167. številka. Ljubljana, v soboto 25. julija. XXIV. leto, 1891. SLOMŠKI NAROD. Izhaja vsak dan *ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rake dežele za vbc leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt |leta 4 gld., za jedeu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po KKkr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnie dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Za. oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., Ce 8e dvakrat, in po 4 kr., Ce bo trikrat ali veCkrat^tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo po&iljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovanski gostje v zlati Pragi. Dunajska židovska žurnalistiku postaja od dne do dne bolj nervozna. Iz početka ruvala in ščuvala je proti jubilejni razstavi Češki v Pragi, dokler je bilo Se misliti, da se ji bodo posrečilo že v kali zadušiti to podjetje, oziroma oplašiti nemške industrijalce s terorizmom tako, da se ne bodo upali udeležiti se razstave. Brez Nemcev — tako so si mislili vsi ti hujskači — itak razstava oi mogoča. Ako preprečimo udeležbo nemških industrijalcev in tovarnarjev na Češkem, uničili smo tako že vbo razstavo, Cehi sami doživeli bodo pred vsem svetom ogromen fiasko in pokazala se bode njih onemoglost. A Nemci, oziroma pemBko-nemŠki politični matadorji in njih pomagači, krivonosi časnikarji Dunajski, obračali so, Čeh je pa obrnil. Razstava ne samo, da je navzlic vsem oviram se dovršila, kar je mnogo več, dovršila se je tako sijajno, da je v VBeh nepristransko iu pošteno sodečih krogih le jeden glas zadovoljstva o njej. Komaj se je pokazalo, kako brezuspešno je bilo vse ščuvanjf, kako velikanska je postala razstava, kajti prav smelo se lahko reče, da za deželno razstavo se jo sme imenovati velikansko, spremenili so nasprotniki taktiko, molčali so, molčali kakor grob, da bi svet ničesar ne izvedel o razstavi. Bili so podobni tiči noju, katere znana lastnost je skriti glavo v pesek. A tudi to ni pomagalo. Svet je kmalu zvedel o razstavi češki, posebno slovanski svet začel se jo živo zanimati zanjo. Slovanskega sveta, in hvala Bogu, ni ga baš malo, neso mogli preslepariti lažnjiva poročila, katera so počeli pozneje pošiljati mej svet, ko so se preverili, da z molčanjem ne dosežejo svojega namena. Prijeli so h<- perfidne taktike, da oplašijo posebno neslovanske, v prvi vrsti nemške obiskovalce s tem, da razvpijejo razstavo po vsem nemškem svetu, da jo spravijo v slabo ime. češ, da mirni Nemec v razstavi niti svojega življenja ni varen, ako govori nemški, ker tega ne trpe nestrpui Čehi. Znano je še, kako so malo prasko mej nekaterimi češkimi dijaki in nekim pruskim Židom na- LISTEK. Nedeljsko pismo. Kakor so Ksenofontovi juuaki zagledavši z maloazijskih višav sinje morje veselo vskliknili: Talassa, talassa ! kakor dijaki, dobivši po završeuem šolskem letu ugoduo Hpričevalo v roko, radostno vriskajo „Domovi", isto tako razveselil sem se jaz, dobivši izredno redko priliko, da za lepo vrsto dnij oBtavim belo Ljubljano in se „procul negotiia" zdravim in hladim po divni Gorenjski. Brez odlašanja vzel sem popotni les v roko, oprtal si malo torbico in krenil jo moj planinski svet. Pri tem imel sera pa veliko srečo, da sem še pred odhodom dočakal razkritje oue polovične rete, naveznene na pročelje iilharmoničuo „Tonhalle", o kateri bo doslej ni znala, čemu bode iu kaj bode. Sedaj je Btvar gotova. Vae polno glasbenih Btrojev je na njej, — „der ganze Himmel voli Bass-geigenM, — v bodočem glasbohramu jih izvestno ne bode toliko, kakor bodo tudi glede' pevcev „viel Nacb-frage wenig Anbot." Po tem srečnem dogodku odkuril sem jo, oziroma železniški vlak, kateremu sem izročil svojega rojstva kosti, da jih prepelje v preprijazni Kamnik, pihovali in pretiravali, in kaj je bil konec vsega? Da se je dokazalo pred 'sodiščem, da je Nemec res pBoval češki narod, na kar je jeden čeških dijakov reagiral z zaušnico. Dokazalo bo je torej, da izzivajoči del neso bili Čehi. Kje drugod, bi se o jedoacih malenkostih niti ne pisalo, a nemško židovsko časopisje naredilo je iz neznatnega dogodka kapitaloo uprašanje in ga uporabljalo v svoje uvrhu. Vender pa je navzlic temu marsikateri pošteni NemeTTBi ogledal razstavo in se osvedočil o lažnji-vosti dotičnih poročil. Največjo preglavico pa delajo Dunajskim šmo-kom si o van8ki gostje, kateri prihajajo dan za dnevom iz vseh krajev slovanskega sveta v zlato Prago, da se osvedočijo o napredku bratskega naroda češkega na kulturnem polji in Be vesele z njim sijajne zmage na polji resnega dela. Vlak za vlakom privažal je poljske brate iz Galicije in Šlezije, brate Rusine iz Galicije, slovaške rojake iz OgerBke, slovenske in hrvatske brate z juga in mnogo mnogo drugih slovanskih bratov iz vseh krajev, iz Rusije, Poljske in Srbske, ki so posamično prihajali v Prago na razstavo. Bodlo je to neizmerno v oči vse one, ki mislijo, da Slovani ce Bmejo pokazati javno pred Bve-tom, da bb čutijo sinove jedne matere, da se čutijo brate mej saboj. Ko so pa korporativno prihiteli tudi srbski bratje iz kraljestva Srbskega in bili isto tako naudušeno vsprejeti, kakor prejšnji došli slovanski gostje, zavrelo je kar v možjanih Dunajske časnikarske židovske klike in s pravo židovsko aro-ganco in nesramnostjo počeli so pisati o panslavi-stičnih agitacijah, katere se vrše v Pragi. Dokazano je, da je neki dopisnik popolnoma lažnjivo poročal na Dunaj o besedah, katere je govoril neki češki odvetnik, ko je pozdravljal srbske brate in da so na podlagi tega lažnjivega poročila spisali Dunajski listi cele članke ter skušali dokazati, kako grozne stvari se gode v Pragi. Ko pa odpade lažnjiva podlaga, podere se samo ob sebi vse, kar se je zgradilo ua njej. Če je bil že zdaj tak vik in krik zaradi Srbov, kaj bode še le, če daneB ali jutri pride korporativno kjer je bila napovedana skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Vozil sem se v jako prijetni družbi in z znanci smo vkupe opažali, kako polagoma, a tudi kako tiho vozi Kamniški vlak. A ko smo dospeli na Jezico, bili smo kmalu drugačnega mnenja. Omlu je nekoliko klanca iu ko je zavora začela delovati, hreščalo je vozovje tako neusmiljeno, da smo so nehotoma spominjali profesorja Konška neuamazanih kmetskih kol, ki nizdolu v vseh varijantah cvilijo: „Nesmo že tri leta klal'!" Ostala vožnja do Kamnika ni imela nič posebnega. Na kolodvoru v Kamniku pa smo vsi bili presenečeni, kajti bili smo prekrasno vsprejeti. Vsa narodna društva došla so „in corpore" z za stavami. Gospod župau pozdravil nas je v jako iskrenih besedah, krasotice Kamniške poklanjale so nam prelepe šopke svežib planinskih cvetlic, na Malem Gradu pokali so topovi in ves vsprejem in sprevod v mesto bil je toli vrlo prirejen, da je sploh bil samo jeden glas: Tako izborno pa de ni bilo nikjer! Mesto, katero se vedno lepša in obnavlja, bilo je vse v zastavah. Le farovž in kapetanija nista razobesila niti najmanjše zaplate. Temu se, žal, skoro čuditi ni, saj so svetniki, v teh dveh zgradbah stanujoči, tako čudni, da niti ne prikrivajo svoj ih antip ati j proti družbi sv. Cirila večje število ruskih bratov, kakor Be je nadejati, in če jih bodo Čehi tako pozdravili, kakor bo pozdravljali Dunajčanje svoje pruske in druzih nemških držav brate, ko bo prišli k veliki pevski slav-nosti na Dunaj. Ali se ni takrat sto in stokrat ćulo poudarjati bratstvo in skupnost vseh Nemcev ue glede ua to, bo li podložniki te ali one države ? Ali to, kar je bilo prav za Nemce, ne velja tudi za nas Slovane. Če se Nemec čuti brata Nemcu, zakaj bi Slovan ne Brnel tega? Pametnega razloga temu ne moremo najti nikjer. Da smo Slovani razdeljeni v več plemen, da ima vsako svoje slovstvo in svojo razvito individualnost, to je zlo za nas, a zadrževati nas nikakor ne sme in ne more, da ne poudarjamo svoje vzajemnosti, da ne podpiramo drug druzega v svojih težnjah. Zaradi tega nikdo nema pravice očitati nam, do smo panslavisti, da gojimo državi nevarne težnje, ker to je podla in gola laž, česar nam ui treba skoro več ponavljati, ker se je Že sto in stokrat pisalo in govorilo o tem predmetu, ki se pa vedno zopet povrača na površje, kadar so zdi za to ugodna prilika našim nasprotnikom. Posetili so češko razstavo tudi Madjari iz Budimpešte korporativno in Poljaki raznih političnih barv. Niti o prvib niti o drugih se ne more baš trditi, da bi bili prijatelji panslavističnih demonstracij. Ko so Madjari napravili svojo deželuo razstavo v Budimpešti, pozdravljali so istotako slovesno vse došle goste, kakor se to godi zdaj v Pragi, in v nemških ni".stih godilo se je pri jednacih prilikah istotako. Kar je biL> torej prav drugod, bode naj tudi za Slovane. Če oni eorodne avnje brate pozdravljajo še bolj iskreno in naudušeno, uzrok temu je, da kri ni voda. Iu če slovanski bratje Se raje in še bolj naudušeno prihajajo k bratom svojim v zlato Prago, ima uzrok v tem, da hote dejansko dokazati, da Slovan se zaveda, da čut slovanske vzajemnosti postaja močneji od dne do dne. Jeden stavek iz govora srbskega govornika je posebno tudi zbodel v oči, židovsko časopisje : Da je bodočnost za Slovane! Na vse mogoče načine skuhajo ta izrek zavijati iu oBumničiti ali pa osme- in Metoda in da so se nas ogibali, kakor da je vse m „zachcrlinom potreseuo". Tem čudnim svetnikom pritrkaval je tudi nadučitelj Čenčič in bil bi rad glede petja zgago delal, a ostal je osamljen, kakor kramar na Šmarni gori. Pozabiti ne Binem še dveh druzih klerikalnih stebrov, to sta gospoda Stali in Brgant, ki tudi nesta razobesila nobene zaBtaviee, dasi je poslednji pred par leti bil celo načelnik Kamniški podružnici. Ako tem gospodom niti družba sv. Cirila iu Metoda ne prija, potem pač o njih veljajo besede pesnikove: „Eure Logik, statt voli Klarhoit, Ist nur voli Sopbisterei, ESner Endziol ist nicbt Wahrheit — Nein, dte Uorrschaft de r Par te i!" O skupščini družbe hv. Cirila in Metoda se bode itak obširno iu temeljito poročalo. Jaz za svojo osebo čutim še dolžuost omenjati dvoje. V prvi vrsti je pevsko društvo .Lira", katero zares izvrstno peva, kadar peva. V drugi vrsti pa je banket v Fišerjevem salonu, glede katerega naj bi Ljubljančani poslali po „recept", kadar bodo zopet priredili kaj jednacaga. V Kamniku bili smo bol je, fineje in ceneje postreženi, nego nedavno v Ljubljani. Iz Kamnika krenil Bem jo v Skofjoloko, kamor sem dospel ob taki plohi, da sem izgubil vso vero, da bi oranibusove stene bile nepremočene. Jedva pa Siti. A zaman je vea njih trud. Doslovno mogo najti te besede v neki drami prvega nemškega pesnika v Avstriji Grillparzerja, katerega gotovo nikdo ne bode dolžil, da je bil panslavist. In kako se je izrazil slavni nemški Herder o Slovanih, o njih veliki važnosti za idejo humanitete, o tem, da bodoče stoletje je njihovo, ali to ni znano obrekovalcem slo-vanstva ? Naj torej počenjajo, kar hote, slovanski bratje dohajali bodo kakor doslej v zlato Prago k bratom svojim in ti vsprejemali jih bodo z isto uauduše-uostjo, kakor doslej. Razločka ne bodo delali, je li njih zibel tekla ob Nevi ali ob Uralu, ali pa ob Timoku in ob Marici, ob sinje Adrije obalih in Triglava snežnih vrhovih ali pa ob dolenji Savi in Dravi ali kjer koli drugud. Vsi bratje so jednaki, jedna misel vodi jih do zlate Prage: Ideja skupnosti slovanske, ideja da veselje in slava jednega je veselje in slava vseh. Ta ideja je vodila in bode vodiia še na dalj« slovanske goste v zlato Prago, preko zlobnih hujskačev in obrekovalcev slovanstva pa bode zgodovina stopila na dnevni red. Politični razgled, ftotranjc dežele. V Ljubljani, 25. julija. Iz pol jskvau kluba. Zdaj, ko je sklenjeno zasedanje poslanske zbornice, prihajajo polagoma izza parlamentarnih kulis razne zanimive podrobnosti na dau. Posebno o poljskem klubu čuje se marsikaj, kar piouzroča nemške levice članom strah in grozo, kajti prešinja jih bojazen, ila bi uemško-poljska zveza vender še naposled splavala j»o vodi. V poljskem klubu je več manjših frakcij, katere so si zelo nasprotne, posebno v kolikor so dostaje nemških zaveznikov. Frakcija, katera je grofu Taafleu brezpogojno udana, je zelo majhna iu sestoja zvečine iz članov, kateri niso baš posebno ugledni niti pri svojih kolegih niti mej narodom, Ta frakcija dHa na vso moč, da bi se Poljaki pridružili nemški levici a da tega ni dosegla, zahvaliti je Tvszkievviczevo frakcijo, katera šteje 22 Članov in je ravno nasprotna prej imenovani. Nje program je vseskozi avtonomističen in konservativen ter se zlaga v glavnih točkah s programom takozvane krakovske stranko stanezvkov. — Liberalnih poslancev je v poljskem klubu deset in ti odločajo, kadar pride do glasovanja o načelnih uprašaujih. Ivo ju Javorski, kateri je za svojo osobo zelo unet za zvezo z Nemci, predlagal, da se klub v tem zmislu izjavi, našel je toliko na-■protatva, da je svoj predlog umaknil in ga nadomestil t. drugim, da m namreč izjavi poljski klub za „politiko proste roke". — Iz lega je razvidno, da v poljskem klubu ni dobiti večine za poljsko-nemško zvezo, katera bi bila naperjena proti drugim narodom slovanskim v Avstriji, in to je veselo znamenje, katero beležimo s posebnim zadoščenjem. Ministri brez počitnic. Kakor se poroča z Dunaja, letos člani tostranske vlade ne bodo šli na navadne počitnice, izvzemši barona Pražaka, ki gre v Gastoin. Ministerski predsednik in načelniki pojedinih oddelkov se bodo pač oddaljili za nekatere dni z Dunaja, a nobeden ne pojde n:» daljni odpust, ali da bi začasno oddal vodstvo svojih agend kakemu tovarila, kakor se je to zgodilo druga leta. Uzrok temu je, da je letos zaradi poznega sklepa parlamentmh obravnav in iz sem došel v metropolo ob Sori, čul sem zopet britko pritožbo o klerikalci Avg. Sašniku. To je tudi svojo vrste čudak. V mestnem zboru je predlagal, da bi se za plese sploh ne dajala dovoljenja, a v svoji krčmi je preteklo nedeljo celo mej deseto mašo pustil brenčati trobento in bas in plesalo se je tako vztrajno in cepetalo tako krepko ob tla, kakor da je vse plesalce pičila znana „turantella". Občinstvo je torej prav dobro pogodilo, rekoč: To je bil ples na katoliški podlagi. Ko še te nevolje neseni bil prav prebavil, dojde mi glas, kako »lepi Ivan" v starodavnem Krauji z učenci trdo ravna, kako jih pretepa, da bo sledovi na njih telesih vidui. O tem meni ne treba dalje razpravljati, ker bode izvestno šolsko oblaatvo poseglo vmes. Kakor smo čitali v poročilih iz državnega zbora, je novo poštno poslopje v Ljubljani gotova stvar. Zdaj bode tudi rešena stava, ki sta jo napravila dva Ljubljančana, jeden Eskulapov, drug Murkurijev učenec. Jeden je trdil, da bode nova pošta na cesarja Josipa trgu, drugi pa da ne. Stavila sta vsak 145 gld. in stavo tudi uložila v mestno hranilnico. Jeden dotičnikov bode, ako stavo dobi, dal dotično vsoto za reveže Ljubljanske, drugi pa menda kakemu drugemu dobrodelnemu namenu — kateremu, tega pa ue vem. s. 'ugih uzro kov več dela v posamičnih ministerstvih nego drugu leta ob tem času. Posebno je pri finančnem in pri trgovinskem ministeratvu mnogo posla, ker prvo prireja že državni proračun za bodočo leto in druga dela, poslednje pa ima z obnovljenjem trgovinskih pogodb mnogo opraviti. Madjarski poslanci. Madjarski poslanci niso tako krotki, kakor na pr. naši slovenski, nego ostra beseda jim je zelo priljubljena. A tudi bridkega meča se ne plašijo, niti modernega revolverja. Poslanec Szecsbdv Kal-man in Pazmandy Dijonizij, katera še izza zadnjih volitev nista več prijatelja, streljala sta se te dni v Budimpešti, a na srečo nista zadela drug druzega. Spor mej njima je pa vender poravnan. ^Ladjarska Jc uit urna društva imajo namen, ki se zlaga povsem z namenom starega znanca našega, nemškega Schulvereina. Ker je pa madjarskih kulturnih društev delovanje naperjeno tudi proti Nemcem in ne samo proti inim nemadjarskim narodnostim, izlivajo Nemci svoj srd nad njim v plamteče članke in govore. Največje tako društvo je Sedmograšku kulturno društvo, ki ima 20.000 članov, 500 000 gld. premoženja in vzdržuje blizu 100 madjarskih šol in otroških vrtov mej nemškimi Sachsi na Sedinograškem. V u a njo države. Srbski kralj na potovanji. Na potu iz Belegagrada do Kladove, kamor je dospel kralj dne 23- t. m- zvečer, pozdravljan je bil povsod burno, kar je jasen dakaz, da je narodu vladajoča diuastiju še vedno mila, vzlic škandaloznemu vladanju Milanovemu. — V Kladovu postavljena bila je vsa posadka v paradi na pristanu Dunave. Ruski poslauik v Bukureštu, Fouton, je prišel, da pozdravi kralja. — Vest, da bode kralj Aleksander obiskal tudi nemškega cesarja, je povsem neresnična. — V Peterburgu delajo se za vsprejem kralja velike priprave. V Krasnojem Selu bode velika parada, v Peterhofu pa velika soiree-a. /u uski carjevič. Dne 23. julija dospel je ruski carjevič v To-bolsk in bil VBprejet z izrednim sijajem Daleč iz okolice prihitelo je na tisoče naroda pozdravljat prestolonaslednika. JFrancozi na Jiuskem Francosko brodovje, o katerega prihodu in sijajnem vsprejemu smo že poročali, poklonilo bode carju poseben dar, namreč izredno dragoceno zastavo, katero so si bili Francozje osvojili za časa krimske vojske. Ta zastava bila je prej hranjena v cerkvi v Eupatoriji; a ko bo jo Francozje odneBli, poklonili so jo cerkvi Notre-Dame v Parizu. Predsednik Carnot je ukazal, da bo ta plen vrne Rusiji. — Glede ua prihod francoskega brodovja, bodi še omenjeno, kar nagluša „Graždanin", da se namreč na pristanu Kronstadtskem ne pozdravljata samo dva naroda, katera sta naklonjena drug drugemu, nego i dveh močnih držav vlade. „Novoje Vremja" pa pravi, da je s tem posetom pritisuen pečat na nepisano pogodbo v hasen civilizacije, katera bode osvežila politiško soparico, ki duši vso Evropo. Rusija in Fraucija kot stražnici miru — s tem, zaključuje imenovani list svoj članek — to je najboljši odgovor na obnovljeno trojno zvezo. Iz Srbije. V velikem državnem arsenalu v Kragujevci nastali so bili mej delavci uemiri vsled preslabega zaslužka; a stvar nikakor ni bila tako nevarna, kakor so pisali madjarski in nemški listi, ki vsako stvar pretiravajo. Nezadovoljnost nekaterih delavcev (niti 100 od blizu 900 delavcev) je bila deloma upravičena, in zato jim je ravnatelj arzeuala ustregel kolikor mu je bilo mogoče. Zdaj je zopet vse mirno. Maski židje. Sosedna Hrvatska ima mej svojimi prebivalci tudi lepo število Židov, a to število se utegne v kratkem jako izdatno pomnožiti , kajti konsorcij ruskih Židov kupil je od Oseške hranilnice 11.000 oralov sveta, da našel u ondu 100 židovskih obitelj. Kriza v italijanskem ministerstvu. Nekaj rasa sem govorilo se je o preteči krizi v italijanskem ministerstvu, katera je pa zopet poravnana, kajti minister za javne zgradbe umaknil je nekatere svojih predlogov, ki bi bili zahtevali vsaj 20 milijonov izdatkov. Nemški cesar, katerega čudna narav ga ne dela nikomur simpa-tiškega, spri se je zdaj tudi z bližnjim svojim sorodnikom, jako uglednim iu mej Nemci zelo popularnim vojvodom KoburSkim. Uzrok temu je baje neizogibni — Bismark. Ko se je bilo namreč pojavilo miHprotstvo mej Bismarkom in cesarjem Viljemom, mudil se je baš vojvoda Koburški v Berolinu. Z več strani) bo ga naprosili, naj posreduje mej cesarjem in BiBinarkom, a on je to baje odklonil rekše, da teh nasprotstev ni moči niti ublažiti, niti premostiti. Ko je bil pa potem Bismark primoran, dati svojo ostavko, izrazil se je vojvoda Koburški jako rezko o načinu Bismarkovega odpusta, in to je razjarilo cesarja Viljema tako, da i zdaj, ko bodo veliki manevri blizu Koburga, ne bode obiskal svojega sorodni niti ga povabil k sebi. Angleška in vatikan. Nekaj časa sem govorilo se je mnogo, da na-merja Anglija ustanoviti pri Vatikanu posebno vele-poslaniško mesto, kar bi seveda italijanskemu ministeratvu, ki se dobrika Angliji, kakor se je do-brikal očak Jakob, ko je snubil svetopisemsko Rafaelo, — ne bilo po volji. Sedaj je pa angleški državni tajnik za vnanje zadeve v zbornici izjavil, da se je omenjena namera stalno opustila in da bode Anglija i odslej samo od slučaja do slučaja poslula svojega poslanika k vatikauu. Z daljnega severa. Norveška zbornica sklenila je te dui zakon, po katerem se odpravlja častivredna starina, namreč — norveški namestni kralj. Že 30 celih let ni bilo več kraljevega namestnika na Norveškem, a ker so Švedi in Norvežani v vednem prepiru, smatrati je ta sklep le kot demonstracijo proti Stok-holmu. Francoskv-čilenski spor. Vojna ladija „Esmeralda", katera je v rokah kongresne stranke, sestala se jo na morji blizu Koquimbskega zaliva s francosko korveto „Volta" in začela nanjo streljati in sicer iz pomote. Francoski poveljnik je zahteval, da izreče vlada zaradi tega svoje obžalovanje, kateremu zahtevanju se je takoj ugodilo. Stvar je b tem poravnana. Dopisi. Tudi x (noreiiJNk.e£a i n sicer iz 14 run ju 24. julija. [Izv. dop.] V „Slovencu" št. 1»>4. čitamo na prvi strani uvodni članek: „Znamenje časaa. Pod dopisom stoji šifra L, ki bi nas morda toliko ne zanimala , da se tudi ime tukaj.šnega kapelana Ivana Lavrenčiča ne bi začenjalo z isto črko. V tem dopisu modruje namreč šifra L zelo, zelo mnogo o nadutih gospodičih učiteljih, o brezverskem šolskem zakonu in potezauji za versko šolo, o versko-nravnem življenji in dobrem vzgledu, o načelnem nasprotstvu mej duhovniki in učitelji ter duhovskom vplivu na šolske zadeve, pa tudi o objav-Ijenji gotovih zadev šolskim oblastvam i. t. d. Ko-nečno poda nekak neumljiv „modus vivendi" ter završi se znanim „Qui capere". Navzlic temu nasvetu pa bi mi ne bili razumeli tega modrovanja, da nimamo živih vzgledov dobrega verskonravnega življenja in blagodejnega vpliva duhovne roke v osobi gori imenovanega g. Ivana Lavrenčiča. Kako se pa tak upliv izvrstno sklada z od-gojo mladine, kaže nastopni slučaj : Ni še temu dolgo, ko je necega dne vzbudil šolarček S. nezadovoljnost in strastno jezo sicer jako finega in elegantnega gosp. Ivana Lavrenčiča, kateheta na naši ljudski šoli. V svojej slepi strasti, surovosti in brutalnosti bilo mu je prvo storiti to, da je dečka ne ravno prenežno z roko po glavi očesni. Na to morala se je žrtva zlekniti po trebuhu na tla in pričelo se je odlično delo peda-gogiČne vzgoje. Katehet spremenil se je v hipu v pro-fosa. Blagi katehet gosp. Ivan Lavrenčič prejeli so namreč za palico, svoj signum učiteljske moči, ter jo dvigali v zrak in spuščali nizdoli ter spravili v tako neprijazno dotiko z šolarčkovim sedalom, da je imel deček po polegli hudi uri na treh mostili prebito kožo, spodnjo obleko krvavo in neznosne bolečine. Da se izredni pedagogični talent na pristojnem mestu prav spozna in uvažuje, ovadil je oče trpinčenega dečka ta čin duhovskoga vpliva na šolske zadeve in verskonravnega življenja si. c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranji s prošnjo, naj se uvede postavno postopanj« proti brutalnomu kapelami. Kako se je „lepiM sedaj pač „grozni" g. Ivan pred in po ovadbi vedel, ne spada baš v kapitel verskonravnega življenja, da-si je „znamenje posebnega upliva duhovskoga" na šolske zadeve, če le-to razposajeno in — milo za drago — „naduto" ka-polanče žuga, da bode imelo zlih posledic za dečka, če se ovadba ne umakne. Omenili smo pa ta slučaj samo zaradi tega, ker nas je uvodno omenjeni dopis „znamenje časa" v to provokoval. Sicer pa opisani slučaj ni pojedini v praksi gosp. Ivana Lavrenčiča, marveč jih na izobilico bodisi tostran, bodisi onostran Kokre dobimo. — Gotovo pa je, da se lahko govori in piše o načelnem nasprotstvu duhovnikov in učiteljev, če morajo slednji palice skrivati, da obvarujejo izročeno jim deco paganskega mrcvarenja. Iz Borovnice 24. julija. [Izv. dop.] Gospod Klun, oraenivši v državnem zboru, da bi zaradi varnosti morda bolje bilo, da bi ee železniška proga od Ljubljane do Logatca izpeljala kje drugod Dalje v prilogi. ~W Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 167, dne 25. julija 1891. — je mogoče pri nekaterih, rečem pri nekaterih, a teh mislim je malo, vzbudil lepe nade in mogoče so posamezni že celo v bližnji pri hodni osti v svoji preživi domišljiji videli in slišali železniški hlapon mimo svoje hiše drdrati, a pri količko trezno-mislečih vzbudil je s tem praznim besedičenjem lt — pomilovanje in pokazal, da se železnic ni učil graditi, ker drugače bi pač znal in vedel, da poprava par mostov ne stane toliko, nego naprava nove nad 40 km dolge železniške proge, na kateri bi bilo gotovo tudi treba mostov in mogoče še celo predorov. Mnogo govoričenja napravila je ne le v nas, temveč tudi drugod, interpelacija g. Povšeta do ministra zaradi tako imenovanega Štampetovega mosta in pa „nervoznih" mostov krog Borovnice. Povedano naj bode, da si g. Povše tudi s to interpelacijo ne bode lavorik prislužil, kajti odgovor ministra, na katerega je morebiti marsikdo radoveden, bode lehak, ker komisija, odposlana od generalne inspekcije južne železnice dne 21. t. m., da natančno preišče ta most, izrekla se je, da je v takem stanji, da potnikom, vozečim se po tej progi, ne preti nikaka nevarnost. Kar se pa tiče tukajšnjih .nervoznih" mostov, bodi resnici na ljubo povedano, da so, če ne v prav dobrem, gotovo pa v dobrem stanu, ker se pogostoma in dobro popravljajo in nikakor ni resnično, da bi se razpoke, katerih pa itak ni, samo z malto zamazale, temveč se vsaka razprhla opeka izdolbe in z novo nadomesti. Vsakdo se pa tudi lahko sam prepriča, koliko da se vsako leto od strani južne železnice za popravo baš omenjenih mostov zgodi. Le tu sem naj se potrudi in videl bode krepke in čvrste zidarje g. Lončariča, kateri od zgodnje pomladi do pozne jeseni, kot pravi veščaki v tej stroki popravljajo če ne ta, pa drugi most. Iz Topile na Dolenjskem 23. julija. [Izv. dop.] Tujina, tujina ! Tam je vse drugače, kakor doma; iz tujine dobljena reč je vsa druga, ko domači pridelek I — Tako lahko rečem, ko vidim, kako slabo cenijo jedine znamenite toplice na Kranjskem, toplice pri Novem mestu baš domačini. Te toplice so v najlepšem kraju. Gozdi, lepi smrekovi gozdi na vseh straneh in v tihem zavetji je naše kopališče. — Čuda mnogo je tople vode 1 In blagotvorne! Naši ljudje pač ne umejo moderne reklame! Kakor z vinom ne vedo kaj prida početi, tako tudi z drugimi Btvarmine. Česa bi ne napravil pameten Nemec iz miših toplic na Dolenjskem! Na vsakem večjem kolodvoru razobesil bi veliko sliko teh toplic, po vseh listih priohčeval popise in vsak zdravnik zunaj dežele bi vedel, kako blagodejna je voda v teh toplicah. — Toda za naše toplice nihče ne stori ničesar. Niti lastnik ne, knez Auersperg, ki neče par tisoč utakniti v reklamo in par drugih tiBoč v pripravo večjega komforta v njih, niti domači naši zdravuiki, ki jih često iz oholosti; često pa iz drugih še slabših uzrokov niti poznati nečejo. Toplice so za vsako deželo važne. Domačinom nudijo priliko, da si zdravje popravijo, prebivalcem topliškim in okoličanom pa neso nekaj zaslužka, ne glede na to, da ima vsa okolica za nedelje kako torišče, kjer se more malo razveseliti! Naši g. zdravniki bi lahko kaj o teh naših toplicah pisali. — Pa, dokler teh gospodov srnin h po udih ne trga, jih tudi ne poznajo, vzlic temu, da bi naši zdravniki morali zdravstvene moči domače dežele toplic poznati! — In če bi poznali naše toplice, ne pošiljali bi bolnikov svojih zaradi nekaterih in že skora) navadnih bolezuij, kakor rheuma, putika, katari itd. zdravit se v daljne, tako zvane »svetovne" kopeli. — "VVariim in die Weite schvveifen! — Jedini gospod dr. Thurnvvald v Ljubl)ani, ki je več let bival v naših toplicah kot vojaški zdravnik, pošilja bolnike sem; ta je pa tudi jedim zdravnik na Kranjskem, ki naš:h tuplic zdravstveno moč dobro pozna. Zdravniki tako zvanih svetovnih kopelij pohajajo vsako leto naše zdravnike ter jim kličejo njihove toplice v spomin. — Na naše toplice nihče ne misli. — Predaleč je ta kupelj od železne ceste oddaljena, pravite. Kaj še! Še pred 4 leti Bte se v Krapino ravno tako daleč in še dlje vozarili, uego je sem do naših toplic. Iu koliko dražje živite v druzih toplicah, ki nemajo kar nič boljšega učinka na vašo putiko ali vaš rheuma v nogah ali v rokah, kakor našel Najmanj petkrat toliko zapravite tam za sobe, jedi in pijače, kakor vas stane vožnja z najboljšim vozom v naše toplice in življenje v njih. Toplice te so pač domaČe in tuje, tuje so pač tuje! — No, tudi življenje v teh domačih toplicah bi postalo drugo in dal bi se tudi tukaj Dapraviti kom-fort tako zvanih svetovnih toplic, ali v to treba najprej, da pride v toplice mnogo, mnogo ljudi j. Toplice naše so last kneza Auersperga. Ta ima toliko dohodka od drugod, da pač ne misli na dohodke teb toplic. V drugih, v privatnih rokah bi te toplice drugače uspevale, kakor sedaj. Reklama je sploh velika, posebno pa glede toplic, torej treba i za naše ukreniti nekaj. Voda je v naših toplicah izvrstna in toliko je je, da se ljudje lahko v treh velikih bazenih kopljejo; že 200 let jo rabijo Dolenjci — ali premalo se opozarjajo nanje bolniki. Toplice in posebno toplice take zdravstvene moči, ko naše, so tudi ponos cele dežele. Vsakemu deželanu bi moralo na tem biti, da se n. pr. pre-mogokopi, toplice v deželi povzdignejo. Po njih pride denar v deželo, narodno bogastvo rase, ves ugled dežele postane drugačen iu bolj znamenit. Lastnik teb naših toplic živi na Češkem, ali na Dunaji, on ne bo storil ničesar za njih p ivzdigo na boljše. — Storimo pa mi, kar moremo. Posebno Vi, g. zdravniki, in ti, naša žurnalistika! Največ pa zamorete Vi, g. zdravniki, za večji promet v teh naših dolenjskih in jedino znamenitih toplicah kranjske dežele storiti s tem, da pošiljate Vaše bolnike sem, mesto v druge toplice z jednako vodo. Pa tudi vsak rojak, ki mora iskati zdravja po toplicah, naj se spomni tega našega domaČega bisera. Iu biser so te naše toplice! Hvaležen sem jim iz dna srca, zakaj imel sem hud rheuma in iz lečile so me, a zahvalen jim je marsikateri, ki je z bergljami prišel sem, a odšel brez njih. Domače stvari. — (Knezoškofova izjava.) Preuzvišeni gospod dr. Missia ostavil je škotijski svoj preBtol, odložil pastirsko palico in vzel v maziljeno roko bojno koplje. — Duhovniki Ljubljanski čestitali so preuzvišenemu knezoškofu za njegov god in on je pri tej priliki slovesno poudarjal solidarnost svojo z najradikalnejšo frakcijo duhovščine kranjske, katera žrtvuje svojega pastirja političnim težnjam i domovino i narodnost. Ta govor je znamenit, kajti preuzvišeni goBpod kuezo-škof i /.javlja, da je po njega prepričanji srednja pot najslabša pot in da je proti njemu, kdor ni ž njim. Za danes ne bodemo tega govora nadrobno pretres o val i, uego ocenili ga bodemo skupno s „Slovenčeviini" ekspektoracijami o našem domačem prepiru, s katerim je ta govor v zvezi, ne samo po vsebini, nego tudi po obliki, kateri se pozna, da je bilo pri sestavljanji več sotrudnikov. Le toliko bodi povedano, da se mi s politiškimi nazori preuzvišenega gospoda knezoškofa ne bodemo nikdar spravili, kajti prepričani smo, da so našega naroda naravuemu napredku na škodo Ako pa končuje preuzvišeni gospod svoj govor z lepo frazo, „da se bode narodu slovenskemu vedno prav dobro godilo, ako ne bo imel hujših sovražnikov, nego je on", pristavljamo temu le jedno: gorje narodu slovenskemu, ako se bode v njem uku-r e n i n i I narodnostni iudiferentizem preuzvišenega gospoda knezoškofa Lj ubij anskega! — (Volitev deželnega poslanca na Gorenjskem.) V zadnjih ,, Novicah" prijavlja ne kot kandidat za mesto deželnega poslanca kmetskih občin gorenjskih na mesto umrlega dr. Poklu-karja tajnik kmetijske družbe g. Gustav Pir C. Nasprotni kandidat mu bode kakor čujemo g. župnik J. Mesar. — (Slovanski g o s t j e.) Za nekaj dnij mudita se v uašem mestu cdličnn ruska gosta, g. Peo-dor Sigel, profesor zgodovine slavjanskega prava ua univerzi v Varšavi, iu g. Alekskauder Ivanovič Smirnov, profesor iu redaktor Filologifcnega Vestuika v Varšavi. Ogledati si hočeta znamenitosti našega m esta. — (Družba sv. Cirila in Metoda) prejela je te dni od Dunajskih vseučilišč-uikov letošnji sedmi dar v znesku 10 gld. 9 kr. Gospod neumorni pošiljatelj, čegar ime ostani na njegovo izrecno, vsekako oBkromnost kažočo željo, prikrito, piše nam: „Poslana svota se je nabrala v družbi slovenskih velikošolcev, katero jo počastil tudi gospod iz domovine, ki je blagovolil podariti 3 gld. v to isto svrho — dne 6. julija kot „Ci rilo v dar" — za društvene namene." — Čast, komur čast, in v tem slučaji gotovo vrlemu gospodu in zavednim slovenskim Dunajskim visokošolcem! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Iz Novega mesta) nam piše prijatelj: „G. urednik! .Slovenec* je oni dan v notici pisal: Biskup Strossmajer je prišel v Slatinske toplice. Ako „Slovenec" piše kaj o kranjskem škofu, pravi: milostljivi knezoškof so osrečili nas, ter nas nagovorili; — so prišli sveto birmo delit — torej ne: je prišel, ko Strossmajer." To je tudi znamenje Časa. — (Nehvaležnost je plačilo sveta.) Kakor znano, spisal je neizogibni prof. dr. Gratzv knjižico „Die Jugendspiele", katero je osebno prodajal po 50 kr., a Giontini jo prodaja po 20 kr. To knjižuro je sedaj osmešil dr. G. Hergel v programu komunalne višje gimnazije v Mosteh (Briix). Gratzv je svoj spis „preplankal" iz sledečih knjig: Eitner, Die Jugendspiele; Spielcommission zu Eis-leben; J. C. Lion, Ordnungsiibungen in iz vad-benika (Exercierreglement) za ces. in kr. pehoto. Najpraktičnejši pedagogi zahtevajo k večjemu štiri igre, a Gratzv vse! — Dr. Hergel poudarja, da se mora telovadbeni prostor razločevati od deškega igrišča in še bolj pa od vojaškega vadbenišča (Exercierplatz). „Auf dem Spielplatz muss der Geist ungebundener Frohlichkeit herrschen, vviihrend im Turnen militiirische Strammheit und auf dem Exer-cierplatz unhedingter Gehorsara und strenge Man-neszucht verlangt vvird". Tako sodijo pametni ljudje o dr. Gratzy-jn, a deželni šolski svet kranjski je dr. Grutzy-jevo delovanje nagradil s 100 goldinarji! In kaj je dr. Gratzv na to naredil? — Napisal je dve poli obsežno pritožbo na deželni šolski svet, da je taka nagrada „schmachvoll !", ter zahteva za prihodnje leto 200 goldinarjev! In kaj je odgovoril veleslavni deželni šolski svet? — Prošnjo je jednostavno odbil! Naj bi se pa s I o-v e n s k učitelj kaj tacega predrznil, to bi ga bili potipali z debelim prstom! — (Izlet „Sokola Ljubljanskega" v Kamnik) v nedeljo 2. avgusta bode, kakor se kaže, prav sijajen in lep. Gosp. J. Paulin priredil bode za udeležnike poseben vlak, ki se bode odpeljal iz Ljubljane ob polu 2. uri popoludne in iz Kamnika se vrnil po 10. uri. Udeležbo so zagotovila vsa kamniška narodna društva: Pevsko društvo „Lira", gasilno društvo z godbo in čitalnica. Pri ljudski veselit i bode tudi javna telovadba vrlih naših Sokolov. Gotovo je, da se bode s sodelova-vanjem tacih faktorjev razvila prav lepa in živahna ljudska veselica. Natančneje poročali bodemo v prihodnjih številkah. — (Abiturijentska razhod na veselica) v čitalnici Ljubljanski obeta biti jako zanimiva. F. S. Vilhar, sloveči naš komponist, zložil je uprav za to veselico krasno himno: „Slovenec in Hrvat". Domači naš najvrlejši glasbenik gospod A. Foerster ugodil je tudi proSnji ablturijentov ter jim poklonil izredno lep osmospev: „Življenje". Na abi-turijentski besedi presenetili bodo abiturijeuti slavno občinstvo s tambuiicami, katerih glasovi bodo pri tej priliki prvič zadoneli javno v Ljuhljaui. Vopured obsegal bode razven sviranja vojaške godbe in učinka polnega moškega zbora „ Vodnikovega venca" tudi še izviien dramatičen prizor „Na gospesvet-skem polji", za kateri se bode priredilo prizorišče kolikor mogoče pa naravi z gnspesvetskim stolom, tem jako imenitnim spomenikom tužne slovenske zgodovine. Cisti dohodek namenjen je v korist družbi sv. Cirila iu Metoda, društvu, kojega potreba in neprecenljiva važnost za obstoj slovenskega naroda se vedno bolj kaže, pod katere praporom si podaja duhovnik in posvetniak bratsko roko in z združenimi močmi stoji na braniku proti navalu smrtnega nam sovraga, ki preti ugonobiti našo ua-rodnost. „Dulce et utilo" je ahiturijentsko vodilo J tudi v veselji naj se ne pozabi trpečega brata, temveč mu briše solze s trpečega lica in skuša mu — kolikor je v vsakega moči — lajšati mu pretežko življenja pezo, ulivati mu v pekoče rane hladila, da mu uteši hude bolečine. Natančen vspored priobčimo v jedni bodočih številk. — (Tamburaški zbor „Sokola Ljubljanskega") osnoval se je po raznih ovirah Iti napreduje prav vrlo, ako se jemlje v poštev kratka doba njegovega obstanka. Ker se je osnovala tudi šoia za tamburaše, mogoče je članom „Sokola" še vedno pristopiti in naj se oglase v to svrho pri učitelju tamburaške šole in odborniku „Sokola" Jo- hipu No Iliju. Skupne vuje bo vsak ponedeljek in Četrtek zvečer ob 8. uri v „Sokolovi" sobi v Knežjem dvorcu (Fiirstenhof) v Gospodskih ulicah. Za pozneje si je odbor .Sokola" že oskrbel dobro, domačo, mlado učiteljsko moč za praktično tamburanje, ter se bodo dotične skupne vaje pričele tekom bodočega meseca. Odbor .Sokola" omislil Bi je prav krasno izdelane tambure za zbor 11 tara-buraSev iz Zagreba. Ker je tambura v sorodu z go8limi, guitaro in citrami, Be je je posebno lahko naučiti onemu, ki igra Že kateri izmej imenovanih instrumentov. Na take nove priglasivše se člane, ali take, ki žele postati člani „Sokola", se bode posebno ozir jemalo pri vsprejemu v šolo tainbu-rašev, katera ima nalogo, vzgojiti moči za eventuelno poninoženje zbora na viš|e število izvršujočih članov. — (Premeinbe v odvetuištvu.) G. dr. Tem nikar, odvetnik v Slovenjem Gradci, preseli se v Kamuik ; gosp. dr. L e š č n i k , od-vetuik v Sent Lenartu v Slov. gor., v Škofjoloko. — (0 s o b n a vest.) Predsednik pomorski oblasti v Trstu, baron Albert p 1. Glanstutten sel j« v pokoj. Ob tej priliki izreklo se mu je Najvišjo zadovoljstvo. Na njega mesto pride mini-sterijalni svetnik v trgovinskem ministerstvu, Frnst Becher. — (Glas iz občinstva.) Ljubljanska okolica je znana zaradi lepih svojih šetališč. A marsikateri šetalee izogne se rad velikemu curku in zahaja v manj obljudene, a zato ne manj lepe kraje. Mej take se šteje pot za gradom od starega strelišča naprej, kjer so se mestu nekdanjih murb nasadila nova drevesa, da je pot prijetna in se gre lahko v senci do Gruberjevega kanala. Razgled na planine je prav lep in šetnja prav prijetna, le jedno se pogreša, to so klopi, ki so nekdaj bile tam, a zdaj jih ni več. Ce bi se tam napravilo par novih klopij, ustreglo bi se prav zelo marsikateremu, ki šeta na tem kraji. Nadejamo se, da se bode ustreglo tej skromni želji — (Nevarna doslednost.) Iz Št. Petra na Krasu nam poroča naš poročevalec nastopno: Včeraj zamudil se je brzovlak št. 801 za 8 minut; uzrok temu je, da je na tiru med signalom in postajo Bistriško ležal velik kamen, kateri bi bil vlak gotovo iz tiru vrgel, da ga ni strojevodja še pravočasno opazil in vlak ustavil To je zdaj v malo dneh že tretji slučaj, a vsakako je čudno da ni železniški paznik niti žandarmarija ni zasačila dotičnika ki to dela. Med uradniki je prepričanje, da dela to neki od službe odstavljeni bivši železniški sluga. — (Iz lieic h e n bu tg a:) C. kr. deželni šolski nadzornik g. dr. Konrad Jar z inspiciral je dne 20. t m šolo v Loki, dne 21. dopoludne čveterora/i ednico v Sevnici, popoludne v Uei-chenburgu, odkoder ho je odpeljal z večernim vlakom v Brežice. Spremlja ga c. kr. okrajni šolski nadzornik g. B. Ambroži C. — (Letno poročilo čveterorazredne deške Ijud. šole v S k o f j i Loki) prinaša kot uvod „Nekoliko črtic iz zgodovine Škofjeloške deške šole" sestavil Friderik Kramar, v kojem pisatelj podaja nekatere zanimive zgodovinske črtice. Na šoli poučevalo je 6 učiteljskih moči, namreč nadučitelj in vodja šoli, 3 delin. učitelji in dva duhovnika za krščanski nauk. V štirih razredih bilo je početkom leta učencev, koncem leta jih je ostalo 301. Za višji razred nesposobnih je bilo 87, neklasifi-kovanih lit). Za prestop v srednje šole se jih je oglasilo -Ili. Šolska kronika navaja važneje dogodke. Dobrotniki .šole so pripomogli, da se je izdelala Obleka 90 ubogim šolarjem, za kar izreka šolsko vodstvo najtoplejo hvalo vsem, ki so pripomogli k izvršitvi blagega dela. — (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila iu Metoda za Ajdovščino iu okolico bode imela — kakor smo Že poročali — v nedeljo 26 t. m. občni zbor ob 4. uri popoludne, v prostorih rokodelskega društva v Ajdovščini. Dnevni red: 1. Pozdrav načeluikov. 2. Poročilo tainikovo. 3. Polaganje računov. 4 Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi n ačelništvo. — (Iz s p od nje okolice Tržaško) piše se „Hdinosti" : V zadnji številki smo omenjali protesta skupnega Barkovljanskega ljudstva proti magi-stratni nakani, da bi se v novi cerkvi, ki se ima tam zgraditi, italijanski propovedovalo. Vredno je, da o tem še naslednje pripomnimo: Župljani, spadajoči pod Iiarkovljansko občino, podpisali so lepo svoto več tisoč goldinarjev v podporo gradnje na- meravane cerkve. Sedaj se pa čujejo po selu odločni glasovi, da se ne izplača niti jednega samega novčiča, ako bi se res hotelo v novi cerkvi italijanski propovedovati. — To je pač odločen čin, kateri nam zopet kaže rodoljubnost Barkovljanov. — Zadnjič se je tudi omenjalo, da je v Barkovljah okoli 100 Italijanov, ter da je mej temi do 40 % podanikov bližnjega kraljestva. Danes nam je pa še pristaviti, da se število italijanskih podanikov koncem meseca avgusta skoraj popolnoma poizgubi. — Vsled odprave proste luke opuste se skoro vse Iiarkovljansko raznovrstne tovarne, v katerih delajo ti ljudje. — In če še računimo, da prebivajo nekateri domači Italijani le po leti v Barkovljah — in če povemo, da znajo nekatere italijanske, v Barkovljah stalno nameščene družine, dobro slovenski — moramo pač izprevideti, da bi bila italijanska propoved v Barkovljah uprav tako potrebna, kot jim je potreben — tamošnji znani nebodi-gatreba. — (Otroški vrt v Pevmi) na Goriškem končal je te dni svoje šolsko leto z malo konecletno skušnjo. Navzočni so bili načelnica ženske podružnice gospa Premrov z nekaterimi odbornicami, za-stupuiki moške podružuice, g. vikarij iz Podgore Golob, več gospa, gospodičin in gospodov iz Gorice ter mnogo starišev. Otročiči so lepo odgovarjali iz nazornega nauka, pokazali so nam, kako lepo in ob jednem koristno se znajo igrati, kako znajo moliti, deklamovati in peti. Jedna deklica poklonila je s primemo deklamacijo gospej načeluici šopek cvetlic. Ko so se otroci še po svoje poigrali v pritlični sobi, razdelile so im gospa načeluica ter gospodične odbornice v spomin lepih podobic in vsakemu otro-čičku po jeden maslen kolač. S cesarsko pesmijo bila je skuSnja končana in šolsko leto sklenjeno. — (Nesreča.) Pretekli teden sekal je posestnik Janez Prijatelj v Ostrežu v gozdu bukovo drevo, ki je padlo tako nesrečno nanj, da je bil težko poškodovan na trebuhu. Umrl je malo ur pozueje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Be lig rad 24. julija. Kralj Aleksander javil pred odhodom očetu Milanu, da bode prišel v Pariz in šel ž njim v toplice. Pariz 24. julija. Potrjuje se, da bode o zadevi brezdiranega smodnika sodišče ustavilo daljno preiskavo. Canet hoče tožiti liste, ki so ga napadali. London 24. julija. Pristaš Gladstona, Brund z 3979 voljen poslancem. Konservativec Doncan 3719 glasov. Konservativna stranka zgubi jeden sedež. Dunaj 25. julija. Uradna „WienerZtg." objavlja finančno postavo za 1. 1891, kakor izjavo glede jednoletnega podaljšanja odpovednega obroka za trgovinsko pogodbo z Italijo. Dunaj 25. julija. Nj. Velečanstvo počastilo nadškofa Angercrja povodom petdesetletnice posvečenja v duhovski stan jako mi-lostljivim lastnoročnim pismom, v čestitki toplo priznavši odlične zasluge njegove za cerkev, prestol in državo želeč mu še daljnega uspešnega delovanja. Razne vesti. *(Mejnarodna glasbena in gledališka razstava) ki se bodoče leto odpre pod pokroviteljstvom nadvojvode Karola Ludovika na Duuaji, bode jako zanimiva. Skoro vsi znaineniteji konser-vatoriji, muzeji in gledališča iu mnogi nabiralci jako interesantnih objektov naznanili so že svojo udeležbo. Zgradbo velicega mejnarodnega gledališča pričeli bodo te dni. Ob jednem bode tudi kongres vojaških godb, katerega se bodo udeležile skoro vse države. Zastopnika francoskega in angleškega odbora prideta te dni na Dunaj, da se udeležita posvetovanj ekseku-tivnega odbora. * (Učno izpričevalo kralja.) Srbski uradni list objavlja učno izpričevalo kralja Aleksandra, ki je od 1. do 20. t. m. delal letne izpite s prav izvrstnim uspehom. Predmeti so bili: Vero-uauk, geometrija in algebra, fizika in kemija, zgodovina srbska, nauk v orožji, taktika, splošna zgodovina, latinski, nemški, francoski in angleški jezik. * (Tekoč kisik.) V Krakovu proizvedel je proiesor dr. Alszevski v navzočnosti mnogobrojnih udeležoikov šestega kongresa poljskih naravoslovcev in zdravnikov 200 gramov tekočega kisika in razkazoval njegova svojstva. * (Gospod Leo plem. Mattoni,) prokurist GiesshUblerjeve trgovine s kiselino, poročil se je z gospodično Berto Knoll, hčerjo tovarnarja A. Knolla v Fischernu pri Karlovih varih. * (Električno razsvetljena cerkev.) V Weissenbacba zgradili bodo novo katoliško cerkev ki bode električno razsvetljena in imela kurjavo na cevi. Zgradbo, ki je pod pokroviteljstvom cesari-činje udove Štefanije, omogočil je tovarnar baron Pittel. Za nabavo notranje oprave priredila se bode efektna loterija, za katero so dali dragocene dobitke razven pokroviteljice mnogi člani cesarske obitelji. * (A f r i š k a p o t o v a I k a.) Američanka French Sheldon vrnila se je s svojega potovanja po Afriki. Bila je mej drugim tudi na gori Kilimandžaro. Na povratku padla je pri Pangani precej visoko in se težko poškodovala. Njeno zdravje je torej v resni nevarnosti. * (Konj in bicikel.) Zanimive poakušnje imeli so te dni v Berolinu. Vodja vojaške telovadnice major Briks odločil je v to svrho več častnikov, ki pohajajo vojaško telovadbo. Imeli so na konji in na biciklu donašati poročila iz raznih krajev v Berolin. Proge so bile dolge po 37 in 50 kilometrov. Jezdeci prišli so splošno prvi a le malo prej nego biciklisti. Na najdaljih progah po 50 km. jezdila sta dva konjiška častnika proti trem biciklistom, katerih jednemu se je stroj polomil mej potom. Ostala dva prevozila sta progo v 210 in 215 minutah. Konjika prišla sta 7 minut pred prvim kolesarjem. Na celi progi jezdila sta samo 15 miuut v koraku. * (Proti nezgodam v balonih.) Neki Korzikanec, iznašel je „gotovo sredstvo", da se preprečijo vse nezgode z baloni. Tudi v tem slučaji bi se obneslo, da se balon razpoči in izgubi ves plin. Francosko vojno mininterstvo vsprejelo je že pred nekaj časom iznajdbo. Vender hoče izumitelj svojo tajuost v kratkem javno razglasiti. Narodnogospodarske stvari. Trgovska in obrtniška zbornica. IV. V. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je mestni magistrat vsled vloge črevljarske zadruge v Ljubljani prosil zbornico, da bi se izrekla o vprašanji. Če so trgovci s pozauientirskim, drobnim in norimberškim blagom opravičeni tržiti z moškimi, ženskimi in otročjimi črevlji. Za odločitev o tem vprašanji je po mnenji odsekovem merodajen kupčijske dvorne komisije dekret z dne 11. julija 1818. 1,, št. 7032, ki je bil z gabernijalno odredbo z dne 28. julija 1818. leta, št. 8749, naznanjen c. kr. okrožnim uradom in se nahaja v ilirski provincijalni zbirki zakonov v V. dodatnem zvezku, v letniku 1818, 1. na strani 440. Ta dekret, ki razpravlja vprašanje, kateri trgovci smejo prodajati črevlje in škornje, slove tako-le: „Vsled mnogih vprašanj, če imajo in kateri trgovci imajo pravico prodajati črevlje in škornje, v katerem oziru se doaedaj po raznih pokrajinah ni postopalo po jednakih načelih, ter tudi vsled mnogih pritožeb črevljarjev pa trgovcev je Njegovo Velečanstvo blagovolilo potrditi z Najvišim odlokom z dne 23. junija 1818. I. načelo, katero je postavila visoka kupčijska dvorna komisija in ki slove: Črevlje in škornje, kot predmet spekulativne trgovine in kot blago, ki je dovoljeno v prometu, je sicer dopuščeno prodajati tistim trgovcem, ki imajo posebne trgovske pravice, pa le, če spadajo črevlji in škornje res mej tisto blago, za katero imajo pravico, in potemtakem smejo tudi galanterijski trgovci prodajati le svilnate'in vezene, nikakor pa ne tudi usnjenih črevljev, toda onim trgovcem, ki imajo splošne trgovske pravice ter Bineio, kakor prodajalci meševitega blaga zunaj glavnih mest, prodajati vse dovoljene reči, ni moči prepovedati prodajati črevljev in škorenj ravno tako ne, kakor jim ni zabranjena trgovina z rokavicami, klobuki, strugarskimi in pozamentirskimi izdelki itd." Ta dekret priznava torej pravico, prodajati črevlje in škornje, le takim trgovcem, ki imajo posebno dotično trgovinsko pravico ali splošne trgovinske pravice ter smejo, kakor prodajalci meševitega blaga, prodajati vse dovoljene izdelke. odsek meni, da ne smejo niti trgovci z drobnim in uorimberfikim blagom niti trgovci s pozauientirskim blagom prodajati črevljev in Škorenj na podlagi svojih trgovinskih pravic. Kar bo tiče prodaje z usnjem obšitih in s podplati podšitih črevljev iz sukna, klobučine ali druge tvarine, osnovana je po mislih zbornice tudi ta pritožba črevljarjev. Nasproti pa se odseku trgovina s klobuci na-stimi obuvali, ki neso obšita z usnjem niti nemajo usnjenih podplatov, in tudi trgovina s copatami, ne vidi vtikanje v obrtne pravice črevljarjev, ker neBO črevljarski izdelki. Odsek zatorej predlaga: Častita zbornica naj se izjavi do mestnega magistrata v omenjenem zmislu. — Predlog je bil vsprejet VI. Gospod zbornični svetnik Jarnej Žitnik poroča o vprašanji, ki ga je sprožila neka obrtniška oblast, če smejo kramarji in trgovci b poza-mentirskim in modnim blagom prodajati moške klobuke iz klobučine. Ker po muenji odBekovem taki klobuki ne spadajo mej modno blago, še sedaj mo-rodajni dvorni dekret z dne 20. februvarija 1822 klobukov iz klobučine ne prišteva mej blago, s kojim smejo kramarji tržiti in ker klobuki iz klobučine nič vkupnega nemajo s pozamentirskim blagom, predlaga poročevalec po kratkem utemeljevanji: Zbornica naj se v omenjenem smislu izjavi. — Predlog je bil vsprejet. Zavarovalne stvari. „ANKER", društvo za zavarovanje na življenje in rente na Dunaji — katero posluje Že 83 let in je dobro znano tudi tu, — pridobilo si je po svoji solidoosti ne samo v avstro-ogerski monarhiji, nego v vsej Evropi in celo v prekmorskih deželah vsestransko zaupanje — Malokatero društvo more s takim zadoščenjem kazati na izborne svoje operacije in sijajne bilance, kakor baš društvo .ANKER"- „ANKER'-jevi zavarovanci deležni so tudi društvenega dobička, in sicer dobivajo od čistega dobička 75°/0 pri zavarovanji na smrt in na dožitje, — pri zavarovanjih na kapital pa 85%. tako, da je pri prvih zavarovancih iznašal ta dobiček 25% letne premije, pri zavarovanjih na kapital pa je iznašal ob izplačilu 30 do 40% zavarovane vsote. — Ta zavod priporočati je torej najtopleje vsem obiteljim in onim, kateri se žele zavarovati na življenje ali naložiti kakov kapital. Šesta velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku dne 23. julija se je tako sijajno izvršila, kakor še nobenkrat doslej; razvila se je uprav v pristno narodno slavnost, katera bode vsem skupščhiarjem in Udeležili-kom izvestno ostala v trajnem najboljšem spominu. A tolik sijaj so dosegle le združene moči. Preprijetna dolžnost nam je torej iskreno zahvaliti blagorodnoga gosp. župana Josipa Močnika iu mestno starešinstvo, slavnostni odbor, domorodne gospice, ki so udeležence okrasile s cvetnimi šopki, slavna narodna društva: „Liro" za krasno petje, veteransko in ognjegasilno društvo z godbo, vse prečastne meščane, ki so tako bogato okrasili svoje hiše z zastavami ter dejansko pokazali, da je Kamnik uzorno slovensko mesto. — Istotako nam je zahvalit i prcčastiti dekanijsko - župni urad in vekčastito predstojuištvo oo. Frančiškanov za službo Božjo. Vsem kličem z ginjeniin srcem: Bog plati! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 24. julija 1891. s Auatlierinova nslua vođa in zobni prašek s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz USt. Jedna Hteklenicft ustne vode volja 40 kr.; ledna Skatlja aobuega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 19 6 k atol i samo '2 gld. (81—99) Lekarna Piccoll, „pri angelju", v LJubljani. Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. Listnica uredništva: Gosp. pofiiljatelju notice „P a l i c a v so 1 i" v K. r a uji: Ker nam je o isti zadevi, o kateri nam Vi poročate, došcl obširen dopiB, katerega priobčujemo danes, ustreženo je 8 tem tudi Vaši želji. Gosp. Dr. v Cel j i: Za danes došlo prekasno, pora-biuio prihodnjič. Uraženi želji ustreženo. Tujci: 24. julija. Pri Malici: Terpotic iz Trbovelj. — Žura a Snoi-nika. — Ple\va li lglavo. — Krisch iz Prage. — Kupler iz Kočevja. — Križ iz Tržiča. — VVeiss, Brust, Ernst, Fi-acher, Eisenzopt', Hrust, Pezdirc z Dunaja. Pri slonu ; Pollak, Mandl, Schnabl iz Trsta. — Schlosingor iz TVmošvara. — Zavorzol, Valentincig z Dunaja. - GroHsiuau iz Stuttgarta. — Dr- Pirnat iz Zatičine. — Begal i S i/. Rakek*. — VVanic s Krškega. — Hersog iz Št. Petra. — Sniirnow, Siegel iz Varšave. - Hakovic iz litre. - ■ FIolzlo iz Cerknico. Umrli so v IJiibljaui: V deželni bolnici: 22. julija: Mihael Rajda, gostač, 77 let, marasmua. Matija Sigmuud, kajžar, 60 let, ervsepelas. Meteorologično poročilo. (Jas opazovanja §tanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Ncbo I krina v mm. 7. zjutraj 7.'*5'2 mm. 2. popol. j 734 6 min. 9. zvečer 734 8 ram. 180° C 17 8" C 18 0° C si. svz. si. lah, si. zah. dež. obl. dežja. Srednja temperatura 17'9°°, za 1-7° pod normaloin. XD"CLria^sfe£L borza dne 25. julija t. 1. (Izvirno telc^ratičnu porodilo.) včeraj — pHpiriiH renta Srebrna renta Zlata renta . 5°/0 raarcna ronta . Akcijo narodnu banke Kreditne ahcije. London .... Srebro...... Napol....... C. kr. cekini .... Ni m:hI' ■ marke . . . gld. 98-76 , 92 8» . m 7fs , 103 25 n 1025 „ 2*3- n ima 9*84«/, , ft*89 n7 -85 — 9 r>7 92»/i Namesto vsake druge objave. (620) Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, pri-jatoljem in znancem prežalostuo vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra in unukinja IVANKA MRAK danes opoludne, po neizrecno mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče in prejemal prvo bv. obhajilo na smrtni postelji, v 10. letu svoje dobo mirno v gospodu zaspala. Truplo predraga ranjke ae bode v ponedeljek dne 27. julija t. 1. ob 4. uri popoludne preneslo iz žalostinske bile, Streliške ulice 61. 8, k večnemu počiku k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farui cerkvi pri sv. Petru. V Ljubljani, dne 25. julija 1891. Anton Mrak, c. kr. računski oficijal, oče. — Ivana Mrak, mati. — Ivana Keber, stara mati. — Antonija i u Zorka Mrak, sestri. GLAVNO SKLADIŠTE KISELINE kateri jo kot zdravilni vrelec že več ato let na dobrem glasu v vseli lioleznih ililml in prchnvll. pri protinu. želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-I.5-6) boleh: in mej nosečnostjo. Najboljša dijttttitM in omitfiJU pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Kurja očesa (bradavice) je moči odpraviti v osmih dneh povsem, bolečine pa v nekaterih urah po nrabi dobroenanega prilepka Karla Benoita v Merann na Tirolskem. Zavitek itanr 15 kr. Naročilom po pošti priložiti je ."> kr. za poštnino. Zaloga v Ljubljani pri g. H- L. ™4—3) XDo"bor in trajen postranski zaslužek daje podjetna tvrdka osebam, ki mnogo pridejo v dotiko z obCinstvom. — Ponudbe vsprejme iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskega Narodu". (610) Nekaj za lovce! \'it prodaji tuiaiu šest lovskih psov starih po dva meseca Mati je „feruiač" in aportira, oče je „brekiru prve vrste. Franoe 22Irž;l6 lovec Snebei'ške graščine, pošta Stari trg (610— 1) pri Itakeku. V nedeljo, dne 26. julija t. I. bodi na vrtu gostilnice „Pri Kraljici" v Št. Vidu nad Ljubljano VELIK KONCERT slavne vojaške godbe c, in kr. 17, pešpolka baron Kuhn. /. !%••«• oh ."> . liri |» o pol n iln i'. I HtopuiiiH 2« kr. Otro*! lO kr. K obilni udeležbi v»W prespoštljivn (G08—2) I£v£- Tcmec. Pri neugodnem vremenu Izostane koncert. Gostilna „pri zlatem sodčku" na Žabjaku. U šojam se naznanjati slav. občinstvu in prejšnjim častitim gostom, da sem prevzel staroznano gostilnico pri zlatem sodčku in da isto zopet, otvorim z denaSnjim dnom. Točil bodem pribtna vina dolenjska in hrvaška, Kozlerjevo pivo, ter stregel z okusnimi in cenenimi gorkimi in mrzlimi jedili. V prijazni mnogoštevilni obisk se priporoča B spoštovanjem J"a,3so"b So dej (618) I nli*iir. Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne združeni pivovarni Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu (173 -20) U Klolodvorslce ulice št. 2-3= pritlično kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj v sodčkih in steklenicah najboljše vrste vedno svežega piva iz zgoraj imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. W~ Va vprašanja odgovarja točno ln frankovano. ~Wm 5& W ANDR. DRUŠKOVIČ trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo Toogrefto ZStlogro štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., Mploli VMegtt v to atrolto Npuriitj*"'*'}?" blu^it. I^iz^e (4 is—-12) vodne pile in žage in iiajceneji pri Antonu Obrezi, ta.pocipa.pjl (454-io) v Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4. IVovo, fiii<» Iu moriio blago. "IpV St. 14.193 (611—2) Mestni magistrat Ljubljanski ima n a prodaj 3 prodajalnice v poprej Gale-tovi hiši, na Mestnem trgu št. 2. Kupci oglase" naj se in izrotV ponudbe svoje pri mestnem stavbinskem uradu. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne 22. julija 1891. Kvvizdov korneuburski redilni prašek za konje, govejo živino, ovce. Tii praSok rabi so v vsoh vefijifa hlevib a najboljšim oipehom Iu akoraj itirldeaet let, osobito kadar Sivin* aie Ire ali kadar slabo probava. PraSek zboljša in mnoii mleko ter kropi izdatno odporno silo živali prnti kuznmam. Cena za 1 , zivitek 70 kr.. 1 zavitka 35 kr. Pristno blago ima zgorenjo znamko ter se dobi v vseh lekarnati In špecerijskih trgovinah avstrijskih in ogrskih. Po posti raipoallju vsaki dan / glavne zaloge: ■•'ran .1. livvizclu C. in kr. avstrij ■■< kr romunski založnik, okrajni 6 tokar v E^orneuburini pri l »nno ji (184) ITfiHIlTillnll IBK1 Paientovane in n«*posko *r«'«lNtVO BK likanji- /Klovni. N«» <-«'iii>i«> <>il ..i i ni ili barv tor fct* m- l/pn-ntene niti ho pohabijo po vremenu, n<>u«» oatanejo \.-i jiii moči |»riM-»'uiti l x sdravstvenega *tu- lisci, — < • iiU'. [inu pili i i i/pm ruihi ni ir/.o rr 4 iloh«' hv ziinIoh) iu friiukovano. — Zaboj za pOBkll§u|u I HO kr. (32'.' S) Zastop za. IEZreiri.j©lc©: F. P. Vidic & Oo, v Ljubljani. EOUITABLE zveznih držav zavarovalno društvo ia življenje v Koaeiii lorhii. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. „Equitable" je prvi in največji zavod za zavarovanja na življenje na svetu, zakaj to društvo ima največ zavarovanj, I. 1890 sklepa znova največ zavarovanj. 1.1890.......... dobiva največ premij, I. 1890 . Vsi zakladi iznašali so 31. decembra 1890 ...... Dobitka je bilo koncem I 1890 A vatri Jakim zionriiviiii......i posobna garancija je velika druAtv«*un |>alMO.a ,.*tock-liu-EI»eu** na Du- u»»ji. katera je vredna dva milijoua goldinarjev. dvajsetletnih tontin društva ,,Equitable". Podloga izplačevanja 1891. 1. A. Navadno zavarovanje za slnčaj smrti. Tabela I. gld. 1.801,656.182 „ 509,565267 87,591708 „ 298,109.361 59,351.118 Starost 30 35 4 45 f 0 B. Hupiu prrmija m.-in.-i i entorini Polira oprotfena prtmij Kid. 4f.l — gld. &78*— gld. 1230-— „ 52160 , , 1310.— „ G2G.— , 850.— , 1310.— „ 759.40 „ 10H5,— „ 165».— 948.60 „ 1387.— „ 1930,— V pošteni rodbini vsprejmć se s 1. dsem avgusta meoecs nekateri gospodje na hrano a bodoče Šolsko leto vsprejeli se bodo tudi nekateri iz dobrih hiB v popolno prealtrbl)evanje. Več je izvedeti pri gospodični Fant Tabora: v Irullki v Apltalnkla ulicah. (690-2) Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Plocolija v LJubljani, narejena t večine iz samega pristnega kineSkegn revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojčkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. (7ia—*t) Zavarovanje za slučaj smrti z 201etnlml premijami. Tabela II. 30 . 607.20 , 909.— a 1940.— 35 i 681.«0 „ 1039.— , 197<>.-- 40 „ 77i».60 „ 1204.— „ 2030.— 4f> „ 900.«0 p 1424— , 2170.— 50 „ HH7.60 i 1746,— „ 2430,— O. Zloieno dvajsetletno zavarovanje za slnčaj smrti ln za učakanje. Tabela Z. 30 35 40 4f> 50 970.60 995.80 103 KO 1100.80 1209.— 1706.— 1746 — 1H13 — 1982.— 2156.— 3tff»0.— ;i3io.— 3070.— 2950.— 3000.— Kakor svedočijo /.coraj nav<-deno Številke, osigurava tontina razven l>resplHeii«>i;» zavarovanja ta aluf*aj Ninrii tfUoni so let p<> tal b I. povrnitev v?*en prem 11 •/. s y4 rio 4"/t°/oi i"1 tabeli II. i 4V„ do 5»/,%; po tabeli X. 7. 69/t ■> kr. in ^ 2o kr. Po pošti 0 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamkn. B. FRAGNER, Praga, it. 203-201, Mala ilriRt, llkalll „pri frnem orlu". gsT* I'"'''1 raz posi 1 jatev vsak dan. "^BB KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. Svinčniki iz tovarnic: L. C. Hardmuth &. Comp. v Budejovicah; A. VV. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitokte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiran}e in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice. Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova. Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla. Dunav in aluminijska peresa. Pismeni papir snper-fini ministerski, izborno fini mi-nisterski. fino-fini za urade (surogat narejen brez lesa), srednje fini za urade, navadni za urade, super-fini dokumentni papir in konceptni, plavkasti konceptni papir (surogat, narejen brez lesa); fino melirani konceptni papir, japonskega dokumentnega papirja imitacija, tanki per-gamentni zavojni papir, pergament za ukuhnine, steklenasti in gladilni papir. Tinta najboljše vrste: tankotekoča kopirna tinta za pisarnice, Pariška kopirna tinta, vijolasta ali črna, Intenzivno orna tinta (za pisarne), izborno lina črna univerzalna tinta, uobliče va tinta, cesarska, antrnceiiska, alizarinova in av-tografska tinta in posntMiiovalna tinta za hektografe. (456—3) Pozornosti vreden stranski dohodek ki so vedno vekfia in ved let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osobe, ki pridejo mnogo z občinstvom v dotlko. Heomadeievana preteklost Je pogoj. Do- služeni žandar j i in podčastniki i maj., prednost. — Vprašanja pod „0. S. 1801" Gradeo poste restante. (84—25) Za obrtnijo išče se sodrug ki bi imel nekoliko potoviue, katera bi se jako dobro obrestovala. — Natančneje pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (480—8) V AMERIKO VOŽNJI LISTKI (13f>—24) pri ■ i1 / o/,( iiisb(> - n m i* i šli a pa-■ obi NON". Velikost viiitnic. Laboratorij 1 ^td. 50 kr. — Natančna navodila in prospekt brezplačno. Večjo pristroje, kakor tudi vse opremi1, lUiilne ploloe itd., dobiti j«» ceneno in dobro pri B- Or«>i. Trgovina b pripravami za fotografe amaterje, it"..'}—i)) -K M M M M M M «K It odda se pod ugodnimi pogoji y£ takoj v najem. „ Več se izve pri lastniku ■8) gospodo Jul. Lenassi-ju v Gor. Logatci. Naznanilo. I \mI pisano občinsko predstojnic v o na mnoga uprašanja tem potom javlja, da semenj v ponedeljek po sv. Jakobu v Šmartinu pri Litiji ni prepovedan, ter hode isti v ponedeljek, dne 27. julija 1.1. za blago kakor za živino. Občinski urad v Šmartinu pri Litiji dne 20. julija 1891. (OOP_8) Xoi*«*. Bajvečja razpošiljalnica blaga v Brno Filip TirJio, (99—23^ Zelnv trh 21. Radnička ulice 17. Hrt/.puailjii j.roti povzetju aH proilpliu-ilu : Itrt.sko^a H.ikna, metrov .110, zu t't'lu moAlco obloko, ilol.ro haio samo gh\. r>- —. llruskuKa aukuit, metrov 310, za celo moiko obloko, boljo bftšfl aumo »lil. 8-—. Hr.irtki'«a suknu, metrov U 10. za celo moško obleko, uujtiuejće l.n/.o ICUU0 Bld, 10 I BltUkCgll Hukua, iriio barve, metrov 3* 10, zadostujoč za salonsko obloko, Jaka trajno samo gld. 9'—. Metra 3, sa o^rtar, v tiajfinejiib barval, in blagnih vrntab, snmo rI.I. (1-—. Urubuuusto I.Uko za pranje (da ho snio pruti, so jatuci), v nujm.i ili Mliaih in barvali, metrov 040, za celo moško obleko samo ^1.1. 3'—. Osluin'U platnene^.i M.suknneevo l.lnKO, ki se »me prati iu v čmlovitil. u/orcil. metrov U-40, >a celo moiko oblek« mmii gld. 4"—. Ogrinjalo is sukanca, 0 e.'trtink .i .!„• . tfld. r20; čista volna 10 cctrliuk dolSO Klil. t-—; popolnoma trnu s »Vilminimi resami (kašimrski robce za žalovanje) gld. i ..o. Blago za ženske obleke V VSefa tiari ni li tkanja, izvršbah iu barvali, najnovejšo iu niijole^iint-lH'jšc zu pomladansko in polotilo S07.OIIO 1881/88. Za celo obleko, dvojno širiko, v dobri bazi 10 m gld. ;j.£>0 6-— 8-— 0 — 13 — v boljfti bal! 10 m v finojŠi bazi 10 »t v najfinejši bali, .'■i •(.. volna 10 m v v.'litim bazi, Čista volna 10 m francosko blago. Francosko blago, (sati nI), ki se sme prati, za kar so jamči. Za celo obleko, 10 metrov: v dobri bazi . . gld. 2'S0 v fini bali .... „ 8*60 v najfinejši bali 4*60 v atlasasti bazi . „ G*— Jutni zastori, turSki u7.orec kompletne dolgosti prve bazo gld. 8*60 drugo baze gld 2 50. Črni kašmir, TJiniSki zastori. saksonski izdelek, gladek, progast ali rožnat: 1 obleka 10 m, gladek gld. 450. 1 obleka 10 mi, progast gld.f>T>0 do najfin. vrste. Angleški sefiri (platno), najnncjse in najpraktičneje za domače in cestno obleke. Novo! 1 cela obleka v Ia. bazi 10 m gld. 5*80. 1 cela obleka v Ha. bazi 10 m Kld. 4 —._ z zlatom pretkani, z vele- I finimi progami iu čopi, 1 kompletna dolgost v vseb barvali gld. 450. Garnitura, 9 posteljni pregrinjali in prt iz juto. . . . gld. 350 iz ripsa ... „ 450 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40. Platneno blago kos 30 Dunajskih vatlov. Cena kosu: Rnmburiko stat vino platno. 5 četrtink široko gld. 6*60, Kumlmrški oksford, pristno barve, Ia gld. 0*50. Ibimburški oksford, pristne barvo Ila gld. 4*60. Sifon, dobre baze, a gld. 4*50, 5 50, n dolg ^Id. 1.10. Katiofas, Ia bazo za posteljni, prevlake gld. 6.—. Ženske srajce iz sifona ali močnega platna, s čipkami, <> komadov gld. 3'50. iz najboljše Rumburfike tkanino s švicarsko vezenino II komadov t;ld. ti*—. Ilustrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzorci pošljejo se na zahtevanje od vsega blaga zastonj in frauko. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatil nivo. vlačilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, resllnlce #.a Krmo. mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkainico za sadje, stiskalnice za sadje, iiierkaliiiri' zu grozdje viiiNltc sii-mti silnice« oljno stlAkniiilce, peroiio-sporni aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vinske ■esalutee« ltirtni prriimcti. sesalnice za vodnjake, krožne žage. decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnico za sladko krmo. stroji za pranje, treslice za predivo i. t. «1. i, t. d. Vse i/vrstno Izdelano, po . • . \ . s \ >1. tovnrnišb ili oen&hi ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušnjo ) Tovarna za kmetijske in vinske stroje II.. Praterstrasse 78, IG. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78. BoffMtO iliiNlroi :iiii. lil str.un iikm-im t-eniki % iieiiisi-iui. ilul: ;:iii»*-iiii i 11 MloviiiiNčiui BSiStonJ in iianlio. —H) Solidna zastopetva se povsod ocri*u.jejo. FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnostlj In jednostavnog« rabljenja se posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah /.opet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah {prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobo so v vsoh zalogah. Dobiva se v UubUani uri PRAN CHRISTOPH, i/.iiinitclj in jedini izdelovatolj pristnega svetlega laka za tla, PRAGA k BERO L IN. IVANU Ljubljani pri LUCKMANN - U. |£f Za zobe nepresežna ^ j** I. Trnkoczy-jeva voda za usta arouiatiAka, svetilna tekofina, katera ovira pohabljenje zob in odpravlja zadah nst. — Velika steklenica W kr. II. Trnk6czy-jev zobni prašek je jako obljubljen in svežilen tor dela zobe blestelo belo, a 'M kr. Navedena zdravila, ia katerih izbornost je dolto luiiofjo zahvalnih pisem, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpoSilja vsak dan po polti lekarna Trnlioczy poleg mestne hiše v Ljubljani. ifV Naročilain od zunaj zadoića so z obratno pošlo. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6c2y-ja, deželna lekarna, Saekstraise. Dunaj : Lekarna Viktorja pl. Trnkoozy-ja, npri sv. FraneiSkii'4, (ob jednom kemična tovarna), V., Hundsthurmstrasse 113. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pii zlatem levu", Vili., Josofstadtor- strasso 'M. Dunaj: Lokama dr. Otona pl. Trnkoczy ja, platz 17. ,pri Kadeekiji' III., Hndetzky-(01«—1) 66 P.1ntTA^lri 0.'J-2) Učenca kutin je. zvršil vsaj Itirirazrcdno ljudsko fiolo z dobrim uspehom, »»prejmom v »vajo trgovino m speoerlj-■.umi i.l:»u<• i" lelesnlno. (&99—2) Fran Gustin v Metliki. Največja zaloga šivalnih strojev Ljubljanu« Nizke oene. Ugodno pladevanje na obroke. — Stari stroji so zamenjavajo. Popravki se izdelajo hitro, dobro in IB) ceneno. itV(i) Pisarica za loterijo hitra pri delu in zanesljiva, vsprejmo se v nekem večjem obrtnem trgu na Kranjskem« ležečem ob južni železnici. Taka, ki je že služila v kaki loteriji ali prodaj al niči, ima prednost. — V tem istem kraji «Ia ne v saknp tudi trgovina z mešanim l>la<»<»iii na račun in dobiva prevzemnik jeden delež dobička. — Izjasnila Je dobiti v Miill«*r-j«'vl anoneiii piMitrni v IJublfaiif. (593—3) ZB1K KA domaČih ioravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. »mi tri natis. Dobiti jo v CelJI pri zalo/nitin l>ri»-gotlnu llrilMir-Jn Cena 40 kr., s pošto 4!S kr. — Na prodaj je tudi v .K atoli Akt huk var tii", pri J. (J i o n ti n i-j n in MvtlSr-ber-Jn v Ljubljani. (74—3) -.tzt Prokupcl dobe popust. r= Popravljam vsakovrstne tehtnice (vage), uteže In Wertheimove blagajnice 1.1, d. Za mnogobrojna naročita priporočam se uljndno. JOSIP FERJAN i612) Idjjttda vnlear, pole^ wv. .tnlc<»ba mosta. Pošteno dekle izurjeno v Npecerl jsUi prodajalni <-i na tleieli, vMpre|iue H*« takoj. — Kje? pove upravniStvo „ttlov. Narodu-. (614—2) ©OSU i puškar v Iforovljah (I- erhieli) nit Kornskem izdeluje in prodaja vsakovrstne novo puške iu revolverje ter vhc lovske priprave, patrone ter drugo Mtreljtvo po najnižjih cenah. — Puško so vso pre-skiiNfiie na cus. kr. IskulaVaHIfil ter /.aznaiuennvano z znamko tejra zavoda. (I7f)—41) Za izbornost blaga jamči izdolovatolj. Stare puško popravljajo so ceno. Ceniki pošti ju i o se brezplačno. Zaloga piva bratov Rcininghaus v Ljubljani. Priporočimo (688—9) izborno pivo v steklenicah potem ;fi! marčno in nležano pivo v sodih. društvo za zavarovanje na življenje, na rente in proti nezgodam na Dunaji. PoroStveni zaklad av. v. . gL 41,389.671-82 Stanje zavarovalnin 1. dne julija 1891....... „ 204,921.639-41 [zpladila do L. julija 1891 „ 82,734.828' 11 v Zavaruje na življenje v vseh kombinacijah, na doto in na kapital, katerega je izplačati o gotovi starosti, potem na rente in proti nezgodam. Vojaška zavarovanja za neslužbujoće vojake sklepajo se brezplačno. Ziivuro* uitei «lol»e mimo ni/.lte premije, katero plačujejo, t mil tlele/ dobitku« iu to pri vneli li oiuhiiiuei jali. (6i8- l> (i lavni z; za Kranjsko: J. J. Naglas v Ljubljani TO lan— (522—6) il ID ti dobe se <* i kisla voda po natriju in litiju najbogatejša in (270-32) Radgonska čista a,HcGLlI<5:n.a, Iciselica. Glavna zaloga pri «T. LININGER-ji v l.jni»i jimi. ltiinsiij* centa IiIn. nIvv. i*. Prodaja no prvotnih cenah. TrTznnsBssmnm Kmetijsko-gozdar- XA> >£>Vl891 ska Mcjnarodna razstava slik in umetnin« Poljedelstvo, vinarstvo. kletarstvo in sadjarstvo. Cvetke in sočivo čebelarstvo, svilarstvo in ribarstvo. Električka 1 Gozdarstvo avgusta I oktobra 1991 | Domača obrt|j^^^J Živinoreja Kmetijska obrt, kmetijska tehnika in staviteljstvo. Učni pripomočki in književnost v kmetijstvu in gozdarstvu. Razstav, loterija z 1001 dob. Glavni dob, v vred. 10.000 frankov, Srečka 50 kr. m sadje kino. praNce, ovee, li«»/*'. perutnino In |»mc. Izdajatelj ln odgovora! urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk ..Narodno Tiskarne 57