4. ŠTEVILKA.
Dopise, ki se tičejo vsebine lista, sprejema uredništvo „Slov. Tehnika", Praga-Kralj.Vinogradi, Šafafikova ul. 7. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Mesečna priloga listi* „Notranjeo".
SLOVENSKI
TEHNIK
- GLASILO KLUBA SLOVENSKIH TEHNIKOV V PRAGI.-
3E
I. LETNIK.
Popise, ki se tičejo uprave lista, sprejema upravništvo „Slov. Tehnika", Praga-Kralj. Vinogradi, Puchmaje-rova ul. 8, denarne poši-ljatve pa tiskarna Dr. Ed, Gregr a syn v Pragi II.
Strokovni urednik: J. V. HRAskV, profesor češke tehnike v Pragi.
Odgovorni urednik: CIRIL JEKOVEC, slušatelj češke tehnike v Pragi.
Četrta številka obsega radi po-_čitnic le štiri strani._
Naslovi v počitnicah. Glavno uredništvo:
prof. J. V. Hrasky, Podebradv, Češko. Uredništvo:
techn. Teter Brelih, Cerkno, Goriško. Konzorcij:
techn. Ciril Jekovec, Praga-II., Trojauova ul. 5, Upravništvo:
techn. France Jenčič, Mengeš, Kranjsko. Ekspedicija:
tiskarna Dr. Ed. Gregr in sin Praga-II.
„Slovenski Tehnik14
izhaja dvanajstkrat v letu in je brezplačna  priloga osmim glavnim slovenskim listom.
Domovina — Celje, Edinost — Trst, Gorenjec — Kranj, Mir — Celovec, Notraujec — Ljubljana, Slovenec — Ljubljana, Slovenski Narod — Ljubljana, Soča — Gorica.
„Slovenski Tehnik" pa se lahko tudi neposredno naroči pritipravništvu, če se vpošlje obenem naročnina za dvanajst številk v znesku:
s samo K 1-20 samo s
na naslov: „Slovenski Tehnik Dr Ed. Gregr a syn, Praga-II.tt
Insertna naročila sprejema upravništvo „Slov. Tehnika". Naročilni listi, z natančno označenimi pogoji, se pošljejo na zahtevo franko in zastonj.
Insertna cena je zmerna.
Insertne pristojbine iz tir j a: I)p. Ed. Grćgr a syn, Prajsa-ll. in to vedno po izidu dotične številke, ki priobči inserat.
! Uspešno in solidno inseriranje!
Administracija „Slovenski Tehnik'1,
Acetilen.
Spisal Jaro s lav Zahradecky.
Acetilen poznamo že dolgo časa. Za razsvetljevanje pa smo ta plin začeli rabiti še le leta 1895, ko se je razvilo pridobivanje karbida. Kot prva tovarna za karbid se navaja tvrdka Eimer & Amend v New Yorku. Prevažanje karbida iz Amerike v Evropo pa je istega toliko podražilo, da se acetilenova razsvetljava ni mogla udomačiti. Po ustanovitvi tovarn za pridobivanje karbida v Švici, Italiji, Avstriji in drugod pa se je začel acetilen vsestransko vporabljati kot cena in dobra luč, ker se je vsled novovstanovljenih tovaren pridobivanje karbida mnogo zboljšalo in postalo tudi obilo cenejše. Še leta 1898, ko se je dovažal k nam karbid iz Švice je stalo 100 kg te tvari ae K 120 —, in danes velja ista množina karbida le K 28"—.
To znižanje cene karbidu je povzročilo razširjenje acetilenove razvetljave po celi Evropi. Statistika nam danes izkazuje na Francoskem 50.000 acetilenovili naprav, v Nemčiji 30.000, v Avstriji 20.000 i. t. d. Tudi mnogo mest ima acetilenovo luč in sicer nahajamo v Franciji 120, v Nemčiji 100, v Italiji 120 krajev, ki vporabljajo to moderno svetljavo. Tudi nekatera avstrijska mesta razsvetljujejo svoje ulice pomočjo acetilena in že samo na Češkem dobimo istih približno deset
Da se je acetilenova razsvetljava v tem kratkem času tako udomačila se je zahvaliti edino le prednostein in izbornim lastnostom, katere so acetilenu splošno priznane. Brez dvoma je tudi za vsakega posameznika ugodno, če si more postaviti plinarno, po svoji potrebi, z malimi stroški.
Acetilen je plin brez barve in brez vkusa, toda silno smrdi po česnu; specifična teža je 0-90; devet delov je ogljika in en del so ostali različni plini.   Acetilen se razvije iz
karbida, ki pride z vodo v dotiko. Kemični znak za acetilen je C2H2 in za karbid pa CaC2; prvi se razvije iz druzega sledeče: CaC2 (karbid) -f 2H2() (voda) = C2E, (acetilen) f- Ca(OH)2 (odpadki). Ti odpadki se vporabijo kot vapno za malto ali pa kot umetno gnojivo.
Karbid je spojina koksa z vapnom, ki se izdeluje z veliko vročino v električnih pečeh. Ker mora biti izdelovanje karbida kar najcenejše, se za to vporablja le vodno silo. Tovarna za pridobivanje karbida ima navadno po več tisoč konjskih sil za vporabo. Avstrijska tovarna v Jajcu v Bosni deluje z 1100 HP. Vsled tega nahajamo tvornice karbida le ob rekah, ki derejo čez vodopade ali pa imajo saj zadosten strmec.
Karbid se hrani v pločeviuatih posodah po 50 in 100 kg; zrak ne sme imeti pristopa, ker vsesa karbid vlažnost in zgubi pri tem na svoji zmožnosti razviti pri vpo-rabi čimveč acetilena.
Acetilenova luč je bela in podobna dnevni svetlobi; barve vidimo nespremenjene ; sveti mirno, močno in za oči prijetno. Acetilen vodimo v železnih ceveh na kraj potrebe. Acetilenov plamen za 32 normalnih sveč požge v eni uri 20 litrov acetilenovega plina; za istotako močno svetlobo pa porabimo v istem času 200 do 250 litrov navadnega premogovega plina (pri žarnicah približno 100 /). Vsled tega je tudi naprava acetilenove razsvetljave mnogo cenejša in pripravnoj ša.
Pri acetilenovi razsvetljavi vporabljamo gorivce različne velikosti in sicer od treh do sedemdesetih litrov porabnosti plina v eni uri. Najpriporočljivejši so isti srednje velikosti, ker večji acetilenovi plamen kaže rumenkasto barvo.
Tudi acetilen tvori, kot navadni plin, v gotovem razmerju pomešan z zrakom, tre-skave   pline,   ki   eksplodirajo   pri dotiki
EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA.
Najugodnejše in najcenejše zavarovanje :
a) Za slučaj smrti.
b) „      „       „   in doživljenja.
c) Zavarovanje dote in oprave nevest.
d) Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovanjem vseh vlog. -
e) Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
f) Najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine.
Najboljši zavarovalni pogoji:
a) Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi.
b) Zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo.
c) Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti; to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca.
d) Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e) Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka zavarovanja, in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno všteto.
PRVA CESKA
■ SPLOŠNA DELNIŠKA ■> DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE
NA ŽIVLJENJE
GLAVNO ZASTOPNIŠTVO za slovenske dežele V TRSTU, ulica Torre bianca št. 21. I.,
kjer se dobi vse cenike in potrebna pojasnila.
Z^X
z ognjem. Acetilen tudi sam eksplodira in sicer pri teinparaturi 780°C ali pa pri tlaku nad dvemi atmosferami. Pri dobrih acetile-novih napravah je taka eksplozija nemogoča, ker ima ista tozadevne hladilnike in znaša tlak le Vioo atmosfere.
Acetilen, ki ga pridobimo iz karbida, ima v sebi več družin plinov, če tudi le v neznatnih množinah (amonjak etc), ki pa se odstranijo takoj pri pridobivanju acetilena; za dobro razsvetljavo potrebujemo tehnično (•isti acetilen. Čistilniki so pri acetilcnovih aparatih neobhodno potrebni.
Naprava acetilenove razsvetljave je danes pod strogim vladnim nadzorstvom. Izvršitev iste je dovoljena le koncesijonovanim instalaterjem in vsaka taka naprava mora biti preskušena in potrjena od pristojnega vladnega predstojništva. Tukaj velja mimsterska naredba z diie 17. svečana 1905 št. drž. zak. 24, glasom katere se ima prošnji za napravo acetilenove razsvetljave priložiti dokazilo, da je dotični sistem od vlade priznan. Poleg tega mora imeti naprava predpisane napise in instalujoča tvrdka ima svoje delo javiti političnemu uradu prve instance.
Konečno še nekaj o cenah. Gorivec na 32 normalnih sveč, ki porabi 20 l acetilena v oni uri, stane konsumenta v tem času 2 vinarja, kajti iz enega kg karbida, ki stane danes 30 vinarjev, se razvije približno 300 / acetilena. Pri vseh ugodnostih acetilenove razsvetljave cena ni previsoka in želeti bi bilo, da bi se ta, luč udomačila na Slovenskem in spodrinila po deželi — stare leš-čerbe.
Vsled tega opazimo češko banko stopati na čelu gibanja slovanske gospodarske zdru-ženosti. Ne navdušenje do brata Slovana in prononsirano geslo slovanske vzajemnosti, je isto privedlo do tega koraka, temveč faktum, da ji obilo poplačan bo trud. Češka banka je pričela stike s slovanskimi denarnimi zavodi iz kupčijskih in organizačnih interesov.
Obrt na banka za Češko in Moravsko (Živnostenska' banka pro Čechy a Moravu) v Pragi je bil eden prvih čeških denarnih zavodov, ki je posvetil svojo pozornost slovenskim deželam. Je to ena največjih, avstrijskih velebank, ki operira s 25 milijoni vplačane delniške glavnice in ki razpolaga s približno 10 milijoni rezervnega in zavarovalnega zaklada. Glavni zavod v Pragi si je ustanovil devet podružnic, ki imajo skupno s prvim okroglo 10 milijard letnega prometa. Pri ustanovitvi, za nas Sloveuce toliko važne „Ljubljanske kreditne
Gospodarstvo.
v p
dne 1.
avgusta 1906.
Slovanska gospodarska vzajemnost.
Takoimenovano „slovansko vzajemnost" se je že mnogostransko gojilo. Največkrat v vznesenih govorih, z ob-rabljenemi frazami, zevajočimi gostilniškega navdušenja, s čašo v roki in to prilično hrupnih zabav in narodnih veselic. Ploskanje in kričavo odobravanje je iste na mestu vdušilo. Spregovorila pa se je že tudi marsikatera dobra misel, stavil se je marsikateri umestni predlog, in slišal se je marsikateri pripravni nasvet. Vse to se je navdušeno potem hvalilo in pri dejanjih - pozabilo. Uspehi so bili redki, ničevni in brez večje važnosti. Stremilo se je slepo za svetlim smotrom. Prava pot je bila neznana, skupnost slovanskih gospodarskih interesov se je prezirala, na narodno gospodarskem polju smo si bili Slovani tujci. Slovanska vzajemnost duha in kulture je brez gospodarske vzajemnosti grad v oblakih; le na gospodarsko trdnih tleh se more razviti duševna kultura.
Čehi in Slovenci. — Cehi so poslednjih petdeset let gospodarsko toliko napredovali, da zavzemajo v tem oziru danes prvo mesto v Avstriji. Vstrajno delo, neumorna pridnost in trezna previdnost so stvarniki češke industrije, obrti in trgovine; narodna zavednost pa je te čuvala tujčeve grabežljivosti. —■ Vso svojo energijo so vporabljali ta čas za okrepitev svoje lastne gospodarske pozicije. Danes pa zapuščajo, svesti si svoje sile in moči, ozko pot, po kateri so do sedaj hodili, skušajo križati svoje gospodarske interese z istimi ostalih Slovanov in z združenimi močmi priboriti gospodarsko neodvisnost tlačenemu slovanskemu plemenu.
Denarna organizacija je pri tem elementarne važnosti. Denar je sveta vladar. Moderna banka je duša narodnega gospodarstva. V njej se osredotoči vse današnje gospodarsko gibanje; ona je vir vseh inicijativ iu vsega stremljenja gospodarsko napredovati.
Pod. 12. Priprava za pridobivanje acetilena iz karbida.
1. kotel, '2. plinojeiu, 3. čistilnik, 4. razpredelnica, B. lijak v iz-plakovalnik, (>. petelin za zapiranje plinovoda, 7. petelin, s katerim se zapre plin dokler se polni čistilnik, H. petelin za odtok vode, 9, petelin za odtok vide iz izplakovalnika, 10. odtok za preobilico vode v izplakovalniku, 11. premičen kolenec, V2. vzdigalnik, 18. izplakovalnik, ki je znotraj v pripravi, 14. dve, tri ti\i štiri stanice za karbid, 15. spojne cevi v notranjosti priprave, 16. cevi, ki dovajiijo vodo v stanice karbida, 17. cevi za pretlak; 18. petelin na čistilniku.
banke" je imela „Živnostenskau važno besedo, in obilo češkega kapitala je naloženega trajno v tem slovenskem denarnem podjetju. Kreditna banka v Ljubljani je v kratkem času svojega obstanka podvojila svojo delniško glavnico in je za slovenski denarni trg ena najvažnejših postojank. To je centrum slovenskega trgovskega in obrtnega gibanja, ki zahteva velike opreznosti, genijalne dalekovidnosti in izrednega poznavanja slove n-s k i h domaČih r a z m e r. Poslednje pa je mogoče zahtevati edino le od Slovenca in nikdar ne od Ceha.
Osrednjabankačeških hrani 1-u i c (Ustf edni banka českych sporitelen) v Pragi se je ustanovila danes pred tremi leti, dne 1. avgusta 1903. leta. Od dveh milijonov prvotne delniške glavnice je isto zvišala v tem kratkem času na 10 milijonov kron, od katere svote je danes 7 milijonov vpisanih in vplačanih. Med 520. delničarji je dobra tretjina denarnih zavodov kot delničarjev. Tudi nekaj slovenskih hranilnic in posojilnic je med njimi. Prav tako! Če Čehi
trajno investirajo denar pri nas, zakaj bi ga Slovenci nasprotno ne na Češkem. Hrvatska eskontna i mjenačna banka v Brodu na Savi zvišuje ravno sedaj svoje delniško glavnico od K 350.000 na K 700.000 in to s posredovanjem dunajske podružnice Osrednje banke čeških hranilnic, ki razpečava te delnice med Čehi. Omenjeno podružnico na Dunaju je banka ustanovila z ozirom na slovanski jug, kjer se hoče Osrednja banka udomačiti. Danka ima namen organizovati slovenski denarni trg in združiti slovenske denarne zavode v svoji sredi. Da ne potrebujejo slovenske hranilnici' organizacije, ne bo pač nihče trdil. Stoje po slovenskih mestih osamljene, da bi kmalu ena za druge ne znale. Gotovo bi jim ne škodovalo, če bi se pridružile skupini svojih čeških sester in razširile s tem svoje obzorje. — Na prihodnjem občnem zboru predlaga ravnateljstvo banke enega Slovenca v nadzorstveni svet bančne upravi1. S tem dobe Slovenci neposredni vpogled v poslovanje tega denarnega zavoda. Hrvatje so v tem oziru eno leto pred nami — drugače pa še morda več let.
Posebne važnosti pa je Osrednja banka čeških hranilnic za nas Slovence glede občinskih posojil. Slovenske občine najemajo občinska posojila pri nemški Kranjski hranilnici v L j u b 1 j a ni. To je za nas Slovence s r a m o t a. Štiri procente je Nemcev na Kranjskem iu ti gospodarijo poljubno s slovenskim grošem in gospodarskimi interesi slovenskih občin. Slovenci jim nosimo denar v hranilno, Slovenci jih prosimo zopet denarja kot posojilo, in Nemec vtakne dobiček v žep. Ali ne moremo to posredovanje opraviti Slovenci sami? In če ne, ali nam ni Slovan Čeh bližji, kot sovražni in sovraženi Nemec V
Če so ugodnosti iste, bode pač pri vsakem zavednem Slovencu odločeval narodni ponos. — Slovenski občinski Odbori, otresite se sramotne nemške gospodarske odvisnosti in obrnite se če slovenska domača hranilnica občinskega posojila dovoliti ne more — na slovansko Osrednjo banko čeških hranilnic v Pragi.
Danka S 1 a v i j a v P ragi ima že 25 let svojo podružnico v Ljubljani. Vsakdo jo pozna. Odlični Slovenec načel j uje celo četrtstoletje temu glavnemu zastopstvu banke Slavije v Ljubljani in posrečilo se je njega neutrudljivi pridnosti izredno razširiti to slovansko zavarovalnico med Slovenci in žnjo izpodriniti laške in nemške zavode. Hribarja po pravici lahko imenujemo predbojev-nika gospodarske slovanske vzajemnosti. Mož ima pač zaslužene zasluge, ker oral je ledino in pripravljal nam pot.
Prva češka splošna d e1n i š k a družba za zavarovanje na življenje je pričela zadnji čas širiti svoj delokrog tudi po Slovenskem. Značilno za to zavarovalnico je, da je uvedla na svojih zavarovalnih listinah enokronsko vseslovensko izkaznico, ki jo je založilo akad. društvo Sava na Dunaju v prid Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po iniciativi ravnateljstva te zavarovalnice. Družba je imela meseca junija t. 1. za 738.980- — kron ponudb in je izstavila za 530.006-— kron zavarovalnih listin. — Slovenci, pokažimo tujčevim zavarovalnicam hrbet in zavarujmo se le pri slovenskih in čeških podjetjih.
-Slovenci' poslednja desetletja tudi nismo rok križem držali temveč gospodarsko mnogo napredovali. Politični medsebojni spori se povzročili tekmovanje in nas obvarovali zaspanosti. V svoji pohlevnosti iu nezavednosti bili smo dolgo časa podlaga tujčevi peti; danes pa sovragu že občutno stopamo na njegova kurja očesa. In še premalo !
Kranjske mestne hranilnice delujejo že mnogo let z najlepšim uspehom v korist svoje okolice. Mestna hranilnica v Ljub ] j a ii i je denarni zavod, na katerega moremo biti Slovenci upravičeno ponosni, lsto-tako lepo prospevata Južn ostaje rska hranilnica v Celju in Tržaška posojilnicam hrani ln i c a v Trstu, ki sta stara slovenska denarna zavoda in za obmejne, zatirane Slovence eminentne važnosti.
Tudi naše posojilnice uživajo, zbog svoje vzorne uprave, splošen ugled. „Ljudska posojilnica v L j u b 1 j a n i" je založila obilo slovenskih „rajfajzenovk" po deželi in ima kot gospodarska organizatorica brez-dvomne zasluge. Danes zavzema ta posojilnica prvo mesto med slovenskimi denarnimi zavodi. — »K m e t s k a posojilnica ljubljanske okolic e" si je priborila vsestransko zaupanje najširših slovenskih slojev in ji je zagotovljen najlepši razvoj i v bodočnosti. „ P o s o j i 1 n i c a v Celju" je štajerskim Slovencem to, kar je ribam voda.
Pozabiti pa ne smemo naše odlične celjske „Zadružne z v e z e", katere predsednik je Miha Vošnjak, „oče slovenskih posojilnic". Strokovnjak Franjo Jošt, tajnik zveze, nadzoruje, s svojim opreznim očesom slovenski denarni trg in prohuja ljudstvo iz gospodarske zaspanosti.
Tudi na drugih poljih smo se Slovenci gospodarsko povzdignili. Omenjamo le mlekarstvo, ki je postalo Slovencem vir preje neznanih dohodkov. Nikakor pa še nismo gospodarsko toliko trdni, da bi se mogli gospodarsko osamosvojiti. Otresimo se Nemcev in stopimo premišljeno, previdno, toda zaupno s Ćehi v gospodarske stike. Otresimo se tudi predsodkov napram „Pemcem", katere so nam Nemci vcepili v glavo, in kateri so popolnoma neopravičeni. Čehi so realni in ego-jistični, toda pošteni. Tudi za nas Slovence bi bilo dobro vreči nekaj svoje idejalnosti — za plot. Združimo se torej žnjimi delajmo žujimi, glejmo na svojo korist in če smo drug z drugim zadovoljni - bodemo dobri prijatelji.
Geslo „slovanska vzajemnost" s tem preneha biti abstraktni pojem in dobi konkretno veljavo.
Jadranska banka v Trstu. Delniška glavnica se zviša od enega na tri milijone kron. Zasedaj se izda le 2500 delnic po 400 kron nominalne vrednosti. Emisija tretjega milijona bode pozneje. Dosedanji delničarji imajo prednost za vsake svojo tri delnice prve emisije, zagotoviti si dve delnice druge izdaje. Vpis se ima prijaviti med 1. in 15. avgustom t. 1. Za vsako vpisano delnico se ima plačati ob prijavi 100 kron kot prvi obrok in kavcijo; ostanek pa do 15. septembra t. 1. Prijave sprejemata Jadranska banka v Trstu in kreditna banka v Ljubljani. — -Jadranska banka je za slovanski živelj v Trstu največje važnosti. Če si hočemo Slovenci utrditi stališče v Trstu, imamo to pričeti z investicijo slovenskega kapitala, za kar se ravno sedaj nudi najugodnejša prilika.
Banka Slavia v Pragi ima za slovenske dežele svoje glavno zastopništvo v Ljubljani. Pretečeno leto spričuje o velikem razvoju življenskega zavarovanja pri tem največjem češkem zavodu svoje vrste. Vloženih je bilo 8352 prošenj v skupnem znesku K 23,333.250-70 in sklenilo se je 6992 zavarovalnih pogodb za K 19,508.44070. Zavarovalnih pristojbin se je isto leto sprejelo za K 4,610.957-25. Izplačalo pa se je zavarovalnine za slučaj doživetja in smrti, za penzijo etc. skupno K 1,784.379-27; od ustanovitve zavoda pa že K 34,059.755-66. Leta 1905 so sprejeli člani banke K 206.296'40; kar zavarovalnica obstoja pa že K 1,606.893-21. Slavija ima danes približno 35 milijonov kron rezervnih fondov. — Številke dovelj govore.
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici. Letno poročilo za leto 1905 izkazuje stotisoč
kron fonda. To lepo svoto si je zavod prigospodaril tekom osmih let svojega obstanka, kar je brez dvoma veliko, posebno, če še vpoštevamo materijelno narodno požrtvovalnost tega goriškega denarnega podjetja.
Ček- Dne 20. julija 1906 je stopil v veljavo novi avstr. drž. zakon glede čekovega prometa, katerega izvleček priobčimo v prihodnji številki.
Hmelj uspeva letos najboljše na Spod. Štajerskem in v Galiciji. Okraja Zatec (Saaz) in Rakovnik slabo kažeta. Neugodno vreme, uši, črna bolezen in toča povzročajo škodo in obetajo slabo letino. Na Moravskem uničujejo rast mnogoštevilne hmelove bolhe. Več upa imajo na Gornjem Avstrijskem, kjer je zlasti začetek julija si hmelj pri ugodnem vremenu znatno opomogel. Na Srednjem Štajerskem uspeva hmelj letos le na dobri zemlji, pa ni dosti prida.
Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekaren. Spisal: Anton Pevc, mlekarski izvedenec. Vsebina: Uvod. Napredna živinoreja. Umno krmljenje. Molža in ravnanje z mlekom. Dobri nasveti. C ena: 1 krono. — Ta knjiga je neobhodno potrebna slovenskemu kmetovalcu, ki se peča z živinorejo in mlekarstvom, katera sta mu danes glavni vir dohodkov. Napredek na tem gospodarskem polju nam je prinesel že obilo koristi. Zaslugo zato ima Kmetijska družba in slovenski gospodarski list Kmetovalec. Naše mlekarstvo prospeva, da je veselje. Slovenski kmetje napravljajo gospodarska potovanja ; čistopasemsko živino dobivajo iz Gornjega Štajerja in Solnograda; stavijo hleve modernega sistema. To je začetek lepše bodočnosti slovenskemu kmetu. Potrebno pa je še mnogo izobrazbe. Tu navedeno knjigo si ima nabaviti sleheren umni živinorejec. Poučna vsebina in lepe podobe bodo vzbudile njega zanimanje.
Sadjereja. Načelstvo razstave v Radovljici leta 1904. je izdalo te dni album : „Spominska knjiga prve gorenjske razstave". Knjiga obsega vse sadne zbirke, ki so bile razstavljene in je lepo ilustrovana. Vkusno vezan istis stane osem kron in se dobi pri načelstvu bivše razstave v Radovljici na Gorenjskem.
To važno knjigo odkrito priporočamo slovenskim gospodarjem. Umna sadjereja prinaša obilen dobiček. Žalostno je gledati naše zanemarjene sadne vrtove, kjer divja ničvredno, neplemenito sadno drevje, iz katerega delajo „tolkovec" in krmijo — prešiče. Denar nam leži na, vrtu — pa smo preleni, da bi ga pobrali.
Perotninarstvo se je do sedaj pri nas skoro popolnoma zanemarjalo, ker stroški za rejo so večji kot pa dobiček, ki ga imamo od perotnine. Temu je vzrok nevednost gospodarja, oziroma gospodinje. — Anton Lehrmann je ustanovil v Tržiču na Gorenjskem „Prvi kranjski perotninarski zavod in pričel izdajati strokovni list „Perotninar", ki je brez dvoma potreben in važen činitelj za povzdigo slovenskega gospodarstva. Vsak večji slovenski posestnik in kokšar ima, naročiti in podpirati „Perotninarja".
Celovec-Trst. Železniško ministerstvo deluje vsestransko za povzdigo prometa ob novi državni železnici. Podjetnikom, ki hočejo ob tej progi staviti hotele, je dovolilo mnoge olajšave: znižanje vozne cene za dovažanje stavbenega materijala in hišnega inventarja po držav, železnici, ugodno prepustitev svojih pripravnih stavbenih parcel, napravo načrtov, nadzorovanje stavbe i. t. d. — Nemški listi so že začeli veliko agitacijo, da bi se teh ugodnosti poslužili nemški podjetniki. In Slovenci?
Vprid Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi založi akad. društvo Ilirija kolek po 2 h, 10 h, 20 h in l K. Kolek bo umetniško delo akad. slikarja Iv. Vavpotiča v Pragi.
Razpisani nagradi. Slovensko akad. društvo Ilirija v Pragi je razpisala nagradi po deset in pet kron za najboljša načrta diplome svojemu častnemu članu Iv. Hribarju, županu ljubljanskemu; s prvo nagrado odlikovan načrt izdela tekmovalec za plačilo petdesetih kron.
Pojasnila daje Jenčič France, tehnik v Mengšu na Kranjskem, kateremu se vpošljejo tudi načrti iu to najpozneje do dne 1. oktobra 1906.
Slovenskim abiturijentom, ki vstopijo na praške tehnične visoke šole, daje tozadevna pojasnila Ciril Jekovec, tehnik v Pragi-II, Trojanova ulica 5.
Absolventi gimnazij, ki ne morejo z legalnim spričevalom in lastnimi risatijami izkazati potrebne ročnosti, morajo napraviti sprejemno s k u š n j o iz geometričnega in prostoročnega risanja. Termin je pred vpisom, približno sredi oktobra.
Zahteva se: a) konstrukcije oblik v ravnini, zlasti tri , štiri- in pravilnih nmogo-ogelnikov, rešitev glavnih nalog, ki sc tičejo kroga, elipse, parabole in hiperbole, s posebnim ozimni na stožčeve sečnice (Kegelschnitte) in dotičnice (Tangenten) pod danimi pogoji; — b) risanje prostornih oblik s pomočjo ortogonalne projekcije (elementi opisne deskriptive); konstruiranje točk, prem in ravnin ter mnogoogel-nikov in krogov v ravninah, nagnjenih k projekcijski ravnini; graiična rešitev glavnih nalog o medsebojni legi točk, prem in ravnin; risanje piramid in prizem njih predor s premami in ravninami ter njih skupni prerezi; konstrukcija mrež piramid in prizem; vporaba teh nalog pri konstrukciji lastne in vrženo sence v enostavnih slučajih. Skušnja iz prostoročnega risanja obstoji v tem, da cksaminand nariše ornami nt iz mavca. (Glej inserat rektorata Češke tehnike v Pragi.)
Ogromno turbino izdeljujejo za tvrdko V. Krupp v Essenu. Ta parna turbina bode silna za 24.000 konjskih sil in se izdeluje v Mannbeim-u. Postavijo jo v Kruppovi železarni v Rheinhessenu, kjer že sedaj deluje jednaka furbina s 1.^.000 konjskimi močmi.
Koliko parnih kotlov je na Češkem? Nekako merilo za moč industrije v deželi nam lahko služi število parnih kotlov, ki so v tej deželi na delu. Na (Ješkom se je uporabljalo v letu 1905 v celem 13.800 parnih kotlov, naproti 13.400 v letu 1904 in poleg tega, še znatno število naprav za generatorni plin. Pri nas na Slovenskem je to število seveda veliko manjše, zato pa je potreba, da Slovenci kupujemo kolikormogoče samo domače izdelke. Na ta način ostaue denar doma, med tem, ko sedaj naši najhujši nasprotniki, Nemci in Italijani odnesejo vsako leto iz dežele lepe milijone, naši ljudje pa si morajo iskati dela in kruha v tujini.
Novi premogokopi. Na Špicberge jo bila odpo slana iz Amerike ekspedicija, ki naj preišče ta otok gh»de premoga. Izvrtali so v zemljo globoke luknje in se prepričali po njih, da ležijo v zemlji mogočne plasti premoga najboljše kakovosti. V najkrajšem času mislijo pričeti s kopanjem tega premoga, najprej pa morajo na tem pustem otoku postaviti delavcem potrebna stanovanja. (Živa.)
Zajezitve dolin na Nemškem se v poslednjem desetletju sistematično in intenzivno razvijajo. Naj-j prej so jih gradili le za obrtne namene in za pres-; krbovanje mest z vodo.   Sedaj pa so že mnoge . doline   preprežene   s  številnimi jezovi,   ki imajo i /raven prvotnih namenov tudi še nalogo, da vplivajo i na omejitev in odvračanje  povodnij,   ter služijo ! v uravnavanje voda.   S takimi dolinskimi jezovi se : je zlasti zajezila rečica Wuppera na Vestfalskem, \ dalje reke Bobra, Nissa, Queis v pruski Šleziji in i danes poročajo zopet o taki veliki zajezitvi, ki jo j bodo zidali pri Hemfurtu na Nemškem. Delajo namreč kanal med reko Reno in Vezero, in temu bode služila dolina, ki jo zajezijo s 40 metrov visokim zidom. Ta zid bode zadržoval vodo v celi dolini in sicer bode te vode približno 170 milijonov ma. Ker pa nameravajo ta zajezni zid povišati še, za 5 m, bode i množina zadržane vode znašala 220 milijonov m3. To ' bode največja zajezitev v Evropi in bodo pri tem j štiri v dolini ležeče vasi uničene, ker pridejo pod vodo.
Na poseben način so zajezili vodo v kanadskem l mestu Niagara Falls.   Da bi dobili več vodne moči j za tovarne ob reki, postavili so ob obrežju, nekoliko nad jezom, 6 metrov visoki oder iz lesa Na ta oder i so sezidali iz betona 15 m visoki steber, ki je bil i na eni strani 12, na drugi pa 22 decimetrov močan. Skozi celi steber je bila po sredi vzidana močna, železna veriga in na vsaka dva metra v visočino, so vzidali v steber lesene kline in deske. Ko se je beton strdil, podstavili so pod steber dvigalce (vinte) in sicer na oni strani, ki je od reke obrnjena, ter jih privijali toliko časa, da je steber izgubil ravnotežje iu padel počez v vodo.   Pri tem padcu se je seveda zlomil na onih mestih, kjer so bili vzidani leseni klini in deske, tako da je nastalo iz stebra 8 kosov, ki so bili med seboj zvezani posredi z ono močno, železno verigo. Steber so zlomili zato, da so se posamezni kosi boljše prilegli na neravna tla i v strugi.  Ta posebni način vodo zajeziti se je popolnoma posrečil in se izkazal vsekakor umestnim,
ker gladina vode se je v strugi povišala za četrt metra. (Techn. Rundschau.)
Boj proti trtni uši. Kakšno ogromno škodo je napravila trtna uš tudi slovenskim vinogradnikom je gotovo vsakemu znano. Boj proti tej uši je splošen in po najnovejši iznajdbi nam bode pri tem boju pomagal tudi električni tok. Kemik Behr je namreč naznanil bavarskemu ministerstvu, da je izumil način, po katerem se s pomočjo elektrike zamori, oziroma uniči trtna uš, ne da bi pri tem trta kaj trpela. Na odredbo miuisterstva se delajo sedaj s to iznajdbo poskusi, ki bode okuženim krajem gotovo zelo koristila, če se poskusi povoljno obnesejo.
Listnica uredništva. Vprašanja odgovarjamo po pošti. Posameznike prosimo, vsled preobilice tega gradiva, kratkega potrpljenja. Vse pride na vrsto. — Četrta številka je namenoma posvečena gospodarstvu; za prihodnje številke imamo pripravljeno izredno aktuelno tehnično vsebino, poleg prepotrebnih narodnogospodarskih člankov.
Q#Q*Q
se
-DRUŽBEw sv. Cirila in Metoda!
VPISOVANJE
na c. kr. češki tehnični visoki šoli v Pragi,
za šolsko leto 1906—1907.
Kot redni slušatelji se sprejmejo:
a) kdor je napravil maturo na realki ali gimnaziji, ki je od države kot taka javno priznana; gimnazijski abiturijenti morajo napraviti vsprejemnt izpit iz deskriptive in prostoročnega risanja; ogerski in inozemski absolventi srednjih šol imajo izkazati svoje tuje državljanstvo, ali pa, da je ministerstvo za uk in bogočastje pripoznalo njihovo maturitetno spričevalo.
b) bivši redni slušatelji druzih tehničnih visokih šol.
Redni slušatelj češke tehnike ne more biti istočasno redni slušatelj nemške tehnike v Pragi in narobe.
Kot izredni slušatelji se sprejmejo:
a) redni slušatelji nemške tehnike v Pragi in obeh praških univerz.
b) vsakdo, ki je izpolnil 18. leto svoje starosti in ima toliko izobrazba, da more slediti predavanju.
Redno vpisovanje vseh slušateljev se prične dne 5. oktobra in konča dne 15 istega meseca.
Izredno vpisanje od 15. do 31. oktobra dovoli rektorat le na podlagi dobro vtemeljenih prošenj; po 31. oktobru pa se imajo tozadevne prošnje vložiti na c. k. ministerstvo za uk in bogočastje na Dunaju.
Vsakdo se mora osebno vpisati in predložiti predpisane izkaze, svojo fotografijo, visit-formata in nekartonirano, ter potrdilo, da je to leto prost vojaške službe.
Program za leto 190«/7. izide meseca septemora 1906. Prodaja ga vratar češke tehnike: I. del, predpisi in naredbe, K —-50; II. del, učni red, K —-60; po pošti 10 vin več.
V Pragi, dne 1. avgustu 190(5.
REKTORAT
c. kr. češke tehnične visoke šole v Pragi.
ŽITO ZA SETEV
najboljše in največje vrste! Priznano, priporočljivo in izborno je:
W* Vaiikovo veliko žito „UIOffSTItK-,
lepa in čudovita gospodarska novost, prvotno izbrano čiščena setev, prekrasnega težkega. zrna; 100 kg za K 28-—; 5 kg za K 2*40. z ovitkom vred. Izredna prednosti in najboljše lastnosti ima: Vaiikova velika pšenica ,,KlKIFKO'S ~1MI zboljšana in aklimatozovana; velenežno, zlatorumeno, težko, moČDato zrno, najboljša in naj pripravnoj ša vrsta za mlinarje; 100 kg za K .30-—, z ovitkom vred.
Dalje ponujam kot pomladno zeleno krmo: ozimni grah loo kg K 28—, t kg K --•32; ozimno graščico loo kg K 42-—, i kg —50; ozimno, peščeno, kosmato graščico 100 kg K ;>2-—, l kg K —*60; in ozimno zmes 100 kg K 28—, i kg K —•32. — V zalogi in naprodej imam tudi sledeča najboljša semena: Gorščico ino kg K 44—, i k» K —-52; kolenec, največje vrste 100 kg K 34-—, l kg K — 40; ajdo 100 kg K 24—, l kg K —-30; volčji bob 100 kg K 20—, 1 kg K —-20; letni grah 100 kg K 24-—, l kg K —-30; in strniško repo 1 kg K 1-40. — Cenike, češke in nemške, vzorce za poskugnjo, odgovore na vprašanja in potrebne nasvete pošilja dragevolje in zastonj:
I±m»1mI««I_   IfnHAlf    veletrgovec in gojltelj semen in žita v Prani, JindriCn   VaneKj  V4clavskš nam. č. 13. „pri dati goskK Dvorni založnik kralj. Visokosti kneza Nikolaja Črnogorskega.
Namesto iniAmii 1     JI ^
dosedanje I/VII/ lil i Iv I Bi K 1
službe   Ul 1 IU i I iLffULEli 111 Uril
išče mlada gospodična službo na Slovenskem kot dopisovalka za slovenski, nemški in češki jezik; zmožna je pisati svpisaluim strojem iu voditi celotno ekspedicijo. Ponudbe na naslov: „Že 1. sept. 1906" Slovenski Tehnik, Praga-II., Trojanova ul. 5.
Užitno za vsako domačnost I
Pokusite izdelke
il v Praai M
Pišite po cenik !
Pišite po cenik: I
EleRtroteliiaičiii zavod -l^Efc. KRIZIK,  Praua- Iva rim.
Izdelovanje dinamov in enosmernih ter izmeničnih motorjev.
Ka/.svef Ijevanje mest, gledališč, tovaren in zasebnih poslopij. Obločnice, lestenci in električni aparati.
Prenos in razvod eneržije z enosmernimi in izmeničnimi toki. Električne naprave p« tovarnah in rudnikih, električna vzdigala in žerjavi.
Električni tramvaji in železnice.
Vir zdravja so> alkohola proste  pijače, ■■■
od katerih so danes neprekošene šumeče limonade, malinovega, citronovega, jagodnega, prven-čevega in čresujevega vkusa, in napravljene iz
Mavšnerievih Šumečih -- timonadnih bonbonov,
edino pravih s tole varstveno znamko. Vsako leto se izdela nad 40 milijonov kosov.
F.dlnl Izdelovalec* je:
Prva  češka delniška družba tovaren za orijentalske sladkorčke in čokolado na Kraljevskih Vinogradih pri Pragi, preje A. Maršner.
„SLAVIA
' <•    VZAJEMNA ZAVAROVALNA BANKA == V PRAGI. =
največji češki zavarovalni  zavod. — banka zavahuje s lučaje smuti in doživetja, otbočje  dote, pokojnine in vseh kombinacij j zavaruje s zajamčenim 4 odstotnim, rastočim obrestovan jem. — najugodnejši pogoji. — ves dobiček  pripada članom --zavarovancem.  zadnja  leta  se je   izplačevalo po  10°/0 zavarovalnine.
izplačana DIVIDENDA .   . k 1,603 893-21 kkzekve in zakladi .  . k 34,78-J.ti37-7;i
dosedanja  izplačila .   . k 87,176.388'75. pojasnila   in   naznanila   cen   dragevolje   razpošilja'.
—    in  generalna   zastopništva '. -
V LJUBLJANI, NA DUNAJU, V BRNU, = V LVOVU, IN V ZAGREBU. = • •  •     iiT't«-',*'!: ■»-« *•*> ...... . •>;• K"\
GENERALNO RAVNATELJSTVO BANKE SLAVIJE
V   PRAGI,   HAVbIČKOV TRG.
Svoj  it svojemu! (Palack^.)
Predno kupite laneno in bombažno damastno blago, zahtevajte tovarne cene in vzorce mojih izdelkov!
Izvleček iz cenika: Češka tkanina, la, 81 cm široka, 1 m 17 kr. — Češka tkanina, fina, 84 cm široka, l m 22 kr. - Češka tkanina kmečka, močna, 84 cm široka, l m 23 kr. — Češka tkanina batistna, 80 cm široka, 1 m 30 kr. — Češka tkanina batistna, naturalna, 80 cm široka, 1 m 30 kr. itd.
Oprava za hotele!
Oprava za neveste!
Zdenek Flum,
češka tkalnica lanenega in bombažnega damastuega blaga,
SKLADIŠČE
damskega blaga, čipkastih zagri njal in preprog
Brno, Rudolfova ul. 23.
MORAVSKO.
Vzorci zastonj in poštnine prosto.
BROMOVSKV. SCHULZ & S0HR
strojniške tovarne, kotlarne, železolivnice in izdelovalnice
bakrenega blaga v I v i-al je vem Grradcu in Adamovem.
Blago iz lil
stroji in kotli, prevozne in nepremične lokomobile. ja železa, ploščevine, bakra i t. d. Motorji za nasesni plin sestave Glildner.
8 JUZNOSTAJERSKA I b HRANILNICA =
e.
V CELJU, „Narodni dom"
za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah Vransko za popolno varnost vlog iu za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do ne
omejene visokosti, ima sedaj čez štiri milijone kron branilnib vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je
urad odprt vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4% -11 pripisuje obresti polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti
popolnoma nad 4% obresti. t Izposojuje pa od dne I. prosenca 1905 na zemljiško varnost po 4:,/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev pa po 4\2 odstotkov obresti
13
Izdajatelj in založnik: konzorcij „Slovenski Tehnik" v Pragi. — Tiskarna: Dr. Ed. Grćgr a syn y Pragi.
^2906927