Političen list za slovenski narod. r« yr«J«HBH : Za oelo leto predpla^ 16 fld., m pol leta 8 fld., ^trt leta i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. 7 ftdminlttraelji prejeman Telji: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za eetrt leta I vid., za en metee 1 fld. 7 Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. veG na leto. Posamezne itevilke veljajo 7 kr. Harodnlno prejema epravniiitvo (adminiitraoija) in ekspedicija, Semeniske nlice it. 2, II., 28. Kaananlla (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjSa Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v SemeniSkih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v solioto 8. marca 1890. Letnilc Državni zboi*. z Dunaja, 7. marca. Kaj bo? Nemški liberalci bi silno radi videli, da bi se posamezni desni-^Ski klubi ne porazumeli, ker se nadejajo, da pride po razpadu desnice vrsta zopet na nje. Njih listi torej brez prenehanja hujskajo in netijo nezadovoljnost med poštenim nemškim prebivalstvom in njegovimi poslanci. Da bi to tem laglje dosegli, opisujejo zadevo gališkega zemljiško-odveznega dolga priprostemu ljudstvu tako, kakor da bi bilo zbrisanje tega dolga velik dar, ki ga večina državnega zbora deželam in državi na kvar daruje Poljakom. To prav po peklenskem dimu dišečo pesem nemški liberalni listi prepevajo po raznih napevih, konečna kitica se pa pri vseh enako glasi: Nemški kmetje, glejte, kakošne poslance imate, za vas nič ne stor^ in vam še verske šole ne morejo izposlo-vati, Poljakom pa iz vaših žepov darujejo na enkrat 100 milijonov goldinarjev! Bodite možje in pokažite jim, da nečete biti sužnji siromašnih, pa tem bolj oholih Poljakov! Že zadnjič sem dokazoval, da to ni res, da je torej dotično pisanje židovskih listov nesramno obrekovanje. Ali ker to grdo laž skoraj dan na dan zdaj tu zdaj tam ponavljajo iu je težko vsacega človeka posebej podučiti, da ni tako, kakor ti listi pišejo, nekoliko marog vendar le ostane in nehotš se tudi najbolj poštenemu človeku vrivajo nekateri dvomi, prej trdno zaupanje do zaupnih mož se začne majati, ker mu po glavi roji misel: Morda je to vendar le res! Nemškim liberalnim listom pa ne zadostuje, da konservativne poslance sumničijo in obrekujejo pri njihovih volilcih, ampak ob enem šuntajo poslance same proti njihovim najzvestejšim zaveznikom, samo da bi razpor napravili med njimi. V ta namen pačijo in presukujejo poročila prijateljskih časnikov o razmerah na desnici, češ, da se ti listi hudnjejo nad nemškimi konservativci, da jih s svojo pisavo žalijo, da jim groze itd. Tudi ^Slovenčeve" dopise so zlorabili; nedavno trdil je tako imenovani „Deutsches Volksblatt", ki hoče najprej Žide po-hrustati, potem nemške klerikalce in naposled vse nenemške narode, da ^Slovencev" dopis biča nemško-konservativne poslance zarad izjave, katero so bili Ebenhoch, Kaltenegger in Pscheiden objavili glede dispozicijskega zaklada, ter sklepal, da je to slabo znamenje sloge in prijateljstva na desnici, včeraj pa je to bedarijo pogrevalo drugo glasilo nemških narodnjakov „Deutsche Zeitung", češ, da Cehi nepo-trpežljivim konservativnim poslancem pridigujejo vdanost (Besignation), ljubljanski ^Slovenec" pa da jih skuša krotiti s surovostjo (Grobheit). Ce hoče strogo nemška gosp6da vedeti, kaj pišejo slovenski listi, naj si vsaj preskrbi zanesljivega prelagatelja, da njihovim besedam ne bode podtikala pomena, katerega nimajo. Stališče nemških konservativcev je torej v resnici silno težavno in še enkrat trdim, da se jim ne more zameriti, če s konečno besedo ne morejo na dan. Ali političui položaj se vendar le nekoliko zjasnuje in sicer ne le vsled temeljitih obravnav med posameznimi oddelki državnozborske desnice, ampak tudi iz čedalje bolj očitih namenov, ki jih razodevajo levičarji. Ker vidijo, da obrekovanje in sumničenje nemških konservativnih poslancev ne zori tako hitrega sadu, kakoršneg.i so pričakovali, napeli so druge strune ter jih vabijo, naj prestopijoklevici, obetajoč jim, da hočejo oni ustreči njihovim željam glede verske šole. Ali konservativci niso tako abotni, da bi verjeli sladkim besedam levičarjev ter jim pomagali na konja; še jim po ušesih doni groženje in pretenje Beerov in Suessov in drugih liberalnih vodij, ki so se v lanski budgetni razpravi rotili, da versko šole nikdar ne privolijo, če ima tudi vsega biti konec. Zato od teh mož ne pričakujejo ničesa, ampak so prepričani, da morejo versko šolo edino le dobiti od sedanje večine državnega zbora. Zato se raje nje drže in se od nje ločijo le tedaj, če bodo sprevideli, da je njih pričakovanje zastonj, da verske šole tudi v tej zvezi po nobeni ceni ne dobe. Liberalni listi so to res tudi trdili in pred nekaterimi dnevi poročali, da je komisija gospodske zbornice odložila pretresanje o šolskem načrtu in da so školje, ki so členi te komisije, odJli domov. Toda pokazalo se je, da so bile to zopet le želje nemških liberalcev, katerih časniki zdaj sami poročajo, da šolska komisija gospodske zbornice morda še ta teden nadaljuje svoje posvetovanje. Tudi to novico preklicujejo in popravljajo, da hoče gospodska zbornica pod klop vreči Gautschev načrt ter vladi le v neki resoluciji naročati, naj dr/avnemu zboru izroči nov šolski predlog. Pišejo namreč, da hoče gospodska zbornica vendar le sestaviti in skleniti nov šolski zakon. Ne vem, katera trditev je bolj prava, to pa čutim, da se nade nemških konservativnih poslancev in vseh prijateljev verske šole boljšajo in da se v tem oziru gotovo nekaj zgodi, bodisi da šolska komisija gospodske zbornice sama sostavi primeren načrt, bodisi da v posebni resoluciji vladi naloži to dolžnost. Naj se zgodi že to ali ono, v obeh slučajih je treba natančnega sporazumljenja med merodajniini krogi, in vse prizadevanje meri zdaj na to, da se ta dogovor doseže, naj pride šolsko vprašanje v razgovor že sedaj ali pa še le na jesen. K zboljšanju političnega položaja je poleg prej omenjenih okoliščin pripomoglo tudi pretresavanje gališkega zemljiško-odveznega dolga samega. Nekateri nemški konservativni poslanci, zlasti novejši, sami niso bili zadosti podučeni o tej stvari. Iz obširnih razgovorov, ki so jih imeli s svojimi tovariši, so se pa prepričali, da dotični vladni predlog državi iu drugim deželam ni na škodo, ampak marveč ua dobiček. Država namreč pridobi vsako le^o 300.000 gld., ki jih mora sedaj plačevati za zem-Ijiško-odvezni zaklad, in katere po novi pogodbi prevzame dežela gališka. Ce bi bil ta zakon obveljal 1. 1884, ko je bil prvikrat predložen državnemu zboru, bila bi država v preteklih petih letih prihranila že poldrugi milijon goldinarjev; čim dalje se torej reč odklada, tem veča škoda je to za državo oziroma za davkoplačevalce. Dežela gališka bode imela od nove pogodbe le ta dobiček, da bode rok za vračilo svojega dolga za veliko let podaljšala, iu da ji ne bode treba vsako leto za zemljiško-odvezui zaklad plačevati tolikih zneskov, kakor do- LISTEK. Zritiška pisma. XVI. Pregovor pravi: „Inter arma silent Musae", slovenski hudomušen listkar mora pa pritrditi, da je ravno sedanji postni čas pravi ^ramazan" njegovi sitnosti; kajti kakor pajek mora prežati na razkrižji našega strankarskega življenja iu čakati mnogo potov zastonj, da zaprede tega in onega resneaa ali smešnega grešnika v svojo nedeljsko listkarsko mrežo.*) Saj pa je tudi v istini težavno zabavati se vsaj začasno z mano naše socijalne složnosti; kajti cvet naših narodnih mož se raduje po Dunaju iu šteje „8ine ira et studio" davke našega kmeta v državno blagajnico, mi ostali oprode pa varujemo med tem zapuščeno narodno ognjišče, in pijemo čaj in kislo dolenjsko vino na sladko bodočo dolenjsko železnico ♦) Zlobno roko, ki hoče „Kritiška pism.<>" prej citati nego mi, skušali bomo zaslediti. Vr. in kupujemo, ako smo petični, dolenjske železnične delnice. S svojim delniškim navdušenjem smo pokazali Slovenci, da nismo brez cvenka, kakor večkrat sodijo o nas, in da imamo tudi razum za domača podjetja, kajti ako se Psevdonim ne moti, imamo Slovenci povrhu še mnogo drugih pravih narodnih delnic s slovenskim tekstom iu»-8 slovensko obljubo o bodoči „narodni dividendi", a one nimajo kurza in v prahu svoje pozabljivosti polnijo naš narodni arhiv. Vendar pozabljena bode vsa naša sedanja proza, ko se vrnejo o Veliki noči naši gg. državni poslanci domov na „piruhe", kajti že sedaj se čuje po Ljubljani in po Dolenjskem, da se osnuje tedaj narodna borza, na katero prinesemo vsi, ki smo podpisali kaj dolenjskih delnic, na trg svoje deleže in primerjali jih bodemo z onimi delnicami, katere je kupila država. In to bode najlepSi dolenjski dan. Pribilo se bode tedaj davnaj pogrešano dno sedanjemu sodu dolenjskih upov, brinje, oparnice in železnične delnice bodo poskočile v ceni, da bode groza. Vendar dovolj o delnicah, katerim se odpira tudi brez naših argumentacij najlepša bodočnost. Pozabiti ne smemo v svoji železniški d6bi našega divnega Kamnika, ki nam tudi podaje izpod sneženih planin svojo železno roko ter nas vabi v svoje prijazno središče. Težka bode v bodoče nam Ljubljančanom naloga, kam naj „vzletimo", kadar nas tare ljubljanska megla, ali v prijazno Novo Mesto na Brunnerjev vrt, s katerega je lep razgled na zelene Gorijance, ali pa v narodni Kamnik, kjer se je že davnaj pozabila nekdanja znana pesem: „V Kamniku se lahko nemški nauči" Bivši ljubljanski profesor je trdil, da je milo isto ravnilo, ki „niveluje" človeštvo, mi pa sodimo, da so železnice isto sredstvo, ki združuje in brati človeške rodove. Zaradi tega se voselimo poleg mila narodne omike in zavesti, ki nas oklepa vedno bolj in bolj v jedno veliko slovansko družino; in tudi železne zveze, ki nas bode približevala tudi v osebno zvezo in sosedstvo. Psevdonim. zdaj. To glavoi TsroJf, poJ^kik, por elancev tolik^ tišči wafl re^e te udeve. Nekateri izmed njih pa irvijo, da bo nova pogodb* Galiciji oa škodo in dA uaj je sklepajp* Neki gališki časnikar q«16 trdi, d^ Galiciji veliko na bol^|m, akq| ^ z državo ne unTua, bode lAiva W pM 127 n^.. liJoDo« « Mp-io« |Pbo^4i sroj dolg. Ta MMb«- se opira m tolbajienj« dolfB-nega cesarskega patenta, češ, da bi bila morala država po določbah tega patent^ ^l^a^ vsg.zejBlJi^''')* odvezno glavnico, da mora toMj dažeH vrniti denar, ki ga je dežela izdala v ta naman. To tolmačenje je pač nekoliko prisiljeno, ali nekateri gališki časniki se ga drže in so zarad tega še bolj občutljivi, če kdo trdi, da se z zbrisanjem zemljiško-odveznega dolga Galiciji nakloni kako darilo. Ta in druga pojasnila, katerih človek ne more vseh ? glavi obdržati, so prepričala nekatere tirolske poslance, ki so prej omahovali, da sedaj sodijo drugače in da hočejo v tem vprašanji složno ravnati z drugimi poslanci Hohenwartovega kluba. Vsedite se. Omenjal sem, da je predsednik dr. Smolka včeraj poslancu Vošnjaku vzel besedo z izgovorom, da se ne drži predmeta. Gosp. Vošnjak se je zaradi tega precej včeraj pritožil pri g. predsedniku, ki se je pa izgovarjal, da mu ni vzel besede in da bi bil smel dalje govoriti. Poslanec Vošnjak je danes g. predsedniku iz stenograiičnega zapisnika dokazal, da mu je res vzel besedo, ker je dotični izjavi dostavil celo besede: Prosim, vsedite se! Gosp. predsednik se je iz stenograiičnega zapisnika 'tudi prepričal, da se je g. Vošnjak strogo držal obravnavane stvari, in da mu je storil krivico, ker mu je vzel besedo. Pogodila sta se, da se sme g. Vošnjak oglasiti v posebni razpravi o primerni prihki in tedaj bode g. predsednik naznanil, da je bila g. Vušnjaku po krivem odvzeta beseda. Dvoboja torej ne bo! 8liod katol. politi(;iiega društva. Na političnem obnebju tostran Litave se zbirajo temni oblaki, napovedujoč vihar, ki se ima vsuti na zavedne katolike in zavestne Slovane v Avstriji. Sprava nemško-češka, dasi toliko hvaljena in opevana zlasti od nemških in čeških listov, nas ui nikoli posebno tolažila z nddejami, da se po tej poti pomire avstrijski narodi med seboj. Prepričanje imamo, da je sprava potrebna le tam, kjer se komu v resnici krivica godi, le tam treba tretjemu poseči vmes in varovati interese zatiranega. Nemci na Češkem — dasi ne gredo v deželni zbor — imajo na Češkem še vedno predpravice, in do pasivnosti jih niso primorale krivice, ki jih baje trp^, pač pa le trma in krivična gospodovalnost. S tem, da je vlada vendar-lu delovala na spravo, pokazala je, na katero stran da se nagiblje, na stran nemško-libe-ralno, in od te strani grozi tndi nam Slovencem največja nevarnost. Posledice te vladne taktike javiti so se jele vzlasti v zadnjih dneh ob priliki razprav priprav-Ijavne komisije gospodske zbornice glede šolske novele. Dovolj jasno je vlada po svojem naučnem ministru zavednim katolikom odgovorila gled^ šole z glasovitim načrtom, predloženim gospodski zbornici, ki je bil izročen kmalu po dovršenem katoliškem shodu na Dunaju, kjer so zbrani katoliki z vso odločnostjo zahtevali za avstrijsko mladino konfesijo-nalno šolo. Ako je že vlada pred nemško-češko spravo, ko je bila v vednem in pikrem nasprotju z liberalnimi Nemci, zastopala tako stahšče glede šolskega vprašanja, tedaj si pač ne smemo misliti, da bi odjenjala sedaj, ko se r potrebi smč zanašati na podporo nemških hberalcev. Konfesijonalna šola nam bo zato ostala še dolgo — pium desiderium. Treba še poprej, da se sčisti ozračje, treba, da pokaže svoj sad brezverska šola. Od zgoraj je nam ni pričakovati, a od spodaj treba je zanjo delati priprave; ljudstva treba je o tem podučiti, kolika krivica se jim godi, vzlasti gled^ čol; skoro že ne zmagujejo šolskih davkov, ki se silno množe od leta do leta, a to še ni najhujšo; najhujše je, ker pri vsem tem morajo — molčati. Plati i šati, to velji zlasti v tem slučaju. Katoliška politična društva zaradi tega nimajo akoro svetejše in sedanjim časom primernejše naloge, kakor da v tem oziru delujejo z vsem vplivom, da se ljudstva seznanijo, kaj smajo, bočojo in morajo zahtevati glede šole. Da je torej ,Katohško t PoIHPm druimot, na dnevni reii prvega dj^tvenegf shoda |opi^avilo prvo, točko peticijo. « konfeifl^alno špk), po-. ||ii^la, jjs, da ra^e^ fMjo važni| nalogo^ A vihar, ki n«fQ ni san^ hb(»#Bn, am-. pak š k o - liberale%. Nemštvo zofet silnej^ Tzdig^ kakpi nek stn^ tostran Liti||% i vstanov(| Tolilq|j(|f livrij- |n spra^, U imajo na, men, VMOvatr manjšin« pa deželah, npvll so Slovani po drugih kronovinah in ž njimi tudi Slovenci, da o ta zjsteDg,a tudi do^bro došla Slovei^em Pp{|6od, jer so v masrjšiui, kaj^or na,^^rskei]|, l^olcjcem in Primorskem. A prazna je ta nada Slovanov; pravilo to bo veljavno le ondi, kjer je koristno Nemcem; z vso odločnostjo so namreč zatrjevali nemško-liberalni listi, da to pravilo velja le za Češko, ne pa tudi za druge kronovine. Zato čutimo tudi pri nas, da je zadnje čase nemški naval na Slovence zdatuejši od prej; odkar sta se zvezala v propad Slovenstva nemški ^Schulverein" in nemška »Siid-mark", od tedaj smo Slovenci v posebno veliki nevarnosti. Treba torej, da vsepovsod odločno tirjamo narodne svoje pravice, da torej tudi zlasti pri ljudski šoli odločno zahtevamo materin jezik kot učen jezik. Tudi v tem oziru je katoliško politično društvo pokazalo, da i v narodnem oziru umeva svojo nalogo, ker zahteva v svoji peticiji konfesijonalno ljudsko šolo na podlagi materinega jezika. A vihar, ki nam grozi, ni še dovolj označen; tndi našemu gospodarskemu razvoju preti vihar krivičnega kapitalizma, ki je v Avstriji najtesneje spojen z nemško - liberalnimi elementi. Kdo namreč je zakrivil sedanjo gospodarsko bedo; kdo obrtnika in rokodelca postavil pod kap; kdo je delavca vklenil v suženjske okove? Ali ne nemško-liberalni kapitalizem; ali ne brezsrčni in brezvestni ljudje bogatini, ki se branijo dela in si hočejo z raznovrstnimi spletkami v kratkem času pridobiti neprimernega bogastva? In kdo je sedaj najhujši nasprotnik poskušnjam socijalne preosnove v Avstriji? Kdo je zljukničal obrtno novelo, da je „de facto" vse skoro tako, kakor je bilo? Kdo je znal potom upravnih določb vse po novem obrtnem zakonu pridobljeno zopet odstraniti? To je storil zopet nemško - Hberalni kapitalizem, najhujši sovražnik obrtno-rokodelskega in delavskega stanu, sovražnik, ki z vso silo uboge trpine tira v žrelo socijalne revolucije! Da so kapitalisti res delavni v tem smislu, to spričuje med drugim faktum, da se je posrečilo njih spletkam odstraniti z dnevnega reda državne zbornice stafbeno-obrtno novelo, ki bi pravično dogo-tovljena zagotovila na tisoče obrtnikom ne bogastva ali blagostanja, vendar saj — in to sme menda vsakdo zahtevati, — vsaj pogoje življenja, saj toliko, da bi mogli pošteno preživljati sebe in svoje. Da je katoliško politično društvo med drugim tudi peticijo na državni zbor za stavbeno-obrtno novelo izbralo kot točko društvenega dnevnega reda na shodu v Ljubljani, dokazalo je, da mu je prav posebno pri srcu skrb za gospodarski napredek Slovencev, po mestih vzlasti obrtnikov in rokodelcev. Ako tudi peticije na Dunaji preslišijo visoka gospSda, zavest vendarle bo imelo društvo, da je v pravem času dvignilo svoj glas za vsestranske verske, narodne in gospodarske pravice slovenskega naroda, da je v ta namen budilo rojake, vstrajati v boju, ki slednjič vendar mora voditi do zmage. V tem smislu z veseljem pozdravljamo prvi shod .katoliškega pohtičnega društva", in želeč mu najboljših vspehov, khčemo vsem vdeležencem shoda: Dobro došli! Politični pregled. V Ljubljani, 8. marca. J^otran)« dežele. ČeSko-nemika sprava. V četrtek je bila pod predsedstvom predsednika deželnemu nadsodišču, viteza Temničke, prva seja komisije za razdelitev sodniških okrajev. Zastopniki obeh strank so predložili svoje načrte iu statistiške podatke. Ob jednem so bile komisiji predložene mnoge peticije za razdelitev okrajev. Predsednik je pozdravil člane komisije, ki je sklenila, naj tudi okrožna sodišča predloži svoja mnenja. Ogerska. Včerajšnji prvi telegram nam je naznanil, da se je Tisza odpovedal; zadnji telegram popoludne pa je naznanil, da Tiszova odpoved ni še vzprejeta in da se bode cesar odločil v teku dnij. Kakor poroča ,Pester Lloyd", je kriza gotova in da bode Tisza odstopil, ko bode gorenja zbornica po- proračun iu bf^rtli^o AS. ah 14. t. m. Česa? je včeri, {rofa Sanfarj-ja, dosedaja|8ga pa i bode ninisterski pr^jludnik. jel v^ijenci Iskega njjinistra. Belem-la za V Te dni pcaznovai« se je v ■fevai agodo^" naše kraljeve rodMSeVSS! dan februvarija 1889. I. jeden najsijajnejših ; v srbski politični zgodovini zuačil bo ta dan veliko politično ^^ Hf^IJtiff'^ vrnitve srbskega kraljestva a^ pot tMo^ožakie, narodne pohtike." Bolgarija. „Svoboda" piše: »Vprašanje o priznanji princa Ferdinanda prišlo je zopet na. dnevni red, in sicer, ker so zahtevaH Rusi, da jim povrnejo ^Igari troške okupacije. Mej drugim piše omenjeni list, da je sobranje v svojem odgovoru na prestolni govor izrazilo srčno željo, vlada naj si tudi v prihodnje prizadeva, pridobiti sultanovo priznanje sedanjega položaja. Ako se ta položaj še dalje pusti, navstale bodo nove prekucije v Bolgariji, ki utegnejo biti nevarne turški vladi." Cian konča z opombo: .Bolgarija ne more jamčiti za posledice, če tudi zdaj ne usliši turška vlada njene prošnje." Italija. Iz italijanske zelene knjige je razvidno, da vse postopanje laške armade v Afriki pripisovati je Crispijevemu prigovarjanju. Proti nasvetom vojnega ministra sili se Crispi vedno v afriško politiko. V zadnji seji laške zbornice je bila burna debata o afriški politiki. Govorniki najbolj različnih strank so bili proti Crispiju. Vsi so hvalili previdno ravnanje vojnega ministra in grajali zaupnost Crispijevo v Menelikovo zvestobo in vestnost in zaupanje, katero goji Crispi do Angležev. — Vsekako je mogoče, kakor se zdaj kaže, da bo imela Italija v afriški politiki smolo ali pa vsled nje cel6 ministersko krizo. Nemčija. Definitiven izid nemških državnih volitev je znan. Voljenih je 106 udov centruma, 69 konservativcev, 68 prostomišljakov, 40 narodnih liberalcev, 35 socijalnih demokratov, 19 prostih konservativcev, 16 Poljakov, 13 Alzačanov, 11 nemških Hanoverancev, 10 demokratov, 4 antisemitje, 3 H-beralni divjaki, 2 konservativna divjaka, 1 Danec, vkupe torej 397. — O razmeri med posameznimi strankami novega nemškega državnega zbora piše .Breslauer Zeitung" : .Kartelna stranka nima večine tudi s plemenitaško desnico centruma vred, temveč le, ako pride k 131 kartelistom še 68 udov centruma, torej dve polni tretjini centruma. V tem slučaji premaknilo se je težišče na levičarski centrum. Na drugi strani ima kartelna stranka večino, ako bi se vjemala s prostomišljaki. Istotako imajo večino prostomišljaki s centrumom in ljudsko stranko vred. Prostomišljaki in centrum sta neodvisna od socijalistov za večino. — Iz Berolina se poroča: Cesar Viljem se je vdeležil v ^Kaiserhofu" obeda brandenburškega deželnega plemstva. V svojem govoru je omenjal prilično razmerje med Branden-buržani in Hohenzollerci. Brandenburžani bili so na njegovi strani v jasnih in viharnih dneh. .Očitalo se mi je", rekel je cesar nadalje, ,da sem preveč potoval. Jaz pa bi priporočal vsem popotovanje, kajti potem bi znali prav soditi ljudi in dogodke. — Daleč na morji videl sem po noči zvezdno nebo. Prišel sem do čisto druzih idej, politiko naše države spoznaval sem iz daljave in zabranil nekatere razprtije. Hodil bom po stopinjah svojega deda, ki mi je pokazal pot, po katerem naj hodim. — Kdor je z menoj, hvaležen mu bodem, a kdor je proti meni, znal se mu bom braniti. Ce nas kdo napade, imeli bomo vehko hrabro armado na svoji strani." Koncem svojega nagovora napil je Brandenburžanom ter vskliknil: .Živel Braudenburg (Branibor).« Kake tri četrt ure bil je še cesar potem pri gostih. Francija. Zbornica se peča z vprašanjem o odpošiljatvi francoskih delavskih zastopnikov k bero-linski konferenci. Pred vsem je interpeloval Laur, ki smatra konferenco za past ter graja vlado, daje sprejela povabilo h konferenci v Berolinu. Za Laurom je govoril socijalist Boyer ter zahteval, da pošlje Francija delavce kot svoje zastopnike k berolinski konferenci. Spulier, minister vnanjih zadev, je govoril o volitvi zastopnikov, ki se bodo poslali k berolinski konferenci in rekel: BojO se mdž, katerim je delavsko vprašanje dobro znano, mdž, kateri morejo nakloniti opravičeno skrbljivost prostosti dela in blagru delavcev." Sploh se ne sm^, po mnenji Spullerjevem, obseg berolinske konference preveč raztegniti. Francija je zopet močna in ponosna in bode v Berolinu oddala glas pameti, človekoljubja in civilizacije. Govor Spnllerjev je močno ugajal zbornici. — Na to je govoril boulanžist Miquevoy o Alzaciji in Loreni. Predsednik je opozoril govornika, da ostane pri stvari. Konečno je Miquevoy vprašal, ali bi sprejel minister interpelacijo o vnanji politiki. (Protestni klici.) Cassagnac je rekel, ob.-av-nava ne sme preiti na vnanjo politiko. Na zahtevanje Spnllerja sprejel se je dnevni red s 480 proti 4 glasovom. — Dne 6. t. m. dobili so v Pariz poročilo iz Afrike, da so zopet napadli dahomejski prebivalci francoske čete, katere so jih pa nazaj potisnile in mnogo pobile. Na francoski strani je le 9 mrtvih in blizu toliko ranjencev, a njih sovražnik (Dalje Y prilogi.) Priloga 56. žtev. »Slovenca" dn6 8. marca 1890. je imel 400 mrtvecev. Druga \i Afrilse v Pariz do6la vest pa ni vesela: Guverner opominjal je Francoze oziroma tam bivajoče Evropejce, naj se združijo z francoskimi četami, a ti so menili, da so v varnosti in niso poslušali njegovega glasu. Neki Portugalec jih je izdal Dahomejcem, kateri so jih odvedli v Abomey. Izvirni dopisi. z Roba pri Velikih Laščah, dne 5. marca. Danes spremili smo ter izročili materi zemlji telesne ostanke pokojnega učitelja, g. Ferd. Vigele-ta, ki je dn6 3. t. m. tu umrl za sušico. Pokojnik bil je možak-poštenjak skozi in skozi in zelo priljubljen povsod. Zato pa je bil pogreb njegov vkljub silnemu vremenu kaj lep in povsem dostojen. Izkazali so mu zadnjo čast razven mnogobrojne množice domačih in sosednjih faranov tudi c. kr. okrajni sodnik ve-likolaški, blagorodni g. Daniel Šuliaj, velečast. duhovniki in učitelji tovariši iz Velikih Lašč, Dobrč-polja, Sodražice in Škocijana. Pred šolo zapeli so učitelji s čast. g. kapelanom Dobnikarjem žalostinko „Blagor mu". Med mrtvaškimi molitvami daroval je sv. mašo domači župnik čast. g. Lavtižar, peto pa čast. g. duhovnik 8 Kureščka. K sklepu zapeli so „Nad zvezdami". Ferdo Vigele bil je rodom Korošec, star devetinštirideset let. Od leta 1859—1869 učiteljeval je v svoji domovini, ki mu baš ni bila hvaležna. Zapleten v tadanjo narodno borbo, povžil je mnogo pelina, prejel trnjev venec, pil kupo trpljenja. Odpovedal se je bil učiteljstvu, zgubil mnogo imetja, skratka: bil je mučenec narodov. Toda hrepenenje po učiteljskem stanu ni mu dalo mirovati. Prišel je leta 1879 na Kranjsko ter sprejel učiteljsko službo v Zagradcu pri Žužemberku. Odtod prišel je leta 1884 na Rob, kjer jo do zadnjega časa vspešno deloval. Vigele bil je vrl narodnjak, izobražen učitelj. Šolstvo izgubilo je ž njim jako spretnega učitelja, a tovariši njegovi blagega prijatelja. Za njim žalujemo vsi, zlasti pa zapuščena vdova in troje nepreskrbljenih otrok. Pomenljivo je, da je na Robu umrl pred šestimi leti njegov prednik Edvard Raktelj ravno v dan .3. sušča in bil isti dan (5. sušca) pokopan. Sedaj skupaj ležita iu čakata dne vstajenja. Naj v miru počivata! Zoncert Slavjanskega. (Konec.) Iz tretje prijateljske roke smo dobili naslednje vrstice: Koncert Slavjanskega je za Ljublfano toliko imeniten, da bi ga trebalo prav na širuko iu podrobno opisati; toda naj zadostuje za danes le par črtic. Iz dvojnega ozira pričakovali smo težko ruskega pevskega zbora: da nas seznani z rusko narodno pesnijo, in želeli smo čuti tehuiko pevskega zbora. V obeh ozirih smo bili sinoči iznenadeui. Poudarjati namreč moram, da je bil program sestavljen kar mogoče srečno. Sedaj ti je na uho donela tiha, tožna pesem žalostnega dekleta, sedaj te je vabila v svoj krog živahna, plesna pesem. Vse poteze ruske narodne pesmi so se ti odprle pred kipečim srcem. Radost, žalost, hrepenenje in moč, strast in zvedavost: razne občutke človeškega srca riše nam ruska narodna pesem. Najzuamenitej.ša pa Vam je pri prostost teb pesnij. Tu je vse po domače, nič zavitega, nič bolehno-sentimentalnega, dasi skoro vsaka pesem kaže tožno kadenco v mali terci. In vendar pri vsej priprostosti toliko efekta! Slavjanski sam je nekaterekrati pel pesem samo na sebi; kot krasen refršn, — sedaj tih, sedaj močan, sedaj mil in zopet tožen, — odzival so je njegov točno izvežbani pevski zbor. Ni mi mogoče dostojno opisati točno intonacijo, fino niansovanje, in pa medeno barvo posameznih glasov: drug se zlaga k drugemu, in tako nastane harmonična celota, ki kakor bogato obložen orkester vpliva ua poslušalce. Sopran Vam je bil čist, kakor izpod skale izvirajoč vrelec, bas nizek in močan, da nisem še čul takega. To Vam je bobnelo po dvoraui, kakor če ua orgijah odpreš mogočen „Zungenregister". Eno pa je posebne znamenitosti: „piauo" in »pianissimo". No, tako peti še nismo nikdar sli.šali; to je res sukce-sivno ponehavanje in naraščanje glasil, in kadar je morendo, takrat .se pianissiuio sliši, kakor iz d-iljave dokler ne usahne zadnji dibljej. Dinamika nepopi.sua. j Spremljevanje zbora in soli vršilo se je na harmoniju. Le pri drugem, cerkvenem delu, peli so samo dečki in moški brez kakega spremljevanju. Tu smo opazovali resnobo cerkvenih glasb; počasni tempo nam kaže resnobo hiše božje, kjer se take pesmi razlegajo; tdko petje je res prava molitev. .... Povsod se kaj naučimo. — Da ne govorim dalje, naj priznam, da smo mnogo pričakovali, a več dosegli, in da Ljubljana takega glasbenega užitka davno ni imela. Temu poročilu moramo še dostaviti, da so bili pri prvem koncertu navzočni: Deželni predsednik baron Winkler, podmaršal vitez Keil, generalni major Schilcbawsky, predsednik deželnega sodišča Kočevar, župan Grasselli, ces, svetovalec Murnik in več drugih odličnjakov. Za včerajšnji drugi koncert je bila dvorana razprodana, in gotovo bi bila še v tretje, da ni zbor že nocoj odpotoval v Zagreb. Petje se nam je zdelo še živejše. Po vseh točkah je donela burna pohvala po dvorani, dodati so morali več točk. Da-si je težko ka-I teri dati prednost, vendar so veščaki še posebno i hvalili epsko pesem „Svjatagor". čitateljem morda ustrežemo, ako jim pod:irao kratek životopis umetnika Slavjanskega. Dimitrij Aleksandrovič Agrenjev Slavjanskij je graščak v Po-volžji, rojen 1. 1836 v Moskvi. Že v nežni mladosti I je imel največje veselje do petja in največja njegova sreča je bila, če je mogel peti v domači cerkvi. Kot vojak se je vdeležil krimske vojske, a pozneje se je v Moskvi in več let v Italiji učil petja. Ker mu je najbolj ugajalo slovansko petje, vrnil se je v domovino in v Peterburgu soznanil s sedanjo svojo soprogo, duhovito gospo Olgo Pono-marevo, ki je izdala že več zvezkov narodnih pesnij. Tudi hčerka Nadina učila se je petja v Italiji pri najboljših učiteljicah ter sinoči pokazala dovršenost intonacije iu v resnici krasen sopran. Slavjanskij vežba svoj zbor poletne mesece na svojem posestvu, potem pa potuje ž njimi po Evropi po večjih mestih ne toliko radi zaslužka, temveč iz ljubezni do petja in da vnanjemu svetu pokaže moč in milino slovanske narodne pesni. Dobil je že več odhkovanj. V 25 letih, odkar koncertuje, je prepotoval vso Rusijo, Kavkaz, Sibirijo, Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, Belgijo, Švico, Rumunijo, Srbijo, Turčijo in velik del Amerike. Priredil je doslej I 6500 koncertov, ki so mu donesli nad 4,850.000 ru-bljev, plačal pa je za strežaje pri koncertih 86 000 rubljt-v, za najete dvorane 165.000 rubljev, za in-serate iu plakate 206.000 rubljev, v hotelih j 320.000 rubljev, za provizije agentom 485.000 rubljev, za nagrade in hrano 1,750.000 rubljev, za narodne noše 296.000 rubljev. Skratka: Slavjanskij je s svojim pevskim zborom nekaj posebnega, iz-vanrednega. Dnevne novice. (Odbor katol. pol. društva) je imel včeraj sedmo sejo, v kateri se je razgovarjal o tekočih zadevah iu sprejel 72 novih društvenikov. I (Na Dunaji) so »Podpornemu društvu za slo-I venske visokošolce" darovali sledeči gg.: dr. Babnik, dvorni in sodni odvetnik, za pol leta 6 gld., dr. J. Jelene 6 gld. in za meseca januvarij iu februvarij 2 gld., prof. Fr. Suklje, državni in deželni poslanec, za jauuvarij in februvarij 2 gld., dr. Miroslav Ploj, konc. v c. kr. fin. ministerstvu, 3 gld., Ivan Luzar, rač. revident pri južni železnici, 3 gld., J. Urbanija, c. kr. poštni uradnik, 3 gld., Albert Levičnik, za mesec januvarij iu februvarij 2 gld. iu neimenovani 5 gld. — Srčna hvala bodi vsem imenovanim rodoljubom I (Nesreča.) Z Jesenic se nam poroča: Včeraj dne 7. t. m. se je igrala v šoli dvanajstletna deklica Miuka Pretnar z dinamitno kapico ter praskala s pere.som dinamitni prah. Dinamit se uname iu nesrečni deklici ua levi roki odtrga tri prste, na desni roki iu po obrazu pa jo zelo rani. Vsi učenci so bili v groznem strahu. Ko se je deklica zavedla, povedala je, da je nevarno igračo dobila od svoje so-učenke, katere oče je rudokop. Preiskava se je pričela. Stariši, pazite na svoje otroke! (Laugusova ustanova) za tekoče leto v znesku 210 gld. je razpisana. V prvi vrsti se bode oziralo na dijake .sorodnike srednjih šol, potem pa na mladeniče, porojene v Kamni Gorici, ki se hote posvetiti vAdi iu umeteljuosti. Ustanovo podeljuje čast. gosp. župnik v Kamni Gorici. Prošnje do dne 15. aprila okrajnemu glavarstvu v Radovljici potom gimnazijskega ravnateljstva. (Ia severne Amerike) nam dohaja vest, da je prvi škof v Duluthu imenoval našega rojaka č. gosp. Josipa Buha svojim generalnim vikarjem. — Denarne zbirke v misijonske namene v Združenih državah po cerkvah znašajo 70.000 dolarjev. (Umrla) je v Mariboru gospa baroninja Godel-Lannoy, porojena pl. Carneri, v 68. letu svoje starosti. (Iz Vipave) se poroča, da so v tamošnjo pisarno davkarije po noči od 1. ua 2. t. m. vlomili tatje ter odnesli davkarju 170 gld. gotovine in obligacijo za 100 gld., kontrolorju 21 gld. gotovine in uro z zlato verižico, izterjevalcu pa 16 gld. 50 kr. (Učni tečaj za obrtne učitelje) pričel se je z 1. dnem t. m. v Gradci za Štirsko, Koroško in Kranjsko. Pouka se povsem vdeležuje 15 učiteljev, in sicer iz Štirske 8, iz Koroške 2 in Kranjske 5 učiteljev, ki imajo med tem časom odpust. (Socijalist in protestant o katoliških rokodelskih društvih.) Vodja nemških socijalistov, protestant Be bel v plavenskem »Generalnem Vestniku" sodi o katoliških rokodelskih društvih nastopno: Svoje dušne potrebe sem vsaj mogel nekoliko pomiriti. Tako sem pristopil za člena katoliških rokodelskih drii.štpv prilično v Reznu, Solnogradu itd.; netaje nikoli svojega verskega prepričanja, in vzlic temu bil sem prijateljski vsprejet, istotako kakor dvauajstorica drugih mladeničev, ki so bili z menoj vred protestantje. Pozneje sem na svojih potovanjih poznaval tudi evangeliška rokodelska društva, y katerih prenočiščih sem nekolikrat prenočeval, toda vsak hip moram priznati, da sem se v katoliških društvih rokodelskih pomočnikov v onem času učil poznavati mnogo večje potrpežljivosti in slobodnejše in razborito življenje nego med evangeliškimi društvi rokodelskih pomočnikov. Nikoli bi ne bil pristopil k slednje naznačeuim društvom za člena zaradi njih načel, katera vzgojujejo same — licemerce. — Tako sodi protestant o svojih in naših katoliških rokodelskih društvih. Naj korist katoliških rokodelskih društev prošinja vedno bolj tudi kroge naše, zlasti rokodelske. (Avstrijski židovski tisek) kritikuje berolinska »Germania". Poudarja, da pri mnogih prihkah naš židovsko-liberalni tisek izraža velike simpatije za ljudovlado. Ko je bila v Braziliji strmoglavljena vlada liberalnega cesarja dom Pedra in ustanovljena framasonska republika dvojijive vrednosti, ni imela »aliance israelite" niti besedice sožalja za pregnanega cesarja. Vsako republikansko gibanje, bodisi na Portugalskem, Španskem ali na Laškem, pozdravljajo ti listi, celo take smer, ki je naperjena preti našemu cesarstvu. Slično se je vedel ta tisek glede zadeve orleanskega princa. Židovski listi smatrajo obožavanje in zagovarjanje francoske ljudovlade za svoj namen in vsled tega so tudi hujskali vlado na princa. Liberalizem v Avstriji okrepljen je vsled češko-nemške sprave. Liberalci si domišljujejo, da je nastal čas, ko bode vse po njihovi volji doma iu za mejami. Istotako so postali židje v poslednji dobi agresivni, kar dokazuje govor rabinca Blocha. Na avstrijske katoliške domoljube dela bolesten vtis ta faktum, da se židovski tisek, ki je že provzročil mnogo zla v Avstriji, zopet rije ua površje. Krščansko-domoljubnim krogom pa iz tega nastaje dolžnost, da se odločno bojujejo zoper nekrščanske iu proti-menarhistiške liste. Raznoterosti. — Goreč vagon. Na železnični progi med Vacevom in Godom (Ogersko) unel se je vagon druzega razreda. Potniki dali se znamenje, in vlak se je jel ustavljati. V veliki stiski udari jeden izmed popotnih ljudij po oknu, da se je razletelo. Drug za drugim poskačejo brž iz vagona v visok sneg. Goreč voz odvezali so nemudoma od vlaka in ker ni bile vode pri rokah, zgorel je vagon popolnoma. Izmed potnikov imata baje neki odvetnik in ueka gospa hude opekline. Lahke si mislimo, kak strah in groza je spreletela nesrečne ljudi, ko je švigal plamen nanje od vseh strauij. — Meteor je padel te dni bliže mesta Terni (Umbrija) na Laškem. Bilo je poludne; poljedelci so ravno popuščali dele, kar jih prestraši strašan pad in žareč svit. Hite ua mestu, kamor je padla žareča gruča. Tu najdejo skoro pel metra globoko v skalnati zemlji kakor zlat« ruda bliščeč in blizo 6 klg. težak meteor. — Utonil je poštni paruik „Qiietta" na poti T London. Zadel je ob neznano pečino iu se razbil. Utonilo je bajž 200 ljudij. Sto osob in kapitan parnika se je rešilo. —Norveška ladija „Liberal" je utonila pri Nordbervvieku. Vse moštvo je našlo v valovih smrt. — Bazvaline etruščanskega mesta so zasledili prav po naključji v provinciji Bolonji, kakor poročajo laški listi. — Hripa med psi začela je razgrajati na Tirolskem. Večina psov boleha za hripo in mnogo jih je vže poginilo. — Zrtva električne razsvetljave je bil 21. februvarija t. 1. v Kvebeku (Severna Amerika) g. Philpot. Pripravljal je električni tok, dotaknil se po nesreči druge električne žice ter se mrtev zgrudil na tla. — Ječa v nekdanji sloveči opatiji Clairvaui, kjer je sedaj princ Orleanski, je pripravljena skoro za 3000 moških in ženskih. Politični kaznjenci (n. pr. Blanqui, Barbes) dobe tu proti plači svojo .sobo, so prosti jetniških del, bavijo se lahko z drugimi rečmi in nosijo svojo obleko. — Volkovi so raztrgali dne 15. februvarija ruske poštne ljudi v Besarabiji. Poštni voz, v katerega so bili vpreženi trije konji, obkolila je četa volkov, kateri so konje in potnike raztrgali in skoro vse požrli. Voz ves okrvavljen našli so pre-vrnen in poštno prtljago okrog razmetano. Zadnji dve zimi je na Buskem vedno več volkov, ki nadlegujejo tudi sosednje dežele: Avstrijo in Ramunijo. — Zemlja se je posula v Sirakuzu (Sicilija) ter zasula sedem hiš. Mnogo trupel so že izkopali iz razvalin. — Rumunska kraljica dokončuje najnovejše svoje dramatično delo, v katerem opisuje kmetsko življenje rumunskega ljudstva, katero je kraljica na svojih potovanjih v rumunskem pogorji opazovala. Delo bode še ta mesec izšlo v rumunskem in nemškem jeziku ter se tudi predstavljalo v kraljevem gledališču. — Tristoletnica sv. Alojzija. Društvo rimske mladine je z dovoljenjem svojega vodstva sklenilo, da bode dne 21. junija 1891 slovesno praznovalo tristoletnico smrti sv. Alojzija. V odboru je dvesto mladih ljudij iz raznih rimskih katoliških društev, gi bodo določih in izvršili obširen program. — Odlikovanja. Stavbeni svetovalec Josip Hliivka, zastopnik češkega veleposestva v državnem zboru, je dobil od presvetlega cesarja komturni križec Franc-Josipovega reda, katerega viteški križec ima že od leta 1868. On je namreč daroval 200.000 goldinarjev za češko akademijo vednosti in ume-teljnosti. Telegrami. Budimpešta, 8. marca. Ogerski vladi prijazni listi opisujejo položaj s posebno mirnostjo, priporočajo v prvi vrsti edinost liberalne stranke in naglašajo, da je vzrok krize le oseben, zato bode opozicija imela vspeh. Naslednik Tiszov, katerega bode večina podpirala pod vodstvom Tisze, bode nadaljeval delo liberalizma. „Egyetertes" trdi, da bode grof Josip Zichy notranji minister namesto Telekija, ki bode prevzel poljedelsko ministerstvo, grof Szaparj'^ pa ministersko pred-sedništvo. „Pesti Hirlap" poroča, da bode Tisza jutri sklical konferenco svojih pristašev, pojasnil povode svojega odstopa in da se bode novo ministerstvo predstavilo zbornici 15. marca, ker bode Tisza prej v zbornici poročal o ministerski krizi. Vadovice, 8. marca. V znani obravnavi o izseljencih so izrekli porotniki: Z ozirom na vprašanja pred koncesijo so porotniki prvo vprašanje o goljufiji potrdili z 11 glasovi, vprašanja 2 do 11 z ozirom na vse zato-ženee soglasno zanikali, vprašanja gledč na dejanja po koncesiji pa potrdili. Jutri se bode razglasila obsodba, dvorana bode zaprta, ker se bojd nemirov. Pariz, 7. marca. Carnot je potrdil obsodbo generala Huberta Castex-a. Carjigrad, 8. marca. Turška okrožnica na države trdi, da stanje na Kreti ni nevarno. Vendar vlada ne bode preklicala obsednega stanja, ker je to odvisno od postopanja vračujočih se beguncev in grške vlade. Atene, 7. marca. Včeraj se je odprlo izvanredno zasedanje zbornice. Umrli so: 4. marca. Josip Andolšek, raiiunski asistent, 30 let, Kri-ževniSke uliec 4, jetika. 5. marca. Helena KraliS, delavijeva hSi, 10 mes. Črna vas 38, božjast. — Fran Podlipee, marker, 24 let. Pokopališka cesta 4, jetika. — Tine Tome, delavec, 89 let, Streliške ulice St. 8, ranrasmus. marca. Jo/.ef 1'adar, i-revljarjev sin, 4 dni. Rožne ulito Bt. 33, bo/.jast. v bolnišnici: 3. marca. Simon Kralj, kajžar, 70 let, jetika. 4. marca. Rudolf Stubelj, komij, 22 let, valnera sclopptaria. TremeuNko Mporočilo. I Cas Stanje ^t ^ ^^----- Veter Vreme Š;* 1 ona^nviinia 2''*'='™«''» toplomera ,5 opazovanja , ^^ ^eizijn S g 17. u. zjut.l 6n ^4 -zapadH jas~iw 7 2. u. pop. 730-2 —1 0 brezv. „ 0 00 9. u. zveK 733 0 -4-0 Srednja temperatura —3-5° za 0-9° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafliino poročilo.) 8. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 ^fc davka) 88 gld. 2.5 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 88 „ 3-5 „ 5% avstr. zlata renta, davka pro.sta . . .110 „ 10 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ 9.5 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 929 „ — „ Kreditne akcije ..........315 „ 2.5 „ London.............119 „ 25 „ Srebro...............„ _ „ Francoski napoleond.........9 „ 42';,„ Cesarski cekini...........5 „ 60 „ Nemške marke ..........58 „ 30 „ Tržne cene v Ljubljani dne 8. marca. ! Pšenica, hktl. 1 Rež, , Ječmen, „ Oves, Ajda. Proso, „ Koruza, ,, ■ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, „ Maslo, Mast, Špeh svež. kgr. gl.|kr. gl-lkr.l 6 66 Špeh povojen, kgr. . — 68| 5 50 Surovo ma.slo, „ . 1 —i 5 16 Jajce, jedno „ . — 2; 3 83 Mleko, liter .... — 8! 5 16 Goveje meso, kgr. . — 60; 5 — Teleeie „ „ . — 56 5 10 Svinjsko „ „ . — 60' 3 39 Koštrunovo „ „ . — .Hej 10 — Pišanec.....— 75 10 — Golob .....— 25 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 14 1 10 Slama, „ „ . . 2 23 — 68 Drva trda, 4 □ mtr. 7 —i — 60 „ mehka, „ „ 4 30 I Žalostnim srcem javljamo vsem znancem in prijateljem, da so umrli naš predragi oče, gospod Ferdo Vigele, učitelj na Jlobu, previden s sv. zakramenti, po dolgem bolehanji na pljučih. Priporočamo drazega ranjcega v pobožno molitev iu blag spomin, posebno njegovim prijateljem čč. gg. duhovnikom, da se ga spominjajo pri sv, daritvah. Sv. maše se bodo brale v župnijski cerkvi na Robu in Doberlivasi. Na Robu, dn^ 3. marca 1890. Žalujoči ostali. Službo cerkvenikovo želi nastopiti neoženjen krojač, star 25 let, poštenega vedenja, ki je te službe že vajen. V tej zadevi obrača uaj se na A. D., cerkvenec. Pošta Smarjeta. Dolenjsko. (2—1) Andr. Druskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoča po z:el6 iiizlci ceni olcove za oUna in vrata, štorje za štokadoranje, sainokolnice, traverze in stare &elezni,^ke šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in nao^iiio iiiii^ojeiui, štedllna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s Ita-teriiiii je mogoče v malili iirali In majliniiiil strošlci na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izliopane vodnjalie, železne cevi in železolitl j;ornji stojali, kakor tudi aa leseno cjevi mesinijaste tronibe in ventile in železna okova. Js (10) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi fte dobiva »mirom sveii dovski mavec (Letujenfcldcr Gyps) sa {nto/enic polja. Ivan Kregar, izdelovalec cerkvenega orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana, naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril pasarsko delalnico ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkvenega orodja, kakor: monitrano, oiborjev, kellhov, tabernakelj-nov, svečnikov, lestencev (lustrov) itd,, katero obljubi izvršiti po najnovejši obliici, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni. Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (19) Ilustrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago. Hranilno in posojilno drnštvo y Ptuji, registrovaiie zadruge z neomejeno zavezo. 'VI. poslovno leto od I. prosinca do 31. grudna 1889. Bila^nca. Aetiva. Pasiva. iBTentar .......... PoMjila zadružnikom...... Zaoitale obresti........ Naloženi denar pri drugih zavodih . Obresti od denarja pri drugih zavodih Gbtovina dne 31. decembra 1889 . . 380817 NA PTUJI, dne 31. decembra 1890. 724 319173 1080 3338 58 6442 91 gd- 2000 -36123-59 Glavni deUži 20 . . . Upravni deleži 2119 . . Hranilne vloge......gld. 255892-69 Kspitalizovane obresti hran. vlog 8882-7? Za leto 1890. predplacane obresti Nevzdignena dividenda..... Društveni fond splošni {rezervni fond)........gld. Vstopnina leta 1889...... Di uitveni fond specijalni (rezerv. fond)......... Donessk leta 1889. za posebni rezervni fond..... Čisti dobiček........ 4286-1138-- 8904-86 131 30 38123 59 264775 31 3790 85 2568 97 14460 16 7099 03 330817 TT Na6el8tvo. P. n. gospodom zadružnikom ..HraiteBiiiosoiiiiMnTPtoil." Podpisano načelstvo uljudno vabi gospode zadružnike k rediieinii obč-iieniu zboru v dan 15. marca 1890 ob 10. uri*) dopoludne v zadružnih prostorih v ,,Narodnem domu". Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva o predloženem računskem sklepu. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Predlog, da se prenarede §§ 7, 19, 20, 42, 43 zadružnih pravil. 7. Slučajni predlogi. Na Ptuji, dne 1. marca 1890. (2) Za načelstvo: __Dr. F. Jurtela. *) Ako k zborov.nnju ob 10. uri ne pride zadostno Število zadruinikov, vrSi se drugo zborovanje po istem dnevnem redu v smislu § 40. zadr. pravil ob 11. uri dopoludne. Osem svetinj! hU]ii ročie kioilke z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti. gosli, citre, lavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene ikatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, plvni in vinski kozarci, neoestairs za gospe z godbo itd. JAN. N. TRIMMEL, tovarna harmonik, (30—27) Dunaj, VII., Kaiserstrasse 74. Ceniki franko in zastonj. Ignacij Pintar, podobar in zl^itar v Semičn na Dolenjskem, priporoča se najtopleje prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom za napiavo altarjev, tabernakeljnov, križevih potov in drugih cerkvenih reči, ki spadajo v podobarsko in zlatarsko stroko, kakor tudi za popravljanje in marmorovanje starih »Itarjev itd. — Izdelujem tudi podobice za sobe iz mavca (gipsa) po najboljših modelih in v raznih velikostih. Delam lično, trajno in kolikor mogoče po nizki ceni. Za obilno naročbo se priporočam z dobrimi spričevali od gg. župnikov. (3—2) (trnge) za mrliče, najnavadnejše, kakor tudi lepo ozaijiane v različni velikosti, bele, črne in višnjeve (plave) so vsaki čas dobe po jalčo iiizlci oeni pri (4_3) Jakobu Petrinu, mizarskem mojstru, I v Hrenovili iilioa,]i št. 8. Cerkvene ure 5 ure za Sole, TojaSnlee, tovarne in druga javna poslopja, za industrijske naprave in kolodvore izdelujem trdne in z vsemi najnovejšimi popravami in iznajdbami po najnižjih cenah. Cerkvam In občinam dovoljujem ugodne plačilne pogoje. Cenike razpoHliam na ieljo brezplačno. Stolpnili ur in mehanična delalnica (12-» Rlhard Uebing filpelslng pri ]>unaji, Hauptstrasse 66. •loTen. Za vsako gospodnjo! ktera. želi dobro kavo pripraviti! Pazite dobro na to, da so razširjeni ZElboji & zavitki, kteri niso pravi . Franck' avL ampak _ B^ goljufivo ponarejeni! HoSete li okusno pijačo in tečno kavo meti, zahtevajte pravo /^Franek'ovo^^ kavo, ktera pa je le prava s temi registriranimi markami: Toraj: ^lu^povo/n^l Krivo ie misliti, da se .dobra kava" le iz samih kavinih zrnc pripravlja, rie — kajti dober pristavek poviksa kavino moc, njeno barvo in njen okus. — To je resnično, prepričajte se blagovoljno z poskusom prave Franck'ove kave. črno ka-vo: % 4 iucaini ka-vinili einc - 1 iuco Franofovo ka-r*. , _ naločno »» - »» Q »» »1 »» ~ D. 2939 Nr. 9 IV. J. K g! Domačo iu nemško deteljo (liieenio), popoliioiiui cisto brez predenice, vsake vrste trave, velikansko peso, grai^ieo, ribniški fi^iol, kašeljski kapiis, tudi vrtna semena itd. priporoča po najnižji oeiii IVAN PEEDAN V LJUBLJANI. (3-1) ces. in kralj. v Dunajskem dvorni zvonar Novem Mestu priporoča zalogo zvonov z.i zvonike, lepo- in soglasne zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasu. Zli določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljr.o litje in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz le.sa po svojem najboljšem in pri-znatein sistoinu laiiko zvonjenje Naročeni predmetje Izvršujejo se naglo, cenč in z najugodnejšo plač lna pogodbo. L. 1838. ustanovljena tovarna je jirodala ie 4710 zvonov, ki so tehtali 1,272.800 Jv/. Odlike: Zlati križec za zasluge s krono 1. 1SH7., „dve svetinji za napredek"^ dobljeni na dnnajski svetovni razstavi lis73. 1. za zvonove dunajske votinie cerkve. Odlika zlate svetinje ua dunaj.ljaili, dnč 13. februvarija 1890. Župan: GRASSELLI r. Uuiv. med. D" EDVARD GLOBOČNIK tleželiii olfi-ožni zidi-aviiik: T Cerkljah. (3-3) 2 Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnk6czyja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czyja, „pri sv.Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., Ilundsthurmerstr. 113. Nepresegljivo za zobe je Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkdczyja, „pri zlatem levu", V III., Josefstiidterstrasse št. 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkčczvja, „pri Kiuleekiju", III., I?adetzkyplatz št. 17. (6) I, salicia nsloa voda aromatična, vpliva okrepčevajoče zabranjuje gniloba zob ter odstranjuje iz nst neprijetni duh. Jedna velika stekknica 50 kr. .sallMolirašel; splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, k 30 kr. Navedeni sred-stvi. o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ^ekama Moczv if zraven rotovža v Ljubljani. Zmuinja tmročilu se s pi-vo pošto izvršujejo. ' Kafoližka Tiskarna priporoča raznovrstne vizitiiice po nizki ceni. SaSSaSHSHSHHSHSHHS Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v I^jiTblJaiii, ima vedno bogato zalogo NtaTbliiHkcga orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in k^uoavnio, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom fšraubštokov), ter vrtalnih strojev za ključarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnih vrvic in kapic. (24-5) Staro železo, iiieHin^, bakor, kcjsitar,' cink, svinec liupuje se vedno po nnjvišjili cenali.