n Največji slovenski dnevnik Iv Združenih državah „ VeUa za vse leto - . - $6.00 - | Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki* fP^3 | The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. m S TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. WEDNESDAY, NOVEMBER 27, 1929. — SREDA, 27. NOVEMBRA 1929. VOLUME XXXVn. — LETNIK XXXV12. KMONSTRACIJE V BUDIMPEST S0CIJALISTI SO POZDRAVILI MINISTRA GIULIANA S KLICI: PROČ Z MORILCEM MATTEOTTIJA! Italijanski minister za vzgojo, se najbrž ni nadal, da bo tako "pozdravljen". — Pristaši vlade so skušali preupiti socijaliste, kar se jim pa ni posreči'^. — Socijalisti so očitali Italiji, da je vzela Reko Madžarski. VELEMEST NE j BO MOGOČE ! ČISTO OSUŠITI To dejstvo je moral hote ali nehote priznati tudi dr. Wilson, ki je eden vodilnih suhačev v deže-li. za Dr. C, T. Wilson, generalni taj-| nik metodistovskega odbora za zmernost. prohibicijo in javno mo-| rale, je priznal, cla ne bo nikdar j mogoče popolnoma osušiti velikih j mest v Združenih državah. Nekemu časniškemu poročevalcu je na vprašanje: — Kako bo rao- Zastran postavnega praznika "ZAHVALNEGA DNE" ne izide jutri "GLAS NARODA". Prihodnja številka izide v petek, dne 29. novembra. Uredništvo. PODROBNOSTI 0 TRAGEDIJI FORDOVA I POSVETOVANJE RAJHSTAG IMA TOVARNA V IvWASHINGTONU! VELIKE TEŽAVE JUGOSLAVIJI t BUDIMPEŠTA, Madžarska, 26. novembra. Tukaj se mudi na obisku italijanski minister vzgojo, Bs.Ibino Giuliano. Danes je obiskal z madžarskim grofom Klebels bergom ter raznimi italijanski in madžarskimi u-! s°če osušiU taka mesta kot so Ne* l .i . l 1 1 ■ i York, Chicago in San Francisco? -— radniki poslansko zbornico. j takole odgovoril: i . 1 . .. , ... , — Ameriških velemest ne bo nik- Kakorhitro se je aruzba pojavila na galeriji za dar m0goče popolnoma osušiti, če- diplomate, so vprizorili socijalistični poslanci de- prav ne simpauziram s splošno ob-monstracijo, katero smatra vlada za narodni škan ^™Pisja. m mti -jmanjše- J ga dvoma, da so metode, katerih dal. . i se poslužujejo nekateri veliki listi organizacije, povzro-, uiie kriminalne kršitve ter skoro j onemogočale izvedbo postave i — Kljub temu pa moram reči. da se je v splošnem enforciranje pro-hibicije precej izboljšalo in da bo kmalu povsem zadovoljivo. — Z vso gotovostjo domnevam,) da bo administracija Mr. Hoover j a' Morilec Matteottija! Zastopniki morilcev! — ?6s?e.ŠUa izvedenje prohibicijske' Torej vi iščete od nas reparacije. Rojak Joe Skraba v Barber tonu je obdolžil svo. jo ženo nezvestobe, ji zapovedal, naj se poslovi od otrok ter jo ustre. m. Tovarna v Baru v Črni-gori bo zalagala ves vzhodni trg s Fordovimi izdelki. — Značilno Fordovo pismo. oover se je posvetoval z Z NACIJONALISTI vodilnimi poljedelci ter je tudi v tem oziru izpo-| Nemška vlada je morala 11 • 11 1 1 Pristaši vlade so takoj vstali ter pričeli G-uliana, mokra~ke navdušeno pozdravljati, i V istem Kipu so se pa oglasili tudi socijalistični poslanci. Začeli so s pestmi tolči po klopeh in kričati:— postave. Mr. Hoover je bil namreč izvoljen s suhaškimi glasovi in za- wi i • . l^i- i - • t ! to najbrž ve, kaj mora storiti. Vladni pnstasi so skusal! prekricati socijaliste, I Dr Wilson je napadei kanadsko kar se jim pa ni posrečilo. Socijalisti so s pestmipreti vlado, ker noče zatreti vtihotapija-li Italijanu, dočim je grmel po zbornici sonorni glas ' n|a tv Združene'države, žga- .. i. Ali » D nje kljub temu vtihotapljajo. ce-socijahsta Aleksandra Proppera: --tudi je javno mnenje v Kanadi — Italija nam je ukradla Reko. Naša dežela P -«- je v največji revščini, dočim je Italija taka drzna, DRAGULJ da zahteva reparacije od nas. Včerajšnjemu poročilu iz Bar-bertona, O., moramo dostaviti še ' to-le: I Rojak Joe Skraba, stanujoč v hi-1 šo štev. 451 Northwest Barberton I je storil svoje "dejanje vsled ljubosumnosti, j Predno je ženo ustrelil, i i je oči-' tal nezvestobo ter ji rekel, naj so poslovi od otrok. ; Škraba se je nato sam obstrelil, in zdravniki pravico, da ne bo o-1 kreval. Star je 42 let Njegova žena je bila stara šestintrideset let ter je umrla par minut potem, ko jo je zadela krogla. Tragedija se je za vršila v spalnici v prvem nadstropju Škrabeje-vega doma. BEOGRAD. Jugoslavija, 26. nov. Današnja politika je objavila pi-sme% ki ga je pisal Henry Ford nadškofu v Baru, Črnagora. Ford smatra Bar za najpriprav-nejši kraj. kjer naj stoji njegova ogromna tovarna, ki bo preskrbovala vse vzhodne trge z avtomobili in traktorji. Tor d je pisal nadškofu: — Če pošljete vsako leto tekom treh let dvanajst mož v mojo tovarno v Detroitu, bom izposloval zanje posebno dovoljenje, da bodo smeli v deželo. Med tem časom bova midva v neprestani korespondenci. Jaz bom poslal v Jugoslavijo zastopnike, da bodo preštudirali ta- polnil svoj program. Farmarjem je zagotov. ljena pomoč. WASHINGTON. D. C.. 26. nov. — Po včerajšnji konferenci z vodilnimi poljedelci dežele, so vse narodne sile Hooverju na razpolago z?. velik ekonomski razvoj. Še nikdar prej ni v mirovni dobi razpolagal kak predsednik s takimi silami in s takimi viri kot razpolaga sedaj predsednik Hoover. Voditelji ameriške industrije sc obljubili predsedniku, da bo ohranjena nakupna cena ter da ne bodo skrčevali plač. Delavske zadrege bodo kolikor mogoče preprečene, kajti organizirani delavci so obljubili, da ne bodo zahtevali višjih mezd. 'To je obljubil Green). Zastopniki farmerjev so obljubi- predložiti predlog glede zavrnitve Youngovega načrta, četudi predloga ne odobrava. mošnje razmere, nakar boste vi v j li. da bodo sodelovali z ostalimi či-uvedli pogajanja s svojo vlado gle- nitelji pri dviganju narodne pro- VlaC/ii poslanci so spremili Italijana v vežo, kjer so mu na vse načine oproščali. Izjavljali so, da je vsa Madžarska vzžaloščena vsled tega nastopa socijalistov. Sele ko so ga na fašistični način pozdravili, je možak odzdravil ter se nekoliko potolaž'1. NA RAZSTAVI Skraba je bil že več dni potrt in zamišljen. Prišel je domov dopoldne ter se nekaj časa potikal po hiši. Nato je poklical ženo in otroke v sobo v prvem nadstropju ter rekel ženi. naj se poslovi od otrok. Otrok je pet, v starosti od dveh do 14 let. de zgraditve velike tovarne. BELGIJSKO MINISTRSTVO ODSTOPILO SEPARATEN MIR NE BO SKLENJEN Kabinet, ki mu je načelo« Nankinška vlada bo kon-val ministrski predsed- trolirala vse dogovore Jasper je moral odstopi, med Kitajci in Rusi. — ti, ker se je pojavil spor Poročila o položaju si glede oficijelnega jezi ka na univerzi v Ghen. tu. jako nasprotujejo. Demantna verižica katero je Napoleon I. poklonil cesarici Mariji Lujizi ob rojstvu edinega otroka, vojvode iz Reichstadta. je bila "privedena v to deželo. Prinesel jo je semkaj neki član habsburške družine v Avstriji. Verižica obstaja iž sedem in štiridesetih velikih demantov, ki so vredni nekako pol milijona dolarjev. V deželo so privedli dragulj brez vsake carine, ker ga smatrajo oblasti za starino, ki ni podvržena carini. BRUSELJ, Belgija, 26. novembra. Kabinet, ki mu je načeloval Jasper, je podal svojo ostavko. Resignaclja je sledila kabinetnemu sestapku, na katerem se niso mogli liberalni člani sporazumeti^ klerikalci, ki so zahtevali, naj bo na vseučilišču v Ghentu francoščina, ne pa flam§člna uradni jezik. To vprašanje ie Belgijo že več mesecev razburjalo, ker so pri tem prizadete pravice manjšin. Jasper, ki je Član katoliške stranke, je etvoril vlado novembra meseca, leta 1928 3 pomočjo liberalne stranke ter Je imel v zbornici šestinOsemdeset glasov veČine. TOKIO. Japonska, 26. novembra. Vsa mirovna pogajanja, ki bi končala sedanjo rusko-kitajsko krizo, bo vodila kitajska nacijonaiistična vlada v Nankingu. Tako so izjavili danes mukden-ski uradniki, ki so zanikali poročila, da je mandžurska vlada sklenila premirje z Rusi, da bi s tem preprečila prodiranje Rusov v man-džursko ozemlje. Poročila glede izpraznenja mesta Hailar so si jako nasprotovala. Tem poročilom so sledile govorice, da namerava mukdenska vlada skleniti separaten mir z bolj še viki ter da bo stopila v zvezo z ruskim za-! stopnikom v Dairenu potom nemškega konzula. MEHIKANEC JE HOTE UNIČITI INDIJANSKO PLEME AGUA PRIETA. Mehika. 26. novembra. — Želja po osveti. ki je gorela v srcu Francisa Fimbresa v noči pred tremi leti. ko so apa-ški Indijanci ubili njegovo ženo ter odvedli njegovega sina, je vzplam-tela danes v načrt, da umori vso tolpo.nekako pet in dvajset Apa-5ev, moških, žensk in otrok. Fimbres, ki je mehiški renčar, se je vrnil včeraj semkaj, po poizvedovalni ekspedici v Sierra Madre pogorje. V samotnem kanjonu je našel ostanke tolpe, iti je ubila njegovo ženo ter odvedla njegovega sina. Posvetoval se je s svojimi prijatelji, napravil načrte, da reši svojega sina iz jetništva ter uniči vso tolpo Indijancev. Z dovoljenjem mehiške vlade bo vprizoril kaznil-no ekspedici j o zgodaj spomladi. Ona je najprej smatrala vse za šalo, Škraba je pa zapovedal otrokom, naj odidejo v pritličje. Takoj nato je počil prvi strel, s katerim je Škraba usmrti svojo ženo. Nato je obrnil orožje proti sebi ter sprožil, pa se ni do smrti zadel. Škraba je bil na svojo ženo strašno ljubosumen. Bila je deset let mlajša od njega ter se je rada zabavala. Bila je njegova druga žena. Vsi otroci so iz njegovega prvega zakona. Mrs. Škraba je za otroke dobro skrbela ter jim je skušala biti mati, ne pa mačeha. NOVE OVIRE MORNARIŠKIH POGAJANJ j Trditev MacDonalda, da bodo razprave precej omejene, bo najbrž prekrižala italijanske načrte. speritete. Ker je tajnik za poljedelstvo obljubil. da bo znižana obrestna mera farmerskih posojil, bodo farmer j i nadaljevali s svojimi nakupi ter nakupili za nekako štiristo milijonov dolarjev potrebščin. I Skoro vsi governerji so se odzva-I li predse,dnikovi prošnji, naj prič-I no z gradnjo javnih del. Pričeli bodo graditi ceste, ki bodo veljale več kot dva tisoč milijonov dolarjev, ter velika javna poslopja in naprave. BERLIN. Nemčija. 26. novembra. Nemška vlada je predložila predlogo. ki nasprotuje Youngovemu načrtu ter naprosila pottnce, naj prediogo zavrnejo. Ponovno štetje je dokazalo, da so dobili nacijonalisti potrebnih 4.100.000 podpisov, naj Nemčija zavrže Youngov načrt. Na temelju tega ponovnega štetja je bil kabinet prisiljen predložiti predlogo rajhstagu in če bo pred-lega zavrnjena, *se bo vršilo splošno ljudska glasovanje dne 22. decembra. MRS. HOOVER ZNA MEŠATI MALTO WASHINGTON, D. C., 26. nov. Mrs. Hoover je pokazala danes, da zna zidati, ko je smeje pomagal:, nekemu delavcu izenačiti malto pri polaganju vogalnega kamena nekega poslopja. Mrs. Hoover je hotela položiti vogalni kamen, ko je zapazila, da li malta pravilno izenačena. Vzel je orodje iz roke delavca ter rekla. Vi niste dobro poravnali. Bom jaz napravila mesto vas. —- Ko je bil vse končano, je rekla: — Mislim da sem napravila izvrstno delo! LONDON, Anglija, 26. novembra. Min. predsednik Ramsay Mac-Donald je objavil v poslanski zbornici. da Anglija popolnoma soglaša z Združenimi državami, da se ne sme na razorožitveni konferenci razpravljati o prostosti morja, ker bi postala s tem pogajanja še bolj zapletena. Italija je napoloficijeino odobri-j la predlog, naj se odpravi subma-j rine. a na temelju sporazuma, da : bodo varne pred napadi ladje, ki prevažajo živila. ITALIJANSKA KNJIŽEVNA RAZSTAVA PHILADELPHIA. Pa., 25. nov. — Italijanski poslanik Di Martino bo prišel jutri semkaj, da otvori prvo razstavo italijanskih knjig, kar se jih je kdaj vršilo v Philadelphiji. Razstava nudi panoramo italijanske književne delavnosti in med njimi je tudi par knjig, ki so zelo dragocene. SMRT MORNARIŠKEGA AV1JAT1KA WASHINGTON, D. C . 26. nov. — Mornariški poročnik, George Cud dihy, poskusni mornariški avijatik Anacosta mornariške zračne postaje, se je ubil včeraj na Boiling polju. Bil je eden najboljših mornariških letalcev, kar jih je bilo v službi . "T 'f" 1 "'I a "4 ŠTEVILO MORNARIŠKIH VO JAKOV V NICARAGVI60 SKRČENO To stališče bi dalo povod novim razpravam glede vprašanj, o kate-j j rih sta se MacDonald in Hoover že dogovorila. in ADVERTISE "GLAS NARODA" i kitajske Čete Izpraznile mesto. Tukajšnji zunanji urad nima ni-kakih potrdil, da so Rusi zasedli Hailar, da si ravno se domneva, da so PET NOVIH KARDINALOV RJM, Italija, 24. novembra. — P%apež Pij XI. je objavil, da je imenoval kardinalom pet svečenikov, dva Italijana in tri ki niso Italijani. To so: nadškof Armagh iz Irske, pariški nadškof in patriarh Lizbone. Vsi ti novi kawiinali bodo vstoiičeni 16. In 19. decembra. MANAGUA, Nicaragua. 26. Podadmiral Campbell, ki poveljuje j ameriškim vojakom v nicaraškem \ vodovju, je dospel semkaj teč se j napotil v Corinto, kjer bo inšpiciral j ameriško vojaštvo. Ameriška vlada bo najbrž pozvala j iz Nicaragve nadaljne oddelke j ameriških vojakov. Podadmiral se bo mudil tukaj tri tedne. Glavna vprašanja, ki še niso rešena in o katerih se bo morala konferenca pečati, se tičejo razmerja : med" ameriško in angleško mornarico ter zahteve Italije, naj ima ena-nov. j ko število križark kot Francija. POGODBA MED BRAZILIJO IN PARAGVAJEM RIO DE JANEIRO, Brazilija, 26. novembra. — V tukajšni vladni palači so podpisali pogodbo, ki določa mejo med Brazilijo in Paragvajem. Brazilijo je zastopal njen zunanji minister, dočim je v imenu republike Paraguaj podpisal pogodbo paragvajski poslanik Moreno. SANCHEZ GUERRA ZOPET DOMA MADRID. Španska, 25. novembra. — Po mesecih zapora na krovu španskega kanonskega čolna, je bil prejšnji liberalni ministrski predsednik Sanchez Guerra zopet doma v krogu svoje družine ter čaka procesa pred najvišjim vojaškim sodiščem. Smehljajoč se in navidez dobrega zdravje je dospel prejšnji ministrski predsednik včeraj semkaj z avtomobilom, v spremstvu svojega sina Rafaela. Šel je naravnost domov ter ostal v * tam skoro ves dan. Dobil je , obisk par prijateljev, vendar pa ni hotel sprejeti poročevalcev, ker se hoče izogniti vsaki javnosti, dokler se ne vrši proces. DENARNA NAKAZILA | Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- | šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem | I ceniku: v Jugoslavijo DJ* BOO ........ 9 9.30 Lir 109 M 1,000 ........ $ 18.40 M 800 H 8,900 ........ $ 49.75 B00 n 9,000 ........ | »0.50 M 900 m 10,000 ........ 1180.00 M 1000 y Italijo I 9.71 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, ope-garjanto, da smo vsled sporazuma t našim tvegam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka itplačila cd 3% na 8%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot g ore j naveden*, bodisi v dinar J Ik lirah tli dolarjih dovoljujemo ie boljša pogoja. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej s nam iporazamete glede ttnfiiia nakastla. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRilNA V OVIR DO V It KIP TIONll WUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTMS flj PRISTOJBINO 7Se. 5AKSER STATE BANK OQBTIiANDT STBEBT, Telephone: Harelmf NWW JOK, B. Q3M •GLAS H A B O D A" NEW YORK, WEDNESDAY NOVE MBER 27, 1929 The LARGEST SLOVENS DAILY In U. 8. A. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ?rank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer ist. Place of business of the corporation and addresses of above officers: >16 W. 18th Street, Borough of Manbatan, New York City, N. Y } "GLAS NARODA Girard, Kansas. Z delom gre pri nas bolj počasi j zganja. j < V niste takoj nato leteli k bližini sodnijski oblasti Ikakor P°vsod- zima Prejšnja. . snega se mi zdi. da pa ne borno do- ier se javili, ste zhx'inee, ki spada v ječo. j£ti imeli Poleti je bila precej hu- Ali ste /.<• kdaj videli hutlegarja, kako prodaja ne.'da suša, da je ponekodi celo vode ....... ■ zmanjkalo. Posebno zelo je trpela dovoljeno pijm-o > I ^vina. No, je že tako vsepovsod ! < V niste takoj javili, ste zloriuec, ki spada v jeeo. imoca vladati suša, tudi po kleteh.! Ali sto videli kakega svojega prijatelja ali znanca, ki No, te cdredbe se ne držimo tako , - i • • ' i i . i-..* , ! natančno in se še dobe kraji, kjer! s. .,«., pnvoseil kozam- pija< e. ki .je vsehmala vee kot 1^11 ^ dobi i2borna kapljica. Pred krat_ | proernta alkohola ? jkim je bila tukaj pri nas zelo ve-j < V ga niste takoj javili, ste zkn-inee, ki spada v jeeo. j lika gostija. Našemu sosedu se je; k .. . v , , , • • 1 • 1 - i sin oženil ter vzel Slovenko. Ženin 1 Ali imate rnogoee kakega soseda, prijatelja ali znanca, Le poljske rodovine Vse se je vc_ j o katerem veste, da ima v kleti pijačo, ki vsebuje vee al- selilo, staro in mlado in vsega jej kohola kot je po postavi dovoljeno? bUo dcvolj Gospodar in gospodi- Ce veste in odvržen isti kazni kot zločinec. Jonesova postava pa določa, da je kršenje prohibi" ci iske postave zločin, torej.. _„ . , „ , . ... T , I govo pritožbo odklonil. Le v toliko 1 ekom državljanske vojne so bila na Jugu taborišča, j mu ja ugodil da je odbil od daro. v katerih so umirali vojni jetniki kot muhe. nja sta imela dosti posla, da sta vse tako lepo uredila in da je bil vsaK dobro postrežen. Med povabljenimi je bil tudi gospod župnik, ki je imel i krasen govor. Ženinu in nevesti že-! lim obilo sreče in božjega blago-! slov a. t | I Vsem čitateljem Glasa Naroda! voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Prosim, pošljite mi tudi Koledar za 50 centov in Pratiko za 25 centov Pozdrav! M. D. OBDAVČENA DARILA Veliko komentarjev vzbuja v nemški javnosti spor nekega možakarja s fiskusom. Mož je ože-njen, a se namerava ločiti, ker je začel ljubavno razmerje z mlado plesalko. S to se meni poročiti. — Dokler se pa ne uredijo vse formalnosti, je poklonil svoji ljuba^r-nici večjo stalno podporo v denarju, od katere je pa zahtevala davčna oblast svoj del. Tedaj se je pri-1 tožil na davčni dvor, ki je pa nje- Cieneral Kitchener je bil dal napraviti v Južni Afriki koncentraeijska taborišča, kjer je na tisoče žensk in otrok umrlo pošastne smrti. Morda bodo tudi v Ameriki osnovana taka taborišča, kajti prostor v jetnišnicah ne zadostuje za vse kršilce osemnajstega amendmenta ? MEDICINA PRED 4000 LET! Medicinske razprave so pisali stari Egipčani že v 28-stoletju pred Kristusom. Neki napis iz tega časa poroča, da se je faraonov vodja gradbenih del ponesrečil, ko je vladarja spremljal skozi prostore nove zgradbe. Faraon je ukazal, naj PASTIR - DIKTATORJEV POSINOVUENEC Iz Angore javljajo, da je diktator moderne Turčije, Mustafa Ke-mal, adoptiral nekega 131etnega pastirčka in mu dovolil, da nosi njegovo ime. Dečka je- spoznal na Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti Peter Zgaga ELEKTRIČNA SILA ZA TISKARJE IN IZDAJATELJE Tiskarska industrija in industrija za izdajanje knjig je sprejela električne motorje z navdušenjem v zgodnjih dneh električne industrije. Danes se poslužujejo električne sile v vsaki stroki tiskanja. Tiskarski stroji na roko so popolnoma izginili. Stroji, ki jih goni elektrika, veliki in mali, natiskajo v uri na tisoč izvodov, ter tiskajo obenem od ene barve do štirih barv. Na roko se stavijo le posebna dela. Črke stavijo na linotypih in monotypih, katere goni elektrika. V knjigoveznici so stroji za zlaganje, pregibanje, šivanje, ob. rezovanje in rezanje ter stroji za lepljenje, gonjeni z elektriko. Tovarne, kjer delajo klišeje, litografije, to_ .varne za offset in rotogravuro, so istotako odvisne cd električne sile. Polegtega se pa poslužujejo tuui močnih električnih živosrebrnih svetilk v svrho fotografiranja. Vsega skupaj preskrbujemo z elektriko približno 3G00 tiskarn in naprav za izdajanje knjig, v katerih je zaposlenih skoro 57,000 uslužbencev. Kajti New York je ameriška centrala za tiskanje in izdajanje knjig. 1'resitlent The New York Kdismi Company The I iiite«! l-.leetrir Li DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imuni jedilu« Knajpovo ječmanovo kavo in Im-imrtirana domača 7dra.vila, kat- ra priporoča mgr. Ktiajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišile po brezplačni c«jnik, v katerem je nakratko j »opisa na vsaka rastlina za kaj rati. V ceniku botlete našli še mnoge drugih koristnih stvari. MATH. PEZDIR Box 772. City Hall Sta. New York. N. Y. Mož in žena sta bila v sodišču. Ce je mož ženo tožil ali žena moža. sam ne vem. No. pa naj bo kakorkoli. Sodnik je bil star in izkušen ter je dobro poznal take slučaje. Najprej ie rneža poklical k sebi in mu nekaj potihem govoril, nato pa ženo, ki je bila huda in osata kot sama stvar. Dolgo dolgo ]i je prigovarja! Slednjič je pa vstal, si kapo popravi] in pozval obtoženca rekoč: Vaša zena je toliko dobra, da mi jc obljubila, da vam bo vse o-prostiia Pripravljena vam je seči v roko in se pobotati z vami. Kaj pravite? Možiček se je odkašljai in mukoma spregovoril: — Izjavljam, aa sprejemam kazen. gospod sodnik. Zdaj je nastopila nevarno vreme. Vsepovsod ie vlažno, sneg s. nam bliža, s .Niiegom pa brljuzga. Človek začne kihati, po vsah vidih sa trga, glava ga boli. prebava ni v redu. Z eno besedo: kdor ni v takem vremenu bolan, sploh zdrav ni. Žeja je raznovrstna. Žeje so raz-iične. Nekatere žeja po slavi in časti, nekatere po ljubezni, nekatere po denarju. Tudi men: žeja. Včasi po tej, včasi po oni stvari. Žeja mo pa skoraj vedno po kaki sin ni jedi. Prijateljice so pikre In zbadljive v svojem govorjenju Pred kratkim sta se srečali dve. — On. pa si res ti? — je vzkliknila piva. Že pet let se nisva vi-dfli. Verjemi, da bi te po obrazu vee ne spoznala. Ampak po klobuku sem te spoznala takoj. Ko so bogatina vprašali kako se je povzpel do svojega silnega bogastva, je odvrnil: — Ko spravljaš skupaj svoj prvi milijon, ti ne sme biti nobeno sredstvo preumazano. Nadaljne milijone pa lahko na pošten način zaslužiš. če imaš srečo, seveda. Tako je v življenju: mladost pozablja, starost se pa spominja. In v življenju bi bilo dosti boljše, če bi ne mislili ljudje samo z glavo, pač pa tudi nekoliko s srcem. Gospodarji so pa taki: Uslužbenec vpraša gospodarja, če mu hoče povišati plačo. — Prav rad bi ti jo povišal, — pravi gospodar — zakaj na ne. In takoj ti jo bom povišal, kakorhitro bom zadovoljen s teboj. — Kaj niste zadovoljni z menoj? — Nak, nisem. — Zakaj na ne? — Zato. ker hočeš imeti več plače. J ti i r. ! ložaju sta neletela Kemai in šofer S na nenavadno bistrega pastirčka.' prineso "skrinjo s spisi", da bi po- j neki vožnji. Šofer je bil primoran pogledali, kako bi naj ponesrečen-j ustaviti avtomobil in spraševati cu -pomagali. Torej so imeli Egip- ljudi po pravem potu. V tem počasti že tedaj svojo medicinsko literaturo. Učenjaki so doslej našli štiri takšne spise. Posebno zani- Kemal je dečka povabil, naj se pri g miv je tako imenovani papirus Ed-1 hodnji dan zglasi v njegovem gra-1 p wina Smitha, ki ga hranijo v Chi- J du. Tam je že čakal odvetnik, ki cagi in ki nam dokazuje, da je te- j je izvršil vse potrebno za posinov- j 4 meljila egipčjarfcka zdravilna ve- , Ijenje pastirčka. 131etni deček je g da že v 17 stoletju na znanstveni; zdaj edini adoptivnl sin turškega anatomiji.. Pred več nego 3500 leti diktatorja, ki je pred njim poliče-1 sc egipts^t Edrpvniki vedeli, leak- j ril že pet deklet, katerih očetje so da 9v gi-i padli v svetovni vojni in-sa časa gibajoč«- nemixovr ki sa prinesli Turčiji svo- ^ bodo in modernizacijo, ' Vrnajo in šrto t bairti ara m adu nasprotni Vabilo —na — VELIKO VESELICO katero-priredi DR. SV. ALOJZIJA, štev/36, J, S. K. J. ^ v CONEMAUGH, Pa., DNE 30. NOVEMBRA.t. 1. V LASTNI DVORANI VSTOPNINA NIZKA GODBA NAJNOVEJŠE VRSTE Na razpolago bodo tudi krvave klobase, kateri si jih zaželi, naj ni^T ne zamudi tega večera; preskrbljena bodo tudi druga 1 raznovrstna krepčila. .1 NAS VIDEN JE! # m S TORE J, NE POZABITE1. ii.. -fpjFffi^-iiSi.?! .:.., v. [lil t,T1r''if = ' -i,■ ' .:"... v: - 1 M' UJtjh ' -:ukH ... . imajo velik uspeh ■a H Žena je porukala ponoči svojega moža in mu zaupila na uho: — Ti pa smrčiš! Tak štapaj no! On ?e je trumoma zdramil in vprašal: — Kaj praviš? — Pravim, da smrčiš. — Kako pa veš. da smrčim? — je poizvedoval v polspanju. — Saj sem vendar slišala. — Ah. nikar ne verjemi vsemu, kar slišiš, — je odvrnil, se obrnil, zaspal in zasmrčal. * — Oh, le zakaj se nisem dvakrat premislila, predno sem se poročila — je zajokala zakonska ženica. Mož jo je malo čudno pogledal ter zamrmral; — Oh, zakaj se nisem jaz že vsaj enkrat premislil, predno sem se poročil. ¥ Današnje ženeske so previdne in preračunljive. Mlad fant je vabil svojo izvoljen-ko na avtomobilski izlet. — Taki izleti — mu je rekla — imajo včasi jako dalekosežne posledice. Takim izletom sledi običajno zatoka, zaroki pa poroka, poroki pa ločitev zakona. Dobro. Jaz se udeležim izleta po pogojem, da že zdaj določiva, kdo bo v slučaju ločitve zakona dobil avlomobil in kdo bo skrbel za otroka. 021701011100000802010002530202020100000211010123010014020101000002010100000002480101530002320002 "O t A 8 NARODA* NEW YORK, WEDNESDAY NOVE MBER 27, 192» J The LARGEST SLOVENE DAILY la CJ. S. A. RETTC TOMBELTE: IN2ENJERJEVA OSVETA Prostrani Rozdovi Severne j fcledovati načrte in račune ter či- nade so čuvali sto in stoletja svojo ( tati. nedotakyenost pred grabežljivo j Popoldne je mahoma nekdo po- loveško roko e moral ,'ilizaciji elik ka premini juščavo. Nu, prišel je čas. ko trkal na njegova vrata. O^prl je tudi ta dežela plačati ri- ! in zagledal več delavcev, ki so vo-v, j davek Osnoval se je ] diii žensko. Dekle je bilo sestradano, :;labo oblečeno in nepočesano —. nalikovalo je pravi divjakinji. prostor žrie/- j Vendar so bile črte njenega obra-| za pravilne in so pričale, da je pri-Koedovih zapele pr- i šla. iz omikanega sveta. Demort. iznenaden in presenečen po tem dogodku, je pozval de- lita Lit da istični koncem in jel gozdnato ozemlje v napravi Takrat so v ve sekire in zahreščale žage Deb- j la pa so padala kakor velikani, ki j jih podira nemila usoda Nadzorstvo nad armado tehnikov j Jn delavcev je bilo poverjeno inže- ' njerju Johnu MaeDemoriu. nla- j demu možu jedva petintridesetih let, ki ^a je pa odlikovala izredna i energija. Po njegovih načrtih so iz -1 trebi j all stoletne Sume Pred nje- ! novimi očmi se je rušilo svetišče prirode. Z neko posebno naslado je uledal to uničevanje. Užival je tem da je rušil ba>; to, česar ne bi bil mogel postaviti. Ko je opazoval delavce in lnž>?-nerje. je mnogo razmišljal o .svoji preteklosti. Mladost mu je bila bridka in težkn. Videl se je dijaka, polnega ambicij in študij. Videl se je v začetku karijerc, ko mu je grenila življenje prva ljubezen. O. razočaranja so bila velika in obilna. Z ra-j njenim ; rcem je šel v svet na delo, da bi pozabil vse. kar ga je navdajalo s tolikšno bolestjo. Da bi iz-lecil svoje duševno trpljenje, je rad bpr^jel ponudbo koncema in se na-• lil v dujini Bil je preverjen, da bo našel v naravi in delu zaželje-no pozabljenje. Bila je nedelja in delavci so porivali. Se.stali so se v .skupnem taborišču In se pripravljali k maši. Zakaj vsako nedeljo se je pripeljal v te odljudene kraje svečenik in čltal mašo. da spomni delavce na Boga m molitev Inženjer Demort ni zamudi! nobenega bogoslužja. Zato so ga delavci imeli radi in so ;.,a spoštovali, čeprav je bil z njimi strog, dasi pravičen. Po maši se je taborišče razživelo. Oriie so se pesmi. Velike skupine delavcev so se zbrale k športnim vežbam. Demort pa se je bil zaprl v svojo kolibo, ker je hotel pre- prinašalc novo solnce v Johnovo življenje. Nekega dne. ko je prišel do De-mertove kolibe poštni sel z vozom. ie stopila z voza elegantna dam i. Jenny je baš sedela v pisarni, kjer je pomagala inženjerju. Demort je oil presenečen po takem obisku. Ko je elegantna dama stopila v -jobo, je prebiedel. Bila ie ona. zaradi katere je šel od ljudi v ^ozd — ona. Evelina. — Ona. ki jo je bil v svojem srcu že k!e. naj vstopi. Ponudil ji je stol; pozabil. in ji dal okrepčila, nato pa prosil. Ko sc se srečale Johnove in Jen-naj pove. kdo je in odkod prihaja. [ nyne oči. je hotelo to bitje, ki se Odpravite bolečine v križu in nerednosti ledvic. La., — elton, Alt* rt; t ra. zaprtju #1avolM>lju kn i>o noči *trlj»- vsl«l slabiti UhJ-a^H rabiti Nupa-T.me izKimio. S»*il < j imam no t*'l In zjutraj \>ta-i-ll " V na k čitntelj, ki si- nkoriatit z »kuftnjo stf v*f Mr. .1 \V. Bra a vi: "Trptl *« nah v križu tei in vstajal iz t« «• K<> r-m |vi VHf Ivi kmalu ilno spanji' po •m okrejirun in bnlvht'n, naj it v. Uraneltnnn. Xura-Tm;* Je bil Velike vr«tn< it inittjcn bolnim nt oslabelim owbani, s«i trpeli na slabem apetitu, nn«rt-vnosti iivinih, ledvičnih in rm-hurmh •redno« tih, (lavoboiu in omstid, ne-ilnohtiin icioiica In izsubi« moi'k in kanja. Ako ne i>n«r-utitp dobro. p<>- LiiNitc Nupa-Tone in prj-priinii sm* Ik>-t<* o veliki uwpfšiu>«li trga xdnvila. ilika kupite N'upa-Tfvne v vnuki trifo-ni z zdravili, in ako ca vaft Irjpive«' ni-i -i- zalogi, naj pa za vas naroči od liairutelja z zdravili. —Adv. Sledil je dolg molk. potem je deklica spregovorila: "Prišle sem v te kraje pred dvema letoma z očetom Hopsom.' Demort se je zdrznil pri tem menu. Hops je bil namreč ugleden učenjak in raziskovalec. Zadnji dve leti ni nihče vedel ali še živi in i:jc se nahaja. Z nama," je nadaljevalo dekle. • je bil tudi moj zaročenec, očetov asistent Harry. Mesec dni smo prodirali šumo, kamor še ni bila stopila človeška noga. Boriti smo se morali s strašnimi težavami. Dostikrat nismo po cele tri dni nič jedli. Nu, mojega očeta je hrabrilo delo. To mu je dajalo moči. da je vztrajal in io.segel lepe uspehe. Z zaročencem sva mu mukoma sledila. A narava je terjala svoje od vseh nas. Oče je nekega čne zbolel, legel In ni več vstal. Umrl je v aiviini Ostala sva sama s Harryjem in blodi- ! la po gozdu ter iskala povratka med ljudi. Na tem begu iz šume me je neko noč zbudil iz spanja presunljiv krik.Harry se je od bolečin zvijal na zemlji. Ne da bi odprl oči, je izdihnil v mojem naročju. Pičila ga je bila strupeni-ca... Ostala sem sama. Sama!.. Ali veste, kaj se pravi sama ženska j v divjini, sredi neskončnih gozdov? Izkopala sem Harrvju grob in preživela nekaj mesecev blizu kraja, kjer počiva njegovo truplo. Naposled pa mi je postalo strašno — skušala sem pobegniti iz šume, ki mi je ugrabila dve tako bližnji in dragi bitji. Pred nekaj dne- , vi sem začula v goadu nekakšno Desetletna bilancaXige narodov. 4. novembra je generalni tajnik ' šno spoštovanje goje posamezni na-Lige narodov Sir Eric Drummond rodi napram delu Lige narodov. Pri predaval v veliki dvorani novega tej priliki naj ml bo dovoljeno, da beogrjaskega vseučilišča o dosedanjem delu Lige narodov. Glavne misli predavanja so bile: Deset let je že poteklo, odkar je začela Liga narodov delovati. Svet Lige narodov se je v tem ča^u se-stai kakih 60-krat. skupščina pa je imela letos svojo 10. sejo. Čeprav je glavna naloga Lige narodov, da razvija sodelovanje med narodi in da jim jamči mir in varnost", nam kaže izčrpno proučevanje dejstev. mimogrede omenim enega najlepših primerov, ki so ga prožili jugoslovanski strokovnjaki, sodelujoč na tem polju s tako vidnimi uspehi. S temi vprašanji pa še ni izčrpano vsestransko udejstvovanje Lige narodov, ki je usmerjeno še v. mnoge druge pravce. Tu so še naloge glede mandatov v Afriki, Aziji. na Pacifiku, zatem zaščita manj- | šin, k4 sloni na raznih pogodbah. | nadalje vprašanje kodifikacij? da je bitni cilj Lige narodov, kakor mednarodnega prava, pospeševanje 1 je tolikanj približalo in priljubilo njegovemu srcu, oditi iz sobe in pustiti ihženjerja samega z novo-; došlo dame. Toda Demort je to pre - prečil z eno samo kretnjo. Stop 1 je naprej in predstavil Jenny elegantni dami z besedami. • Gospodična Jenny Hopsova — moja nevesta." Evelina je do vratu zardela. Hotela je nekaj reči — a beseda ji je zastala v grlu in se ni hotela utrgati z jezika. Prestrašena je pogledala ckolu sebe in umih korakov ostavila pisarno. Vrnila ses^ v mesto s tistim vozom, ki se ga je po-služila. da je prišla v divji pragozd. Teden dni pozneje pa je bilo v taborišču velikansko veselje. Bučale so harmonike, odmevale so pesmi, vrtili so se drvarji. Inženjer Demort je praznoval svatbo i z najdenko Jenny. Storil je to, da Le osveti Evelini do kraja. so si ga postavili njegovi ustanovitelji preprečevanje vojne z mirnim reševanjem mednarodnih sporov. Ta cilj je bil zaenkrat docela dosežen, kajti v zadnjih devetih letih ni prišlo niti do ene mednarodne vojne, čeprav je prišlo pogosto do ogromnega razburjenja med narodi. Uverjen sem. da se danes mnogo bolje razume kakor prejšnje čase. kako morejo te funkcije Lige narodov ohraniti mir. To svoja delovanje izvaja Liga brez ustvarjenja dramatičnih situacij. ka':ršne so nujna sklicanja posameznih sprtih skupin ali pošiljanje ultimatov. T? in slična sredstva so Ligi narodov na razpolago, kadar je potreba. Svet je sestavil in uveljavil previden program in ukrepe, ki jih ie treba v primeru potrebe izvesti. Najprvo se opozarjajo sprte stranke na obveze, ki so jih prevzele s podpisom pakta, da ne bodo rušile miru. Nato se opozori na gospodarske posledice in blagodati miru in končno se zagrozi z odpoklica-njem diplomatičnih zastopnikov držav, ki so članice Lilge narodov. v Slučaj je nanesel, da še ni bilo tre- intelektualnega sodelovanja, zatiranje strupov itd. Končno naj na- 1 vedem kot -pereče vprašanje ' * zmanjšanje, oziroma omejevanje i oboroževanja, kar spada med najtežje naloge Lige Narodov Dejstvo j je. da prodira Liga narodov sedaj \ že v vse oblike mednarodnega živ- j Ijenja. Velike koristi izvirajo tudi iz neposrednega stika državnikov, ki so zbirajo v Ženevi na skupnih sestankih. Prepričan sem, da mi bosta , pritrdila tudi moja prisotna prijatelja dr. Marinkovič in Foti->. ki st pomembno posegla v razprave Li - 1 ge narodov.^ V zadnjih letih sta bila sprejeta dva velika mednarodna pakta: lo-carnski in pariški, ki s? imenuje tudi po Kellaggu. Briand je izjavil. da bi brez Lige narodov in nje- j Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en _____* teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koncem novembru. ORIJGIČ" želimo Vam računati dinarje še po naši sedanji " ceni. Pred kratkim se je začela nakupna ccna dinarjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo primorani povišati tudi svojo prodajno ceno. Sicer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali. KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO. DA ISTA POŠLJETE NA SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. V. leni, da Ligo narodov ni poklicana, da proži pomoč in da posreduje povsod. marveč je njena naloga, da se odzove, kadar zahteva kaka njena članica pomoč. Izjeme so seve ba uporabljati takih skrajnih ukre- i v nujnih primerih. Liga narodov pov. Ssmo v enem primeru je mo- ne sloni na nasiljih, ampak samo rala Liga narodov seči po nekolike na moči prepričana. Zato ne more dramatičnejših ukrepih. ker je pre- vsiliti svojih sklepov, nego potre- PRINCESA, PA NE PRINC Angleški listi poročajo iz Tokija, da je japonska brezžična postaja napravila težko pomoto, ko je javila vest o rojstvu nove cesarske princese. Iz njene brzojavke so namreč ljudje menili, da se je rodilo cesarski dvojici, dete moškega spola, ki bi bilo v tem slučaju "bodoči naslednik na mikadskem prestolu. Vsa dežela je že začela slaviti rojstvo prestolonaslednika, u-ro po prvi brzojavki pa je prišla tila z neke strani velika nevarnost, buje časa, Tedaj je Svet sklical vlade k izred- ' stvarnost z nemu zasedanju. Na srečo so bile zahteve, ki smo jih poslali zainteresiranim državam, sprejete. S tem je bila nevarnost tfojne odstranjena in dosežena rešitev na miren način. CUDODELNICA IZ BUDIMPEŠTE V Gradcu je priredila te dni zanimiv eksperimentalni večer neka Wunderliehova iz Budimpešte czdravlja najrazličnejše bolezni in nega delovanja nikoli ne prišli do | bolečine s samim dotikom z roka-teh pa.:tov. ; ;71j Večer se je vršil v društveni Kritiko, da Liga narodov ni za- dvorani tamošnje okultistične dru- dosti aktivna, moramo zavrniti s i žbe "Justinus Kerner ' in je priva- bil polno radovednega občinstva, zlasti bolnikov. Wunderliehova si je izbrala takšne poskusne osebe, ki so trpele največje bolečine. Polagala jim je roke na bolne ali boleče dele telesa in že po eni r.ii dveh minutah so jim bolečine popolnoma prenehale. Bolečine v glavi. v želodcu in revmatične bolečine so prenehale skoraj v hipu. kakor so Izjavljali pacijenti sami. Neka ženska, ki je trpela na vidu in a vpliva na politično i moralnim pritiskom ; javnega življenja, ker je konečno ' i udi bolje, da se doseže sporazum , na cbistih. je po esperimentu lah- _! ko vtaknila nit v iglo. kar se ji ni bilo posrečilo že dolgu. Tudi proti gluhosti so pomagale roke budim-Tako svet. kakor tudi skupščina peštanske čarodejke. Iz Gradca je med državami direktno, np pa s po sredovanjem tretjega. AVTOMOBILI IN SLONI V INDIJI Avtomobilisti, ki se vozijo po Indiji, doživijajo včasi pii nas neobičajne nezgode. Zgodi se n. pr.. da se zadenejo v temnih nočeh v nedolčen predmet, ki leži ali se giblje po sredi cest. Takšno trčenje ima po navadi hudo neprijetne posledice za — vozilo, dočim se nedoločnemu predmetu ne zgodi nič posebnega. Ta predmet je namreč pravcat živ — slon. kakršni so v Indiji še vedno najbolj razširjeno prometno sredstvo. Ker pa ne gre. da bi radi slonov trpel ves ostali promet, je izdala indijska vlada pred kratkim naredbo, po kateri se morajo tudi sloni pokorili cestno-prometnemu redu. Stopati morajo po desni strani cest in na ovinkih morajo zatrobiti kakor avtomobili, da bo vsakdo za ovinkom vedel, da so tu. V slučaju, da bi sami ne zatrobili, jih. morajo v tem nadomestiti njihovi vodniki .Zato so se ti opremili s trobentami. Prav tako Lige narodov sta docela razumela j wunderliehova odpotovala n& Du- kakor motorna vozila pa morajo bi-Kmalu po ustanovitvi Lige naro- pomen dobro obveščenega javnega | naj kjer se 2anima1o zanio zlasti zdravniški krogi. dov se je jasno izkazalo, da nav-' zlic naglemu nazadovanju .coorov po svetovni vojni, podpora mednarodnega sod^Jovanja samo s poli- mnenja in njegovo važnost kot naj boljšega elementa mirti, sporazuma j in mednarodnega sodelovanja. Za- j to so njihovi sestanki in vse njiho- j grmenje. Šla sem v smer. iz kate-1 druga, ki jo je popravila. Višji u-re so prihajali udarci in sem na- • radniki brezžične postaje so si vze- šla drvarje.... Inženjer je bil ginjen. Dejal je: i "Res, strašno veliko ste trpeli.! Kako vam je ime?" "Jenny," je odvrnila deklica. "Jaz sem inženjer Demort," je dejal John in stisnil najdenki ro- j ko. li to krivo poročanje tako k srcu, da so podali ostavko. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štr. 27. East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v Jjih razvije intenzivno mednarodno ra Liga narocjov poskrbeti, da se f pondeljek in sredo ob 3. do 3.. so- tičnimi sredstvi ne zadošča. S tem yo delo javno ter pristopno novi-v zvezi je naloga Lige narodov, da i narjenl kakor tudi vsem onim. ki igra čedalje večjo vlogo v vpraša- proučUjejo mednarodna vprašanja, njih gospodarskega in finančnega i pri nedavni svečanosti polaganja življenja, v prometnih, vprašanjih. temeijnega kamna palače Lige na-higijeni itd. Da se tudi na teh po- rodov je fcilo poudarjeno, da mo- ti sloni ponoči razsvetljeni in sicer oni sami, ne njihovi vodniki. Spredaj dve beli luči. zadaj rdečo luč Manjka jim za seda i samo še to, da bi jih morali opremiti z brzino-merom in s tablico z evidenčno številko. NaroČite se na "Glas Naroda" — največji sloienski dnevnik v Združenih državah. sodelovanje, je bilo potrebno usta- ' ^ mogla novinarska služba o de-noviti primerne organizacije. Glav- 1&vanju Uge narodov opravljati na no vlogo igra pri tem finančni od- najmodernejši osnovi. Javno mne- Minilo je nekaj časa. Jenny je ostala v taborišču. Drvarji so ste-sali zanjo posebno kočico v bližini Demortove kolibe. Inženjer je bil naročil tudi nekaj obleke In Jenny si je kmalu opomogla ter se je prelevila v gozdno krasotico. Najden-ka, ki jo je izprva mučilo vprašanje, kako se bo vrnila k svojcem, je popolnoma pozabila na svoje misli in postala vedro bitje, ki je DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE -------1m--■ "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vai Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE • _ • ♦ = t 'i ■■ ■ =*= MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO da ni nobenega Linlmentn, ki di iicloval tako hitro in zadovoljivo k^t PAIN-EXPELLER. Rabijo pa za prehlade bolečine v prsih, glavobole, bolesti v hrbta, olco-icnele mišice, trde sklepe, izvine, izpahiijcnja. re\-maticne bolečine, nevralgijo itd. Toležeča. cdjjotnoč, katero dobe, je nepre-• cealjiva. Lc prepričajte se. da dobite pristno. ANCHOR trgovska zramka r.a omota je vaše jamstvo. Vre-ina in zanimiva koji> j a. ie ovita Uro« vsake PAIN-EXPEL i-ER-: V vseh lekarnah. 35 in 70 centov, ali direktno od: 7%m L*iK>i-m*on+* oP rA«i RICHTER fcr CO. •ERRVAND fcOUTM FIFTH CTS BROOKLYN, N.v; KILLS PALN bor. Nadaljna naloga pa je uresničenje gospodarskih načel, ki so jih sprejeli vsi evropski finančni ministri na sestanku v Bruslju leta 1920. Nato je Liga narodov prešla v do-, bo aktivnosti. Po večjih pripra-j vah se je pred dvema letoma sestal ' v Ženevi gospodarski odbor, ki je i | imel proučiti mednarodne gospo-! { darske probleme splošne svetovne : važnosti. To polje je ogromno in bo | j treba še veliko dela. vendar so bili i i dosežni lepi uspehi. Zlasti načela, j i ki so bila sprejeta pred nekaj ted-! | ni, lahko pomenijo novo dobo za j mednarodno gospodarsko življenje, j ! Na podlagi teh sklepov so bile po- i i zvane vse države, ki si žele med-! 1 narodnega sodelovanja, naj prihod- | | nja tri leta ne zvišajo svojih carin- t ! skih tarif. i Na polju higijine in prometa so{ : uspehi še lepši. | V zadnjih mesecih so bili organi j Lige narodov zopet naprošeni, naj prožijo pomoč in sodelovanje, v organizaciji javne higijene na Grškem, v Boliviji in na Kitajskem. Iz takih pozivov je razvidno, kak- nje sveta naj bo vedno obveščeno o uspehih ali neuspehih Lige narodov in bo zato poročevalska služba, ki se zdaj organizira življenskega pcmena za celokupnost Lige narodov in njenih interesov. BANOVČEVI KONCERTI. ba 413. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVbjO OBRAMBO IX ZA OBRAMBO SVOJIH OTSOKT „ Ali ste ie zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smriif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Nevo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. 1. decembra: S. Chicago, 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. deeembra: Milwaukee. Wis. Svetozar Banovec, 381 E. 160. St., Cleveland, O. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite en pri KNJIGARNI'GLAS NARODA' 21« West IS Street New York Clt7 mwMivmn Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrse po svetu. CENA . GLAS NARODA 216 W; 18 STREET NEW YORK STATISTIČNI SPORT Na Angleškem uganjajo poleg vseh drugih športov z veliko vnemo tudi "statistični sport *. Tako | je neki navdušeni statističar pred i kratkim izračunal delovanje an-j gleškega kralja med svetovno voj-i no. Kralj je v tistem času priso-1 stvoval 451 vojaškim paradam, ob-j iskal je razne bolnišnice 320krat in razne municijske tovarne 200krat I Dalje se je udeležil 49 dobrodelnih • konferenc in 56 zajtrkov v krogu j svojih častnikov, vodil je 1500 raz-| govorov, prepotoval Rokavski pre-i liv Tkrat. razdelil 50.669 vojnih odlikovanj in stisnil roko natančno 50,000 patriotom ob raznih svečanih prilikah. In kakor pravijo londonski listi se je vedno kot prvi pokoril odredbam, ki so omejevale porabo živil. ■Petrolejska ležišča na M«rav-skem. V Uhricu na Moravskem so odkrili nova ležišča nafte. Njih izdatnost morajo še proučiti, ven-1 dar pa je kakovost uhrišfcega pe-I troleja, kakor poroča "Češke Slo-! vo" izvrstna. Petrolej je tako čist. 1 da se da uporabiti bre2 rafhtiru.-nja. Vrtanje sedaj še nadaljujejo. zastave sviuBMm- «.ov«N«K* j Sigurna cenej* kot drugod. HRVAftKC RCGALlJt, PftCKONAMNICB. ■OJMICK, ZNAKm, UNIFOKItt I TO VICTOR NAVnrfcEK, H10KEVI9T, CONEMAUOH, PA. Ne pustite, da bi se vas kašelj lotil Itftzdražljiv kapelj vara razburja Krlo |n vta neprestano nadleguje. — Zmanjša vam odpor, ua ste dovzetni za. bolj nevarne bolezni. Odpravite kaJelj z uporabo Severa.'« Cougt« Bal-sama. Pomirjajoč*. u*peinn. priljubljeno domaČ«.- zdravilo ie 50 tet. V lekarnah 23 in 60c. W. r. SEVERA CO. Cedar Rapids. Iowa COUCH ■o NEW YORK, WEDNESDAY NOVEMBER 27. 1K9 A« LARGEST BLOTVI DAUI fcn U. MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Oh net. tmmammmua Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Kuj? Žrtev, katero ti je doprinesla ta dražestna ženska, te ni mogla ojur.ačiti, da bi storil vse. kar je v tvoji moči da ji zagotoviš frečc. katero je pričakovala, ko je pustila vse vnemar ter sledila te-i;i. S tem si prevzela veliko odgovornost, zelo resno odgovornost! Verujem, da nisi mož. da bi se ji odtegnil. Ko si priznal, da je gospa Tre-li»uritr zastavila svoje življenje, so moral biti vendar prepričan, da tvoja ljubezen zadostuje, da bo odškodovana za vse. Sedaj pa mečeš naokrog par besed, iz katerih ne morem slišati ničesar drugega kot to, da se je v tvojem življenju umaknilo vse strasti, ki je najbolj usode-polna med vsemi, namreč strasti do igre! < OB NIKOTINA DO ŠRAPNELA Če so hoteli v starem veku kakega človeka posebno počastiti in mu zagotoviti nesmrtno slavo, so' ga postavili na nebo. Z zgodovin- j skimi osebnostmi so sicer redko t" - i ko ravnali, tem več pa z bajeslovnimi bitji. Nekoliko vzgledov: Ka-j sijopeja. Poluks. Andromeda. Her- j kul. Orion. Leda itd. Danes opažamo nokaj sličnega, samo da torišče ni več na nebu, ampak na predmetih vsakdanjega i življenja. Na primer Zeppelin, ki • nam danes skoro ne pomeni več lastnega imena, ampak le še zra- 1 koplov čisto določne oblike. Oglejmo si nekatere označbe, ki s j tako prešle v jezik, da se skoro nč več ne zavedamo, da so prvotno pomenile imena oseb. Nikotin je dobil ime. kakor utegne biti čitateljem znano, po Fran- B02IC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj zsl Požič, .poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — ILEDEFRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 11 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov. Return Permitov L t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. (Cretan je Parnikov — Shipping News -— Sur Bre ! In kaj bo pri vsem tem iz uboge ženske? Kakšno usodo ji pripravljaš? V kaki-no pustolovstvo sta jo zvabila tvoja lahkomišljenost in brezsrčnost? Andrej se ni upiral proti temu trdemu očitku, temveč le žalostno cozu Jeanu Nieotu. A kdo je to bil , sklonil glavo. E I I II 1IH ; IR ve le malo ljudi, niti Meyerjev lek-i______________ _______________ Bil sem pošten. Tristan, ko sem dopustil, da se mi je Anina po- sikon ga ne omenja. Nu. bil je popolnoma udala ter sem še vedno, če ti pravim, da jo ljubim, v koli- slanik kraljice Katarine Meaicej-' 1750- umrI leta 1801' Je Prvi obja" spomnil na ta. da se je grof John kor sem sploh zmožen ljubiti. Ne morem pa nastopiti pred teboj kot Ske na portugalskem dvoru. Tam vil na P°dlagi svojih potovanj po Montague Earl of Sandwich prvi - en t Imen talen mladenič ter ti zatrjevati to. kar sploh ne obstaja. Po- je spoznal tobak in je leta 1560 Tirolskem in Graub idnu študijo o domislil in del kos mrzlega mesa ..ažem se ti. kot sem, brez hinavščine ali olepševanja. Vsaka besed? je poslal rastlino in seme svoji go- hribini- ki je P° njem dobila ime., med dva kosa kruha 7 pošteno mišljena Jaz ljubim Anino, kot nisem še nikdar poprej ljubil spodarici. Tam so tobak najprej in ° njenem izvoru, ter gotovo ni j Silueta je danes pav vsakomur kako ženske, ali pa zadostuje to. da jo napravim srečno? Želim si tega nazvali "kraljičino zelišče", a so sja slutil- bo s tem Ctal ie mogočne-1 znana senčna podoba. A neveščak \? polnega srca! pozneje še večkrat prekrstili in se mu gorovju. Kdaj se je to zgodilo.! se gotovo ne zaveda, da je ljudstvo Čedno srečko je potegnila ženska! — je vzkliknil Tristan ter je naposled uveljavil "tobak -; za Je ležko ugotoviti. Prva izdaja j ž njo dražilo francoskega finanč-s pus lil roki navzdol, malomarno. — Vse svoje zaupanje stavlja v lepe- njegov alkoloid pa se ie obdržalo Brockhausovega leksika '1815' Do- nega ministra Silhouetta .1709 do UP. fanta, ki ji obljublja paradiž, a v najboljšem slučaju pripravlja ime "nikotin", ki sta mu ga leta l°mitov še ne pozna. i 17G7.. S svojo davčno politiko se vice, če ne pekla! Lepo raziskovalno potovanje je napravila! Sedaj lah- is28 dala njegova odkritelja Pos- Kdor govori o mansard- se naj- je tako zelo osovraži! med naro-V.D rečemo povsem popravici. da je izpustila plen ter se peha za sen- i seit in Reimann. Sicer pa Nicot ni brže tudi ne bo spomnil Julesa dom. da so ljudje vse. kar je bilo to! Pustila je izvrstnega moža ter se drvi za bednim ljubimcem! Ni j Dil samo diplomat, ampak tudi od- Hardouina Mansarda <1646 do j ničvredno, identificirali ž njim; ta- 28. novembra: Miitm« hen. Bouli.fn«* mn, 29. novembra: H'.ni»-ric. ChertxHirc I..(planil. Cherbourg. Jtntwwpen Minnej«<>ta. nymouth, Ibjuiujrn« Sui >Ier Auitu-tu*. N'ap>.!l. r»nnvi 30. novembra: Mi wa'iku-. r"t»*-rt»Mirs«. Ham>et. Vulranin, Trst Maj^KtU*. Cht-rlioiir« IVnnlun«!. «'h»-rl->i:rF. Ariwirpm l;«-rlin, «"hrrJroiirp. Iin-men 7. decembra: i*rr-«irtente Wll^.n. T: st brvlatb.uj, C»i«-rlt>uiK. Brnn-n Virli'bln, H«u!'o!;, i lri.ii 1i decembra: SluUKiTt. it,.. TT>. fl iit-IHjblll. »..'Hi 12. decembra: .-=t I-..u «■■ Kom i. Nat " t Krpn.f, Ha\r« 13. decembra- 14. decembra: sr*. Urrmrn Wit. -Fl Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje; VULCAN IA DECEMP.RA — 8. >IAR 10. APRILA SATURNIA V«»l»-a4.i m. IV terd.itn Minn. kafKla, Sur M.t 19 decembra 26. decembra: 11- » ha inl>wiu, 2" Secembra: 2? decembra Ig. I! B t iri Ikuonl lil«t, — I. d«c.. ''II* d« F-ar»c«". ie stvari v življenju, ki bi prekašala rednost in kakorhitro se oddalji Učen znanstvenik, ki je med dru- 1708). arhitekta francoskega kralja j ko tudi cenene ~siluete". ki so se lini izdal francosko-latinski slo- Ludvika XIV.. ki je zgradil Ver- j pojavile okoli leta 1757 in izpodri- var. Njemu samemu se gotovo ni sailles. Prav tako. kakor mansarda. sanjalo, da ga bosta nekoč prosla- je postala stvarna oznaka giljoti- vila nemška učenjaka. Zakaj samo na. za katero so je francoski zdrav- to, da je tobak prenesel v Franci- nik Guillotin H738 do 1814» iz člo- jo, mu v zgodovini gotovo ne bi o- veških nagibov leta 1789 v narodni 1 skupščini tako goreče zavzemal, da znanejši primer, so jo iz nile dotlej vladajoče lepše in dragocenejše rminiature". zlasti med siromašnejšimi sloji Kakor je šrapnel dobil ime po izumu angleškega polkovnika Chrap- j-- nala <1803', tako tudi plašč have- : OHIO za 1. 1930 BLAZNIK0VA PRATIKA \\\\je POŠLJITE NAROČILO ŽE DANES Ista cena kot lansko leto S poštnino vred 25c KNJIGARNA GLAS NARODA ^16 W. 18th Street New York, N. Y. lok po slovečem angleškem genera- gleški kroni. Boycott je ime irskega posestnika, ki so ga leta 1380 njegovi rojaki ••bojkotirali", ker se je s svojo strogostjo pri svojih »najemnikih tako osovraži 1. da ni nihče več hotel zanj delati, od njega kupovati in njemu prodajati. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ari direktno, ali pa pri enem sledečih našiti zastopnikov. t lovek od ravne poti. zaide prav gotovo v prepad! — No. in ti? — je vprašal Andrej porogljivo. — Jaz'' Jaz sem povsem drugačen slučaj. Pred vsemi stvarmi si ne moreš misliti razmerja, ki bi bilo tako prosto vseh strasti kot razmerje med gospo de Prejean in menoj. Midva se enostavno boriva skupno proti dolgočasju. Nadalje je ona zelo bogata in jaz tudi in to daje vsakemu absolutno samostojnost, vsled česar nama nikdar ne j hranilo imena. pride na misel, da bi se ločila. Razventega sem eden onih vsakdanjih j Drugi, dokaj znanejši primer, so jo iz političnega nasprotstva ljudi, ki nikdar ne povzročajo razočaranj ter poleg tega tako pripro't j Amerigo Vespucci, po katerem ima imenovali po njem. Drugače pa je ; lu Haveiocku -roj. 1. 1795. umrl 1 kot otrok. O kakšnem grehu ni nobenega govora. Če mi dovoli mirno čisto po krivem Amerika ime. Zna- giljotina angleški izum. \ 1857*. ki ima mnogo zaslug za to uživati življenje, nimam nikakih nadaljnih zahtev. Zapomni si. moj | čilen primer za to. da časih lastno Gobelin je umetniško izdelana da ie Indiia ostala ohranjena an-dragi Andrej, da sem uzor zakonskega moža v modemi obliki, da sem j ime docela izgine za stvarjo, so stenska preproga. Jci je nepokvar-namreč dober človek, ki ne zahteva ničesar drugega kot zvesto tova- j Dolomiti. Kdo bi pač slutil, da ima jeno ohranila ime po izumitelju ristvo. To mi zagotavlja mir. Gospa de Prejean bi ne našla na širnem ■ to lepo gorovje ime po francoskem Gobelinu, barvarju. ki je v petnaj-fvetu nobenega boljšega in to ji je tudi dobro znano! j geologu Dolomieuju? In da ga ni stem stoletju živel v Reimsu. Gobe- Ah. če bi bila Anina prav tako zadovoljiva! V tej ženski sem se : dobUa morda kdai v davnih časih, lini so bili cela dinastija velikih zmotil. Smatral sem jo za najbolj trezno, domačo žensko in ko je po- amPak Pred kratkim dobrim in bogatih umetnikov v tej stroki. Mala got-pa Trelaurier, bi prisegel, da je bila ustvarjena varovati hi- stoletjem! Dolomieu (rojen leta Kdo. ki je sandwich, bi se pač šo ter presti volno! Da razburi ta temperament ter izpremeni ledenik v vulkan, si moral priti ji na pot tak lopov, kot si ti! Sedaj pa se je zgodilo in ti si vzel nase vso stvar! Dvomim pa, da boš vedno očaran od tega. Tovor ženske ni lahek, pose bno za mladega človeka, ki nima varnih pomožnih sredstev, kot ti! — Anini se ne bo treba nikdar omejiti, ker je sama bogata! Sedaj je dosegel Tristan točko, na katero je hotel spraviti pogo- I vor po ovinkih. — Bogata? — je vprašal, z dobro hlinjenim presenečenjem. — Kdo ti je neki natvezil to? — Da. Že eno leto ima na razpolago povsem visoke \sote ... — Tako? — Potem ji je najbrž Trelauerier izplačal očetovsko premoženje ki pa nikako ni neizčrpljivo. Zamenjati ste morali olagaj-no bankirja z ono Anine. Jaz ne vem, če zna računati, vendar na ti svetujem, da se ne daj vspavati v varnost, ki se bo lahko izkazala kot varljiva! 1 i Ta namig je pretresel vicomta vidno. - Če bo treba, bom odgovoren za vse! — je vzkliknil razburjeno S — Vidva živita razkošno. — je nadaljeval Tristan, ne da bi se i brigal za ugovor. Nikakor ne. Najemnica za vilo ne pomenja dosti in za služabni- \ ke imamo svoje ljudi iz Pariza Tukaj, na deželi, se pravzaprav lahko ! varčuje in razventega sva Izza najinega odpotovanja vedno živela v osmljenosti. — Kam pa pridejo velike vsote, o katerih si rekel, da jih ima Anina na razpolago? - Mislim, da se nahajajo v njenih rokah. .. — Lepo. — je odvrnil Tristan. — petem sem pomirjen glede urod? deklice. Z denarjem se človek vedno zopet lahko izmota. Razventega ! pa ve. da lahko računa name ter te tudi prosim, da ob priliki opozoriš ' na to. .. — Bojim se. da bi ji bilo to mučno. Dokler me ne pozove na to, j se bom rajše držal v ozadju. Sploh pa bova kmalu odpotovala naprej,' gospa de Prejean in jaz. Hočeva iti v Genovo! Ah vidva sta prosta! Ne živita v večnem strahu pred govori-j eami sveta. Anina pa nima poguma prikazati se kjerkoli, kajti vedno' se smatra za neke vrste Parijo, kar zelo otežkoča življenje. - Gotovo, gotovo. — je posegel vmes Tristan, izogibalno. — Me- j sto tega pa sta deležna vse obvlatiajoče ljubezni, velike pijanosti in tudi to je nekaj! To se ne posreči vsakemu! Vse sanjajoče duše hrepene po tem užitku! —- Naj vzame vrag te sanjajoče duše! — je vzkliknil vicomte z razdraženostjo, katere ni mogel več obvladati. — Noben človek ne sluti, do koliko neumnosti vodi romatično razpoloženje! — Domnevam, da ne govoriš o osebnih izkušnjah? — je rekel Tristan s strogim pogledom. — Če bi moral domnevati, da ti je prostovoljno izvoljeni položaj nadležen, bi brez pomisleka obvestil o tem Anino, brez ozira na to, kar se razvije iz vsega tega ... — Ne, — Je odvrnil vicomte smeje. — To je bila le splošna pripomba ter sem trdno prepričan, da tvori Anina občudovanja vredno izjemo od pravila. Ne dovoli si govoričiti neumnosti, kajti drugače bi jaz resno zahteval od tebe računa! — Čuval se bom. vendar pa me veseli to, kar sem slišal. Konečno sem vendar še tvoj prijatelj in sorodnik Anine, a napram Trelaurier-Ju pa nimam niti najmanjše obveznosti. Bodita srečna med seboj, ne zahtevam nič več! Nadaljevala sta izprehod. Solnce Je pričelo padati za gradom in z mrakom je prišel naenkrat občuten mraz. — Krasna dežela! — Je pripomnil Tristan, — in kako krasno mora biti živeti ravno tukaj na srcu! H — Ah, to Je strašno pretirano! — je vzkliknil Andrej. — Ta oranžna drevesa, rože, temno-modro nebo na plakatih potovalnih družb — vse to izgleda zelo zapeljivo, a v bis tvu dela kompolitsko človeštvo deželo naravnost neznosno. Vse skupaj ni nič drugega kot razkšna gostilna, v kateri igra vsak človek. Nobene primere z Sivim, razburljivim krasom Pariza! - 9. JANUARJA 15. FEBRUARJA — 22. MARCA H. turn j.. p !.-r i I- ,-, t. In Vul. :ni.. f ■ !>»>a * --x razkošju. *i.f»»l*n«.»t» in na-li iiajtfl * uil-«> v i -. .-n.- au. t.M iii t-.'iz-ij t,i t-l. m«>t>»rtitl! Iii«l>al» . ii.i |'U.v»Ini lai-n \ -lr r.ar^lu. 1'JiELPS KROS. JL CO At'fUtJf 17 Battary Piaca. New Vor* _ fi ONI PREKO OCEANA Najkrcjia cotovinja njOoi; ugodna pet »a a cjrumnlh ««rnlklh: CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. John Germ.; Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Lov is Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Barberton, John Balant. Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger. Louis Rudman, Anton Simclch. Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Fiank Kogovše Warren, Mrs. F. Rach-r Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jertn. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-j vanšek. ; Crafton, Fr. Machek, | Export, G. Previč. Louis Jupan-' čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kam In. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-j j renchack. Irwin, Mike Paushek ILE DE FRANCE 6. dec.; 17. jan <10 P M. t 7 P M • FRANCE 12. decembra. <6 P M PARIS 2i. januarja. «5. P M.» Najnr»ja» pot po t« lacnlcl VnakO ]« V l*'9fbni kabini ■ vaeml m oderni ml udobnuttl — Pija^H in aluvn* francosko kulupj* !ir«dno n1xk« int VpraJaJte katcreit«. H | *H>otlAtf«Dera i((nu , i \ »H gfc FRENCH LINE It »TATE STREET NEW VOPK, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor ie namenjen potormtl v stari kraj, je potrebno, da poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mt umorimo daM najboljša poiasnila in priporočamo vedr»9 ie prvovrstne br«o-parnike. Tudi nedriarljanl za m .-rejo po- (Dalje prihodnjič.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York,l^. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Koroshetz. Krayn. Ant. TauželJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John 2ust. Moon Run. Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magi-Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, ster Vinc Arh in u ja^0bich. J. Mrs. F. Laurich. Andrew Spillar. Pogačar. Johnstown. John Polanc. Manln1 tOTa" T 5t*ri krai obisk to