Slovenska Država
Štev. 6
MEJNIK
Ob prvi obletnici podpisne akcije za Slovensko Izjavo moremo zabeležiti prve razveseljive zaključke. Ko to pišemo, je število podpisnikov visoko narastlo in dnevno prihajajo nove podpisane Izjave.
Podpisane Izjave so bile v knjigi predložene Ameriškemu Odboru za Svobodno Evropo v obvestilo in pregled s pripombo, da bodo nadaljnji podpisi predloženi v drugi knjigi. V uvodu k tej knjigi živih dokumentov slovenstva je zapisano med drugim:
"To Izjavo, ki jo je izdal in predložil v podpisovanje Akcijski Odbor za Slovensko Državo, so podpi« sali slovenski politični emigranti, ki hočejo, da bo bodočnost njihove domovine bodočnost svobodnega ljudstva, ki si bo samo krojilo svojo usodo pod svojo lastno narodno vlado v okviru široke zVeze svobodnih in enakopravnih narodov Srednje Evrope.
"Iz tega osnovnega razloga podpisniki Slovenske Izjave ne odklanjajo le sedanjega totalitarnega režima nad Slovenijo, temveč so nasprotni vsakemu prisilnemu nadaljevanju Jugoslavije po osvoboditvi. Prisilna Jugoslavija ni zaželje-na, ker se je od vsega početka izkazala za nesposobno služiti dobrobiti zadevnih narodov. Ako pa pride do stvaritve neposredne zveze srednjeevropskih narodov — o potrebi katere, izgleda, so si sedaj edini vsi nekomunisti Srednje Evrope — bo pa Jugoslavija kot poseb-navečnarodna tvorba postala povsem brezpredmetna in brezsmisel. na.
"Naravno, to je dolgoročni program osvoboditve. Problem slovenske svobode je mogoče trajno rešiti le v zvezi z rešitvijo srednjeevropskega vprašanja, ki pa zavisi od rešitve splošnega problema svetovnega miru in varnosti. Zato ta slovenski program ni v nasprotju s sedanjo ameriško politiko do Jugoslavije, v kolikor ta politika preprečuje, da bi se sovjetsko gospodstvo
CHICAGO, ILL., 20. JUNIJ, 1951
raztegnilo tudi nad narode Jugoslavije, in na njihovo strateško tako pomembno ozemlje, in v kolikor more ta politika blažiti sedanje trpljenje pod Titovim režimom.
"Podpisniki te Izjave predstavljajo veren prerez aktivne slovenske politične emigracije vseh slojev, starosti, izobrazbe, poklicne različnosti in zemljepisne porazdeljenosti tako glede njih domovinskega izvora kot glede njih emigrantskega bivališča; podpisniki posebno močno predstavljajo mlajše rodove slovenskih izobražencev.
"Večina starejških podpisnikov Slovenske Izjave je svoj čas pripadala Slovenski Ljudski Stranki, ki je bila široka in svobodoljubna "med sredino in levo od sredine" slovenska politična stranka s krščanskimi nravnimi osnovami in ki je pri vseh svobodnih volitvah dobila veliko večino slovenskih glasov. Tudi večina mlajših podpisnikov Slovenske Izjave bi bila brez dvoma pripadala tej staroslavni slovenski stranki, ako bi to bilo mogoče. Toda, poslednje demokratične volitve v Jugoslaviji so se vršile leta 1928, in leta 1929 so bile vse demokratične politične stranke razpuščene, listava ukinjena, prvotno ime države, "Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev'', samovoljno spremenjeno v 'Jugoslavija' s kraljevim ukazom, in vpostavljen je bil avtoritarni dvorski režim. Odkar je januarja 1929 SLS bila razpuščena, ni bila rekonstituirana, dočim so njeni izvoljeni predstavniki medtem pomrli.
"Dokler ne bo demokratično vpo-stavljeno slovensko politično predstavništvo v tujini, se podpisniki Slovenske Izjave smatrajo politično zastopane po Akcijskem Odboru za Slovensko DržaVo. V tem smislu ta Odbor išče priznanje in soudeležbo v pripravljalnem delu za osvoboditev in obnovitev narodov Srednje Evrope.
''Podpisniki Slovenske Izjave, z njimi pa še mnogi drugi, ki bodo Izjavo še podpisali ali pa drugače podpirajo to slovensko stvar, noče-
___Letnik II.
jo biti puščeni ob strani ali odrinjeni od velikega dela za svobodo njihovega lastnega naroda in za svetovni mir. Njihov delež pri tem delu in njihova dolžnost do njega ni-šta nič manjša kot kogarkoli drugega.
Pittsburgh, Pa. Maja 1951.
CIRIL ŽEBOT, Profesor Duquesne University Začasni Predsednik Akcijskega Odbora za
Slovensko Državo"
* * *
Medtem je Profesor Dr. Žebot, kot ustanovni začasni predsednik Akcijskega Odbora za Slovensko Državo in kot osebno nezainteresi-rani v neposredni emigracijski politiki, bil v New Yorku in je pri A-meriškem Odboru za Svobodno Evropo pričel razgovore, ki jih je sprožila predložitev gornjega dokumenta. Razgovori se nadaljujejo. Upamo, da bodo zaključeni z raz-ciščenjem in okrepitvijo slovenske politične akcije v tujini za svobodo in demokratizacijo Slovenije. Samo odločnost in vztrajnost desetletnih naporov za zgodovinsko nujno novo slovensko politiko sta omogočili, da je prišlo do tega razvoja. Zato je sedaj dolžnost nas vseh, da s to dokazano voljo in vztrajnost jo nadaljujemo naše započeto delo, pospešimo in podvojimo nadalnje podpisovanje Slovenske Izjave, in prosimo za božji blagoslov tem potrebnim in pravičnim prizadevanjem.
Poravnajte naročnino! Tisti, ki doslej tega še niso storili, ali jim je naročnina že potekla, imajo na o-vitku modro znamenje.
Darujte za Tiskovni sklad "Slovenske države"! Iz žrtev in sodelovanja vseh pristašev našega gibanja bodo zrasli uspehi!
GEOPOLITIČNI POLOŽAJ SLOVENSKEGA OZEMLJA
Usodo vsakega naroda kujejo različni činitelji: verski, politični, vojska, umetnost, pa tudi zemlja z vsem, kar je z njo v zvezi: reke in morja, gore in vinske gorice, plodna zemlja in temni gozdovi, podnebje in sestava tal, naravna lepota in naravni zakladi. Ali bolje: narod si kuje sam svojo usodo — zunanji dogodki in zunanji činitelji so mu včasih ubogljivi pomočniki, ki ga v rasti in razmahu podpirajo, drugič zopet žilavi kljubovalci, ki ga hočejo oguljufati za plod njegovega trdega dela. Kljub temu, da nam zgodovina na neštetih primerih dokazuje, da je narod v še tako neugodnih razmerah zapisan pogubi šele, če je samega sebe zapustil, če je zdvomil nad samim seboj in nad silami, ki so v njem, pa jih ne zna več obuditi, če zanemarja gojitev in oblikovanje svoje narodne samobitnosti v skladu z organično razčlenjenostjo človeške kulture, ne smemo podcenjevati povsem snovnih činiteljev kot je zemlja. Tudi ti se močno odražajo v narodnem značaju in soodločajo potek narodne zgodovine.
*
Ko so se naši predniki naseljevali v novi domovini, so zasedli znatno večje o-zemlje kot je današnja slovenska narodna posest. Naseljevali so se predvsem ob rekah v več naselitvenih tokih. Tako ločimo: dolenjsko-krški tok, posavsko-gorenjsko-obsoški tok, koroški tok, obmurski tok, panonski tok, obdonavski tok.
Naša narodnostna meja je v času največjega obsega potekala: pred vrati Trsta, Krmina, Čedada in Humina; do Donave in preko nje; do Bakonjskega gozda in Blatnega jezera. Omejitve na jugovzhod ni možno podati, ker se razlikovanje juž-noslovanskih narodov prične šele okrog leta 1000.
*
Naseljeno slovensko ozemlje je bilo dovolj zaokroženo, da bi moglo biti področje lastne države. Edino izpostavljeno mesto je bil zapadni klin ob zgornji Dravi, ki je pa bil tudi naravno zaščiten.
150 let so branile Visoke Alpe slovensko zapadno mejo. Toda s politično in versko priklučitvijo na zapad so se odprla vrata tujemu rodu in redu. Naravna meja sama je bila preslaba, tuja kultura premočna.
Obdonavska meja je postala kmalu žrtev borbe za velika vrata, ki vodijo iz Nemčije v Panonijo. Premiki nomadskih osvojevalcev Obrov in Madžarov te politična in kolonizatorična osvajalnost Nemcev so povzročili, da so na tem ozemlju ostali slovenski samo še — grobovi.
Enaka usoda je zadela Slovence v Pa-noniji. Navali Obrov, nemška kolonizacija in pozneje pritisk Madžarov so bili močnejši kot slovenska politična tvorba, panonska kneževina Pribine in Koclja. De-
loma zaradi izgub v borbah, deloma zaradi umika v alpske predele se je slovensko narodno ozemlje v Panoniji skrčilo v enem tisočletju od 10.000 km2 na 1.000 km2.
Med Muro in Istro se je zaradi politične razcepljenosti zarisala ločilnica, ki bi ob drugačnih političnih prilikah potekala lahko tudi dalje na vzhodu ali bliže na zapadu.
Najodpornejša je bila naša zapadna meja, ki se v 12. stoletjih ni bistveno spremenila. Pač pa so se ves čas stavljale ovire, ki so nam zapirale pot do morja in preprečile, da bi se razvili v pomorski narod.
♦
Današnja narodnostna meja poteka od Rokave v Istri do Kanalske doline, na Koroškem od Šmohorja v Ziljski dolini, Do-brača, izliva Zilje v Dravo, med Osojskim in zapadnim delom Vrbskega jezera, po južnih pobočjih Svinške planine, ob Dravi pri Labodu, prekogrbenov Kozjaka, ob severnem pobočju Slovenskih Goric do Radgone, na črto Radgona-Raba, zapadno od Monoštra in na črti Monošter-Dolnja Lendava.
*
Zemljepisno spada naše narodno ozemlje v Srednjo Evropo. 45. vzporednik, ki loči Srednjo Evropo od Južne, reže Istro. 15. poldnevnik, ki določa srednje evropski čas, gre tudi preko slovenske zemlje (Zagorje). Naše ozemlje spada delno k Balkanu, je pa tudi del objadranskega sveta — ne samo kot zaledje tržaškega zaliva, ampak kot njegov sestavni del. Večina rek pa odpira naš svet proti vzhodu ter ga vključuje v porečje Donave.
Zato se tudi križajo na slovenskih tleh sredozemski, srednjeevropski in panonski vplivi.
To se kaže:
V	gorskih sestavih: alpski svet se veže s kraškim in oba s panonskim.
V	živalstvu: vzhodnoalpska favna prehaja na naših tleh v kraško, obe na vzhodu v panonsko.
Vsi ti vplivi niso ostali brez učinka pri oblikovanju našega narodnega značaja, ki kaže v treh glavnih inačicah: v alpskem, kraškem, in ravninskem dolenjskopanon-skem tipu. Najbliža prvotnemu slovenskemu tipu sta prleški "lukar" in Slovenski Krajinec.
(Nadaljevanje)
Slovenci! Podpisujte slovensko Izjavo! Naš cilj mora biti: Suverena Slovenska država!
"Novi Svet" — edini slovenski družinski 14 dnevnik v Ameriik se kar sam priporoča. Vedno bolj je pester in zanimiv. Ima tudi lepe uvodnike in članke. Prinaša tudi mnogo lepih povesti. Slovenci, Slovenke, stari in novi, podprite Novi Sveti Postanite .naročniki. Pišite na naslov: "Novi Svet", 1845 W. Cermak Road, Chica-go 8, 111., USA.
Ob obletnici vetrinjske tragedije
(Maj - junij 1945)
Vetrinje — taborišče pregnanega človeka .. . Vetrinjsko polje s cerkvijo Marije Zmagovite bo večni pomnik tisočerim slovenskim žrtvam v boju proti brezbožnemu komunizmu.
6. maja 1945 je več deset tisoč protiko-munističnih Slovencev zapustilo svoje domove in se podalo na Koroško, da si tako ohranijo golo življenje pred Kajnovo zločinsko roko. Na prostranem Vetrinjskem polju je v nekaj dneh nastalo šotorišče, kakor ga ne pomni slovenska zgodovina. Pod milim nebom, v šotorih iz lubja in vej ter razne druge šare so bivali več kot mesec dni brezdomci: starci in starke, matere z dojenčki in otroci, dekleta in fantje, gospodarji, ki so v naglici naložili na voz le nekaj najpotrebnejšega. — Ne daleč vstran je taborila slovenska protikomu-nistična vojska.
V	strahu in upu so potekali lepi maj-niški dnevi. Begunci so iskali tolažbe v molitvi v bližnji cerkvi. Nikogar ni bilo, ki bi se za trpeče in pomoči potrebne zavzel. Pred očmi vsega sveta so bili od komunistov označeni kot "vojni zločinci" in "kolaboracionisti". Bili nepotrebno breme tistim, kateri so nekaj let prej pomagali ropati in pleniti slovensko domovino.
Zadnje dni majnika je prišlo usodno povelje od vrhovne angleške komande: Domobrance je treba vrniti, za njimi pridejo na vrsto tudi civilisti. Z hinavščino, kateri ni v zgodovini primere, so nič hudega sluteče, razorožene slovenske anli-komunisiične borce nalagali na kamione, govoreč jim, da jih bodo prepeljali v — Italijo. Pa so jih izročili proti mednarodnemu pravu smrtnemu sovražniku, krvniku — Titu.
Sledija je Kalvarija. Cvet slovenskega naroda je bil zločinsko, brez vsake sodbe poklan. Okrog 12.000 slovenskih mož in fantov, katerih edina krivda je bila, da so se borili proti zločinskemu komunizmu in varovali svoj dom popolnega uničenja.
Poljaki imajo svoj Katyn, Čehi imajo Lidovice, a za slovensko tragedijo ne ve skoraj nihče . . . !
V	Kočevskih gozdovih, pri Teharju in na številnih drugih, nam nzenanih krajih počivajo izmučeni ostanski slovenskih mož in fantov. Ti pobiti junaki, ki niso nikdar zatajili svojega verskega in narodnega prepričanja, so naš ponos. Svetle zvezde na temnem obnebju slovenske domovine. Naši mučeniki in vzorniki. Upajmo, da tudi priprošnjiki pred božjim prestolom za trpeči slovenski narod.
Padli so ne le za Boga, ampak tudi za svoje narodne ideale. Mati Slcvenija — je bil njihov ideal. Za lepšo bodočnost slovenskega naroda, kjer koli živi, so dali svoja življenja. Bili so člani slovenske narodne vojske. Za Slovenijo so se borili, za naš največji ideal — svobodna slovenska država — krvaveli v neštetih zmagovitih
(Nadaljevanje na 3. str.)
OB OBLETNICI . . .
(Nadaljevanje s 2. str.)
bojih. Za ta ideal so tudi dali življenje v mučeniški smrti.
Vstajajo vprašanja: Kako neki je mogoča taka krivica? Kdo je kriv, da zapadni svet ni bil dovol informiran o slovenski narodni vojski? Ali se je vse storilo, kar je po človeško mogoče, da bi se ta tragedija preprečila? Mi o tem danas ne bomo razpravljali. Zgodovina bo dala svojo sodbo in obsodbo.
Pokojni Evangelist Krek je dejal o Slovencih, da smo seme v bojih za svobodo izkrvavelega naroda. Mi pa smemo reči: bratje in Sestre smo naših slovenskih mu-cenikov za Boga in Slovenijo. Ponosni bodimo na le velikane, ki nas še mrtvi uče velikega idealizma, kateri ne pozna strahu in oklevanja, ampak le sveto dolžnost delati in se boriti za zmago vsega dobrega in plemenitega. Učijo nas žrtev za lepšo bodočnost vseh Slovencev v suvereni slovenski državi!
Ko bo vstala iz viharja, bratje dragi, zlata zarja, o tedaj mi — žalni svatje, — bratje dragi, tihi bratje — pridemo vas počastit.
—ko.
"I Was A Communisi For F. B. L"
Že dalje časa' doživlja po vsej Ameriki veliki uspeh film: "I was a Communist for FBI" (Bil sem komunist za FBI). Film pripoveduje resnično zgodbo Ameriškega Slovenca Matija Cveliča iz Pillsburgha, ki je vstopil v komunistično stranko po naročilu Ameriške obveščevalne službe (FBI). Oset let je vztrajal med rdečimi, postal je celo njihov važen funkcionar in delegat, a ves čas jih je pošteno vlekel za nos. Niti njegovi najožji družinski člani nisi vedeli, da ni pravi komunist, zato so ga razumljivo izključili iz svoje srede. Celo njegova lastna mati, verna slovenska žena, je umrla z žalostno zavestjo v srcu, da se je njen sin izneveril njenim naukom ter izdal svojo vero in domovino.
Film je pol dramatičnih zapletjajev in realističnega opisovanja zločinskih komunističnih tipov, katerim je dovoljeno vsako sredstvo za uresničitev njihovih temnih načrtov. Višek je dosežen, kot Mat Cvetič pred komisijo o ne-Ameriškem delovanju razkrije svojo vlogo v službi Amerike in demokracije ter razkrinka komunistične gangsterje.
Film toplo priporočamo, da si ga vsakdo ogleda, ker nam daje vzpodbudo naši proti-komunistični borbi in je tudi lepa afirmacija poštenega slovenskega imena v Ameriki; v uvodu namreč pove, da je "Mat Cvetič Amerikanec slovenskega porekla. Njegovi starši so prišli iz Slovenije. Slovenci so dobri in pošteni ljudje ('fine people')".
Težave narodnozavednih Slovakov
Slovenci in Slovaki smo bili ob času sv. Cirila in Metoda obmejni sosedje, morda nekdaj en sam narod, vsaj po našem skupnem značaju soditi, smo bili en narod. Velika Ciril-Metodova ideja je bila: ena država od Tater na severu Slovaške, od meja Češke doli do Jadrana, Benetk, daleč tja na Tirolsko bi bila samo ena država. Pa je Germanizem s svojo perfidnostjo in zvijačo ubil oba kneza Moravske in Pa-nonije, kneza Samo pa podjarmil. Nastopila je potem družina Habsburgovcev in naš skoraj tisočletni skupni križev pot se je začel in se končal prav v naših dneh z strašno Kal vari j o, na kateri pogin jamo. Zapuščina sv. Metoda je bila: Slovenci in Slovaki skupaj!
Zanimivo je pa to, kakor takrat, imata tudi v naših dneh oba naroda skoraj enako usodo. Mi smo prišli pod Srbe, Slovaki pod Čehe. Z drugo svetovno vojno sta se obe kombinaciji seveda razbili, ker sta se morali. Kakor Srbi niso razumeli velikega poslanstva, ki ga jim je dala nova doba, da bi ustvarili mogočno pravično državo Jugoslavijo, kjer bi bili vsi trije narodi zadovoljni in srečni, tako tudi Čehi enako niso razumeli svoje naloge. Dr. Tomaž Masaryk je prevaral Slovake, nas in Hrvate pa Pašič. In nesreča se je začela.
Zato je naravno, da imajo Slovaki prav iste težave, kakor jih imamo Slovenci. Kaj sedaj? Ali nazaj pod Češko-Slovaško, pod Čehe ali za Tissovo republiko? Pri nas, ali nazaj pod Srbe, ali samostojna Slovenija? Kaj?
Kdor je zasledoval slovaške boje po 1945 in ijh primerjal z našimi, popolnoma isti so. V člankih na obe stranih bi bilo treba spremeniti samo imena, pa bi veljali za nas kot za Slovake. Kakor pri nas je tudi pri njih to, da so vodilni bivši politiki in diplomatje za nazaj pod češko, narod pa za republiko. In velik boj se je razvil med njimi proti vodilnim krogom.
V delu Slovakov, ki zahteva samostojno slovaško državo nazaj, je bil pa med vodilnimi tudi Karol Sidor, ki je bil poslanik Tissove Slovaške pri Vatikanu. Kot takega je ves narod smatral za velikega pristaše Tisse in slovaške republike in ga smatral za nekakega voditelja v tem boju. Z veliko težavo je dobil dovoljenje, da se je smel začasno naseliti v Kanadi. V Združene Države mu vlada ni dovolila. Sme samo sem pa tja obiskati državo, več ne.
Toda 15. maja letos je pa slovaški list "Slovak v Amerike" v New Yorku, objavil fotostatične odtise pisma, ki ga je Sidor pisal 1945 državnemu tajništvu v Vatikan, kjer pa odkrito pove, da je za staro češko-Slovaško, za Slovake pa samo au-tonomijo. Ponudil se je Vatikanu, da bi izposloval od komunistov, Clementisa in tovarišev, s svojim vplivom v Pragi, da bi se v sedanjo pogodbo s Češko-Slovaško dala točka, ki bi dovolila, da ima auto-nomna Slovaška svojega poslanika pri Vatikanu samo za Slovaško, ako bi Vatikan pristal na to. V 20.000 iztisih je ured-
ništvo natisnilo to številko in jo razposlalo po celi Ameriki in Kanadi, ter razkrinkalo Sidorja kot izdajalca, ki je v časih ki je šlo za življenje in smrt Tisse, skrivaj paktiral s praškimi komunisti in nekako delal proti Tissi tudi pri Vatikanu.
Kajpada je nastalo veliko razburjenje med Slovaki. Nekateri listi branijo Sidorja in imenujejo to pismo falzifikat. Sidor se izvija v svojih odgovorih. List "Slovak v Amerike" pa zahteva nujno razsodišče, kjer naj se cela zadeva razčisti, naj se zaslišijo tožniki in obtoenec. Celi akciji stoji na čelu slovaški župnik Rev. J. Lah iz Whiting, Ind.
Kako se bo zdraha razvijala bomo še poročali.
Proslava stoletnice ustanovitve Bratovščine Sv. Cirila in Metoda v Rimu
(Dopis iz Rima)
V	mesecu aprilu je poteklo 100 let odkar je škof Slomšek ustanovil Bratovščino Sv. Cirila in Metoda ter z njo započel Ci-rilmetodijsko gibanje za povratek vzhodnih Slovanov v katoliško Cerkev. To gibanje je v teku sto let svojega delovanja doživelo velik razmah med vsemi slovanskimi narodi.
V	Rimu so to obletnico zelo slovesno praznovali. V baziliki sv. Klementa, kjer leži pokopan sv. Ciril, se je vršila litur-gična slovesnost. "Osservatore Romano", glasilo Sv. Stolice, je o slovesnosti obširno poročalo:
Redkokdaj moremo priststvovati tako lepemu izrazu vzajemnosti. Nadškofu Msgr. Evreinoff-u je pri službi božji asis-tiralo 6 duhovnikov, ki so predstavljali različne slovanske narodnosti. Med njimi sta bila dva Rusa, po eden Ukrajinec (rektor papeškega kolegija sv. Jozafata), Čeh, Hrvat, Slovak in Slovenec. Obrede slovanskega bogoslužja, ki so tako bogati na simbolizmu in mistiki, sta spremljala dva mogočna pevska zbora, in sicer zbor ukrajinskega kolegija sv. Jozafata ter zbor Ruskega kolegija v Rimu. Slovesnost je dosegla svoj umetniški in religiozni višek, ko sta se oba zbora združila in zapela Oče naš.
Po evangeliju je pridigal p. Koren. V kratkih obrisih je prikazal zgodovino Bratovščine sv. Cirila in Metoda te pozval vse prisotne k molitvi in neutrudnemu apostolskemu delu, kot ga želi naš Gospod Jezus Kristus in po naukih Sv. Cirila in Metoda ter slovenskega škofa Slomška, ustanovitelja Bratovščine, da preko edin-stva vseh kristjanov sedanji razkristjanje-ni in brezbožni svet znova najde tisti svetilnik, ki mu bo pokazal pot v hišo skupnega Očeta in k čredi skupnega Pastirja."
Dne 15. aprila se pa je v avli papeškega Vzhodnega Instituta vršila slavnostna akademija. P. Boyer je imel glavni govor v čast slovanskima apostolima a č. g. Dr. Šaruga pa je govoril o Bratovščini ter o njenem ustanovitelju škofu Slomšku. Pre-
(Nadaljevanje na 4. str.)
Iz Chicaga in okolice
Nova maša v Lemoniu. Kljub kislemu vremenu je bilo prisrčno novomašno slav-Ije, katerega se je udeležilo nad 200 gostov. Chicaškim društvom Sv. Mohorja in Marije Pomagaj KSKJ se je pridružilo še mnogo drugih, zlasti "novi Amerikanci" so prišli v velikem številu, saj je novo,-mašnik p. Danilo Sedlar tudi eden izmed njih. Ob prihodu v cerkev je novomašni-ka pozdravila učenka Kranjčeva, ki mu je izročila novomašni križ, dar novih A-merikancev, učenka Marija Martinčič pa mu je izročila šopek belih nageljev. Slavnostni govor je imel »p. Kazimir Zakraj-šek, bivši župnik župnije Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, odkoder je novomašnik doma. Govornik je najprej prebal brzojavni pozdrav in blagoslov sv. Očeta Pija XII., ki ga je poslal novomašniku, nato pa je nanizal krasne misli z ozirom na duhovnikovo poslanstvo. Mnogim so se za-iskrile oči, ko je novomašniku izročil ke-lih, katerega je pred davnimi leti prejel v New Yorku od katoliških ameriških Slovencev kot njihov dušni pastir in voditelj. Po končani novi maši je bil v Baragovem domu banket, ki je potekel v naj-ljepšem razpoloženju. Novomašne slav-nosti se je udeležil tudi Rt. rev. Matija Butala iz Jolieta.
Mnogo sreče! V soboto 2. junija sta sklenila dosmrtno zvezo Frank Karner in Frances Baskovitz. Ženin je pred leti prispel v Ameriko in je doma izpod zelenega Pohorja. Ženinu, ki je tudi naš naročnik in pa njegovi življenjski družici želimo mnogo božjega blagoslova in vsestranskega zadovoljstva.
Posnemajte! Mrs. Frances Jalovec, iz Arga, 111., nam je poslala velikodušen dar $5.00 kot naročnino in obenem tudi kot podporo našemu listu. Mrs. Frances Jalovec je s tem znova lepo pokazala svojo veliko narodno zavednost. Ona se vedno zaveda, da niso dovolj zgolj lepe besede, ampak da so potrebna predvsem dejanja. Mrs. Jalovec ima res vedno odprto srce in tudi roke za vsako dobro idejo. Lansko jesen je obhajala v krogu svoje številne — sedemčlanske družine zlato poroko. Vsi njeni otroci so lepo vzgojeni in na odličnih položajih. Mrs. Jalovec, iskrena Vam hvala! Vaš lepi vzgled naj rodi mnogo posnemovalcev!
Poslovilni večer. Podružnica Lige je priredila v četrtek 7. junija poslovilni večer na čast odhajajočemu p. Pelagiju. Po-slovitev je bila v dvorani Tomazinove gostilne na Cermak Road.
Slovenska radijska ura v Chicagu. Kar težko je pričakujemo. Otvori jo melidioz-na koračnica Preljubo veselje oj kje si doma. Naot pa sledijo med priporočili slovenskih tvrdk in oglaševalcev lepe slovenske pesmi. Posebno pa moramo omeniti odlično sestavljen program ob prilijri, Materinskega dneva. Besedilo našim materam v čast je sestavil p. Mirko Godina, katerega je prednašala Martina Gazvoda iz Gary-ja. Prav tako lep je bil tudi program za Očetovski dan dne 17. junija. Slovenci, poslužujte se ob vsaki priliki le slovenske radijske ure, ki je oddajana vsako nedeljo od 1 pop. do 2 na postaji WWCA, valovna dolžina 1270.
TO IN ONO
"Slovenska Beseda" — II. letnik. Prerokovali so, da bo revija kmalu zaspala. Vsi napori jo ubiti, so bili brezuspešni. Revija si je utrla pot med poštenimi Slovenci. Pred nami sta dve dvojni letošnji številki: januar-februar, marec-april. Reči moramo, pestra vsebina, primerna inte-ligentu kakor preprostemu človeku. Vsak najde v njej dovolj gradiva, ki ga s pridom prečita. Lepo je povedan v prvi številki drugega letnika namen revije: "Gojiti našo slovensko zavest, ko naj zopet naša zemlja od Beneških gričev preko Goriške, Trsta, Istre in slovenskih krajev ob Savi, Dravi in Muri ter Koroške, Prek-murja in Gradiščanske postane enotna v bratski ljubezni združena domovina, mora biti ena glavnih nalog vseh nas Slovencev, ki uživamo gostoljublje raznih narodov po vsem božjem svetu".
Kdor želi naročiti "Slovensko Besedo", naj piše povjereniku: Mirko Geraiič, 2217 S. California Avenue, Chicago 8. 111. USA. Letna naročnina je le $3.00. Lahko Vam pošljemo tudi posamezne številke lanskega letnika na ogled.
"Macedonia". Pod tem naslovom je pričel Central komite macedonske politične organizacije za Združene države in Kanado zidajati periodičen list, ki je pisan v angleškem jeziku. List je namenjen predvsem točnejšemu informiranju angleške javnosit o macedonskem problemu; urejuje Mr. Luben Dimitroff. Tiskan je na finem papirju, ima mnogo gradiva ne samo iz Titovine, ampak tudi iz drugih dežel pod železno zaveso. Vsako številko krasijo lepe slike.
Srbi med seboj. Takozvani četniški "vojvoda", pop Momčilo Djujič je ob priliki obiska MacArthurja v Chicagu skupaj z nekaterimi četniki predal MacAr-thurju neko spomenico oziroma knjigo v imenu "begunskih naslednikov generala Mihajloviča". List "Srpska Slobodna reč" prinaša z oziroma na ta dogodek uvodnik in nazivlje Djujiča z "razpopom, kateri je služil Hitlerjevim in Mussolinijevim generalom". Dalje piše isti list, "da se je razpop Djujič proslavil v očeh nemških nacistov in italijanskih fašistov ter da je med srbskim narodom ožigosan kot eden največjih narodnih izdajalcev in vojnih zločincev". Hrvatski list "Danica" pa k temu pristavlja, da je ppo Djujič s svoji-temu pristavlja, da je pop Djujič s svoji-Hrvatom in da je prav, če ga "Srpska Slobodna reč" stavlja v vrsto vojnih zločincev.
Strelske jarke kopljejo. V objemnih predelih severne Slovenije, zlasti napram Madžarski (okraji Ljutomer, Radgona in Sv. Lenart v Slov. gor.) kopljejo, z vso naglico strelske jarke za slučaj sovjetskega vdora v Titoslavijo. V obmejnih predelih v globino 15 km se smejo gibati le oni, ki tam stalno bivajo. Za vsako potovanje v te kraje je treba posebnega dovoljenja. Prebivalci imajo posebne izkaznice. Oddati so morali tudi prstne odtise.
Za Veliko Srbijo . . . Srbski vojvoda Živojin Mišic piše v knjigi "Strategija", katero je izdal za poučevanje srbskega o-
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja vsakega 20. v mesecu. Naslov uredništva in uprave: "SLOVENSKA DRŽAVA", 2217 So. California Ave., Chicago 8,111. Za konzorcij : Mirko Geratič, Editor Naročnina letno: Za USA $1.20, za Canado $1.50, Argentino 18 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 15 šil., Avstralijo 1 avstr. funt. Italija in Trst (F.T.T.) 600 Lir, Francija 400 frc.
IZ UPRAVE LISTA:
Za "Tiskovni sklad so prispevali: $15:: Dr. S. F.; po $10: Frank Urankar in Miha Staudohar, Neimenovan iz Equadorja; po $7: Ivan Novak, Cleveland; po $5: Mrs. Frances Jalovec, Argo; Dora Lovrenčič-Žebot, Anglija; Neimenovan iz Barberto-na; po $1: J. T., Chicago; A. Oratsh, Ash-lan; Frank škocjanc, McKees Ročk, Pa.; po 80c: Mary Princa, Cleveland, Frances Pogačnik, Struthers, Ohio; Al. Hodnik, Pittsburgh, Pa. Vsem: Bog povrni stoter-no!
Če se preselite, sporočite nam po dopisnici svoj novi naslov, če nam pišete, napišite točni naslov, da ne bo pomote. Denar oziroma čeke ali money orderje nam pošiljajte le priporočeno. Radi varnosti! Neki dolgoprstnež se je polastil namreč nekaj pošte in tudi denarja. Najbolje je, če nakazujete vse v čeku ali v Money Or-derju!
PROSLAVA STOLETNICE . . .
(Nadaljevanje z 3. str.)
čitano je bilo tudi posebno latinsko pismo, ki ga je za to obletnico izdal papež Pij XII. in ki začenja tako:
"Katoličani zaznavamo, da Slovani, ki bivajo v Rimu, skupno s Papeškim Vzhodnim Institutom ter Papeškim Zavodom "Russicum", ki jima je poverjena skrb nad Vzhodno Cerkvijo, nameravajo slaviti stoletnico odkar je bila Bratovščina sv. Cirila in Metoda srečno ustanovljena v Sloveniji". (V originalu: "feliciter in Slo-venia constituta fuit") — Prevod po tekstu v Osservatore Romano.
Prireditev je zaključil izbor slovanskih narodnih pesmi, ki so jih zapeli zbori različnih slovanskih narodov v Rimu. Proslave so se udeležili visoki, predstavniki Sv. Stolice, Kongregacij in redov ter veliko število pripadnikov slovanskih narodov, ki bivajo v Rimu. — Poleg drugega je bila ta obletnica in slovesnost lepa potrditev slovenskega imena ier našega velikega škofa Slomška v večnem Rimu.
ficirskega zbora takole: "Ako bode to moje skromno delo vsaj malo pripomoglo k osvobojenju vseh Srbov in ostvarenju našega večnega ideala — VELIKE SRBIJE, smatram, da sem izpolnil svojo dolžnost kot vojak, kot Srb in kot človek." — Komentarja ni treba. Ne za Jugoslavijo, za Veliko Srbijo gre . . . !