•
bolj pekle. Divizija je bila utrujena. Samo Ronk°_
kam svež in nasmejan. Tisti njegov oguljeni, tak,"' vršnik, ki ga je nosil že dve leti, mu je manedra'	_
telesu. Kapo je potisnil na desno uho. Pritajeno S*.i	p>|j»	*ov
postal zn trenutek pri nas in vzkliknil: <rPa smo J	,e p	taf
J«
S
kd
&0
j«
* je ■ J %
r »*>
gavili. Ejduš!* Pokazal je vrsto belih zob. Potem1	,
čik in dejal: "Danes se moram najesti in spočit*'j jv" ................................................................... t*1	{jt
Potem je spet zlezel v strmino za zadnjimi bataljona
«To je_ najhrabrejši in najbolj sposoben koms , j
cerjevega bata'ljona. Tako rad “ ga " imam kot niko^f' ---------- -	•	-	■	■	gade'
mrmral Luka «Ronko je steber šercerjeve Dri Prišlo je nedeljsko jutro
rirk°V’
20. lebruarja. Ves dan smo bili na škalskih L pij Plešivcu. Vse je počivalo, spalo in dremalo po n p
in skednjih. Sonce je pa mirno plulo po jasheII),0t r nebu, kot bi hotelo reči: «Vsak dan grem svojo	•
čenem tiru. Vi, zemeljski črvi, se pa vojskujete^ j
plulo še naprej in sijalo na zemljo in na druge že vas ne bo nikjer več.* To svoje razmišljanje	0%
žigi. Stari zdravnik se je nasmehnil in mi_ ve^a
ii
«Poglej ga no, komisarja, na kaj vse misli-'-
strešna naravna sila. Brez sonca bi v trenutku -ju Tako pa sije in nas greje, oživlja stvari, ki rft9teJ j)» ,j.
Tega dne smo člani štaba prvič prespali Pf*n. C slami. Popoldne smo pregledali čete in batalJOIt8n f hili še vedno utrujeni. Vsi bi radi tu počival*
Kmetje niso pričakovali, da bomo prišli v n.1lb°v ^
(Nadal1evanl
na pustno nedeljo.
sr
Ji.
»K
»O
a*Ž;
N
fc
S*
. r
J«
X
Jjl
s
sr