Chlcago, III., petek, 27. maja (May 27), 1932 mailias at »padal r«u of po«ta»a thousnalthot p/fOT C9T , • r ^f A*>AiNST .JJZM iow vv^j/vnfi /*A*M AMV 1 3AO WO*K/#t .COHOtrtoMSA NALTsm\ a /A/M/sr i [ 7)MM/ SMA&var dan vaaea a»daU la prasaiboT PROSVETA GLAS/10 SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK * • UrodaJAkl !• upravattkl ptaMll MtT E Uvadala Ara Oflaa of PubltaaUoai 8aatk Uwndala Afer *» japonska dobi la koalicijsko klan Sestava novega kabineta konča la vladno krtoo. Politični opa zovalci pravijo, da bo novi ka brnet sledil politiki prejšnje vlade Tokio, 26. maja. — Admiral Makoto Saito je aeatavil koalicijski kabinet, ki bo nadomestil prejšnjega, ki je po umoru pre-mijerja Inukai-a podal demisijo. V zadnjem momentu je bil dosežen sporazum, da general Sadao Araki ostane na svojem prejšnjem mestu kot vojni minister. Admiral Salto, ki bo začasno obdržal pozicijo zunanjega ministra, bo predstavil danes člane klibineta mikadu, da jih potrdi. Odstavitev generala Arakija kot vojnega miniatra po umoru premijerja so nekateri smatrkli za veliko zmago nad japonskimi fašizmom. Ko je admiral Saito prvič naznanil sestavo novega kabineta, je rekel, da bo general Sen j uro HayaSi postal vojni minister. Saito ni podal nik«ke-ga razloga glede izpremembe. # Pričakuje se, da bo novi kabinet vodil notranjo, zunartjo in finančno politiko v istem pravcu kot prejšnja vlada. Korekyio Takahaši, voditelj stranke Seiyukai, bo obdržal pozicijo finančnega miniatra, Ichi-ro Hatoyama pa ostane minister prosvete. Oba sta imela ti poziciji v prejšnjem kabinetu. Chu-zo Mutsuči, ki je bil prej minister za komunikacije, je postal železniški minister v novem kabinetu. , ^ * Baron Tatauo Yumamoto, pro-minenten vodja atranke Minsei-to, ki je vodila opozicijo proti prejšnji vladi, je dobil portfelj notranjega miniatra. S sestavo novega kabineta je admiral Saito končal vladno krizo, ki je nastala po umoru premijerja Inukai-a, ko je bil kabinet prisiljen na resignacijo. Ker je Takahaši obdržal svojo ]K>zicijo kot finančni minister, Izmeni to, da ne bo nobene iipremembe v vodstvu finančne politike. Nepokoj mi radarji sa Izgleda, da bodo rudarji v W. Virginiji zaatavkali, ko poteče pogodba PittMburgh, Pa. — (FP) — Tom Johnson, organizator Trade Union Unity lige, ki se je več tednov mudil med rudarji v o-koliAu Fairmonta, W. Va., kjer j«1 proučeval razmere, pravi, da l><> najbrž izbruhnila stavka, ko poteče (»ogodba med unijo in o-1« ratorji 29. maja. Pogodba do-l'* a 22 Vi centa za tono premoga, toda delovnik je bil akraj-*an na šest ur in obrat na dva ali tri dni v tednu. Kudarji ne zaslužijo skoro ni-< < sar in njihoye družine so od-vi*ne od podpore, ki jo deli Rdeči križ, katera pa je zelo pičla, toda vzlic temu morajo plačevati ?1 50 na mesec kot članski prispevek Umted Mine Workers u-ii i j i. Van A. Bittner, repreaentant UMWA, je nedavno Izjavil, da Ki govorici o stavki na tem premogovnem polju poekusi operatorjev, s katerimi hočejo dis-Kr.ditirati unijo in Jo prikazati kot organizacijo z radikalnimi tendencami. National Minerz unija, levičarja organizacija, Je zadnje tedne zelo aktivna. 8klicuje shode in zborovanja, na katerih njeni organizatorji urgirajo rudarje na odpor, ako bodo operatorji zahtevali nove mezdne redukcije. $*ntiment ta stavko ae nagi" »tri med rudarji, ae glaae porodi«. Krvava bitka v pruski zbornici Osem poalaneev ranjenih v spopadu med fašisti in komunisti. Zasedanje zbornice zaključeno Berlin, 26. maja. — Več kot dvesto fašističnih in komunističnih poslancev je včeraj spremenilo prusko zbornico v krvavo bojišče. Bila je najhujša bitka v zgodovini pruskega parlamenta, v kateri je bilo osem poalaneev ranjenih, nekateri težko. Po zraku so frčali stoli, črnilniki in drugi predmeti. Tu pa tam so se zabliskali noši. Tiati, ki niso imeli v rokah prmernih predmetov, so obdeloval drug drugega s pestmi. Bitka je trajala kakih petnajst minut, nakar ao fašisti, ki so bili po številu močnejši, vrgli komuniste zbornice, potem pa pričeli prepevati avoje bojevne pesmi. Pohištvo, stole, klopi, mize in drugo opremo, so poslanci razbili. Raztrgali so tudi dragocene preproge. Dva poslanca, ki sta obležala nezavestna, so morali odnesti iz zbornične dvorane. E-den od teh je bil socialistični poslanec Juergenson, ki se ni udeležil bitke, a je vseeno dobil težko rano na obrazu. Bitka je nastala po izvo^tvi predsednika in podpredsednika zbornice. Hans Kerrl, fašist, je bil izvoljen za predsednika z 262 proti 157 glasovom, socialist Ernst Wittmack pa za podpredsednika. Kmalu za tem je komunistični, poslanec Wilhelm Pieck za-vpil: "Na falisttčnfh klopeh sede morilci I" Nato je nastala vojna. V zbornico se J* vrnil neki komunist z obvezano glavo in pričel zmerjati fašiste a pai in zagrozil, da bodo morali drago plačati njegove poškodbe. Obe frakciji at« potem apelirali na zbornični komitej, naj ne odredi policijske preiskave, do-čim so jo socialisti in centristl zahtevali ie radi tega, ker je bil prominenten član socialistične stranke težko ranjen, dasi se nI udeležil bitke. Ranjena je bila tudi neka komunistična poslanka in zbornični zapisnikar. Zaaedanje zbornice je bilo potem zaključeno. Ponovno se o-tvori 1. junija, med tem pa se bodo atranke pogajale glede nominacije premijerja. Ako bodo fašisti dobili to pozicijo, bodo kontrolirali Prusijo, ki Je največja nemška država. . Rabalao gibanje v Mka- AmeriAki pomorščaki ao ubili 17 rebelev pri dveh napadik Managua, Nlkaragva, 26. maja. — Ameriški pomorščaki, ki ao prideljeni narodni f» 'P 1 1 O" -—■— ' Skrbi pognal* Jfctfko t aamo- »or Chlcago, 26. maj s. — Ko se je Hsrry E. Means sinoči vrnil domov, je našel avojo ženo E-thel mrtvo v Ijuhlnji. Odprla Je plin, ki jo je sadušll. Finančne potežkoče in bolezen so odgovorne zs ssmomor. Pri dopoldsnskem zsslišsnju so poličajl še enkako vzdržali mir, tods pozneje Je postsjsls svdijenes, katero ao povečini tvorili tsmanlti, čedslje bolj ne-mirns. Ns tisoče ljudi se je zu-nsj borilo s policijo ss vstop v sodno dvorsno, ki Je bils natr- ln gosdnih delavcev, ki so Jo vodili lesni magnatl, nI preprečila krize. J. R. Hartley, govemer dria-ve Washlngton In prijatelj lesnih magnatov, Je Isjavll, d« je situacije obupna ln da bo morala vlada priskočiti na pomoč. Urgi-ral je zvišanje csrlne ns uvoz leaa, lesne kaše in drugih produktov. Ksnsds izvaža velike količine leas v Združene države, ksr je hud udsrec zs smeriško lesno industrijo. 8tsvbne sktlv-nosti so psdle v prošllh dveh lotih zs 50% in nekstera središča lesne Industrije v drisvl Ws-shlngton, ki so prospevsls prod leti, Izgledsjo kot pokopsllščs. Ljudje se selijo, ksr nI vsč »*-služka. j Stično storijo io povedlas* ni msfnstjt 1» držsve Mslns. Industrijs Js ns robu prepada. Reši Jo Ishko edino višja carina ns uvoz lesa is Kanade, kar bi preprečilo konkurenco. Nihče od grupe, ki Je nastopila pred senatnim odaekom, nI omenil, ds se Ishko tudi ksnsdska vlsds msščuje s zvišanjem carine na produkte, ki Jih Združene držsve izvsžsjo v Ksnsdo. Učiteljice sprejelo redukcijo Ssn Luis Obispo, Cal. — Šolski odbor js znlžsl plsče učitelji-cam zs dsset odstotkov. Ksr niso organizirane, so moralo sprejeti redukcijo bres ugovora. iVtjiarcxiON Ivi-m YJ 11 1111 Novo gibanie med zamorci v Ameriki /# - i i., Njihovs organizacija sprejela radikalen program na k on v en cljl v Washingtonu Washlngton, D. C. — (FP)— Ds ao amsriškl zamorci pričeli gledati a kritičnim očeaom na institucijo privatnega kapital! sma, je v sprejetju eko- nomskega programa na letni konferenci Narodne asociacije sa napredek zamorskega ljudatva, ki se je vršila v tem mestu. Dasi so republikanski politiki urgira-11 delegsts, nsj pobijsjo radiksl ne tendence v organlasciji, je konvencljs pokazala, da so delegati proleti s liberalnim senti-mentom. ■Dr. W. E. DuBois, Arthur B. Spingarm In Herbert J. Selig man, promlnentni zamorski voditelji, so predlošlll naslednji progrsm: "Interesi zamorskega delavca so Identični i interesi belopolt-nega delavca. Zsmorski delsvec sshtevs r ©distribucijo bogsstvs potom sistemstičnsgs obdsvče-njs visokih dohodkov. Industrl* Je se morajo upravljati na način, ds bo ljudstvo uilvslo koristi, ne ss prlvstnl profit. "On sshtevs ssvsrovanje jI roti boleznim, starosti In brespo-selnostl. Zamorska mladina mo» rs Imeti priliko do iiobrsibe ns ssmo v Šolsh In kolsgljlh, temveč tudi v znanosti, tehnologiji in drugih panogsh, da bo lahko reševsls važna šlvljsnska vprs-Šsnjs. Zspostsvljsnje zamorcev pri iskanju siuftb nsjstrožje ob-sojsmo. "Ameriško delsvsko gibanje, ki ga zastopajo Ameriška dslav* ska federacija, islssnlšks bratovščine (p druge unij«, j« ia večkrat ladaio interese samor-skega delavca. Zamorski delavec ne movo sodelovati v tem gibanju, dokler mu bo to odrekalo priznanje In pravice. "Obstojsšl soclslnl sistem js krivičen ki sshtevs izprsmsm-be. Pri tem mora zsmorski delsvec Igrati vašno vlogo. Ksr ss zsmorsklm državljanom v mnogih držsvsh stavijo vsliks zapreke pri volitvah, nima prilike do sodelovanja pri ekonomskih rsformsh. Soclslns in plemsn-sks enskopravnost jo absolutno potrebns pri grsdnjl novsgs družabnega reda, ki mora biti zgrajen na ruševinah kapitalizma. "Dolga roka zakona/'—Narisal Jerger. Iabas m Iaa arsdsailaMsI WVBW if pfltfivfil obravaavi prati radarjaai Irredno asssdsnje sodlščs SS O" tvori 10. maja Hsrlsn, Ky. — (FP) — Sod nik D. C. Jones, notorični sovrstnik delsvsklh unij, ns bo vodil obrsvnsvs proti rudsrjem, ki so obtoženi umora v zvezi z bitko med unlonlstl, deputlj! In kom psnljsklml policaji v iEvsrtsu. Ns njegovo mesto Js bil Izbran Thomss B. McGrsgor, bivši člsn okrošnsga sodlščs v Franklinu. Nsd trideset rudsrjev, ki so bili sktlvnl v organIzatoričnem gi banju, je obtoženih umor«. Izredno s«sod«nje sodišč«, ki se bo b«vl|o s«mo s slučaji obtoženih rudarjev, se bo otvorilo 80. msjs. Vse strviške v zvezi obrambo l>o kril Aplošnl obrambni komitej, čigar gUvnl slan Je v Chicagu, Socialistična strank« sodeluje s Um komitejem. Unsko Isto, ko Je Ben (»ol-den, sogovornik obtožencev, izjavil, da j« Jones prežet • predsodki prod rudnrjem In radi tega ne bi smel voditi obrsvnsvo, Je slednji odgovoril, ds bo on predsedoval procesu, sil ps bo odredil obrsvnsvo v drugi okraj. M tem je napravil volike stroška organizaciji, ker Js moral« pia-č«tl vozne stroške s« transpor-tacijo in vsdrtavanje njenih prič. W. B, Jones, tsjnlk krajevne unije VUWA v KvarUu, ln WU-!i«m Higktoorar, predaednlk ts organizacije, sU bil« ns prvi ob-rsvnavl, ki ss Je vršlls pred o- STKV.—NUMBER 126 kako zhavm-ski mazacl odirajo besake Nek«j Is obravnsve prott Mdr.M riltonu, ki je pod katoliško s«, ščite oemukal reveže, bolne ns raku Chlcago.—Sodnijski proč s s proti "doktorju1' Lesterju Til-tonu, tesarju ia Iowe, se nsdalju. js In vedno lepše stvari prihajajo na dan. Priče—sorodniki še mrtvih irtev—eo večinoms ks-tollškl Poljski In Irci. Ko js imel "doktor" Tilton svojo kli. niko v kloštru Fellcljank, 8800 Peterson Rosd, j« imel med temi reveži najbogatejšo šetev. Vsi ao verjeli v njegovo "čudei-no zdravilo" ln mu nosili do-Isrje. Sophy Ciarntk, 509 N. Campbell ave., je pričala, da je njen moš plačal $150 sa "čudsšno zdravilo," ki gs Js dobU v kliniki v kloštru Fslleljank. Dva meseca po tistem, ko je začel zs-všlvatl "Čudežno črno medicino," js umrl. > /. i Policaj Theodcre Klank, 8989 Blake st, Js osljal svojo 88-lst-no mater v klošter, ko Js slišal novloo o "čudežni medicini." Mstl Js bils bolns, Klank Ja plačal $500 za "sigurno osdravltsv" matere. .............L'____'—............- "Ali js mati osdrsvsls?" jo vprašal pomoinl državni pravd-nik Charles A. Bellows,—"Ne, umrla jo," jo odgovoril policaj Klsnk, John I^eonsrd, 2440 Bo. Whlp-ple st., je peljal tvojo bolno leno Rose k "doktorju" Tiltonu. Prej j« bila isna v okrajni bol-nlinlel in pri drugih zdravnikih, ■ A^aaSM a aasiaa Mk^MMd^SaaHv •»aMMSSOa j oo t,eonsrau povsoan resnico, da je njegovs isna neosdrav- Ijlva. Ampsk mol ss Js uuimsI na "čudsino črno zdravilo" ln plačsl $250. Cez dva msssca j« žena umrla. Nuna Mary Igabella v kloštru Fellcljsnk je plačala Tiltonu $400 za "zdravljenje" druge nune, M. Josephstt, ki Js tudi kmalu umrla. Tako pripovedujejo priče druga sa drugo. Kakor dokssujs evidenca, je "doktor" Tilton kuhal svojo "čudežno Črno medicino" is— pese, ki jc rastla na njegovi farmi v Iowi i dodal Js is nsks primesi in prodajal godlo sa drag denar slmpletonom, ki so hodili v klošter sester F.dMjank. Umor starega rojaka v Ckerrj- M Is La Bslls, III.—Pred dobrim tednom so naiii Ignaca Udovča, post« ritega rojaka In samo«, ubitega v njegovem stanovanju v'sosednjem ChorryJu, kjer Js "pečlarir dolgs lets. Ors ia roparski umor. Aretirani so bili trije Slovenci In bratje Avgust. Ben In Jskob Forme ter Italijan Joaeph Caaolari. Kakor poroča policija, Js Cssolsri Ispovedsl, d« so bratje Forme n«redill načrt za umor In plačali nJemu $50, da ga Je Izvrill. Udovču co vseli okrog $500. PreiskaVs se nadaljuje. !• < Jevelsnds^—U m r I s js France« Fillpič, roj. Furlan, stara 80 let In rojena tu t tapuiča In dvs otroka. Meh lika drtava snlisls MovBe duhovnikov Meglco Clty, 96. msjs. — Po-stavodaja države Toluca je včeraj sprejela predlogo, ki določa snUsnje števila katolikih duhovnikov na 84. PrajinJ! sakon Js dovoljevsl 180 duhovnikov. Država Toluca obkroi« federalni distrikt, v katerem ee n«k«J« Mežico Clty, sedet federalne vlade. krožnim sodiščem v Mt Storila-gu, spoznana krivim sarote v svesl t umorom nekega deputi-ja la oboo j ona oa dosmrtno ječo. in fflali magarci PROSVETA THE RNLIGHTBNMENT (Ijth okk^i) i« |u» •Laa NHUi »IM u Mat » 91M m mU UU. fLTI w pd btoi m aaiMi it tw UalM auia tinn cum*) sv-** St- ^ s *a »ams lasa as » muipU win mM W kea. ISlaMi ) PSESS . d»um V aa Wrtmm i April aa. \mmf» hmIvvu pom.ui 4» vua > * tMM r .o.t*». piasiai Ja nanlaan, 4m m vm» taati. pub« »iN« |munmam puU*U »»-lUl M wU«i. Poglobi se, čitatelj, v sledečo zagonetko: Kapitalistični čaaoplsi vaih it^at in vaeh mogočih interesov ae grozno hudujejo nad sedanjim kongresom. Pišejo, da ja 72. kongres nedela ven, nezmožen ln poginoma zank-. Kongres je danaa tik pred svojimi počitnicami, a še vedno mrcvari davčni načrt Še vedno obrača ln mrcvari zvezni"budget in š4 vedno premetava aebi in tja rasne načrta za, od pomoč pj-oti brezposelnosti, sa vzpostavitev kredita in sploh sa omiljenje ekonomake krlse. • Kongres zapravlja čas in dsiuk, na narodi pa nič. Listi kot je čikaška "Tribune" ae eilno Jftfefujejo IZ kongresnih akrobacij glade prohi-bicije. Po cela dneve debatirajo in zdaj pa sdaj glasujejo o legaliziran ju piva, toda zuhači vae-lej nabrllejo mokrače; zavrtajo predlog sa obdavčenje plvs, nato ps natoŽe višji dsvsk ns hmelj. Ksj ps Je hmelj? IKatSrtsl ss isdejovs-njs nelegalnega piva. Suhs večina noče nič ali-ftsti o legalnem $ivu, hoče pS, dS vlsds deli dobiček z butisgsrjit , Za vas to hinovstvo in sbšurdhostl, ss vse to klovniško obnašanje kongreas In vao korenito nezmožnost za vsako konstruktivno zakonodaj- evo mu kapitalistično časopisja bere koamsts vite in obklsds gospode kongrfesnlks in sens-torjs z "jsckasal," oslovskimi zajci, "plnheadi," paglavci v otroškem vrtcu in drugimi takimi lepimi naalovi. In kar Je značilno, js to, ds js to rez! V tflsv-nih potezah pišejo resnico. Ako hočemo dsnes izvedeti resnico o kongresu, nam ni treba po-gledsti v socialistične ali komunistične liste — čitati js trsbs le čiksško ' Tribuno" ln druge tsk* kapitalistične cunje. Lsždjo se In dema-gogirsjo le takrat, ko sliksjo kongresnike in ae-natorje as komunists. Zdaj pa, dragi čitatelj, pride naša pečenka na mizo. Kdo pa je v kongreau? Ali nk» republikanci In deniokratje, ItvzemŠl peščica progrealvoov, šarastih dobrih dušic, ki tavajo sem in tja brez konkretnega prbgrgma? Alt niso v kongresa pristaši onih dveh mogOčpth atrank, u kateri čikaika "Tribune" in ostalo kapitalistično časopisje vsdno lomi kopjs? Ali niso to isti možje, za kstere je isto kapitalistično časopisje pri zadnjih volitvah na vao moč agltiraloT Ali niao to večji In manjši stebri republikanske In de-mokratnke *tratft*,Si *aterl bo into časopisje letos spet drio čez drn in strn? kaj ps kapitalistična trobila prsv za prav hočejo 7 Republikance in demokrate Imajo ns krmilu, ss kate*a ao S« vsi penili pred dvema letoma — za "dobre" republiksnake in demo-krauke mete — in danes jim niso po volji. Koga ps hočejo? Ali ne bodo lotos prlporočsll "dobrih mož" istih strsnk? "Tribune" je ns primer grmele ss Hoovrs pred Štirimi leti, dsnss ae ps bolj indirektno norčuje ls njega, ds js šleva, ki nima hrbtenice — če pa bo prihodnji mesec ponovno imenovan za predsedniškega kandidata, bo spet grmela zanj 1 Kje Je doslednost, kje je logika teh umazanih cttnj? Pametni ljudje, ki to opazujejo In poalušajo, morajo zaključiti, da zo vzi skupaj dobro pri-trknjsnl. Ekonomsks depresija, katero ao sami skuhali — vsi skupsj: veliki in mali magarcl v kapitalist čnem taboru — jim js tsko zmešala mo/gum-■, da zdaj krevljajo po glavi In ae vrte v kolobarju kakor udarjen pelček, ki lovi In grize zvoj rep ,,. Leta 1*62 je mlad Anglež obiskal Združene države In ko ae je vrnil domov,-je pisk) svoje vtise in med drugim je zapisal, da se mu zdi, da je zamorska sušnost največji problem Amerike, ki ps I* kmalu rešen s tem, da bo sulnost odpravljena. IVset let po tistem Je že divjala civilna vojna In sužnost je bila odpravljena. Pred nekaj meeecl je bil spet mlad Anglež lokaj, Ollver Haldwin, ki je rekel, da se mu zdi, da pride v Ameriki druga civilna vojna za odpravo mesdne suinostl. Amerika bo razdeljena na eocialiatične ln kapitalistične države In so cialiaUčne bodo zmagale v civilni vojni In od-pravile kapitalizem. In spet se norčujejo ameriški tleti. "The New York Times" pUe, dVjl Bakhrlnovo prerokovanje bedaatoča kajti et- 2ILKS?0 B noVo vita. vojne ne bo m ka*Ull*m^'bo n i<£rS T"1™«* ** » odpravljen. • mwm* *aa, potem pa i*ide)» E OthsSt ti na&lbin Zanimive Delavska žena Virgin is, Mtnn. — Moški rasnifl)d po ptoatoati, v naa je sila zmoft-ns strett omrežje Icapitslfcall-stičnega sistema, ki je vir današnjega sls. Naperili smo oster ter odločen boj proti tej preteklo-, atj. potegnili amočrto preko se-dsnjega sistema, kateri nSttl prt- iz k zakladom tam ss goro, v živ ljenju pa nočejo zgrabiti pravega cilja. Zrušiti hočemo U pretekli neatvor, ki js dozorel do vrks ter poks asm od sebe. Dsnes sli jutri, nI vsžno ksko ln kakorkoli bomo isvršlli to zgodovinsko dejanje. Zrušiti ga hočemo, to je vse, In bo padci, ker bo moral pS stl. Naša volja bo strmoglavila ta nestvor. čaa js žs davno 1 nami. Zaman bo vaa domišljija slepih kažipotov, prefriganoat, prošnje — zadoatl, zadosti! Mkd delavstvom bo ssvslo tisti dsn odlbčno spoznanje ter bo a alšit-Jo in disciplino izvrševalo svojo natdffb. Ampak sko hočemo v bodočnosti Izvršiti tsko dejsnjs, morimo se krepko upreti že danes. Le It današnja odločitve morit Iziti jutrajknja zmaga. Doli a kapitalističnim sistemom! T4 stremljenje je naš cill. Delovno ljudstvo je svoboden iisred, p4» zvan izvršiti delo probude ter splošnega zbližanja državljan«*. Delavake žene, verujte nam ln ne meščanaklm tolaždlkon, ki vas po starem tolažijo, da \io križa prešla kakor ao pfrešlo pte-i tekle krite, pa bo aopet posv^ lo soltice dobrih časov. To prevare! P«vrnitev "d sovM je danes nemogoče časi pridejo lahko z novo vo krat, ko bo delavatvo prevei duh ehoihe misli, ki bo zrušila v prah današnji sistem, ki ščiti izkoriščevalce in lenuhe, kateri odjedaj o iz življenja drugih, izmoz gavajo ter oblikujejo svoje ilovnate. ideale. 411 niso naša življenja več kslfor njihovi ilovnati ideali, ideal« dobička ter moči? Vem, kaj boste porekle, delavske iS ne: "Ne bodo pustili onečaatiU svojih idealov." Zdru žena mo( delavstva sama bo pol zmage. Pred to močjo samo bo zatrepetal ves kapitalistični avet z vsemi svojimi priveski vlad "M, • , Delavska žena, porabi sVoje prirodne talente, navdahni riio&e a pogumom, z močjo za to dbbo preosnov, dobo, v katteri bomo odcepili preteklost od sedanjosti ter vili iz nje boljšo bodočnost.—J. Kovacich. tajnik Kadi Ss o združenju , * Cleveland, 0. — Cital sem dopis Iz Californije s podpisom Vsi. Laharnarja od društva 304. Zanimal me je tisti stavek, kjer je zapisal, da bi organizatorja komunistične stranke Klrbyja morali poslušati vsi oni komunisti, ki gojijo mržnjo proti socialistični stranki, kakor tudi vsi oni socialisti, ki se hvalijo a tem, d* po komunistični stranki udrihajo. Veste, prijatelji dopianiki, take besede na papirju se ališijo res lepo, seveda tudi na govorniškem odru. Ampak kaj pomaga govoriti, če stranka, koje govornik Emmet Kirby je urgjral združenje, ne prakticira priporočila, katerega je on priporočal na majski proslavi društva "tabor Slovanov". Kirby ae js prej malo informiral, kako mislijo člsril j*ri tistem društvu, in ko je izvedel njih želje, je tudi v i-stem smislu govoril. Mi mslo Vemo kako to gre, zato tudi ne verjamemo, da je vse iskrenost ksr pride iz ust sgitstorjev. Nekoč sem dobil nalogo, da pokličem nekaj igralcev za priredbo. £red nastopom me eden vpraša: "Ali so ti ljudje za S proti, prohibiciji?" Ko je dot) odgovdr, je pri nastopu pel zs pivo, vino in žganje in se norče- PK08V1TI je nelcdo naznanil, ker m kot orfankator in atiohs! Mjners unije. r ga s6 poslali okrožnice tva in pr^atjo pomo^ « njegovo obrambo. Tudi društvo, kjer sem zraven, je dalo par dolarjev in nihče ni protestiral. V nedeljo popoldne 15. maja je pa Borič govoril v 8DD v Col-linwoodu. Govoriti bi moral v prid svoje obrambe, .kot so krožili letaki, ampak Borič se ni niti dotaknil predmeta njegove de-portactje (ko je bil vprašan, Je rekel, da je to njegova privatna stvar) ali drugih delavskih vprašanj. Ampak napadsl je ves < an socialiste, i Pomagal mu je tUdI naš rojak Tone Rupnik (kakšen komunist je naš Tone, je povedano v Proletarcu 26. m jsk) NsmreČ, ko je nekdo dvakrat zinil, je on dvakrat zatajil, da je komunist, kar pač ne dela črsti nikomu, ki se šteje k revolucionarjem Če bi Tone v resnici videl revolucijo, bi bežal! Tone je tudi govoril, kako trpijo rudarji v Harlanu, Kentucky. Ce pa je on kaj dal ali pobiral zanje, o tem ne vemo, ker to je pa že kkcija in teh on ni toliko vajen kot fraz. Ne, ne! Kirbyja nam ni treba poslušati, da vemo kaj je kaj, ker William Foster drugače piše v "Daily VVorkerju" kot Kir-by govori. Tudi jaz želim združen ji*. Ker združeni napredujemo, razdruženi'nazadujemo. Komunisti hočejo uničiti socialistično stranko, nočejo združenja. Ce ipiajo resno voljo, naj prinesejo pogoje. Frank Barbič. i Taucharjeva ideja je dobra Menomlnee, Mkh. — Frank S. Taucharjev prvi dopis o jed-notinl farmi je bil nadvse zanimivi Priznati mora vsak trezno misleči Član, da je v tem dopisu bile vse jako globoko in živo po^ vdarjeno ter vse skozinskoz priporočljivo, razen če izpustimo besedo' "komuna." Ravno v isti številki je pisal urednik odgovor Tauchafju, ki ae z njegovo idejo ne strinja. V eni točki ni uredniku zameriti, ako ima strah jired korupcijo in drugo lumparijo, ki bi se morebiti ugnezdila v to podjetje. Po mojem mnenju (tako tudi odgovarja Tauchar v drugem dopisu) je popolnoma riesmiselno i- na priredbi za prohlbicijo, bi bij njegov nastop za prohlbicijo. Torej, kaj se govori ni tako zanimivo kot kaj se dela. Ker po delu datao lahko boljšo sodibo kot' po frazah, če niso Iskrene. j Pred nekaj meseci ae je nahajal tukaj James Maurer in nam povedal med drugim tudi tole: "Pri volitvah v Readingu, Pa., kjer ao ae združili republikanci in demokratje, da porušijo socialiste pri županskih volitvah, mislite, ds so bili kornn- ________________________ nlsti z nami, ali dg m titfbijgti naša ls trpljenje tsr glad, pre- demokrate in republiltince ? Kaj ko vseh slepih kažipotov, ki nas še! Vozili so se okoli v trokih S hočejo le v domišljiji popeljati napisi "Dofcm With Socialist Val iz prohibiclje. Ce bi aktorjn m€ti «*rah P"d kaj takim. Da-bilo povedano, da so posetniki nea ni več tako kakor je bilo pred ....." * J ^ dvajsetimi leti, kft bi lahko na prste preštel Vse Slovence v Združenih državah, ki ao imeli malo boljšo izobrazbo v angleškem jezik'1 in drugo,* j \ Ttavno tako Je nesmišelno i-metl strah, da bi kooperativna knifflija.ne bila dobičkonosna, keir Jtadar bodi boljši čaai, ae PartyM. Proti nonpartlzansM partiji republikancev in demokratov niso črhnili besede." Prijatelj dopisnik iz Callfor-nije, kako se to strinja s govorom vašega Kirbyja? A Komunist Frank Borič iz Pitt-* s, Ps., je pod varAčino radi deportaclje po US vskemu departmentu. Pravijo, da nI prišel pod Utim imenom v Združene države, vst pa Je a pravim imenom k ve« zadostovalo za - .1 i»aiirt?i - I6IJI ča«l za vaa delavake žend. sa p , Kar se pa tiče posam kmetijstva, je pa atw(r drugačna. IzktlŠnje 1 lz WiaconaIna In wo chigana. Kdor ima čaijo ter prideluje vise v tem podnebju, ta al la le prillčno* dobro i kdor pa ima dolg. in še S sok ter mora plačeWi vlfoke obresti, U pa gre gdtbV0.^< boben, kot jih je že šlo veliko in jihboAeAlo. , ■■■■■■■■ Kot Js opisal taučlinr, bi jttfoo h^artieJ vesele in ialostne. Pri PETEK, 27. MAJA. * Pravljice, ki jih pripoveduje mo otrokom Pisatelj Friderik Ksrinthy pripoveduj« Pravkar Čujem, kako pripoveduje zeija svojemu triletnemu sinčku pravljico. Pozabiti hočem, da sem mož, ki mu je življenje grozovit Zolajev roman, jk>ln brutalne resničnosti, greha in umazanosti, in okopati ae v zlati kopeli teh pravljic, ki sera jih Že davilo pozabil. ^na pripoveduje o Snsgulčici. Kraljica » di pred zrcalom in je zelo huda na Snegulčico, ker je ta lepša od nje — no, no, grda, ničem urna oseba, ta kraljica — imela bo kakšnih štirideset let in bo torej v "nevarni dobi", ko postanejo ljubosumne. Kočljiva snov. Poslušam. — Kaj? Zastrupila je Snegulčico?! Pa to je dar — to je vendar že urtlOr s strupom! Iz ženske ljubosumnosti! To je vendar detektivski roman — draga žena, pripoveduj otroku kaj drugega. Tudi jaz ne bi zaspal, če' bi vzel to resno, kakor vzamejo otroci! Pepelčica — ds, to fce prej, to je Že lepa n,, če se prav spominjam. Daj, da čujem. Aha, prišla je vendar na ples — a sedaj beži domov princ je našel samo njene čeveljčke in pravi, da bo samo tista njegova žena, ki ji pripadajo ti drobci čeveljčki. Njene polsestre si odrežejo prste na riogah, da bi se jim čeveljčki prilegali — prosim te, nehaj s tem, to je vendar strašno! Ali veš, kaj pripoveduješ s tem nedolžnemu otroku?! Zaljubiti se po čevljih v kakšno žensko!!! Veš, kaj je to? To je vendar perverznost — fetišizem — zakaj mu rajši ne prebereš kar Krafft-Ebinga. ali Ivana Blocha ? Fetišizem, podčrtan s poškodovanjem samega *sebe — najgrozovitejši zločini — to mora otroka Vendar upropastitl. Začni kaj dru-gega. Janko in Metka. Seveda, nekaj takšnejra mi moraš pripovedovati, o nedolžnih, ljubkih otrocih in vilah. Kaj? Starši so ostavlli oba otroka v gozdu? To je vendar — ah, in čarovnica, to je storila čarovnica? Zaprla je Janka v kletko in ga pitala — da bi ga pozneje pojedla? Jezus, Marija! Sedaj pa nehaj, kar groza me obliva! To je strahota, čisto navadno ljudožrstvo, grozovitost, ki je ne bi porabil niti najbolj prostaški plsun nehaj! No, to j^ nekaj drugega — kraljična in začarani princ, to je prava vilineka pravljica. Sicer, kakor vidim, ima svojo vlogo tu tudi neka majhna nezakonita hipnoza, toda pravljica ima, kolikor se spominjam, poučen konec. Da, sedaj sem ae spomnil — prinC se spremeni v prašiča — in usmiljeni kraljični se ne studi — boža ga — poljublja ga celo — zadosti! Ali hočeš mojega sina popolnoma okužiti?! Ali veš, za kaj gre? Saj to je sodomi ja! Najbolj blatno močvirje — najtemnejši listi v zgodovini človeške propalosti — Sodoma in Gomora — marki de Sade, Retif de la Bretonne — nume-rirani privatni tiaki — policija — kuga . . .! To je nezaslišano! AH so pravljice takšne?! Ali je to svet pravljične sreče?! To je vendar na vsakem koraku najtemnejši greh, umor, maščevanje, spletka strast, tatvina — kakšni ao ti Ij udje! Kakšen avet je to, v katerem zavaja delodajalec delojemalca V sleparske pogodbe in mu z lokavo spletko plačuje mezdo treh dni ža celo leto dela!? Kakšen 'svet je to, v katerem hudobni krsljl brez psrlamenta in diplomacije, za svojo osebno korist ponujajo pol kraljestva? ; % l^V Draga žena, vzemi rajši Zolajevo "Nano" in pripoveduj otroku o njej. To je moralna zgodba, v kateri se krivica končuje s kaznijo!—Žis. Žolčni kamni njej ni rkzlike — ona je nepristranska. Frank Malnar je bil član SN-od leta 1913 in pri društvu t 63 od leta lf>16. In član Slovenske dobro-fišt. 27 ter WOW št. pen je bil na Eucttd Pogreb je bil elvi-soprogo Karolino, nka In Charlejrja ter v stari domovini. _ I r član in brat pri dru Atvu "Vj»j." kjer ta bomo pomešali. Zatorej bkg mu spolnfcit w» bmh boj je t M pokopal len. Za sinova brata I LISTffccA ITREDNlftTVA . O., t G.:—Dotlčna niči uredništva Se ni ker do danes še nf-vašega doplea, o kavi te, da ate ga poslali L Wia., F. — Na-vanskega konzulata ______ _ Jttgostov OoMttb CettfHIt. 640 No. Mfchtgan ave., C hicago, III. ! notica likala smo pre torem dne 10. Cblc Dostikrat pride do obolenj žoičnega mehurja, kar je posledica motenj v prehrani v tre-bfchu in slabosti. Neveščak navadno misli, da je to Želodčna bolezen ali pa vnetje slepiča. Res je, da so želodčne bolečine nekaj podobnega; Še celo zdravnik ae časih zmoti in ae za njegovimi "želodčnimi krči" dostikrat skrivajo žolčni krči? Kakšni pa ao ti šolani krči?. Ali se javijo na kakšen poseben način, da jih tudi neveščak lahkb spozna? t Glavni znak so neznosne bolečine. Pravijo, da hujših sploh ne more biti. Človeku se zdi. da mu hoče raznesti trebuh. Žene, ki so že kdaj rodile, trdijo, da so porodne bolečine v primeri z Žolčnimi napadi blaienatvo. Najhujše bolečine občuti bolnik v želodčni votlini, na desni pod zadnjim rebrom. Od ondod se širijo proti hrbtu in deani rami. Napad traja po nekaj ur in šele po enem dnevu bolečine ponehajo. ^ Vseiej ni mogo<> ugotoviti, kako pride do napada. j« Ij" di. ki imajo žolčne kamne, ne dif bi zato d»l" vali napade. To je potrdilo še več obdukcij. r$am kamen v žolčnem mehurju tofsj še ne povzroči napada. Drugače pa je, če zaide tak kamenček iz prostornega mehurja v ozki odvodni hodnik, ki se skozenj zliva žolč v čreva. Tedaj kamenček hodnik zamaši in šok se m-more odtekati. To najbrž povzroči napad. Trav tako utegnemo dobili napad, če ae U odvodni hodnik zapre, ali pa če zateče. Hodnik ae največkrat zapre, če se ftolč strdi. Dostikrat po-Vzroči papsde napačna hrana (pretirano uživanje alkohola, premastne jedi) ali pa prenaporno delo, toda vselej samo tedaj, če v M-čnem mehurju ni vse v redu. Stara vraža pravi, ds se človeku, če se i« ptevee rszjezil, žolč zlije. V resnici ps js rsvno narobe. Ce kdo is jess v obraz fsrumem, je to znak, da ee ftolč ne more odtekati v čreva; posledica je. da se »trdi, pride v kri in « «jo v vss dele telesa. Na neki kliniki ao s cevko, ki je aegala od ost do črev, v raanki dognali, da razburjenje povzroči ustavitev odtoka. 7 H^HVP PETEK, 27. MAJA. Vesti iz Jugoslavije (Iivirea perotils is JurobUvijc.) Ljubljana, 6. maja 1932. 1'revžitkariea zadavljena Dne 27. aprila so našli na Pavlov Bkem vrhu pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah 67-letni pre-v/itkarico Ano Tomažičevo mrtvo v njenem stanovanju. Ker je zjutraj dolgo ni bilo na spregled, so sosedje vdrli v hišo ter našli Tomažičevo v sobi na postelji mrtvo. V sobi je bilo polno se poznali znaki davljenja in podplutbe, imela je strti dve rebri in močne praske na spodnjem delu telesa, kar je dokaz, da se je branila. Orožnijci od Sv. Tomaža so vedeli, da je itnela Tomažičeva več sovražnikov, ki so ji stregli po življenju. Po obdukciji so takoj uvedli preiskavo ter aretirali nekega daljnega sorodnika Tomažičeve in še dva »posestnika in dve ženski. Ti s& osumljeni, da so izvršili umor, da bi se lahko polastili pokojničinega pre-j moženja. Roparski napad v Beli Krajini V semiški okolici je spet prišlo do drznega nastopa dveh va-jrabundov, kakršnih se klati zdaj vse polno po vseh krajih. V vasi Praproti živi lesni trgovec Jakob Judnič. V torek 3. t. m. je odšel v Črnomelj po opravkih. Zvečer so njegovi domaČi že lefr-li spat, ko je trgovčev manipu-lant slišal trkanje na vrata. Vprašal je, kdo je? Misleč, da so poslovni tovariši, je vežna vrata odprl ter zagledal pred seboj dva tujca. Hotel je brž zapreti vrata, a namerila sta mu na prsi revolver. Tako je eden od obeh napadalcev stražil ma-nipulanta Ptezdirca, • drugi pa j« odpiral vrata sob ter stikal po omarah, Ropotanje prihajajočega voza pa je oba napadalca prestrašil ter sta naglo odhitela iz hiše ter izginila v temo. Na vozu se je tedaj vračal trgovec Judnič, ki je opazil obe postavi ter tudi ustrelil za njima, a zadel ni nikogar. Judniču je namreč stekel nasproti njegov mani pulant ter ga opozoril na oba napadalca. Orožniki so bili o napadu obveščeni ter so preiskali vso okolico, a obeh napadalcev niso mogli izslediti. Splavar utonil v Savi V Krškem je bil semenj v sre tudi več savinjskih splavarjev, » oprijel, a ga je valovje taki *i>et potegnilo v globino. Re- i«' je bilo onemogočeno, H8PB1 .. . h BeAtelaka pokril del raz- domači so ga iskali dva dm in '• '•rn splava. dre noči. Potem pa so ga našli K umoru v Kočevja.—Josip nedaleč od doma v snegu mr- '•"'"nik, ki je v Kočevju streljal tv«*a 8tr»h« ,ftkota ,n mrM mu povzročili smrt. Umrli so: V Krombergu pri Gorici nadučiteljeva vdova An- t:;t >J«'Ka dekleta Fanjo Gabro-v- " po dejanju izginil. Prišel Ljubljano, kjer je stopil na ■■ 1 lir'jo in se prijavil ter izpove-,t°nija Vodopivec, mati skladate-kako se je zgodilo. Trdi, da!U« Vodoplvca In še ti*h učlte-» M dela z Gabrovo na vrtu, " k'" je Imenik čistil revolver, Ijev; na Glincah pri Ljubljani Terezija Voljčeva, na Savi pri Jesenicah tovarniški mojster «#0-že Tavčar, v Zalogu »2-letni Jor- ^vla je zadela* Gabrovo" v prti! j nej H]M< kl v J^J*^?" pod srcem. Po izjavah Le-1 "J* v**' najstarejši v^CeUu 11 jv revolver sprožil In "Vla " tu /etna Enfi Kodeljeva. hčerka po-sestaioe is Polul. Dekleta •»trelll. — V Kočevju se je 4. maja dogodil zločin, da je ljubimec ustrelil svojega dekleta. Jmdp ledenik te Kočevja se je te delj časa razumel t maserko Kranj« Gabrovo U Moz-lja pri Kočevju. Razumela sta se še delj časa, zadnje tedne pa 'udntka Je konja dalo učfil J* Prišlo med njima do naspro- ylnltl od danes do jutri, treba jim je desetletij. Unošica napravi truden vtlšk. Racionalizacija . . . o' V Pokroveku smo oblskaH neko tobačno farmo. Ce si videl tl-vljenje teh delavcev, te je pre-sunilo, in teiko si ga predstaviš, če ga nisi videl. Ljudje £1-vljo v slabih barakah na goli slami, zrak je gost, da bi ga rezal. Neki sodrug nam jejtUU pokusiti svoje kosilo, Črn kruk z neko črno juho, kl je nismo mogli opredeliti in spraviti vase. Ce smo vprašali ljudi kako jim gre, so nam odgovarjali, kadar ni btlo vodje zraveri: "Slabo, tovariši, bojimo se letošnje zime, a upamo, d« nam })o pjatiletka izboljšala položaj," . Seveda, komunisti izjavljajo, da m notica z navdušenjem sodeluje in doprinaia žrtve. Jaz sam v vseh šestih mesecih nisem i-mel prilike, da bi se o tem navdušenju prepriča), niti v ff*rko-vu, niti v Moskvi niti kjerkoli. Niti pri rtvolucijskem slavju ne. Upanje v pjirtlletjto, da ~ na.v- V obratu Kakor rečeno, obsega sara-tovska tovarna za koailne in mla-tilne stroje oel majhen meatni del izven mesta in zaposluje 5O00 delavcev, ki delajo v trih posadfh po 7 ur. Dan počitka je za vse isti. vsaki šesti dan. Igriva tovarna, ki jo stražljo izredno strogo vojaško, obsega tovarniško šolo, gasilce, kakor posamezne oddelke, ki jih imenujejo cehe, n. pr. ceh za izdelovanje šelesa, kombineški ceh, r»-monteškl ceh, električni ceh, mizarski oddelek« transformatorsko poatajo, glavni kontor, konstrukcijske urade, urade strokovne organizacije In stranke. Poslopja so iz železobetona po modernem, načinu. Predvsem ti pade v oči veliko število osel), ki sedijo v delavnicah in v uradih in ne delajo produktivnega deta. Birokratheem je močan, preveč je ljudi, ki zapovedujejo. Stalin sam se sicer obrača proti temu — as majhnim uspehom, kajti nedelavni ljudje < so večinoma člani stranke in najvišja plast v obratu. Ravnanje s stroji je nad vSe slabo, nestrokovno. Pri čisto novih ameriških, angleških in nemških strojih zbijajo n. pr. mpti-oe kar z dletom — preprosteža-to, ker od vi ječa ni baš pri roki in se ruski delavee ne potruM, da bi ga poiskal, tem bolj ker bi ga redko našel. Strojev často ne uporabljajo po predpisih, dajejo jim preveč brzine, da jim le istl-snejo maksimum. Posledica je, da se dragi, s tujo valuto plačani stroji v kratkem času pokvarijo in da jih potem morejo u» porabiti le za manj vredno delo — ali pa da izginejo, da nihče ne ve, kam. To ni samo v Sarato-vu tako, temveč tudi v drurflh obratih, z redkimi izjemami v vzornih/ moskovskih in ljenth-grajskih tovarnah. Omembe vreden je tudi obseg ženskega dela v obratih, ženska je izenačena s moškim in v delu povsem enakovredna, často celo Inteligentnejša od poklicnega tovariša. V naši varilnlci je bilo n. pr. 19-letno dekle vodja kakšnih 20 varilcev. Plače ..... Nad vse slab je mezdni sistem. Delo m vrši večinoma v akordu. Akordna plača sa 100 kosov zobčastlh koles 16-miUme. terske izvrtanine in 20 mm Urine maša reci ln pUi &8 do 89 ko-|x Jk. Pri tem Jih mora delavec na dan napraviti 840 kosov. Vsakemu bo takoj Jasno, da je treba največjega napora, da se to delo obvlada. Pri Um stane obed v tovarni, ki sestoji Is zaljhate juhe, tu ln tam jarčevlne ln kaše. 60 kopejk do 1 rublje. Vesti o dviganju plač je treba sprsjetl s neko rezervo, kajti tudi ttvlje-nje postaja dražje In rfače se dvigajo počasneje nego edne. Plače so od leta 1808. narasle sa kakšnlih 70 odstotkov, eene pa ta mnogokratnik. V letošnjem Januarju so postala tivMa n. pr. za 26 do 80 odstotkov, blago sa m> odstotkov drašje, plače pa so ostale Isto./Proti temu so delavci brez moči. Sklicujejo jim shode, govorijo Jim na dolgo in na Široko ter apelirajo na njih socialistično vest, dokler se ne izjavijo sporazumne. Kdor J s4 proti, Je sabo ter, oportunlst, In Ima velika teftave. Strokovne organizacije imajo čiste drugo funkcijo. Delujejo na kulturnem zastopajo torej podjetnika In samo v najhujših primerih dajejo delavcu zaščito. , Ruski delavci, ki so po veČini pravkar is vast došfl kmetje, živijo pretežno v nehigieničnih barakah, na lesenih pričnah in v starih najstniških kasarnah. V Skladišču dobiš razem parfema in pudra le malo rfcčl izven neobhodno potrebnega za življenj«. In v prosti trgovini, ki j« tudi državna, so cene silno visoke. Višja plast v obratu, strankini funkcionarji, strokovni funkcionarji, Inženirji, ravnatelji ln podobno, je seveda v kuhinji sa inozemce aH v lastni in ima vsakovrstne ugodnosti pri nakupu. Veliko pšlnjo posvečajo spor tul^ Podpirajo vae športe, kajti v Rusiji jirti znajo ceniti, pomen sa proletersko borbo. Tudi drugače je kultiimo delo veliko. Delavec Ima motnost, da se izobrazi dalje, lahko obiskuj« šole. tečaje, predavanja, seminarje. A-nalfabetstvo so večji del še odpravili. Delavcu so dostopni kinematografi, gledališča, opere, cirkusi. 8plotni nivo je za ruske razmere res dober ln povsod stremijo sa vpllvshjem delavst-va v komunističnem smislu. PološaJ Inozemcev Inisemel imajo seveda boljši poloAaj. Kjer j« mogoče, imajo lastno kuhinjo ln lastna sklatil šča. Kjer je mogoče, bivajo i novih zgradbah. Sobe ao večinoma prostorne in določene sa eno do treh oseb. Zšradi opreme so maralk je te lave; često j« treba po mesece Čakati na omare in u* mlvalnlke. Inozemec mora imeti mnogo energije, da se v obratu uveljavi. Ce to doseže, je v delU svobodnejši le samostojnejši* V splošnem je rasmerje med Ind* semcl ln Rual prijateljsko. Kjer je doati inozemcev, jih sku«ajo vplivali v komunističnem smislu, KMVM Protsat proti obaodbl zamorskih fantov New Vork. — Direktorji o* lliir»ln JK7T"TSUiirfil u Pioneer Vouth of A- eelLIvo ^a ^ msni misrlc» " " "ojl letni aaji celice: oaebn* svoboda bo manj- tf)njpJi ^^ v kAttrl ££ testirajo proti obsodbi sadmlh samorskih fantov. Fantje so bi v Atlnati, t rika^gsngHM.1 kralj Capoae (leve) t ga H i« f j«* ša. Kjer je malo Inotemcev, bo njih gospodarski pololaj slstoii osebna svoboda pa večja. Kulturno lovljenje je sa Ino-zemc« enotttho. Obrati lašljo Često daleč IzvOn mast, kjer so gledališča tn kinematografi. Glasbi, Igra in družabni stiki mora* jo potem nadomestiti, pred* vsem pa ipflrt, v katerem so 1 nozemci učitelji ruskih fantov ln deklst, la Česar se rodijo često zelo prijateljska razmerja Plača je rtffeUčna, najmanj 160 do 800 rubljbv, Samo da dobi Alo-vek sa avoj denar le melo. Značilno je, da Inozemce, kl so prišli po InttfHstu, državni poto-valnl družbi, v Sovjetsko unijo in Aele tu ' sklenili pogodbo i kakšno tovšrno, kmalu spet od puetljo. Samo če ss zadovoljijo s plačo in Življenjem ruskih aa meščencev, lahko ostanejo. Tu obstoji sploh tendenca, da se življenjski ntVo inosemca izenači z ruskim, pri čemer Isboljšujsjo seveda tudi rusko življenje. Da stremi Aivjetska Rusija sa Is-boljšanjem delavskega položaja, Umu n« mam nihče odrekat Politične teftave Najbolj kočljiv je položaj Ino-semca v političnem oelru. Kratko potem, ko smo prišli r sara-tovskl obrat, kjer j« bilo sapo-slenih kakšnih 140 inoaemeev, se Je sklenila po nekem predavanju o Rdeči pomoči rseoluc^a proti kapitalističnim drŽavam. Zahtevali se, naj bi Jas in še neki eveirijskl tovariš podplaala resolucijo, ki so jo obJsvlIl, kakor sem pozneje isvedel, tudi komunistična« tisku r I ■ stvu. SeVeda sem se branil. Po-zrieje je sačel vodja Inozemska-ga sektorja med nami živo agitacijo sa to, da bi pristopili k zvezi rdečih bojevnikov ln sličnim organizacijam. Uprl sem se kakor kakšniKJrldeael drugih to-varišev. Večja skupina Je prestopila aktivno: v komunistično gibanje, nijvešje skupina Je pfe-stoptla le na ?ki*z In le ostala v bistvu Indlfersjitna. Značilno, da so bili med prestopi všimi, k I so trn najbolj vneto udejstvovsH v bojevniški Minlzsrijl, takšni, ki smo jih na Dunaju poznali kot nacionalne seeialist« In helmwe» hrovco. Ko so m« nekoč s dvema drugima tovarišema zaradi domnevnih političnih Izjav pozvali pred tovarniško sodišče, je NI med sodniki novo pačen komo-nosi, ki je na Dunaju hoHmro-krovae. V oaUlem se je končala obravnava pred tem sodišftsdi s iioiamom *'obtožl>«" in s pomiri* tvlje, čajem ter kruhom. Potem so me skušali zaplesti v politične diskusije le končno se me, če- prav serti se zidrifefaT" pKvseih psaivno, na nekem shodu po predlogu nekega odposlanca, ki je prišel samo zaradi tega iz M o« skVe, "zaradi slabega dela" od* pustili Iz službe — s enajstim! drugimi tovariši, ki niso hoteli pristopiti h komunističnim or-Asnitkcljsm. Ta utemeljitev je bila le Izgovor, ker so spadali baš odpuščeni med najboljše delavce. Trije med njimi so bili Kratko prej napredovali v delovodje. Sledila Je zmešnjava intervencij tovarniškega gospodarskega vodstva, ki ni bilo sporazumno s tem sklepom, poskusov, ds bi naa prestrašili, preiskav, aavlačevanj s strani oblasti, kar »em končno pretrgal s tem, da sem energično zahteval, naj me izpuste domov , . . Ruska revolucija je upela v svetovno revolucijo, kl bi evrop* rkl pr« .let a ris t združila s ruskim. Rusija bi dobavljala agrarne produkte, Evropa pa industrijske. A Evropa sa svetovno revolucijo pač nI bila doaorela. Ru-sija se je osamosvojila ih poskusila izvesti socialistični red v lastni deželi. Ta lsvedba zahteva grozovitih naporov: pjatlletke ustvarjajo šele državni kapitalizem, predstophjo \ sddrtflzmu. Tragično je, da sodsHst^ns zamisel v Rusiji ta čas na tfotl delavstvu izvaja isto, kar j« <*> vaj al kapitalizem v Evropi, Delavec ima socialne pravice, HI so večje nego v kapitalistična dc-felah, toda Iskoritfiu-Jo s, je v blatvu ohranilo Siik , ki Jo kaže da/tššnja Ru*th. Je umoUio pospeševanj« ind jstrialiiactje ne ri čun sedenj* g" u rodje 11 s^otpanl krivim ln obsojeni na smrt na sodišču v flcottaboru, Ala., na obtošbo, da ao posilili dve belopoltnl dekleti. Drftavno vrhovno sodišče je Odklonilo priliv obrambe In odobrilo odlok nižjega Kndišča. Obsodb* S* glS-sl, da morajo fantje umreti na električnem stolu. P*eds«dnlk Pioneer Youth of America je TIMfcs J. Curtls, podpredsednik A. J. Muste, načelnik upravnoga komiteja pa Henry R. Mnville, predsednik A-meriške učiteljske faderaelje. U Follette proti stO^ju carine •iclje Wa«hington, D. C. — Senator U Follette je v svojem govoru tekom debate o zvišanju earlne na olje In gftsoltn Izjavil, da bi Standard Otl Co., grupa, kl do-minira vss fase te Industrije, leta dobičke od take ukomslaje, ker M lahko poljubno zviševala oene. Dokazoval Je, ds noodvls-nl operatorji niso tfešlej mogli proUktirati odjemalcev proti samovoljnim manlpulaeljsm een po Standard Oll Co. Debata rfede zvišanja eaHne na olje, premog, baker In les še ni prinesla nlkakega retuKats, ker ee noče nobena stranka podati. M je InieojllD, t Tezarkana, Ark. — Southern 1'acifle leleznica je te dni kupi* ta Cotton Helt železnico In lt-gleda, da bo ta kupčUa prinesla Sveznl vladi jU|ub<> Cotton Bdlt železnica Je namrež pred par tečni prejele posojilo 118^00,000 rekonstrukcijske ffhenčn« poraclje, sedaj pa pravijo Inlčarji te želetnlca, da ne bo-plačati dolga. Dvomljivo je udi, da bi Houthern Pacific železnice prevzela obveenostl In vmlln posojilo. Pollelja razbija socialistične Chicago.—V zadnjih par te-4nih je čikaška polletja rasbUa šllri poulične shode, katere jo sbonsirals mladinska organlaa*-rljs MK isJii.tičot stranke. Policija j« rablU pretvsao, da apo»> •orjl ahodov niso imeli poljskih dovoljenj, kar pa v Chlce-ku nI i»otr. bno. Ze stvar ea Je zevtsla postojanka Ameriško unije aa civilna svohodščin«. kl SSSPPBl PETEK. 27. MAJA di skozi življenje z zavezanimi očmi." Par dni za tem je bila vsa družina s stricem, teto itd. »brana. Na vpraianje, te se ravna po zadnjih očetovih naukih, je fant odvrnil: "Do sedaj sem opaeil, da ima mama umetne zobe, pa-pa ima med knjigami skrito steklenico žganja, teta Ana nosi lasuljo, »trie Tine pa hodi k "Zvitemu rogu", ko vi že vsi spite." Ivan Jontez V nekem starem angleškem gradiču je bila zbrana velika družba, ko se je nenadoma pojavil gost, ki je bil napovedan šele za prihodnji dan. Gospodinja je bila v zadregi, ker so bile vse tujske sobe zasedene. Na razpolago je bila samo ena soba, v kateri je pa strašilo. Nikogar niso mogli pripraviti do tega, da bi prenočil v tej sobi. Novi gost —mlada dama—se pa za to ni zmenila in je kljub svarilu gospodinje izjavila, da je s sobo zadovoljna, češ, da ne da nič na strahove., Naslednje jutro so ae gostje zbrali pri zsjtrku. Mlada dama je prišla zadnja. Bila je vbs bleda in prepadena. Pripovedovala je: "Komaj sem zaspala, ko so se nenadoma odprla vrata in prikazala se je dolga, bela postava. Sla je proti meni, se sklonila nad posteljo in vzela proč odejo. Ne, to niso bile nikake sanje, manjka odeja in še zjutraj so bila vrata odprta, kakor jih je pustU strah. Nikoli več se ne bom norčevala iz strahov." "Morebiti pa še," se je nenar doma oglasil starejši gospod. "Strah ni bil nihče drugi kot jaz sam. Naša ljubezniva gospodinja naj mi oprosti, ampak mene je v postelji strašno zeblo. Ker sem vedel, da jŠ v sobi strahov postelja, nisem pa imel pojma, da tam prenočuje naša nesrečna prijateljica, sem brez luči in kar v spalni srajci šel v sobo po odejo. Ko sem se ogrel, sem prav imenitno spal. Seveda mi je neizmerno žal, da se je to zgodilo na račun našega ljubega gosta. It kronike velike krite "Nimam," ga je na kratko zavrnil oče. "Napil bi se ne bil, pa bi ne bilo treba zdaj denarja za popravilo!" Razvajeni sin je ostrmel. Do tedaj še ni bila zavrnjena nobena njegova' prošnja za denar. Jezno se je obregnil: "Kaj mi boš oponašal pijačo — za svoje sem pil!" "Za svoje — ki že celo leto ne delaš drugega kakor postopaš!" se je razsrdil oče. "Seveda, za svoje — iz mojega Žepa! Ampak zdaj se bo to nehalo, če jaz kaj vem! Le pijančuj in zabavaj se — ampak za svoj denar!" Sin se je potuhnil ter poskusil s ponižno besedo, Naj mu vendar da, saj potem ga ne bo več nadlegoval za denar, samo zdaj naj mu da, ker avto mu je res potreben. Ce ga ne da v popravilo, ga bo moral pustiti v garaži in potem ne bo mogel iti na lov za delom. "Naj pa v garaži stoji!" ga je zavrnil oče. "Dovoli sta me že stala ti in tvoj avto, ki sem ti ga norec kupil! Za delo se pa dozdaj nisi brigal, ker si se preveč zanašal na starega, zdaj ga išči peš! Tudi drugi gredo za delom in nimajo avtomobilov." "Torej ne daš?" "Povedal sem ti, da nimam." "Nimaš? . . . Bogati Zidar nima petdeset dolarjev ... Ha, ha, ta je pa gorka! Bogati, podjetni in od sile uspešni Zidar nima niti borih petdeset dolarčkov I . . ." Tedaj je v Zidarju zavrelo. "Ti, fante, norčeval se pa ne boš iz mene!" je zarohnel in oči so ga bile sama žrjavica. "de eno tako mi zini, pa te zapodim na cesto, nehytležnost ti smrkava! Izgubi se ven!" Johnny se j« ustrašil razsrjenega očeta ter se potuhnjeno odstranil. Očeta od tistega dne dalje ni v#č lepo pogledal. Anica in mali Filip sta bila dve izjemi v Zidarjevi družini. Anica ni zbadala očeta zaradi neuspehov kakor so to del^U mati, starejša brata in sestra, toda tudi med njo in očetom je vladalo napeto razmerje. Zamerila je očetu, ker je tako vztrajno nasprotoval Jožetu, katerega je imela rada. Zidar je to predobro občutil, toda podati se nI maral. Ce vzame Jožeta, potem je ne pogleda nikdar več, ji je zabi-čll. Ubraniti ji ga ne more, ker je polnoletna, zato pa ji da na izbiro: ali on, ali Jože ... Enemu se bo morala odreči. Zidar je še vedno mrzil Jožeta, ker ga je fant nekoč opomnil, da se tudi njemu utegne obrniti na slabo. Moža je tudi jezilo, ker ni imel nlkell priložnosti, da bi mu dal čutiti svojo jezo ter se mu osvetiti. Filip je bil še otrok, jedva je imel za sabo dvanajst pomladi. Zbadati nI še umel. Nasprotno pa se je znal zelo prikupiti očetu. "Ata, kadar bom velik, bom šel delat in ti bom pomagal," mu je večkrat zatrjeval resno in odvaftno. In oče mu je v očeh bral, da ni hinavščine v njegovih besedah. Za to je bil Filip tudi še premlad. Zidar je vzdihnil In v očeh mu je za hip zatrepetala žalost. "Vse gre po zlu, tudi družina t Na stara leta bom izgubil vse. Zdaj imam še Filipa, toda tudi njega ml bodo spridili, naučili ga bodo sovražiti mene, kot da sem jaz kriv, da je svet udarila šiba gospodarske krize, ki nas uničuje ... In vendar — V trgovino je stopila znanka Katra ,rejcna ženska napetih, rdečih lic in živahnih oči ter gibčnega jesička. , Za kratek čas Žena: "Ampak na tej fotografiji pa nimaš niti enega gumba na suknjiču!" Mo4: ''Torej si vendar opazila. Prav zato sem se dal fotografirati. Novi župnik po prvi pridigi cerkovniku: "Kako se vam zdi, je-li bila faranom pridiga po volji?" Cerkovnik: "Jaz mislim da, saj so večinoma vsi kimali!" TRINERJEVO GRENKO VINO pr*a Mprtja. iUkwi •■»tU«. VUr». Mali Francek je moral ostati doma, bilo je slabo vreme. To priliko je porabil njegov oče ter mu dajal lepih naukov. "Bodi previden In pazljiv, vadi se, da boš natančno opazoval in ne ho- UROČITE 81 DNEVNIK UST PROSVETA P« sklepu 9. redne konrendje ae sedaj lahko naroči aa lisi ProsveU la priiteje eden, dva ali tri člana is eae družina In ts anoga naalora k eai naročnini. List Proaveta stana se vae eaalco, sa člana ali nečlane $6.00 sa •no lat no naročnino. Ker pa člani ia plačajo pri aaasmantn $1.20 sa tednik, aa jim to prišteje k naročnini. Ml prištejemo enofa, dra ali tri liane ia ene druline k eni naročnini. Torej sedaj nI vsroka, reči, da Je list predrag aa člane 8. N. P. J. Liat Proaveta Jo vaša lastnina in fotovo Ja akoro v reald druiinl nekdo, Id U rad čltal liat Teak dan. Torej sedaj imaU priliko, da ae tudi Vi naročite na dnevnik Proaveto. Cena Usta Proareta )•: Za Zdrnl. driave in Kanado «6M Za Cicero in Chieago Je......$7M 1 tednik In..............4Jt 1 tednik In...............6.30 t tednika in............M0 Z tednika In..............B.1« t tednike In............1.40 I tednike in..............1.10 Ispolnite a pod nji kupon, priložite potrebno vsoto denarja aU Monej Order v pismu In si naročite Proareto, liat, Id Je vato lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od druline in bo sahteval sam svoj list tednik, bod« moral tisti član is dotlčne druline, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upramiitvu lista, in obenem doplačati dotilno vsoto listu Prorreta. Ako toga na store, tedaj mora qpravniitvo snilatl datum sa to vsoto naročniku. \ POHIŠTVO NA PRODAJ Mah. pisalna miza in trije sto-li—115.00. Davenport miza — $2.60. Mah. tajniška pisalna miza $15.00. Omara za obleko J4.00. Dinette oprava — $6.00. Sofira-na stolica $4-00. Dnevna postelja $6.00. Svetilka $1.00. Oglasite se osebno na: 6457 Cottage Grove Ave., Chieago.-^ (Ad v.) OGLAS Slovenec, farmar, se želim seznaniti z dekletom ali vdovo v starosti od 80 do 40 let in z ne več kot enim otrokom. Ce katero veseli imeti svoj dom in misli resno, naj se prijavi na naslov: SAMBC, J. J., 9657 So. Lawndale Ave., Chieago, 111. _—Advt. AH ste naročeni nt dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj list! PR08VETA, SNPJ, »657 So. Lawndale Ave, Chieago, IU. Priloženo pošiljam naročnino ss list Prssvets vsoto I................... ----------I----ČL druitva št,- SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veselice Ia akoda. vizltnlee. časnika, kn I lire. kofedarla. le! vodstvo tiskarne apelira na članstvo sjv.pj da tiskovine naroča v svoji tiskarni Vs* pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene nosna, unijako delo prre vrste BRto po tafonudje m aaalov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 So. Lawnda!e Avenne CHICAGO, ILL TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA