Terme Ptuj ■ Kmetijstvo SAWk HCTELS i RESORTS ' ' Torek: Tednikov kopalni dan f Podravje • Cene 0 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. — ^ pšenice bo treba doreči pred setvijo O Stran 8 Ptuj, petek, 31. julija 2015 letnik LXVIII • št. 58 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si OKNO > V Nm Josipa Lisac "Najpomembnejše je potovanje k sebi" H Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si kmmfM im o ¿J Ptuj, Podravje • Dokapitalizacija Perutnine Ptuj v zaključni fazi Na Ptuj prihajajo Rusi imunim lllllk il Danes priloga tednik PLUS Ptuj Miran Senčar • Pogovor ob prazniku mestne občine O Strani 4 do 6 Kronika Slovenija • Pasti »prijateljstev« na družbenih omrežjih O Stran 24 Šport Nogomet • Bešiktaš premočan O Stran 11 Perutnina Ptuj (PP), največji poslovni sistem v živilski mesnopredelovalni panogi v tem delu Evrope, bo dobila novega (so)lastnika. Predvidoma 40 milijonov evrov bo v družbo vložila korporacija SIJ - Slovenska industrija jekla. Čeprav družba v nazivu nosi besedo»slovenska«, pa korporacija že vse od leta 2007 ni več v večinski slovenski lasti. Njen 73-odstotni lastnik je podjetje Dilon, ki ga preko povezanih družb v več državah lastniško obvladuje družina Zubitski iz Rusije. Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Bioplinarna Ormož • Za premoženje, vredno 680.000 evrov, NLB pred leti posodila 5,5 milijona evrov O Strani 2 in 3 (O o ^j^arodno 7abavne Km lasbe Perutnina Ptuj ri*«« Ptuj 2015 MESTNA OBČINA PTUJ A Zavarovalnica XI Maribor 1. VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979) v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30 MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Aktualno petek • 31. julija 2015 Pomurje, Podravje • Kaj vse se skriva v smrdečem oblaku, ki se dviga iz bioplinarne Ormož Za premoženje, vredno 680.000 evrov, NL Vsake toliko časa se iz katere izmed podravskih bioplinarn dvigne smrad: ali zaradi smrdeče odpadne surovine, ki pobegne iz dovoljenih V uredništvo smo prejeli elektronsko pošto, v kateri pisec opozarja na ogromne količine digestata, ki se kopičijo pri or- moški bioplinarni. Lastnik bioplinarne Robert Šijanec je od začetka leta v osebnem stečaju, bioplinarna pa obratuje na- Šijanec pelje biznis naprej v Mariboru Stečajni dolžnik Robert Šijanec ima poslovne deleže v podjetjih Inpra energetika in Inpra inženiring. Vrednost njegovega premoženja v teh podjetjih naj bi bila po oceni stečajne upraviteljice Klampferjeve 10.000 evrov. Podjetje Inpra energetika je 2011 in 2012 letno ustvarilo po nekaj več kot 1,1 milijona evrov prihodkov, 2013 so prihodki znašali 385.000 evrov in lani samo še 11.000 evrov. Prihodki družbe Inpra inženiring so v zadnjih nekaj letih bili naslednji: 2008: 459.000 evrov, 2009: 748.000 evrov, 2010: 1,3 milijona evrov in 2011: 150.000 evrov. V letih 2012 in 2013 podjetje ni ustvarilo prihodkov. Lani je promet podjetja znašal 2.500 evrov. Inpra energetika posluje od leta 2011, Inpra inženiring od leta 1992. Obe podjetji imata sedež v blokovskem naselju na Kardeljevi cesti v Mariboru, v obeh je Šijanec 50-odstotni lastnik in direktor. Uvodnik Kaj pa če bi jih vrgli malo na ignore? Naključje je hotelo, da sem bil v času izbruha odmevnega arbitražnega spora s Hrvaško prav na njihovem, sicer čudovitem koncu dalmatinske obale. Že tako sem bil ves iz sebe, ko so med vožnjo molili vame napise o možnosti nočitev v češkem jeziku: Volno zimer - apartma-ni, celo v gostinski ponudbi so prednja-čili napisi v češčini. Pa to še zdaleč ni vse. Ko smo v obalni trgovini kupili senčnik za plažo, me je spreletel neprijeten občutek, saj je bila deklaracija v sedmih evropskih jezikih, tudi v češkem in ukrajinskem, le v slovenščini nobenega. Prav zbodlo me je, ko me je naslednji dan na plaži ogovoril mladenič, očitno agent turistične agencije, in me v spake-drani čeho-hrvaščini povabil na gusarski izlet z ladjo med otoki. Ko sem mu odvrnil, da nisem Čeh, ampak Slovenec, se je le nasmehnil:»Pa onda ste naši, tako da nas razumije-te!« Kako (ne)prijetno. Zame in za še katerega Janeza je bilo moteče, ko je zvečer po mestu krožil ozvočen avtomobil, ki je v hrvaškem in češkem jeziku vabil cenjene češke goste na ribiško noč. Čeprav uradno nisem bil povabljen, so me premamili vonj po ribah na žaru in prepevanje dalmatinske klape. A glej ga, zlomka, medpremorom se je oglasilpevec in v spakedranem hrvaško-češkem jeziku sporočil veseli družbi, da je naslednji komad za njihove cenjene goste iz češkega kampa. Naslednji dan me je na plaži sprva prijetno presenetil avtomatiziran tuš, s katerim sem se lahko za samo dve kuni stuširal s sladko vodo. A glej ga, zlomka, spet so me zbodla navodila za uporabo, saj so bila le v hrvaškem, nemškem in slovaškem jeziku. O slovenskem ne duha, ne sluha, čeprav sem na parkiriščih opazil tudi precej slovenskih avtomobilskih oznak. Kapljo čez rob pa smo doživeli ob poznem popoldanskem kosilu v enem obalnih lokalov, ko smo pri sosednji mizi morali poslušati sočne komentarje domačinov o pokvarjenih Slovencih, ki so jih hoteli ugnati; o tem, da nam ne bodo prepustili nitipedi svoje zemlje, da nam j... vse po spisku... tako, da me je postalo že malo strah. Pa me je pomirila najmlajša članica naše družbe: »Kaj se sekiraš, vrzi jih na ignore, meni vse dol visi, saj smo na dopustu!« Odličen predlog, sem si dejal, kaj pa če bi jih vsi skupaj vrgli malo na ignore? Naj jo imajo, to lepo njihovo, mi pa imamo čudovit Portorož, Bled, prelepe gore, prečudovito deželo in imamo svoj PONOS! Martin Ozmec Preiskave (še) niso obrodile sadov Januarja letos smo poročali, da naj bi okrog spornih bioplinskih poslov na območju Podravja in Pomurja stekla policijska preiskava. Gre za družbe znotraj poslovnega sistema Keter Organica ter z njim povezana podjetja, ki so se mrežila v sistemu in zunaj njega. Tudi bioplinar-na v Ormožu je bila zgrajena pod okriljem skupine Keter, zato smo preiskovalce povprašali, kako daleč je preiskava ter katera domnevna kazniva dejanja so obravnavali v povezavi z bioplinskim imperijem Keter Organica. Odgovor Policijske uprave Murska Sobota 2010: Kriminalisti sektorja kriminalistične policije PU Murska Sobota so podali kazensko ovadbo zoper eno osebo za kaznivo dejanje davčne zatajitve. 2012: V zvezi s poslovanjem bioplinarn so zaradi storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije kazensko ovadili eno osebo. 2014: Zoper eno osebo so podali kazensko ovadbo za šest kaznivih dejanj oškodovanja tujih pravic, zoper tri osebe pa kazensko ovadbo za dve kaznivi dejanji ponareditve ali uničenja poslovnih listin. 2015: Ena zadeva je bila zaključena s poročilom po desetem odstavku 148. člena zakona o kazenskem postopku (op. a.: to pomeni, da v primeru ni bila podana kazenska ovadba in da se kazenski pregon ustavi). Vse kazenske ovadbe in poročilo so bile podane na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti. Odgovor Policijske uprave Maribor Na območju Policijske uprave Maribor kriminalisti v okviru več predkazenskih postopkov posredno obravnavajo nepravilnosti v zvezi z bioplinarnami z območja PU Maribor, vendar so ti predkazenski postopki še v fazi zbiranja obvestil. V letu 2014 so zaključili eno kriminalistično preiskavo, povezano s konkretno bioplinarno, vendar je bil predmet predkazenskega postopka pridobitev dovoljenj in ne nepravilnosti pri odplačevanju obveznosti bioplinarn. NPU in Specializirano državno tožilstvo Vprašanja v zvezi z morebitnimi preiskavami bioplin-skih poslov smo naslovili tudi na Specializirano državno tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad. Nobena izmed navedenih preiskovalnih institucij v postopkih preiskave zoper poslovni sistem Keter Organica in mrežo podjetij, povezanih z njim, ne sodeluje. / prej. V upravljanju jo ima družba iEnergija, ki je sicer objekt imela v najemu že v času, preden je Šijanec pričel postopek osebnega stečaja. Tako so nam sporočili iz družbe Inpro, v kateri vodijo postopek stečaja podjetja Bioplin Šijanec. »iEnergija je imela bioplinarno že v najemu, ko se je začel stečajni postopek. Se pravi, da je nismo dali v najem mi. S tem, kar se dogaja na bioplinarni, nismo bili seznanjeni. Obvestili smo pristojnega inšpektorja. Dejal je, da je s situacijo seznanjen. Ogled inšpekcije je bil opravljen prejšnji teden v torek. Na bioplinarni je prišlo do okvare ohlajevalnega sistema - podrobnosti ne poznam, zaradi tega so morali odpreti reaktor. Od inšpekcije smo in bomo še zahtevali, da nadaljuje nadzor in opravi ponoven pregled na objektu. Lahko, da se je situacija od torka poslabšala zaradi padavin. Glede okvare na bi-oplinarni bi vam morala dati točne podatke iEnergija. Na iEnergijo smo poslali dopis, naj nam javijo, kaj se je zgodilo oziroma do kakšne okvare je prišlo. To, kar sem vam sporočil, sem samo slišal od gospoda, ki je tam delal. Prav tako smo obvestili inšpekcijo, naj naredijo ponovni pregled. Omenil bi še to, da Robert Šijanec nima več nobenih pristojnosti in ni v nobenem pogledu odgovoren za nastalo situacijo,« je po elektronski pošti v zvezi z nastalo situacijo na objektu ormoške bioplinar-ne povedal Peter Klampfer iz Slovenija, Ptuj • V Perutnino Ptuj vstopajo ruski vlagatelji PoccuflHe flo6po no^anoBaTb Perutnina Ptuj (PP), največji poslovni sistem v živilski mesnopredelovalni panogi v tem delu Evrope, bo dobila doma 40 milijonov evrov bo v družbo vložila korporacija SIJ - Slovenska industrija jekla. »Zaposleni, kooperanti, strateški partnerji in tudi potrošniki bodo s to potezo pridobili ekonomsko in družbeno odgovornega partnerja, ki je s svojimi dosedanjimi potezami in dejanji že dokazal svoj odnos do slovenskega gospodarstva in njegove internacionalizacije,« vstop novega lastnika v poslov- ni sistem PP komentira predsednik uprave in generalni direktor družbe Roman Glaser. Čeprav družba SIJ v nazivu nosi besedo »slovenska«, pa Poslovanje poslovne skupine SIJ 2011-2014 2011 2012 2013 2014 Čisti prihodki od prodaje (v mio €) 765 732,5 658,7 707,8 Čisti poslovni izid (v mio €) 17,1 0,7 -4,9 24,9 Ebitda marža (v %) 8,4 5,6 6,2 11 Vir: www.sij.si korporacija že vse od leta 2007 ni več v večinski slovenski lasti. Njen 73-odstotni lastnik je podjetje Dilon, ki ga preko povezanih družb v več državah lastniško obvladuje družina Zubitski iz Rusije. 25-odstotni lastnik SIJ-a je Republika Slovenija, kar pomeni, da bo z vstopom SIJ-a v lastniško strukturo PP svojo vlogo v tem podjetju posredno še okrepila. Možno je, da je poslovni imperij Zubitskijevih na Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 31. julija 2015 Aktualno Štajerski 3 B pred leti posodila 5,5 milijona evrov okvirjev, ali pa zaradi finančnih in poslovnih mahinacij, ki so se in se še pletejo v bioplinskih poslih. Foto: Ormoz-orm družbe Inpro, ki vodi Šijančev stečajni postopek. Kaj pravijo inšpektorji Kaj se dogaja v ormoški bi-oplinarni, smo se pozanimali tudi na okoljski in kmetijski inšpekciji. »Inšpekcija za okolje in naravo je 22. junija v zvezi z iztekanjem digestata iz skladiščnih kapacitet v bioplinarni zadevo odstopila v reševanje Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo - Kmetijski inšpekciji, ki vodi postopek zoper zavezanca. Po naših podatkih je Kmetijska inšpekcija 23. junija na lokaciji bioplinarne opravila nadzor iztekanja v okolje. V nadaljevanju postopka je Kmetijska inšpek- So zdajšnji najemniki bioplinarne Ormož oškodovali stečajno maso? »Med stečajnim postopkom je bilo na objektu bioplinarne ugotovljenih več nepravilnosti oziroma sum slabšega upravljanja z bioplinarno, zaradi česar bi lahko bila oškodovana stečajna masa. Z namenom zavarovanja premoženja je bilo sodišče zaprošeno za izdajo soglasja za analizo gnojnice (oz. digestata). Najprej je sodišče soglasje za analizo, ki je bila opravljena, izdalo. Nato ga je na predlog najemnika preklicalo,« med drugim v poročilu o poteku stečajnega postopka nad družbo Bi-oplin Šijanec navaja stečajna upraviteljica Lucija Klampfer iz družbe Inpro in dodaja: »Na bioplinarni je ustanovljena stavbna pravica v korist najemnika bioplinarne (iEnergija). Stečajna masa se bo oblikovala iz kupnine za bioplinarno ter prejetih najemnin in plačila stavbne pravice. Z namenom oblikovanja stečajne mase sem na podlagi pridobljenih podatkov opravila presojo morebitne izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da je bilo z ustanovitvijo stavbne pravice zmanjšano premoženje stečajnega dolžnika, saj je prodaja premoženja otežena. Z namenom zavarovanja premoženja sta bili na pristojno sodišče vloženi tožbi.« Zaradi vpisa stavbne pravice na sodišču izpodbojne tožbe Stečajna upraviteljica s tožbo izpodbija pravna dejanja vpisov ustanovitve stavbne pravice na nepremičninah, ki so bili izvedeni v letih 2013 in 2014, torej v času, ko je Šijancu in njegovi bioplinarni že pošteno tekla voda v grlo. Stavbne pravice so vpisane na ime podjetij iEnergija (torej današnjega najemnika) in Orgateh, hčerinskega podjetja iEnergije. Stečajno maso, ki je ostala za Šijanče-vim podjetjem, je ocenil pooblaščen cenilec nepremičnin. Premoženje, ki je ostalo na pogorišču Šijančeve bio-plinske zgodbe v Ormožu, je po tržni vrednosti ocenjeno na 1,7 milijona evrov, po likvidacijski pa na 680.000 evrov. Za vrednost tega premoženja je državna NLB Šijancu oz. skupini Keter Organica pred leti v roke položila 5,5 milijona evrov nikoli odplačanega kredita. V postopku stečaja družbe Bioplin Šijanec so upniki prijavili za skoraj 8,2 milijona evrov terjatev. Od tega jih je stečajna upraviteljica priznala za nekaj manj kot 7,9 milijona evrov. cija 1. julija opravila zaslišanje odgovorne osebe ter opredelila način sanacije,« so povedali na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter nas za odgovore na nadaljnja vprašanja napotili na kmetijski resor, saj da je bil postopek dodeljen kmetijskim inšpektorjem. »Inšpekcija za kmetijstvo gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je že obravnavala bioplinarno Šijanec, s. p., nazadnje 23. junija, ko je prišlo do iztekanja živinskega gnojila. V nadaljevanju postopka je Kmetijska inšpekcija opravila zaslišanje odgovorne osebe, najemnika bioplinarne iEnergija ter na zaslišanju opredelila način sanacije, ki je bila v nadaljevanju uspešno zaključena. Prav tako je v letu 2014 tekel postopek zoper omenjeno podjetje zaradi neustreznega skladiščenja živinskih gnojil in vodenja evidenc o razvozu viška gnojil, za kar je bila izdana ureditvena odločba in odločba o prekršku (opomin). Ob zadnji prijavi z dne 27. julija gre za nov nepredvideni dogodek, in sicer se prazni digestat iz zalogovnika bioplinarne, ki se skladišči znotraj industrijskega kompleksa na utrjenem zemljišču. Kmetijski inšpektor bo v nadaljevanju preveril, ali obstajajo analizni izvidi za 1. razred okoljske kakovosti, ki so potrebni, da se tak proizvod sploh lahko uporablja na kmetijskih zemljiščih. V nasprotnem primeru bo prepovedal raztros na kmetijskih zemljiščih, skupaj z inšpektoratom za okolje in prostor pa bo odrejeno pravilno skladiščenje digestata v zalogovniku do pridobitve ustreznih analiznih izvidov,« so za Štajerski tednik povedali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pooblaščeni svetovalec družbe iEnergija Zlatko Kuzmič je v izjavi za Radio Ptuj zapisal, da bioplinarna v Ormožu deluje v skladu z dovoljenji. Za dige-stat, ki se je kopičil ob objektu bioplinarne in zaudarjal, naj bi bile po Kuzmičevem zatrjevanju narejene vse potrebne analize. »Te so pokazale, da sodi v 1. kakovostni razred in se ga sme uporabljati za gnojenje kmetijskih površin,« je med drugim navedel Kuzmič. Iz službe za odnose z javnostmi na kmetijskem ministrstvu so nam včeraj pojasnili, da rezultati analize zadnjega vzorčevja z dne 27. 7. 2015 še niso izdelani in da inšpekcijski postopek še traja. Mojca Zemljarič B nTyM novega (so)lastnika. Predvi- Ptuj pripeljal Tibor Šimonka, nekdanji dolgoletni predsednik uprave SIJ-a, ki zadnje leto dni po pooblastilu bank upnic sedi ob robu uprave Perutnine Ptuj in nadzira njeno delo. Ruski lastniki in Šimonka so se po sedmih letih skupnega dela v SIJ-u lani v začetku leta razšli. Kmalu za tem je Šimonka kot pooblaščenec bank upnic prišel v Perutnino, na izpraznjeno mesto predsednika uprave SIJ-a pa je sedel Anton Černik (Anton Chernykh), ki je svojo poslovno kariero pričel v ruski Sberbanki - banki, ki je hrvaškemu mogotcu Ivici Todoricu lani spomladi posodila 600 mi- lijonov evrov (morda tudi za nakup najboljšega slovenskega soseda Mercatorja). Ni skrivnost, da sta novi lastnik Mercatorja Ivica Todorič ter predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser dobra prijatelja. Perutnina in Agrokor precej sodelujeta tudi poslovno. Možno je, da so Rusi v Perutnino prišli tudi po tej poti - preko povezave s Todoričem. Uradno pojasnilo uprave PP se sicer glasi, da je vlagatelje za Perutnino iskala in predlagala mednarodna svetovalna družba BNP Paribas s sedežem v Parizu. Kakšni so apetiti ruskih finančnih mogotcev Andrej Zubitski (Andrey Zu-bitskiy) je v vlogi lastnika in predsednika nadzornega sveta SIJ-a konec leta 2012 v pogovoru za časnik Delo dejal, da ruske vlagatelje na območju Slovenije zanimajo področja energetike in proizvodnje aluminija (družbe, kot sta na primer Petrol in Talum). »Veliko možnosti je tudi v turizmu, slabost Slovenije pa je slaba letalska povezava z Rusijo, kar Anton Černik predsednik . uprave SIJ M občutim tudi sam. Zanimivo področje je biokmetovanje, ki se v Rusiji precej odpira. Proizvodnja vode, denimo Rogaška Slatina, bi tudi lahko bila zanimiva za ruske vlagatelje,« je pred dvema letoma in pol na glas razmišljal Zubitski, ki bo v kratkem poleg slovenske jeklarske industrije obvladoval še pomemben delež slovenske živilske mesnopredelovalne Andrej Zubitski je predsednik nadzornega sveta v družbi SIJ, kjer je družina Zubitski večinski lastnik. FOTO: Črtomir Goznik Družina Zubitski iz Rusije (preko SIJ-a) vstopa v lastniško strukturo ptujskega živilskega imperija. panoge. Z vložkom 40 milijonov evrov bodo namreč postali 45 % lastnik PP, njihove lastniške ambicije v tej družbi pa so še večje. Uresničila se je tudi Zubitskijeva napoved, da je za ruske vlagatelje zanimiva Rogaška Slatina, saj so danes tam že pomembni lastniki. V lasti imajo tudi Terme Maribor, morda bodo v bodoče kupili še poslovno skupino Sava turizem, ki je v velikih finančnih škripcih in del katere so Terme Ptuj. Morda. Ugibamo. Po vseh prevzemih slovenskih podjetij s strani ruskih mogotcev je usmeritev slovenske diplomacije proti Moskvi toliko lažje razumljiva. In najverjetneje se ruski predsednik Dimitrij Medvedjev minuli konec tedna v Sloveniji ni mudil samo zaradi kapelice. Mojca Zemljarič *PS: Še o naslovu članka. Naslovili smo ga: »Rusi, pozdravljeni na Ptuju.« 4 Štajerski Mestna občina Ptuj praznuje petek • 31. julija 2015 Ptuj • Z županom Miranom Senčarjem ob prazniku mestne občine Najprej optimizacija poslovanja, nato zaje Mestna občina (MO) Ptuj konec julija in v začetku avgusta tradicionalno proslavlja svoj občinski praznik. Osrednja slovesnost s podelitvijo Ob robu praznovanja smo se pogovarjali z županom MO Ptuj Miran Senčarjem in ga najprej povprašali, kako ocenjuje svoje dosedanje devetmesečno delo na funkciji župana. »Dosedanje delo ocenjujem za uspešno. Pri tem se zavedam, da sem župansko funkcijo prevzel na koncu intenzivnega investicijskega ciklusa, ki se, glede na finančno stanje občine, v katerem sem jo našel, ne bo tako hitro ponovil. Popolnoma jasno sem napovedal, da moramo najprej končati začete investicije in stabilizirati mestne finance. Nato bo treba zajeti sapo in kreniti v nov investicijski ciklus, ki mora biti mnogo manj megalomanski, bolj planski, v skladu z nastajajočo vizijo in strategijo razvoja Ptuja, predvsem pa v skladu s finančnimi zmožnostmi občine. V tem obdobju smo se ukvarjali z mnogimi nakopičenimi problemi in pretečimi nevarnostmi: optimizacijo delovanja ptujskih javnih zavodov in podjetij, nižanjem stroškov na vseh nivojih in iskanjem sodelovanja s sosednjimi občinami ter v širši regiji. Seveda sem pri svojem delu storil tudi kakšno napako, vendar so bile te posledica poskusa prenosa hitrega, učinkovitega in uspešnega podjetniškega mišljenja v zelo tog javni sektor. Nekatere na videz manj razumljive poteze se bodo v prihodnosti izkazale za pravilne,« pove župan Senčar in doda: Foto: Črtomir Goznik Oživitev starega mestnega jedra bo ena od prioritet vodstva MO Ptuj v mandatu do leta 2018. »Takoj ob nastopu mandata sem pričel nadzor namenske in transparentne porabe sredstev naših občank in občanov. Morda postopki niso bili vedno v skladu s togim in počasnim delovanjem javnega sektorja, a namen je bil dosežen. Porabnikom javnih sredstev je bilo jasno sporočeno, da se na tem področju uvaja racionalizacija in da bomo z denarjem naših občanov ravnali bistveno varčneje. Takoj smo pristopili k izdelavi nove občinske vizije in strategije. Zadnji projekti minule obla- ■ll^.üiu.l'lllinmin» MESNICA SIRC Ptuj, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30 Ormož, tel.: 031 741 510 e-pošta: info@mesnica.si www.mesnica-sirc.si Sodelavci mesnice Sire vsem skupaj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj. KUPON za ■ HA/ m JflffiMIflffil» 15% popust za en nakup veljaven v mesnici Ptuj in Podgorci. sti, ki so sicer všečni, so se izvajali brez vizije - samo zato, ker so bila sredstva na voljo. Takoj smo se začeli ukvarjati z rakasto rano urejanja prostora v občini - z občinskim prostorskim načrtom. Tega smo pripeljali tako daleč, da bo mestni svet o njem odločal konec poletja. S tem bomo sprostili nekaj sto manjših in večjih gradenj, kar je bistveno za zagon gospodarstva. Nadaljujemo vse projekte, ki so bili začeti v preteklih letih, čeprav bi mnoge od njih zasnoval drugače, bolj racionalno, bolj transparentno in plansko. Na posameznih področjih smo takoj ustanovili delovne skupine, ki popolnoma nepolitično pripravljajo strokovne podlage za kasnejše odločanje na mestnem svetu. Skupina Panorama je na primer že obrodila sadove. Ustanovljena je bila strokovna komisija, pravkar potekajo geofizikalne raziskave, ki bodo osnova za vse nadaljnje odločitve glede namembnosti in podobe Panorame. Menim, da smo bistveno izboljšali sodelovanje z občinami Skupne občinske M%P Mlekarska zadruga Ptuj z.o.o. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim članom ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. uprave. Kljub zgodovini skr-hanih odnosov so se decembra 2014 vse občine zavezale, da bodo letne obveznosti za nadaljevanje gradnje šole dr. Ljudevita Pivka poravnale v prvem polletju, tako da smo lahko gradnjo nadaljevali. Okrepili smo stike z Mestno občino Maribor, tudi ti so bili v preteklih letih šibki. Zavedam se, da se nujno moramo pogovarjati o skupnih problemih na področju oskrbe z vodo, odpadkov, cestnih povezav in turizma. Razvijamo idejo o urbani regiji Ptuj-Mari-bor, kjer se nam je pridružila tudi Slovenska Bistrica. To je izredno pomembno za dolgoročni razvoj celotne regije, saj pokrajinske zakonodaje najbrž še nekaj časa ne bo. Zelo se angažiramo v Združenju mestnih občin Slovenije, kjer bomo v kratkem dosegli reprezentativnost tega združenja. Intenzivno smo sodelovali pri pogajanjih z vlado glede višine povprečni-ne in še posebej pri pripravi posebnega zakona o mestnih občinah. Pripravljamo se na Foto: Črtomir Goznik Sedanje vodstvo MO Ptuj si prizadeva tudi za ureditev Panorame. Strokovna komisija je začrtala projekt, pričeli so geofizikalne raziskave. O odnosu vlade do občin »Občine smo v zadnjih letih v izredno težkem položaju. Še posebej mestne, ki morajo upravljati mnoge institucije regionalnega pomena. Zmanjšan prihodek v občinske proračune pomeni bistveno manjše možnosti lokalnih skupnosti za razvoj in investicije. Pričakujem, da bo vlada naposled le prisluhnila občinam, saj lahko le na tak način govorimo o enakomernem nadaljnjem razvoju Slovenije. Mestne občine zato zahtevamo sprejetje zakona o mestnih občinah, ki bo tudi na področju financiranja upošteval te posebnosti,« pravi župan Miran Senčar. %iui iiiiiv^ rsü mmer Naročila ali brezplačen nasvet 041 461 266. Siimmer center vabi, da naredite nekaj zase. Odslej na novi lokaciji: rdeči blok na Ptuju. • preoblikovanje telesa z limfno drenažo • NOVO izvajamo ultrazvočne kavitacije V mesecu avgustu in septembru ugodne promocijske cene! Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku. Svetovanje za zdrav no čin življenja Darinka Pesek s.p.. L) i.5. prekomorske 12, Ptuj OBČINSKEM PRAZNIKU GRADBIRO d.o.o. K le po i/a uL 12, Ptuj Tel: 02 - 748 14 03. fax: 02 7an i sič n a dok umen lacija ► Načrti hiš, poslovnih objektov ► Tipski projekti, legalizacije ► Nadzor del, koordinatorstvo ► Varnostni načrti NEPREMIČNINE ► Posredovanje nepremičnin ► Cenitve, pogodbe PRIPOROČAMO SE S CELOVITIMI. KVALITETNIMI in STROKOVNIMI STORITVAMI KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolaric.si Bojan Kolarič s.p. Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Tel: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 MOŽNOST PLAČILA DINERS DO 24 OBROKOV petek • 31. julija 2015 Mestna občina Ptuj praznuje Štajerski 5 ti sapo in kreniti v nov investicijski ciklus občinskih odlikovanj bo na dvorišču minoritskega samostana nocoj ob 19.30. Foto: Črtomir Goznik Župan MO Ptuj Miran Senčar: »Poletno festivalsko dogajanje bodo letos znova obogatile številne prireditve ob prazniku MO Ptuj, ki vsako leto napolnijo ulice našega mesta. V veliko čast in veselje mi je, da bom na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku goste nagovoril kot župan. Verjamem, da bodo občani in obiskovalci v pestri ponudbi dogodkov, ki smo jih pripravili v sodelovanju s soor-ganizatorji, našli nekaj zase in uživali. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitam ob našem prazniku.« razpise za evropska sredstva, ki bodo na žalost šele konec tega ali celo v prvi polovici naslednjega leta.« V kratkem času ni mogoče narediti velikih sprememb Na vprašanje, kje je pri svojem delu naletel na največ težav, župan Miran Senčar od- govori: »Župan mora delovati učinkovito in hitro, hkrati pa se sooča z omejenimi pooblastili. O delu javnih zavodov in občinskih podjetij, ki imajo bistven vpliv na kakovost življenja občanov, odločajo svet zavoda ali nadzorni svet - pri teh nimam nikakršnih zakonskih vzvodov za usmerjanje. Samo po njihovi dobri volji lahko vplivam na njihove - za NII/HL Nival invest d.o.o. Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju www@nival.si VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU MO PTUJ občane zelo pomembne -odločitve. Ugotavljam, da se preveč pozornosti posveča postopkom, vsebina je v večini primerov drugorazredna tema. V kratkem času ni mogoče narediti nobenih velikih sprememb, saj velika večina direktorjev, svetov zavodov in nadzornih svetov podjetij ni vezanih na mandat župana in nekateri še naprej ostajajo zvesti pretekli politiki.« Kaj je na Ptuju potrebno izboljšati? Kaj boste za čas trajanja svojega mandata poskušali narediti za boljšo kakovost bivanja občanov MO Ptuj? »V starem mestnem jedru je treba urediti promet, skupaj s povečanjem peš cone. Turiste moramo privabiti v ptujsko mestno jedro; to je priložnost za lastnike in najemnike lokalov. Oživili bomo Panoramo, ki je bila daleč v zgodovini središče vsega dogajanja in življenja mesta. Izdelati je treba dolgoročni urbanistični načrt razvoja Ptuja, občinski prostorski načrt je prvi korak k temu. V teku je razvojna vizija mesta in strategija razvoja po posameznih področjih. V pripravi je prometna strategija M m m m m m m m m m m m M m m m m m m m m m m m m M m m m m m m m m m m m m M m m m m m m m m m m m m M m m nf/^ I Bodimo ponosni na svoje mesto | Župan Miran Senčar: »Vsekakor je veliko razlogov, da smo ponosni na svoje mesto. i | Ptuj je najstarejše slovensko mesto z bogato zgodovino in mnogimi zgodbami, ki jih | | doslej v veliki meri še nismo izkoristili. Imamo bogato naravno in kulturno dediščino, | I vinsko klet, grad in bogate muzejske zbirke. Še posebej smo lahko ponosni na športne | i in kulturne dosežke naših občanov in na ustvarjalnost naših društev na čelu s števil- | i nimi vrhunskimi festivali in drugimi prireditvami. Ponosni moramo biti na dosežke | ! naših osnovnošolcev, dijakov in študentov. Žal opažam, da smo Ptujčani mnogokrat | ! preveč kritični do mesta. Biti moramo ponosni na svoje mesto in na vse, kar se v njem | ! dogaja. Zunanji pogled na Ptuj je mnogo lepši od tega, kako Ptujčani od znotraj vidijo | j svoje mesto.« Ptuja. V preteklem obdobju se je popolnoma pozabilo na izboljšanje kakovosti pitne vode, na obnovo popolnoma uničenih občinskih cest, na medgeneracijsko sodelovanje, optimiranje cen komunalnih storitev, vzdrževanje otroških igrišč, reševanje vprašanj energetike, povezovanje in izdelavo strategije za mlade. Vse to so osnovni pogoji, da na Ptuj pripeljemo investitorje in da mlade zadržimo v mestu. Dvanajst projektov smo zapisali v koalicijski pogodbi, izvedli jih bomo ali pričeli njihovo Osojnikova cesta 12, Ptuj Ofee.M. občanka«, in občanom tel našim Cenjenim sttankam čestitamo ob pnazniku M&s^e- občine. Ptuj. Vabijo vas: servisno-vu I ka n izerska delavnica PE Ptuj, Osojnikova c. 12, 78 00 420 PE Zamušani, Zamušani 2, 71 92 272 □ A^fora prodajalna notranjih in restavracija za vhodnih vrat ter oken gurmane Osojnikova c. 12, Ptuj Osojnikova c. 12, Ptuj zabava za vse generacije Zamušani 2, Gorišnica izvedbo v tem mandatu.« O letošnjih naložbah Kaj na področju investicij čaka MO Ptuj do konca tega leta? Kdaj se končajo naložbe, ki so trenutno v izvedbi, boste odprli morebiti še kakšno novo gradbišče? »Trenutno je v fazi gradnje parkirišče P&R na Zadružnem trgu, dela bodo končana v sredini septembra. Izvajajo se dela na gradbišču OŠ dr. Ljudevita Pivka, končala se je II. faza obnove domini- kanskega samostana. Končali bomo tudi projekt II. faze gradnje kanalizacije z zaključkom del v Grajeni. Finančna situacija ne omogoča nobene nove večje investicije, ki bi jo MO Ptuj pokrivala z lastnimi sredstvi, evropskih razpisov v tem času ni bilo. Tudi s koalicijskimi partnerji smo mnenja, da še zdaleč ni vse v zgradbah, temveč je treba delati na vsebini, dogodkih, ljudeh in dolgoročno izboljšati pogoje življenja občank in občanov.« Mojca Zemljarič :upana dr. Štefana čelana Spoštovane občanke in občani, ob prihajajočem občinskem prazniku vam iskreno čestitamo z željo, da bi bili še naprej ponosni občani Mestne občine Ptuj. Občinski praznik je hkrati priložnost za razmislek o naši skupni sreči, ki pa je ni moč doseči brez medsebojnega razumevanja in soodgovornosti. Vsem, ki ste pri iskanju prijaznejšegajutri pripravljeni na tak način z nami sodelovati, hvala in dobrodošli. doc. dr. Štefan Čelan Družba Radio Tednik Ptuj čestita, vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku. v Štajerski RADIOPTUJ ^ 89,8 ° 98,2 ° 104^3 www.radio-tednik.si 6 Štajerski Mestna občina Ptuj praznuje petek • 31. julija 2015 Delovni čas: - od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure - sobota od 7. do 12. ure Potrčeva 11, Ptuj. Telefon: 02 771 0337 i-mail: airtolic.marka@siol.net Vsem občankam in občanom Mestni občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika in se še naprej pripročamo s svojimi storitvami. IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! PE PTUJ, tel.: 02 620 93 60 vabi v poslovalnico v Ul. Heroja Lacka 12, kjer vas pričakuje prijazno osebje z ugodno ponudbo. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, svojim komitentom in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. Audi TEHNIČNI PREGLEDI <8> HYUnDRI Mercedes-Benz C HRYSLER Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50 DC Dominko center d.o.o. Ob Studenčnicl 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10 www.dominko.si UZANCA d.o.o. UZANCA D.O.O. ORMOŠKA CESTA 81 b, PTUJ Tel.: 02/749 20 30 PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH AVTODELOV BOSCH za vsa osebna in tovorna vozila ~ BOSCH Tehnika za življenje čestitamo t in se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Priporočamo se tudi v bodoče. Ob občinskem prazniku čestitamo vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Ptuj ahj£ Avtohiša Petovia avto d.o.o. Ormoška c. 23, tel.: 02 749 3512 Prodaja vozil: 02/ 749 35 50, Servis: 02/749 35 40 Tehnični pregledi: 02/749 35 35, www.ahpa.si TEIE&6 PE Ptuj, Slovenski trg 1, 2250 Ptuj. www.teleing.si Brezplačni telefon 080 35 38 Paketi širokopasovnih storitev TELEING na voljo tudi v omrežju KKS Ptuj Vsem občankam in občanom MO Ptuj čestitamo ob prazniku mestne občine Ptuj. Z našo ponudbo dostopa do širokopasovnih elektronskih komunikacij želimo prispevati k razvoju MO Ptuj. Ekipi TELEING in KKS Ptuj Iskrene čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj Naprej z vami 71 Zavarovalnica Maribor ■■■■■■■■■■■■■■■■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiaaiiaaiiaaiiaaiiaaiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiiaiiaaiiaaiiaaiiaaiiaa^ * Foto: Črtomir Goznik = I Sedmi glasbeni festival Arsana je s pestrim dogajanjem navduševal tudi najmlajše in | | malo starejše. I Pestro dogajanje za otroke I V sklopu 7. mednarodnega glasbenega festivala Arsana je potekalo bogato dogajanje za | | najmlajše in malo starejše. Otroški festival je navdušil z glasbenimi pravljicami, plesom | | in ustvarjalnimi delavnicami z različno tematiko. Tako otroci kot starši so bili zadovoljni, | da so ustvarjalci vrhunskega mednarodnega glasbenega festivala poskrbeli za vse generacije, tako tudi za najmlajše, svoje jutrišnje obiskovalce in bodoče glasbenike, ki bodo | krojili festivalsko in mestno podobo v bodoče, hkrati pa so s svojo izjemno kreativnostjo | navduševali nove generacije festivalskega občinstva. Nadvse zadovoljen je tudi Mladen | Delin, umetniški vodja in direktor festivala, ki je povedal, da otroški festival ostaja stal- | | nica festivalskega dogajanja tudi v bodoče. Dober obisk je pokazal, da so vsebine prave. | | MG | ^//il lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 111111111111111111II11II11II11II11II11111111111111111111111111111111111111111II11II11II11II11II11111111111111111111111111111111111111111II11II11II11II11II11111111111 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si Zaposleni v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj s strokovnimi službami v kmetijski svetovalni službi, kontrolni in selekcijski službi v živinoreji, osemenjevalnem centru, v laboratorijih in službi za vodenje knjigovodstva na kmetiji ter člani območne enote KGZS si želimo dobrega sodelovanja za skupni napredek kmetijstva in podeželja. Vsem občankam in občanom mestne občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Vodja svetniške skupine SDS: Mestni odbor SDS Ptuj: Helena Neudauer Miroslav Luci, predsednik petek • 31. julija 2015 (Ne)odkriti obrazi Podravja Štajerski 7 Alojzija Merc iz Dežnega pri PodLehniku Halozani smo pridni, delovni in srčni ljudje Vse življenje je bila predana učiteljskemu poklicu, med prvošolčki, ki jih je v podlehniški šoli naučila brati in pisati, so danes mnogi znani ljudje, vodila je tudi šolski otroški in mladinski pevski zbor, po upokojitvi pa že skoraj 15 let vodi skupino ljudskih pevk trstenke. Ko se je leta 1936 rodila, so živeli v hiši ptujskih minoritov na Majskem Vrhu, ob gostilni pri Kastner-jevih, kjer je njena mati službovala. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Vidmu pri Ptuju, in po končani ptujski Gimnaziji jo je želja po znanju popeljala na učiteljišče v Maribor. Leta 1957 je kot mlada in zagnana učiteljica dobila prvo službo v šoli na Rodnem Vrhu, kjer je spoznala vso revščino in dobroto haloških otrok. A tam je službovala le dobri dve leti, saj so jo leta 1960 poslali na OŠ Pod-lehnik, kjerje potem pridno vzgajala in učila prvošolčke vse do upokojitve leta 1992. »Teh svojih mladih učiteljskih dni ne bom nikoli pozabila. Dobrih 30 let sem poučevala prvošolce razrednega pouka, tudi po ves dan, ob tem pa sem imela še glasbeno vzgojo, saj sem več let vodila otroški in mladinski pevski zbor OŠ Podleh-nik.« In vse to jo je s haloškim človekom še bolj povezalo, še posebej pa se je navezala na skromne, a pridne halo-ške otroke: »Včasihje bilo tako lepo, kot da sem njihova druga mama. Radi so me imeli, dopoldne smo se pridno učili in ustvarjali, popoldneve pa smo preživljali ob domačih nalogah in sproščenih igrah. Tisti, ki so hodili v šolo od daleč in peš, včasih tudi več kot uro hoda, so nekega zimskega večera hoteli v šoli kar pre-spati. Rekli so mi: 'Tovarišica, vi nam Vedno nasmejana »tršica« Lojzka iz Dežnega pri Podlehniku: »»Teh svojih mladih učiteljskih dni ne bom nikoli pozabila. Dobrih 30 let sem poučevala prvošolce razrednega pouka, tudi po ves dan, ob tem pa sem imela še glasbeno vzgojo.« boste žgenke skuhali, mi pa bomo pridni.' A seveda ni šlo.« Brati in pisati je mučila mnoge znane Podlehničane Rada se spominja dogodka ob pričetku nekega šolskega leta, ko je eden od učencev na hodniku vprašal prvošolčka: »Ali že veš, kdo te bo učil?« Ko muje ta odgovoril: »Da, tršica Lojzka,« pa muje z nasmehom odvrnil: »Imaš pa res srečo!« V dolgih letih poučevanja na podlehniški osnovni šoli je naučila brati in pisati mnoge znane Podlehničane: »Posebej sem ponosna, da sem naučila brati in pisati tudi dva domačina, ki sta sedaj zaposlena kot raziskovalca na Inštitutu Jozef Stefan v Ljubljani, pa mislim, da mi naš sedanji župan Marko Maučič ne bo zameril, če povem, da sem tudi njega naučila brati in pisati. Med mojimi učenci je ena danes tudi sodnica, eden je zdravnik, kar precej pa jih je na različnih odgovornih delovnih mestih, kar dokazuje, da tudi haloške šole dajejo dovolj znanja.« Poleg učiteljskega dela in aktivnosti na glasbenem področju pa je bila Lojzka tudi drugače vsestransko aktivna občanka. V času nekdanjega delegatskega sistema je bila delegatka v zboru krajevnih skupnosti. Po upokojitvi pa je ostala aktivna predvsem na glasbenem področju, saj je pred slabimi 15 leti ustanovila skupino ljudskih pevk Trstenke, ki jih uspešno vodi še danes: »Čeprav nas je samo 12, smo med seboj kar precej oddaljene, saj prihajamo iz skoraj vseh zaselkov v občini Pod-lehnik, a enkrat tedensko redno vadimo in pogosto tudi nastopamo. Uspelo nam je, da smo bile že štirikrat na državni reviji ljudskih pevcev in godcev, 12-krat smo nastopile tudi na regijski reviji in kar 14-krat na območni reviji ljudskih godcev in pevcev v Ptuju.« Svojstveno in značilno haloško petje skupine ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika je pritegnilo tudi zanimanje glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani: »Z doktorico Uršo Sivic iz glasbeno-narodopisne-ga inštituta se dogovaijamo o snemanju nove glasbene zgoščenke, na kateri bodo poleg naših pesmi zapisana tudi vsa besedila in razlagalni spremni tekst.« Motike se ne bom nikoli naveličala ... Ob vsem tem pa je gospa Lojzka, kiji ne bi nihče prisodil toliko let, kotjih dejansko šteje, pridna in delovna tudi doma: »Zelo rada kuham za svojo družino, veliko časa posvečam svojemu vrtu in cvetju. Mislim, da se ne bom nikoli naveličala moti-ke, saj so nas v tem duhu vzgajali že kot otroke. Haložani smo pridni in delovni ljudje in po srcu dobri. To lahko povem tudi iz svojih izkušenj. Kadar je imel haloški človek pri hiši kruh in kupico vina, so bila vrata njegove hiše vedno na stežaj odprta. Če pa kruha ni bilo pri hiši, kar se je včasih pogosto dogajalo, pa se je Haložan v svoji skromnosti in ponižnosti od sramu raje skril za vrata.« Martin Ozmec Majda Markuš iz Lenarta Podjetniška zgodba o uspehu Majda Markuš je leta 1989 ustvarila do nedavno še ne tako poznano družinsko tekstilno podjetje Lambo iz Lenarta. A to se je spremenilo z otroškimi copatki - usnjenimi mokasini za otroke, ki so postali prava svetovna uspešnica. Drzna Majda se je že v mladih letih odločila, da bo sama svoj (a) šef(ica). Takoj po končani srednji tekstilni šoli je stopila na pot podjetništva. Odprla je manjše tekstilno podjetje, kjer je šivala in ustvarjala ter prodajala otroško, žensko in moško konfekcijo. Sprva sama. S prodornimi idejami in obilico pozitivizma je prišla že tako daleč, da je zaposlila sedem šivilj. „Zaradi cenenega blaga iz vzhoda sem žal kasneje morala odpustiti dve delavki, dve pa sta se upokojili. Tako da so sedaj zaposlene tri šivilje," pripoveduje Majda. Nedavno pa je preko študentskega servisa zaposlila tudi starejšo hči Aljo, ki je s pobudo o izdelavi mokasinčkov za otroke osvežila ponudbo družinskega podjetja in njegovo ime (sestavljajo ga začetnice imen družinskih članov: Lana, Alja, Majda in Bojan) ponesla v svet. Lenarški mokasinčki osvajajo svet Izkušena Majda je pobudo Alje vzela zares. Začela je iskati primeren material - odločila se je namreč za izdelavo mehkih otroških copatkov iz biousnja, ki ga uvažajo iz Nemčije. Sledila je izdelava vzorcev, različnih modelov v vseh barvnih odtenkih in najrazličnejših kombinacijah, nato pa šivanje in izdelava nadvse simpatičnih končnih izdelkov - mehkih mokasinčkov iz biousnja. Da so ti dobili končno podobo, je vztrajna podjetnica ustvarjala skoraj pol leta. Nato pa skupaj z starejšo hčerjo mokasinčke objavila na družabna omrežja - Facebook in Instangram - in začelo se je - povpraševanja in nakupi mokasinčkov po spletni trgovini pod blagovno znamko Little Lamb skoraj po vsem svetu. Največ kupcev sicer prihaja iz Združenih držav Amerike."Tam verjetno ne bi niti pomislili, da bi malčkom obuli čeveljčke s trdim podplatom tako kot pri nas," pravi Majda, ki sicer glede konkretnih številk prodaje mokasinčkov ostaja skrivnostna. V spletni trgovini pa Američanom sledijo Francozi, Angleži, Nemci, Skandinavci ter tudi kupci iz bolj neobičajnih oz. nam manj poznanih dežel, na primer Rusije, Kazahstana, Irana, pa tudi Japonske in Avstralije, kar uspešno podjetnico preseneča. Še bolj pajo presenečajo in obenem osrečujejo zadovoljni kupci, ki so nad mokasinčki tako navdušeni, da jih skupaj s svojimi malčki fotografirajo in objavijo na Facebook stran podjetja. Ta je tako že polna tovrstnih prizorov. „Ni praznika in ne vikenda" „Sicer pa je nekaj malega povpraševanja tudi pri nas. Cena para je tam okrog 40 evrov. Ampak morate vedeti, da je za tem ogromno ur dela in da gre za kakovostne materiale. Največ dela je, da copatke skrojiš. »Kupci so tako navdušeni, da malčke z mokasini fotografirajo in objavijo na Facebook stran podjetja.« Največ kupcev prihaja iz Združenih držav Amerike. »Tam verjetno ne bi niti pomislili, da bi malčkom obuli čeveljčke s trdim podplatom tako kot pri nas.« Riše in reže se ročno. Nato sledi šivanje, rezanje robov, pakiranje copat-kov v škatle, nato pa s pošto do kupca," vneto pripoveduje mama dveh hčera, ki si je že od mladosti obleke šivala sama. A sedaj ne šiva več. Kljub temu pa ima urnik izjemno naporen. Pravi, da včasih dela tudi pozno v noč: „Sem organizator. Dvigujem telefone, skrbim za nabavo in prodajo. Opravljam tudi izjemno nehvaležno delo - izterjave. Vsak večer pripravim šiviljam, da imajo zjutraj kaj delati. Ni praznika in ne vikenda. Ko so naročila, je treba delati." Najin pogovor je (sicer pozno po- poldan) večkrat prekinilo zvonjenje telefona, pa prihodi strank. Izkušena podjetnica, ki pravi, da je izredno flegmatična, se je vsakič vljudno opravičila in hitela h kupcu. „Moraš biti prijazen in obenem strog tako do delavcev kot tudi do strank. Ne smeš dovoliti, da hodijo po tebi. Ti kot kupec imaš določene pravice in tudi dolžnosti. Tako kot mi," še odločno pove. Očitno je recept za uspeh tudi v tem, seveda poleg vse zagnanosti, pridnosti, delavnosti, svežih idej in obilice optimizma, ki jih premore izkušena Markuševa. Monika Levanič 8 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 31. julija 2015 Kidričevo • V gibanju Za Kidričevo nezadovoljni z ravnanjem okoljskega ministrstva Štrucl: »Ministrica Majcnova je sned Potem ko so v gibanju Za Kidričevo prek evropske komisije dosegli sodelovanje z okoljskim ministrstvom, ki naj bi na njihovo pobudo opravilo prejšnji teden iz MOP prejeli dopis, nad katerim so razočarani. »Po aprilskih pogovorih na ministrstvu sem bil prepričan, da bo leto 2015 glede okoljske problematike za občino Kidričevo prelomno, saj je nedopustno, da naši občani še danes pridelujejo hrano v sporni zemlji. Nekatere njive in vrtovi so pomešani s strupenim blatom, druga območja z radioaktivnem pepelom, raznimi lugi in žlindro. In te vrtove zalivajo iz vodnjakov z vodo z omenjenimi primesmi, da o podtalnici ne izgubljam besed, saj je občasno kritično onesnažena,« nam je včeraj zaupal vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl. Njegov optimizem se je spomladi povečal, ker sta mu tedaj ministrica Irena Majcen in generalna direktorica za okolje Tanja Bolte zagotovili, da je nujna analiza stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj v tej občini. Ministrica jim je celo obljubila, da bodo pri analizah lahko enakopravno sodelovali tudi člani gibanja Za Kidričevo, ki naj bi odločali, kje se bodo analize izvajale. Ministrstvo posredovalo nekaj let stare javne podatke A v gibanju Za Kidričevo so razočarani, saj so prepričani, da ministrica in generalna direktorica nista držali dane besede. Čeprav so jim že lani pisno odgovorili, da je za občino Kidričevo treba pripraviti podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad povzročitelji onesnaženja, da bo možno pripraviti nabor ukrepov za sanacijo stanja, so jim prejšnji teden (23. julija) posredovali le strokovno mnenje dr. Janje Turšič o kakovosti zraka na območju Kidričevega. »Poglejte, posredovali so nam nekaj let stare podatke in grafe ter primerjavo rezultatov merjenj po posameznih občinah. Gre za javno dostopne podatke, ki ne povedo nič novega. Sporočili so, da na območju Kidričevega ne izvajajo stalnih meritev onesnaženosti zunanjega zraka, zato so navedli le podatke iz let 2010, 2011, ko je merilo podjetje Talum, ki tako rekoč nadzira samo sebe, in jih ne moremo upoštevati, čeravno govorijo tudi o tem, da so najbolj problematični delci PM10. Zato smo od ministrstva zahtevali meritve neodvisnih inštitucij, kot smo se na sestanku tudi dogovorili in kot so obljubili, pa so na to očitno kar pozabili,« je razočaran Štrucl in nadaljuje: »To kar se dogaja, je nedopustno in nevarno početje, saj okoljska mafija s pomočjo politike obvladuje umazano industrijo z nevestnimi lastniki kapitala, med katere sodi tudi • .s; . V*.- " . Branko Štrucl: »Ce ne bodo uslisane zahteve v ^ dobrobit Kijjričanov, bomo primorani | spisati obtožnico | zoper ministrstvo za p okolje, lokalno oblast, ^ inšpekcijo in še koga.« I- Foto: M. Ozmec Na kraju, kjer so Kidričani še lani imeli vrtove, sedaj rastejo buče, ki jih škropijo s pesticidi, čeprav so v neposredni bližini stanovanjskih blokov. država. Nazoren primer je Ta- tom gre torej za začarani krog, nikogar, ne glede na kritično lum, ki je v 80% lasti države. v katerega, verjetno zaradi po- stanje okolja in vprašljivost Skupaj s pristojnim inšpektora- manjkanja sredstev, ne spustijo zdravja ljudi. Če že govorijo Kmetijstvo • Žetev pšenice je končana Ceno bo treba doreči pred setvijo Pri odkupni ceni pšenice so imeli zadnjo besedo mlinarji in peki, saj so za pšenico najboljše kakovosti plačali 15 evrov manj, kot so želeli kmetje. »Zadovoljni smo, kljub manjšim količinam smo po kvaliteti imeli boljšo letino,« je prvo oceno podal direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janže-kovič. Ptujska zadruga je odkupila 5700 ton pšenice. Od tega je bilo kvalitetnega razreda A 1100 ton, razreda B1 1600 ton, B2 1700 ton in 1300 ton razreda C t.i. krmne pšenice. Sosedje ponujajo več Tako kot vsako leto so bila tudi letos nekaj dni pred pri-četkom žetve v ospredju prerekanja o višini odkupne cene te žitarice. Na račun nekoliko manjšega pridelka ter predvsem višjih stroškov pridelave so kmetje zahtevali 10 % višje cene kot lani. Višje cene - predlagali so 200 evrov za tono kvalitete A, 185 evrov za kvaliteto B1, 170 evrov za kvaliteto B2 in 150 do 155 evrov za kvaliteto C - so želeli tudi zaradi dejstva, da so lani pokrili 90 % izračunanih stroškov, premamile pa so jih nekoliko boljše odkupne cene pri sosedih. Sredi julija je bila po podatkih, s katerimi so operirali pogajalci kmetov, na Madžarskem cena za tono pšenice razredov B1 in B2 195 evrov, v tistem času pa se je cena za štiri odstotke zvišala tudi Italiji, Avstriji in Nemčiji. Vendar slovenski kmetje s svojo zahtevo po višjih odkupnih cenah niso uspeli. »Pogajanja o ceni so se za nas organizatorje proizvodnje in odkupa končala manj uspešno, žal ima v tem poslu zadnjo besedo vedno kupec,« je povedal Janžekovič. Se napoveduje višja cena pšenice? Mlinarji in peki so na poga- KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE 0 Žitarice Kmetijske pridelke Živino Mleko Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN! janjih ponudili 180 evrov za tono pšenice razreda A, 160 za razred B1, 150 evrov za B in 140 evrov za razred C. Ponekod so mlinarji tem cenam dodali po pet evrov za tono, vendar samo za razred A in ponekod tudi za razred B1. Kmetje, ki jih je v pogajanjih zastopal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan, s ponujenim niso zadovoljni, zato so celo zahtevali od kmetijskega ministra De- jana Židana, da razpusti žitno verigo. Kot razlog so navedli, da predelovalci že drugo leto zapored enostransko določajo cene, ki so nižje tako od tržnih kot tudi od konkurenčnih. Kmetijski minister je pogajalske strani pozval k ohranitvi mirne krvi, do razpustitve žitne verige pa zaenkrat ni prišlo. Kučan, ki je pred kratkim zbral nekatere predstavnike zadrug in drugih Žetev pšenice je končana. Napovedi, preden so se kombajni podali na njive, so se uresničile: zaradi vremenskih nevšečnosti je pridelka nekoliko manj kot prejšnja leta. Prvi statistični podatki kažejo, da je na slovenskih njivah letos zraslo dobrih 10 odstotkov manj pšenice kot v lanskem letu, ko je bilo po podatkih državnega statističnega urada požeto 172.000 ton pšenice. Je pa kvaliteta na zadovoljivi ravni. Foto: Črtomir Goznik prodajalcev, je vseeno izrazil pričakovanje, da se bo cena pšenice v Sloveniji oblikovala glede na razmere na sosednjih trgih in bo tem primerljiva, pa se to ni zgodilo. Zato so nekateri kmetje pšenico prodali tujcem. Kučan je zadruge, ki skladiščijo pšenico, obenem pozval, naj pšenice ne prodajo, ampak počakajo na boljšo ceno, ki bo po njegovem mnenju gotovo višja od sedanje. Vprašljiva kvaliteta pšenice iz tujine O vsakoletnih zapletih glede odkupne cene pšenice smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom. »Cena znova ni prijazna kmetom. Žal ne sledimo trendom. Proizvodnja se draži, ceno pa, namesto da bi jo povišali, odkupovalci nižajo.« Medved predlaga rešitev. »Odkupna cena bi morala biti znana jeseni, ko se kmet odloča za setev. Glede na izračune bi se takrat odločil, ali bo pšenico sploh sejal, vsekakor pa bi imel lažjo odločitev, katero sorto izbrati,« pove Medved, ki je prepričan, da bi dogovor vseh členov žitne verige moral biti v smeri ohranitve pridelave domače, slovenske pšenice. »Zato je treba dati kmetu nekaj več za tono pšenice. Za tisto pšenico, ki jo mlinarji in peki kupijo v tujini, nikoli ne bomo vedeli, kakšne kvalitete je. In če želimo kvalitetne pekovske proizvode, moramo spoštovati in ohranjati slovensko pridelavo pšenice.« Miha Šoštarič petek • 31. julija 2015 Aktualno Štajerski 3 lla dano besedo! « analizo stanja okolja ter pregled nad povzročitelji onesnaževanja, so o raziskavah onesnaženosti v občini Kidričevo, zakaj ne povedo, kaj so pokazale raziskave leta 2005, ko je bil zaradi izpuščenih emisij vidno posušen borov gozd in so bile njive tako onesnažene, da so morali silažo s teh njiv kmetje takoj uničiti!« Največji ubijalec Kidričanov je arzen Medtem ko imajo v Celju za največjega ubijalca kadmij, je Štrucl prepričan, da ima Kidričevo močno prisoten arzen. Oba strupa sta v mednarodni agenciji za raziskovanje raka 1ARC uvrščena med dokazane karcinogene snovi za človeka, zato opozarja, da je v Kidričevem tega nevarnega odpada deponiranega 25-krat preveč: »Podobno kot pri nas se je dogajalo v Celju, dokler ni njihova civilna družba posredovala vzorcev laboratoriju v Kanadi, raziskave pa je opravilo tudi neodvisno poljsko podjetje in prišlo do zastrašujočih podatkov. Vse do takrat so bile naše pristojne in strokovne javne institucije na strani države in skupaj so te podatke zavestno prikrivali.« Za analize zahtevajo tuje, neodvisne strokovnjake »Ker smo prepričani, da je zdravje ljudi v občini Kidričevo resno ogroženo, bomo v gibanju vztrajali še naprej. Ker lahko to odkrijemo le s sistematičnim vzorčenjem in analizami ter celostnim monitoringom neodvisnih strokovnjakov, bomo to še naprej zahtevali. Ker nam občina ne prisluhne in ker zavračajo vse pobude, smo se obrnili na državo. Če tudi ta našim zahtevam ne ugodi, se bomo ponovno obrnili na EU, kakor smo se glede odpadnih gum. Od države zahtevamo zgolj to, kar je že bilo dogovorjeno: da se opravi potrebna analiza tal, nekaterih vodnjakov in podtalnice, sanirati pa je treba tudi nekatera divja odlagališča, v katerih so strupene snovi in kmetijska škropiva. In naše civilno gibanje bo odločalo, kje se bodo te analize opravljale. Zaradi verodostojnosti želimo, da jih opravijo mednarodne institucije, ki jim lahko zaupamo,« napoveduje Štrucl. / Ce ne bodo ukrepali, bodo odgovorne tožili na EU Sicer pa Štrucl dodaja, da imajo čez slaba dva meseca spet obljubljen sestanek z ministrico: »Če ne bodo uslišane zahteve v dobrobit Kidriča-nov in bližnjih sosedov, bomo primorani spisati obtožnico na sodišče EU, v kateri bomo obtožili ministrstvo za okolje in prostor, lokalno oblast, inšpekcijo za okolje RS in druge pristojne, da so nesposobni zaščititi okolje in zdravje ljudi, ker ne sprejmejo ukrepov za zmanjšanje tveganja za zdravje prebivalstva!« M. Ozmec Slovenija • Za subvencije mladim kmetom v šestih letih več kot 60 milijonov evrov Na letošnjem razpisu za mlade prevzemnike 12 milijonov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo razpis za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev je 12 milijonov evrov, od tega osem milijonov za mlade kmete, ki se bodo zaposlili na prevzeti kmetiji, ter 3,6 milijona evrov za druge mlade prevzemnike. Vnos vlog bo možen od 24. avgusta do 18. septembra. Namen te enkratne podpore je pomoč mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti. Upravičenci so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Kot vzpostavitev kmetije se šteje, da je upravičenec postal izključni lastnik kmetije in je kot lastnik kmetije vpisan v zemljiški knjigi; da je v register kmetijskih gospodarstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva - kmetije in je vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo. Obenem med prevzemom kmetije in prijavo za subvencije ne sme preteči več kot 18 mesecev. Ob tem je eden izmed pogojev tudi površina kmetijskih zemljišč, in sicer uredba pravi, da mora imeti mladi kmet v upravljanju najmanj šest hektarjev primerljivih zemljišč (povprečna velikost slovenske kmetije je 6,5 ha, v Halozah je ta številka še manjša). Sicer pa se kot en hektar primerljivih zemljišč se šteje en ha njivskih površin, dva hektarja travniških površin, 0,25 ha trajnih nasadov - intenzivnih sadovnjakov, vinogradov itd., 0,1 hektarja rastlinjakov, osem hektarjev gozda. Uredba, ki določa pogoje, sankcije ..., pravi, da ima lahko lastnik kmetije tudi manj površin, če ima ob oddaji vloge na javni razpis v reji najmanj 15 glav velike živine. Med vsemi drugimi pogoji, ki jih mora prevzemnik izpolnjevati, je tudi ta, da mora k vlogi na javni razpis priložiti poslovni načrt za obdobje treh let. Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči. Znesek podpore znaša 45.000 evrov na upravičenca, če je na prevzeti kmetiji zaposlen ali v poslovnem načrtu predvidi zaposlitev na prevzeti kmetiji. Nižji znesek v višini 18.600 evrov na upravičenca pa je predviden, če ta na prevzeti kmetiji ni zaposlen niti tega ne predvideva v poslovnem načrtu. Za mlade prevzemnike je v programskem obdobju 2014-2020 namenjenih 60,6 milijona evrov, in sicer 48.520.000 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 12,1 milijona evrov iz državnega proračuna. Mojca Vtič Foto: Marko Leskovar Pred približno enim letom je 25. julija nekaj minut čez polnoč zagorelo starejše gospodarsko poslopje. Slov. Bistrica • Varnostni sosvet za večjo varnost Laporčanov Policisti, redarji, varnostniki in gasilci bodo združili moči Lansko poletje so Laporčane pretresli trije požari: zagoreli so dve gospodarski poslopji in vikend. Po enem letu je ponovno zagorelo; 21. julija je pogorel kozolec. Da se ne bi ponovila lanska zgodba, se je 28. julija zaradi poslabšanja varnostnih razmer na območju Laporja in Hošnice sestal varnostni sosvet občine Slovenska Bistrica. Varnostnega sosveta so se udeležili tudi predstavniki KS Laporje in PGD Laporje. Na seji so se dogovorili o dodatnih preventivnih ukrepih za preprečevanje nadaljnjih požigov. Med drugim je bil sprejet sklep, da se projekt varovane soseske, ki deluje v mestu Slovenska Bistrica, razširi še na območje Laporja in Hošnice. To pomeni, da se bodo policistom na terenu pridružili še občinski redarji in varnostniki podjetja Varnost, d. d. Območja, kjer obstaja možnost, da bi storilci (ali storilec) požige nadaljevali, bodo nadzirali tudi domači gasilci, je povedal poveljnik PGD Laporje Franc Pahič. Ob tem varnostni sosvet poziva ljudi, ki imajo kakršnekoli informacije o požarih na tem območju, naj o tem obvestijo policijo na anonimno telefonsko številko 080-1200. Mojca Vtič Lenart • V teku druga faza sanacije vlage Sanacijo v knjižnici naj bi končali septembra V Knjižnici Lenart potekajo sanacijska dela za odstranitev vlage v objektu. Konec maja so zaključili prvo fazo sanacije, pred dnevi pa so se lotili še druge. Zaključek del, ki jih izvaja Lipa, z. o. o., je predviden konec septembra. Kot smo pred časom poročali, je občina Lenart leta 2002 dokončala gradnjo prizidka. Le slabo leto zatem je v kletno etažo vdrla voda, pojavili so se plesen, zatohel zrak in slab videz prostorov. Škoda pa ni nastala samo na stenah, vlaga je uničila tudi okrog 4.000 knjig. Prostore v kletni etaži so morali izprazniti in zapreti. Konec lanskega leta pa je lenarška občina uspela na javnem natečaju ministrstva za kulturo (MK) za sofinanciranje investicij v kulturne objekte. Sanacija je ocenjena na več kot 265.000 evrov, levji delež - 188.383,28 evra - pa naj bi prispevalo ministrstvo. Dela so razdelili na dve fazi. Prva faza je zajemala odkop objekta knjižnice z izvedbo novega zidu. „Novozgrajeni zid ima funkcijo preprečitve direktnega dostopa zalednih voda do objekta. Vse odkopa-ne stene so se ponovno izolirale. 1zvedlo se je tudi novo odvodnjavanje meteornih vod ter nova fekalna kanalizacija. V notranjosti objekta so se odstranili vsi uničeni ometi in vlažni estrihi do betonskih tal. V času odkopov zunanjosti objekta so se notranje stene in tla popolnoma osušili in so pripravljeni za finalizacijo v drugi fazi izvedbe del," so pojasnili z občine ter še doda- Za izvedbo druge faze sanacije vlage ■ , | najcenejša Lipa, z. o. o. Ponudniki Višina ponudbe Lipa, z. o. o. 131.200,51 € Kupola, d. o. o. 136.649,74 € SAGO-GRAD, d. o. o. 143.831,28 € Milan Pintarič, s. p. 166.839,02 € li, da je dela, ki so jih končali maja, izvajalo podjetje Kupola, d. o. o., iz Maribora za pogodbeno vrednost 133.004,44 evra: „Dela so bila financirana v višini 70 % neto vrednosti s strani MK (cca 76.314,02 evra), preostanek pa iz proračuna občine Lenart. Natančen znesek plačila izvajalcu še ni znan, saj še potekajo končni obračuni izvedbe del." V začetku maja so se lotili še druge faze sanacije oz. zaključ- nih del. Za to fazo so ponudbe podali štirje ponudniki, pogodba pa je bila podpisana z najugodnejšim, Lipa, z. o. o., iz Lenarta. Kot so še pojasnili z lenarške občine, pogodbena vrednost druge faze sanacije znaša 131.200,51 evra, prav tako pa ga bo po enakem ključu sofinanciralo MK. 1zvajalec je gradbena dela, ki naj bi bila končana konec septembra, po zagotovilu občine že pričel. Monika Levanič Na razpis za omenjeni projekt so prispele štiri ponudbe. Razlika v ceni med najdražjim in najcenejšim ponudnikom je znašala več kot 35.600 evrov. Foto: arhiv občine Prva faza sanacije knjižnice je zaključena, trenutno je v teku druga faza. 10 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 31. julija 2015 Cirkulane • Tamburanje na anino Tamburanje ne bo ugasnilo Zadnjo julijsko soboto smo v cerkvi sv. Ane pri Borlu pripravili tamburaški koncert, ki smo ga poimenovali Tamburanje na anino. Na njem smo nastopili tamburaši KD Cirkulane in gostje iz Hrvaške, otroški tamburaški orkester CTK Varaždin. Foto: Jernej Golc Z izvedbo koncerta smo želeli vsaj malo zapolniti vrzel, ki je nastala po letu 2010, ko je grad Bori zadnjič gostil cikel koncertov Tamburanje ob večerih. Na odlično obiskanih koncertih tega cikla smo od leta 2002 ponujali pester izbor tamburaške glasbe - vse od tradicionalnega tambu-raškega programa, ljudskih pesmi in viž pa do priredb popevk in klasične glasbe. Dogajanje je bilo postavljeno v spektakulären ambient gradu Bori, po končanem koncertu pa je vsakokrat sledila še degustacija izbranih haloških vin v grajski kapelici. Ko so odgovorni grad Borl leta 2010 zaprli za javnost, je ugasnilo tudi Tamburanje ob večerih. Po večletnem zatišju smo letos upali, da bomo lahko ponovno organizirali tamburanje na gradu. Žal nam to ni uspelo, saj Borl ostaja zaprt. Spontano se je zato porodila misel, da bi tamburanje, ki se je tradicionalno pričenjalo na anino soboto, izvedli v božjepotni cer- kvi sv. Ane nedaleč od Borla. Koncert se je pričel po tradicionalnem križevem potu in maši, v enournem programu pa smo zaigrali domači tamburaši in mladi tamburaši CTK Varaždin. Občinstvo je z velikim aplavzom nagradilo prav vsako skladbo in nam tako pokazalo, da se je milo-zvočna tamburica že dodobra zasidrala v srcih mnogih ljudi. To so nam potrdili tudi odzivi ljudi, ki so nam po koncertu povedali, da pogrešajo naše tamburaške koncerte in da že nestrpno pričakujejo njihovo nadaljevanje na gradu Borl. To je tudi naša velika želja in le upamo lahko, da bo tambura-nje v prihodnjih letih ponovno zazvenelo v neponovlji- vem borlskem ambientu. Za pomoč pri organizaciji tokratnega koncerta se zahvaljujemo domačemu župniku Emilu Drevu, Sonji in Jerneju Golcu iz PRJ Halo ter številnim posameznikom, ki so vsak po svoje prispevali k lepemu večeru. Dogodek je potekal v okviru čezmejnega projekta DE-PARK. Mira Petrovič Maribor • Zanimivosti iz sveta med Pohorjem in Halozami Coprnice so bile med nami Pri Mariborski literarni družbi je v zbirki Gostosevci 3 nedavno izšla knjiga z zanimivim naslovom Coprnice so v flaši. Avtor Anton Gričnik je v njej zbral tisoč in eno folklorno pripoved z območja med Pohorjem in Halozami, med Celjem, Mariborom in Ptujem. Zbirka Coprnice so v flaši prinaša folklorne oziroma ljudske pripovedi in zgodbe z območja, ki se razteza na severu od Pohorja do obronkov Haloz na jugu s kraji Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Šentjur, na zahodu pa od celjskega predmestja do Drave na vzhodu z Mariborom in Ptujem. Knjiga dopolnjuje avtorjevi prejšnji zbirki - pohorsko Noč ima svojo moč (Kmečki glas, 1994) in haloško Farice (Kmečki glas, 1998), ki sta izšli v zbirki Glasovi. Vse tri knjige so avtorjeva narodopisna trilogija z zornega kota njegovega pohorskega otroštva. Pripovedi in zgodbe (tisoč in ena se je nabrala) so glede na vsebino razporejene v osem poglavij. Prvo, Kraji burijo domišljijo, prinaša 137 pretežno krajevnih pripovedi, drugo, Cahni so ostali, vsebuje 131 znamenjskih pripovedi in zgodb, zlasti o povezanosti živih s pokojnimi, tretje, Coprnice so v flaši, ima 112 čarovniških pripovedi o pra-znovernosti in vraževerju, četrto, Narava je polna skrivnosti, prinaša 126 naravoslovnih pripovedi, peto, Kdo moti mir, predstavlja 145 roparskih pripovedi, šesto, Mavrični križ, vsebuje 146 pripovedi o veri in kako se dobro plačuje ter hudo kaznuje, sedmo, Potovanje na sončnem žarku, Po izobrazbi učitelj, po poklicu bančnik, po duši pesnik Anton Gričnik, rojen na Planini na Pohorju (občina Zreče), je upokojeni bančnik, po izobrazbi germanist, predmetni učitelj slavistike in filozofije, po duši pa pesnik in pisatelj, se že dolga leta izraža v pesmih (tudi uglasbenih), črticah, člankih in povestih; poskusil pa se je tudi v igrah in romanu. Več let je bil samostojni kulturni ustvarjalec (mojster za ohranjanje kulturne dediščine, saj zelo rad zbira folklorno besedno gradivo in ga objavlja). Je tudi član Društva pesnikov slovenske glasbe; za pesniško udejstvovanje na področju naro-dno-zabavne glasbe je prejel več priznanj in nagrad. prinaša 103 otroške pripovedi, osmo, Mera za klobase, pa vsebuje 101 veselo, šaljivo in humoristično pripoved. V vsakem poglavju je vsaj deset odstotkov pripovedi v bolj ali manj originalnem narečju. Na koncu je slovar pogovornih in narečnih izrazov, seznam pripovedovalcev in informa- torjev z navedbo njihovih prispevkov ter seveda izčrpno kazalo. Če vas torej zanima, kak pogled so imeli ljudje na svet okrog sebe in na sočloveka, bo knjiga o coprnicah gotovo odgovorila na marsikatero vaše vprašanje. jš Tednikova knjigarnica V našem mestu gremo v kino! Stojan Pelko l-ILMSKI POJMOVNIK <# ■ Zdi se, da rek o tem, kako je materi njen otrok najlepši, drži tudi za rojstni kraj: rojstni kraj je vsakemu najlepši na svetu. Priznam, da moje misli ne odtavajo tako redko k premišljevanju o tem, da bi lahko bilo moje rojstno mesto še lepše. Nazadnje sem recimo modrovala o tem, kako aktualnega župana (in nobenega doslej) ne moti zanemarjena, zarjavela ograja na mostu čez Studenčnico, pa tudi tisto križišče pred njim je tako neurejeno, da o tistem, kjer je treba zaviti v toplice, ne govorim. So me poučili, da je to državna cesta. Ampak, presneto, državna gor ali dol, trume turistov se valijo po tej cesti skozi naše mesto in verjetno jih ni malo, ki pomislijo na zanemarjenost ob omenjeni ograji in križišču ter se niti ne utegnejo zavzeti za lepoto mesta. Tudi kak napis bi bil dobrodošel v poljskem, češkem, slovaškem, angleškem jeziku z duhovitim, prijaznim vabilom, da si lahko na svoji dolgi poti do morja od-počijejo, se dobro najejo in napijejo ter lepot naužijejo v mestu, skozi katerega in ob katerem potujejo. Vsakršne reklame se valjajo na neprimernih mestih, da bi pa zgradbe raje ovesili duhovito, zanimivo, turistom vabljivo, no, to pa ne ... Pa da me ne bo slovenceljsko kritizersko preveč zaneslo, tu jamrarijo končujem in nadaljujem navdušeno o festivalskem vzdušju, ob čemer vzklikam: Ptuj je najlepše mesto! Ker imamo take gledališke predstave, take razstave, take koncerte in take literarne dogodke, z njimi in za njimi pa ljudi, ki so umetnost v mestu vzeli zares ter delajo veliko in s srcem! Hvala vsem. Po odličnih festivalih, ki skrbijo za odraslo in tudi otroško publiko, prihaja Kino s stropom v naše mesto (3-9. 8.). Mestni kino Ptuj je med najlepšimi v vsej deželi (več na www. kinoptuj.si), in če doslej niste zahajali vanj, je tu priporočilo, ki ga lahko podkrepite s filmskim znanjem iz priročnika Sto-jana Pelka z naslovom Filmski pojmovnik za mlade založbe Aristej iz Maribora. Kot za vse kulturne prireditve in prostore tudi za kino veljajo pravila - za obiskovalce in ustvarjalce ter prireditelje. Tako pravi izdajatelj na zadnji platnici: Filmski pojmovnik za mlade nam predstavi film kot medij našega časa, pri čemer ga zanima predvsem, katero mesto v njem zasedamo filmski gledalci. Stojan Pelko piše, da je film gledalčevo trojno potovanje iz vsakdana: »Ko greš v kino, greš ven, da boš skupaj in da te odnese proč.« Njegovo besedilo nam skozi zgodbe, zmontirane kot filmske frekvence, pripoveduje, kako so nastajale filmske podobe, kako so se rojevale legende in oblikovala gibanja, katera so filmska izrazna sredstva in poklici, kdo so najpomembnejši avtorji, žanri, zvezdniki in najboljši filmi vseh časov, kako se je osamosvajal slovenski film, kam se usmerja filmska industrija, kako se o filmu piše in kako nam film pomaga misliti svet. (Mimogrede : v našem kinu se mi je že zgodilo, da sem se počutila brezmejno razkošno, saj je bila vsa dvorana čisto moja.) Besede »kako nam film pomaga misliti svet« veljajo za umetnost v celoti. V našem mestu je to poletje res možno na veliko in razkošno misliti svet! Filmski pojmovnik obsega 143 strani in vsebuje naslednja, pregledno urejena in bogato ilustrirana poglavja: Drobne stvarce, Vozi me vlak v daljave, Na začetku je bila svetloba, Deset zgodovinskih srečanj, Stvari, iz katerih so sanje, Ko film spregovori, Ton? Kamera? - Akcija!, Kaj gremo gledat?, Najboljši filmi vseh časov, Ko grem iz kina, sledi še seznam uporabljene literature, stvarno kazalo in navedbe virov fotografij. Prijetno branje in uživanje v umetnosti želi Liljana Klemenčič OFEM 2015 Maja in rokometaši v boj za medalje Stran 12 Strelstvo Mačku bron in olimpijska kvota Stran 12 Tenis Odlično vzdušje, odlični rezultati Stran 13 Nogomet Drava v Varaždinu do remija, Aluminij zmagal Stran 13 Nogomet Kljub prenovi moštva je cilj 3. liga Stran 14 Odbojka na mivki BedračsČuturičem do polfinala DP Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga Nogomet • Rok Kronaveter (Olimpija) Nogometaši Zavrča bi si težko izbrali težji razpored na začetku prvenstva v 1. SNL, saj so v prvih dveh krogih igrali z Mariborom v gosteh in Olimpijo doma. Če bi jim kdo pred tema uvodnima tekmama ponudil izkupiček brez poraza, bi ga zagotovo sprejeli. Prav zaradi tega so lahko z dvema remijema zadovoljni. »Z dvema točkama v uvodnih dveh krogih smo zadovoljni, saj se zavedamo, kje je trenutno naše mesto. Normalno je, da si vedno želimo še več, objektivno pa je vedno le tisto, kar se zgodi na igrišču - tukaj ni skrivalnic, je le 90 minut igre. Sam bi bil morda proti Olimpiji bolj zadovoljen z atraktiv-nejšim izidom 2:2, a ni bilo tako in to moramo sprejeti,« je povedal Ivica Solomun, ki je v obeh tekmah poslal na igrišče identično začetno enajsterico. V njej je svoje mesto našel (in z igro tudi upravičil) 21-letni Aleks Pihler z Grajenščaka. Gre za zelo aktivnega igralca zvezne vrste, ki veliko pomaga pri obrambnih nalogah, ob priložnosti pa se vključuje tudi v konico napada. V mlajših selekcijah je bil član Maribora, od koder je odšel v Domžale. Nazadnje je kot posojen nogometaš igral za kranjski Triglav v 2. ligi, kjer je lani med vsemi igralci eki- Nunic odhaja po dveh tekmah Marko Nunic je v pretekli sezoni v dresu Aluminija postal drugi strelec 2. lige - na 26 tekmah je dosegel 17 zadetkov. S takšno statistiko je prestopil v Zavrč, a se poslavlja po vsega dveh krogih, v katerih sploh ni dobil priložnosti za igro. Ko je na tekmi proti Olim-piji prednost na klopi za rezervne igralce dobil mladi Patrik Tudan (prva tekma v 1. ligi), je bil to očiten znak, da priložnosti za Nunica ne bo - sledila je sporazumna prekinitev pogodbe ... V rubriki prihodov je novinec v dresu Zavrča 21-letni črnogorski igralec zvezne vrste Veljko Batrovic, ki je s klubom podpisal triletno pogodbo. Črnogorec je doslej igral na Poljskem, kjer je v 1. ligi nastopal v dresu Widzewa iz Lodza. Z remijema zadovoljni, »Na Ptuju sem preživel želijo še več pet čudovitih let« 1. SNL, 3. krog: Rudar - Zavrč, sobota, 1. avgusta, ob 18.30 v Velenju pe zbral največ nastopov. Pred sezono se je vrnil na Štajersko, za Zavrč zaigral je že na prvi tekmi v Mariboru. »Napredek v igri je opazen iz tedna v teden, le še gol moramo doseči, ko se znajdemo v priložnosti. Pred golom moramo pokazati več samozavesti. Upam, da nam bo to uspelo že v Velenju,« je povedal Aleks Pihler in pohvalil vzdušje na stadionu v Zavrču: »Upamo, da bomo čim večkrat igrali pred tolikšnim številom gledalcem in da jim bomo naslednjič podarili zmago.« Medtem ko imajo Zavr-čani na svojem računu dve točki, pa njihovi naslednji tekmeci, Velenjčani, prvo šele čakajo. Najprej so na svojem igrišču klonili proti Krki (0:1), v 2. krogu pa še v gosteh proti Goričanom (2:1). Ekipa Rudarja je pred sezono doživela veliko sprememb, zato ima trener Jernej Javornik težave predvsem Rok Kronaveter (Olimpija) se je stvo kaže pri ljubljanski Olimpiji Foto: Črtomir Goznik v Sloveniji uveljavil v ptujski Dravi, trenutno pa nogometno mojstr-. Odličen je bil tudi na srečanju z Zavrčem. z njeno uigranostjo. Edini strelec v dosedanjih dveh tekmah je bil Luka Prašnikar, še lani član Aluminija. Lani sta se ekipi med sabo pomerili štirikrat, uspešnejši pa so bili Zavrčani, ki so dosegli dve zmagi ter po en remi in poraz. Bo tako tudi v novi sezoni? Jože Mohorič Nogomet • Prijateljska tekma Bešiktaš premočan BESIKTAS - ZAVRC 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Tosun (30.), 2:0 Gulum (45.), 3:0 Ozyakup (70.), 4:0 Koybasi (88.), 5:0 Pektemek (90.). ZAVRČ: Picak, Muženjak, Bogdan, Datkovic, Mužek, Ruano, Tudan, Polic, Tahiraj, Škvorc, Batrovic. Igrali so še: Kovačic, Rogač, Matjašič, Muslimovic, Pihler, Glavica, Ptiček, Antic, No-voselec, Zorko in Cvek. Trener: Ivica Solomun. Zavrčani so v sredo v avstrijskem Ilzu nekoliko presenetljivo odigrali še eno prijateljsko tekmo. In to ne proti komurkoli, temveč jim je nasproti stal eden od slovite trojice carigrajskih nogometnih velikanov, Bešiktaš. Obe moštvi sta nastopili v precej močnih postavah, v drugem delu je za Turke zaigral tudi njihova najodmevnejša okrepitev, Portugalec Quaresma. Na koncu so gladko slavili 13-kratni turški prvaki, ki so bili boljši večino srečanja. V prvem delu so zadeli dvakrat, zelo lepo priložnost za rumeno-zelene pa je zapravil novinec Batrovic, ki je iz ugodnega položaja nameril preko vrat. Tudi nadaljevanje je bilo po notah čr-no-belih, ki so zadeli še trikrat. V završkem dresu se je predstavil Francesco Tahiraj, igralec, ki je bil na preizkušnji, gre pa za Albanca, ki živi v Italiji. V mlajših selekcijah je bil član slovitega Juventusa, nato pa je sledila pot v Torino in Carpi. Mladi igralec, ki se najbolje znajde na krilnih položajih v napadu, je očitno zadovoljil in bo tako postal član Zavrča. tp 28-letni Mariborčan Rok Kronaveter je trenutno eden najzanimivejših igralcev 1. slovenske lige. Je član Olimpije, v katero je prišel po petletnem nastopanju v tujini, kjer je igral v Nemčiji, na Madžarskem in v Romuniji. V Nemčiji je sodeloval z Bojanom Prašnikarjem, na Madžarskem pa se je z Gyorom veselil naslova državnega prvaka. V mladih selekcijah je igral v mariborskem Železničarju, z 18. leti pa ga je takratni predsednik Robert Furjan pripeljal v prvoliga-ško Dravo. Na Ptuju se je dodobra uveljavil in bil na pragu odmevnega prestopa v Italijo, a mu je poškodba takrat preprečila pot na Apeninski polotok. Nogometna publika na Ptuju ga je vedno podpirala, veliko se jih je tudi zaradi njega v petek odpravilo v Zavrč, kjer se je domači prvoligaš meril z Olimpijo. Na slovensko nogometno sceno se vračate po nekaj letih. R. Kronaveter: »Po petih letih igranja v tujini se je vsekakor lepo vrniti domov. Igranje v Sloveniji mi predstavlja nov izziv in prepričan sem, da sem se odločil pravilno in da me v slovenski 1. ligi čaka veliko dobrih tekem.« Tokrat ste z Olimpijo gostovali v Zavrču, ki je precej blizu Ptuja. Kakšni so spomini na igranje v najstarejšem slovenskem mestu? R. Kronaveter: »Drava bo imela v mojem srcu kot klub vedno posebno mesto, saj sem se tam resnično uveljavil. Na Ptuju sem preživel pet čudovitih let in se jih bom vedno rad spominjal.« V vmesnem času ste igrali v Nemčiji, na Madžarskem in v Romuniji. Dosedanje statistika Roka Kronavetra (7. december 1986): NS Drava Ptuj (2005 do 2010) 115 Si 24 7.7S5 NK Rudar Velenje (2010) 16 4 3 i.433 FC Energie Cottbus (2010 do 2012) 40 3 3 2.2g7 Gyori ETO FC (2012 do 2014) 50 g g 2.S36 Petrolul Ploiesti (2015) 13 2 i 767 NK Olimpija Ljubljana (2015) 2 2 - iS0 Pomen posameznih kolon: klubi (v katerih je nastopal), št. odigranih tekem, št. zadetkov, št. asistenc, odigrane minute R. Kronaveter: »Tudi v tujini mi je bilo lepo in vsak moj klub v tujini mi je prinesel svojevrstne izkušnje. V Nemčiji sem se naučil tistega pravega profesionaliz-ma, vse je bilo na visokem nivoju. Na Madžarskem sem z Gyorom osvojil naslov državnega prvaka, kar je za vsakega nogometaša posebno doživetje.« »Stike sem imel le z Olimpijo« Ob vrnitvi je bilo veliko vprašanj na temo, zakaj greste kot Mariborčan v Ljubljano. R. Kronaveter: »Resnica je ta, da z Mariborom sploh nisem bil v kontaktih, pač pa le z Olimpijo. Zame je bila ponudba zelo dobra, tako da sem se hitro odločil. Na to je vplivalo tudi to, da sem Marijana (trenerja Pušnika, op. a.) poznal že od prej in sem se veselil sodelovanja z njim.« Kakšne cilje so vam pri Olimpiji predstavili pred podpisom pogodbe? R. Kronaveter: »Osnovni cilj je Olimpijo znova postaviti na noge. Težko je že prvo sezono po prenovi moštva govoriti o napadu na naslov državnih prvakov, če pa bi se nam ponudila priložnost za to, pa jo bomo seveda pograbili z obema rokama. Vsekakor pa je realni cilj uvrstitev v evropska tekmovanja.« Kako glede na izkušnje iz tujine ocenjujete kakovost slovenskega nogometa? R. Kronaveter: »Moje mnenje je, da se v Sloveniji ne glede na manjše finančne vložke igra dober nogomet. V uvodnih krogih je bil ne glede na vročino in soparo tempo igre kar močan. Za prihodnost nogometa v Sloveniji se ni bati.« Precej se je popravila tudi medijska pokritost, vi ste je bili po dveh doseženih zadetkih proti Gorici v uvodu deležni kar veliko. R. Kronaveter: »Po mojem mnenju je prav, da se nogomet v Sloveniji spremlja nekoliko podrobneje. Ljudje imajo tako več informacij o ekipah in igralcih, tudi o drugih podrobnostih, v veliko primerih se tudi zaradi tega pogosteje odločajo za odhod na stadion in ogled tekme v živo.« Jože Mohorič 12 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 31. julija 2015 13. poletni olimpijski festival evropske mladine Tbilisi 2015 Maja Bedrač in rokometaši v boj za medalje Gruzijska prestolnica gosti 13. poletni olimpijski festival evropske mladine, na katerem sodeluje 3411 mladih športnikov in njihovih trenerjev iz 50 evropskih držav. Barve Slovenije zastopa 60 športnikov, starih od 14 do 17 let. Iz naše okolice barve Slovenije branijo atletinja Maja Bedrač s trenerjem Alešem Bezjakom, kolesar Luka Sagadin, rokometaši Jeruzalema Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec in Gašper Horvat, trenerja Saša Prapotnik in Uroš Krstič ter fizioterapevt Izidor Cukovic. Na slovesni otvoritvi festivala je bila ponosna zastavonošinja slovenske zastave Maja Bedrač, ki je pred kratkim osvojila bronasto medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kolumbiji. Bedračeva je na torkovih kvalifikacijah skoka v daljino z daljavo 5,98 m osvojila 1. mesto in je ena glavnih kandidatk za novo slovensko medaljo. Kako se je odrezala Ptujčanka, boste lahko izvedeli v torkovi številki Štajerskega tednika. Ko nastajajo te vrstice, so mladi slovenski športniki osvojili 6 medalj in lahko se zgodi, da bo v Gruziji postavljen novi rekord po osvojenih medaljah na festivalu. Pred dvema letoma je Slovenija v Utrechtu osvojila 11 medalj. Za kolesarjem Sagadi-nom je tekma v kronome- tru (9,6 km), kjer je s časom 13 15,536 in povprečno hitrostjo 43,442 km/h zasedel 30. mesto med 100 sodelujočimi kolesarji. Pred njim je še ena tekma, kjer bo treba v težkih vremenskih razmerah (vročina) čim bolje prekole-sariti razdaljo 71 kilometrov. Rokometaši so predtekmo-vanje končali na 2. mestu. V uvodnem srečanju so izgubili s Francijo (29:32), nato pa nanizali dve zmagi: proti Švici (29:21) in Gruziji (35:19). Izmed Ormožanov je v pred-tekmovanju Kosi dosegel 18, Ozmec 8, Kavčič 6 in Horvat 3 zadetke. Danes, v petek, 31. 7., je ob 18.00 pred mladimi Slovenci polfinalna tekma proti Nemčiji, ki je v pred-tekmovanju nanizala zmagi proti Danski in Madžarski ter remi proti Norveški. Drugi polfinalni par je Francija -Norveška. Uroš Krstič Atletinja Maja Bedrač je na slovesni otvoritvi iger nosila slovensko zastavo. Rokometaša Gašper Horvat in Tilen Kosi Strelstvo • EP v Strelskem centru Gaj in v Apačah Boštjanu Mačku bron v trapu in olimpijska kvota za Rio 2016 V strelskem centru Gaj pri Pragerskem se 14 dni trajajoče evropsko prvenstvo v streljanju z orožjem malega in velikega kalibra ter puško šibre-nico približuje sklepnemu dejanju. V 10 tekmovalnih dneh je 1.044 strelcev iz 46 držav stare celine že končalo svoje nastope v 35 disciplinah. Danes (v petek) bomo v Apačah spremljali le še nastope strelcev s standardno puško velikega kalibra na 300 m ter strelcev s pištolo velikega kalibra na 25m v Gaju. Organizator - Strelska zveza Slovenije - že prejema čestitke številnih reprezentanc in vodstva Evropske strelske zveze za dobro izvedbo EP, največjo vzpodbudo in zahvalo za organizatorja pa predstavljajo odlični dosežki slovenskih strelcev, ki so v zadnjih dneh z Rajmondom Debevcem in Boštjanom Mačkom osvojili dve posamični odličji, olimpijsko vstopnico za Rio 2016 ter kopico drugih visokih uvrstitev. Maček do velikega finala Za največje veselje v slovenski reprezentanci na EP je poskrbel olimpijec Boštjan Maček, ki je v finalu šestih najboljših tekmovalcev s puško šibrenico v disciplini trap osvojil bronasto medaljo in olimpijsko vstopnico za Rio 2016! Maček si je po torkovih treh serijah izboril izjemno spodbuden izhodiščni položaj za naskok v veliki finale (zadel je 73 od skupno 75 letečih tarč). V naslednjih treh Foto: Jasmina Kozar Boštjan Maček je z bronastim odličjem na EP v disciplini trap priboril Sloveniji še drugo posamično odličje ter olimpijsko vozovnico za Rio 2016. je zadržal visok rezultat, a sta se neposredno v finale uvrstila le Hrvat Josip Glasnovic in Slovak Marian Kovaco-cy. Maček je še s petimi strelci moral v razstreljevanje za štiri prosta mesta v velikem finalu. V razstreljevanju so bili sami imenitni strelci, na koncu pa sta kratko potegnila Turka Yavuz Ilnam in Alp Kizilsu, v finale pa so se poleg Mačka uvrstili še Španec Alberto Fernandez, Italijan Giovanni Pellielo ter Stefano Selva iz San Marina. Polna tribuna gledalcev uživala v strelski poslastici -finalu V velikem finalu si je Maček naložil le en cilj: izboriti normo za nastop na poletnih olimpijskih igrah prihodnje leto v Rio de Janeiru. Načrt mu je v celoti uspel, še več, na domačem EP je dosegel enega svojih največjih uspehov v karieri in ponovil dosežek z EP v Beogradu leta 2011, ko je bil prav tako tretji. V svoji biografiji ima še naslov sredozemskega prvaka iz Pescare leta 2009 in sedmo mesto z olimpijskih iger v Londonu leta 2012. Maček se je na Pra-gerskem spogledoval celo z zlatim odličjem, a ga je v raz-streljevanju za veliki finale v 14. strelu ugnal Fernandez, v malem finalu pa je Prek-murec ukanil Selvo s 13:12 in osvojil odličje bronastega leska. »O nastopu v Riu sem podzavestno razmišljal že med današnjo prvo serijo, a sem skušal to odmisliti in se osredotočiti na svoje nastope. Po uvrstitvi med štiri mi je pošteno odleglo, tudi v primeru, da ne bi osvojil kolajne, bi bil izjemno vesel in presrečen. Znebil sem se težkega bremena,« je po bronastem odličju dejal Maček, ki bo drugič nastopil na olimpijskih igrah. »Niti sam ne vem, kako sem vse skupaj zdržal, ritem je bil zares peklenski. Dvodnevna tekma me je pošteno izmučila, še posebej po psihološki plati,« je še dodal Maček. Rajmond Debevec do 24. odličja na EP v 35 letih Najboljši slovenski strelec vseh časov in dobitnik treh olimpijskih odličij je na vojaškem strelišču v Apačah v ležečem položaju s puško velikega kalibra na 300 m osvojil srebrno odličje in Sloveniji priboril težko pričakovano prvo odličje. De- Ormožan Kevin Venta na EP tudi s pištolo na 25 m Po zaključku redakcije je svoj drugi nastop na EP, s pištolo na 25m, končal ormoški strelec Kevin Venta, o njegovem dosežku pa bomo poročali v torkovi številki Štajerskega tednika. Vabljeni na ogled zadnjega dne EP v strelski center Gaj Pragersko in na strelišče Slovenske vojske v Apače. Simeon Gonc, STA Foto: Jasmina Kozar Rajmond Debevec si je na domačem EP pristreljal že 24. odličje v 35 letih nastopanja. Velikega uspeha s srebrom Debevca na 300 m so se veselili (z leve) predsednik SZS Janez Slapar, Robert Mar-koja, trener Aleksander Grajf, Damijan Kandare in sekretar SZS Simeon Gonc. bevčevo odlično streljanje s 597 krogi sta dopolnila še njegova reprezentančna kolega Robert Markoja in Damijan Kandare, ki sta s 596 krogi osvojila visoki uvrstitvi -5. in 8. mesto. Slednja sta se v zadnji seriji spogledovala celo z odličjem, na koncu pa sta malenkost zaostala za najboljšimi tremi. Zmago in naslov evropskega prvaka je osvojil Francoz Valerian Sa-uveplane s 599 krogi. Dan pred glavno tekmo - v eliminacijah - so Slovenci s 1779 krogi izenačili ekipni državni rekord, in če bi za ekipno razvrstitev šteli dosežki iz posamične tekme, bi Slovenija slavila ekipni naslov evropskih prvakov z veliko prednostjo pred konkurenti, kar priča o dodatni kakovosti njihovih dosežkov. Rezultati: člani VK - puška 300 m leže: 1. Valerian Sauveplane, FRA 599 2. Rajmond Debevec, SLO 597 3. Stefan Raser, AUT 597 5. Robert Markoja, SLO 596 8. Damijan Kandare, SLO 596 ekipno (iz eliminacij): 1. Avstriija 1790 2. Francija 1788 3. Švedska 1788 5. Slovenija 1779 trap: 1 Giovanni Pellielo, ITA 121 2. Alberto Fernandez, ŠPA 121 3. Boštjan Maček, SLO 121 30. Denis Vatovec, SLO 117 71. Ivo Kompan, SLO 110 ekipno: 1. Slovaška 358 2. Turčija 357 3. Španija 357 13. Slovenija 348 mladinci, pištola 25 m: 1. Vincent Polo, FRA 575 2. Frederik Zurschmiede, ŠVI 574 3. Viacheslav Perelygin, RUS 574 11 Jože Čeper, SLO 567 tednik PLUS • petek, 31. julija 2015 Štajerski TEDNIK PLUS Redna mesečna priloga Štajerskega tednika tednik PLUS, julij 2015 ISSN 2386-0510 "it'Ac • J, j . .. ,> f "" ■ i v-V1:' Foto: Črtomir Goznik Za 80 šahov po Ptuju Za šahovske igralne dneve po Ptuju Na Ptuju veliko govorimo o oživljanju mesta, o tem, kako ga je treba napolniti z novimi vsebinami in dejavnostmi. Marsikaj bi se dalo narediti z izjemno nizkimi stroški, prav tako brez velikih projektov na papirju in velikih misli, ki po navadi končajo tam, kjer so se začele, na papirju. Če bi danes vprašali Ptujčane, kje so bili prvi igralni prostori ptujskega šahovskega kluba, bi vas večina le debelo pogledala. Pa je odgovor tako zelo blizu, v kavarni Evropa na Florjanskem, danes Mestnem trgu. O predlogu za igralne dneve v gostilnah in na terasah Tatjana Vaupotič Zemljič: „Ideja izjemno prizadevne članice kluba, gospe Silve Razlag, da bi obudili igranje šaha na 80 različnih lokacijah v mestu, je hvalevredna. Sama sem bila več kot dve desetletji aktivna članica Šahovskega kluba Ptuj, na kar sem izjemno ponosna, hkrati pa hvaležna, da sem imela to priložnost. Šah je kraljevska igra, zahteva inteligenco, zbranost, potrpežljivost, ustvarjalnost. Človeka uči sposobnosti predvidevanja, helikopterskega pregleda nad situacijo in odločanja med različnimi možnostmi. Tudi vsem tistim, ki ga igrajo le rekreativno, ponuja veliko, saj obvladovanje šahovskih pravil in strategije igre pomembno vpliva na oblikovanje načina vedenja in reagiranja v vsakodnevnem življenju. Zato si želim, da bi šah ponovno pridobil pomen, ki ga je imel pred leti." Milan Kneževič: „Odlična ideja, podpiram jo. Šah imam zelo rad. Vesel bom, če se bo uresničila. To si Ptuj zaradi uspehov v državnem in mednarodnem merilu navsezadnje tudi zasluži, da je šahovska igra čim bolj razširjena." Branko Lovrenčič (kavarna Evropa): „Seveda sem kot zdajšnji lastnik ponosen na to, da se je na Ptuju začelo organizirano igrati šah prav v teh prostorih, da je tu bil prvi igralni prostor ptujskih šahistov, ki so tu igrali šah ob torkih in petkih od 20. ure dalje. Idejo gospe Razlagove podpiram. Tudi sam se bom potrudil, da se bo v kavarni ponovno pričel igrati šah. Pričakujem tudi strokovno pomoč pri tem, zlasti še pri nabavi šahovskih kompletov." Peter Srpčič: „To je odlična ideja. Mesto mora postati prostor druženja iz različnih razlogov. Tako je v zadnjem času postalo zelo aktivno društvo, ki organizira turnirje v taroku. S tem, ko ljudje igrajo tarok, šah, tudi kvačkajo, se družijo, srečujejo, dajejo nekemu okolju življenje. Ni pomemben razlog, pomembno je le, da pridejo v mesto in da mesto živi." Morda je ravno 80-letni-ca ustanovitve ŠD Ptuj (ob ustanovitvi je bil klub) priložnost, da objekt na Mestnem trgu dobi kakšno šahovsko obeležje. Ptujčanka Silva Razlag, vsestranska športnica, organizatorka, prostovoljka, aktivistka in promotorka športa invalidov je v jubilejnem letu delovanja ŠD Ptuj predlagala, da bi ob 80-letnici ŠD Ptuj v ptujskih lokalih in terasah postavili 80 šahov: 80 let ŠD Ptuj - 80 šahov po Ptuju. Ptujski šahisti so ohranili tradicijo igranja šaha ob torkih in petkih, le uro so spremenili. Igralne ure več ne pričenjajo ob 20., temveč ob 18. uri. V ptujskih gostilnah pa se danes šah ne igra več. Dolga leta so se prijatelji in ljubitelji šaha srečevali v hotelu Poeto-vio. Z ureditvijo igralnice so ta prostor izgubili. Šah je v 80 letih močno zaznamoval življenje na Ptuju skozi izredne ekipne uspehe in uspehe posameznikov, v zadnjem času predvsem mladih, k čemur prispevata tudi brata Šuta, vnuka častnega občana MO Ptuj Albina Piška. „Ker veliko potujem izven Slovenije, sem zelo vesela, ko lahko v katerem od tujih mest s kom zaigram šah na prostem. Pri mojem predlogu sem veliko razmišljala tudi o šahu na prostem, kar pa je povezano s problemom shranjevanja in skrbi za figure. V Mestnem parku je šahovnica, upam, da jo bodo obnovili in s tem oživili igranje na prostem. Zelo sem bila vesela, ko sem ob neki priložnosti med sprehodom mimo OŠ Ljudski vrt Ptuj med velikimi šahovskimi figurami na prostem komaj prepoznala male učenjake, ki so s težavo premikali figure, večje od njih. Zabavno jih je ŠD Ptuj, naletel na poziti-bilo videti. Upam, da bo moj ven odziv. Prvih pet, ki se bo predlog, da bi v mestnih lokalih in na terasah postavili 80 šahov v spomin na 80 let odločilo za uvedbo šahovske igre v lokale in oddalo prijavo na moj elektronski naslov: silva.razlag@gmail.com, bo šahovski komplet prejelo brezplačno," je povedala Silva Razlag, ki je leta 1975 med drugim igrala tudi si-multanko s takratnim svetovnim šahovskim prvakom Karpovom. Foto: Črtomir Goznik Silva Razlag: „Veliko potujem, vsakič, ko sem zunaj Slovenije, sem vesela, ko lahko v katerem od tujih mest s kom zaigram šah na prostem." 2 tednik PLUS • petek, 31. julija 2015 Zgodba paraplegikov Barbara in David živita polno življenje Z Barbaro in Davidom Slačkom, oba sta na vozičkih, smo se srečali v Frizerskem salonu Tina na Ptuju. Do pred tremi leti in pol, ko sta se preselila v Rače, sta živela v Celju. Od takrat dalje sta v bližini iskala salon, ki bi jima bil dostopen v smislu parkiranja, vhoda in WC-ja, gibanja po salonu samem, da jima ne bi bilo treba vsakič v Celje, ko bosta potrebovala frizerja. „Lahko rečem, da je ta ptujski salon optimalen salon v vseh vidikih za nas, ki smo na invalidskih vozičkih," je v imenu obeh povedala Barbara. Barbari je življenje spremenila prometna nesreča pred 16 leti, ko je bila stara 19 let, do katere je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti. Avto je vrglo iz ovinka, padla je iz avtomobila in si zlomila hrbtenico. Tega, kar se ji je zgodilo, se je zavedla šele po mesecu dni, saj je imela še druge poškodbe. „Pričakova-ne reakcije, velike travme ni bilo, ker imamo paraplegika že v družini in sem to poznala. Vedela sem, da se tudi v takem stanju da kakovostno živeti. Res pa je, da se človek s tem nikoli ne sprijazni, s tem pač živimo." David je na invalidskem vozičku pristal po padcu z drevesa, ko je tresel kostanje, star je bil 21 let. Nemudoma so ga upokojili. Po poklicu je bil avtomehanik. Šolo je končal, prav tako pripravništvo, tudi vojaški rok, ko se je zgodilo. „Tudi mene so želeli nemudoma upokojiti, še ko sem bila v Soči na rehabilitaciji, ker naj bi imela po našem sistemu vse pogoje za upokojitev. Tega nisem želela, takoj sem izrazila željo, da bi nadaljevala šolanje. Kot tekstilna tehnica sem takrat že delala v enem proizvodnem podjetju. Šolanje pa sem želela nadaljevati na prometni šoli, ker sem želela postati prometna policistka. Preden pa sem začela obiskovati prometno šolo, sem se ponesrečila. Že v Soči sem namesto delovne terapije obiskovala poklicno rehabilitacijo, kjer so me tudi testirali, ali sem učljiva. Končala sem več šol, nazadnje sem si pridobila diplomo poslovne administratorke. Kot strokovna sodelavka za socialno varstvo sem zaposlena pri Zvezi paraplegikov Slovenije, kjer sem tudi podpredsednica. Vseh paraplegikov je po najnovejših podatkih v Sloveniji 1047. Od začetka letošnjega leta vodim tudi Dom paraplegikov, letovišče paraplegikov na morju." Najbolj zaposljivi so tisti z višjo in univerzitetno izobrazbo Barbara iz izkušenj pove, da se podjetja bojijo zaposlovati paraplegike, ne zavedajo pa se, kakšne prednosti ima to zaposlovanje, tako finančne kot tudi druge. „Če izhajam iz naše baze podatkov pri Foto: Črtomir Goznik Barbara in David Slaček: „Mladim je treba nazorno povedati, da z invalidnostjo lahko kakovostno živiš, ni pa treba, da se ti to zgodi." Zvezi, lahko povem, da naši člani z visoko šolo, univerzitetno izobrazbo brez problemov dobijo zaposlitev v javni upravi in zasedajo tudi vodilne položaje. Tudi v politiki so prisotni, sicer ne na vidnih položajih, opazni so bolj ob vsakokratnih volitvah. Veliko se jih zaposluje v invalidskih organizacijah, v matičnih društvih preko raz- Frizerstvo Tina - salon, prilagojen za invalide Ptujčanka Martina Antonič je uredila prvi salon za invalide na Mlinski ulici na Ptuju. MO Ptuj, ki se ponaša z listino Občina po meri invalidov, je tako dobila še en plus v prizadevanjih za izboljšanje kvalitete življenja za vse. V skoraj 16-letnem delu se je pogosto srečevala s problematiko invalidov, zlasti še z dostopnostjo: če ni bilo stopnic do salona, pa je bil problem WC, kot da ga ti ljudje ne potrebujejo. Ko se je po rojstvu tretjega otroka odločila za samostojno pot, ker se ni želela več voziti v službo, in da bi bila čim bliže otrokom, ni vedela, da bo naletela na toliko ovir. Kar devet mesecev je trajalo, da so na koncu dobili vse dokumente, da je lahko začela s samostojno dejavnostjo. In da je lokal sedaj takšen, kot si ga je želela, da ga brez ovir lahko uporabljajo tudi osebe na vozičkih. „Ne morem verjeti, da je vse tako zapleteno, pri tem pa je priporočilo, da naj se čim več zaposluje. Na koncu smo morali celo vodo dati na analizo. Zdaj sem srečna, da nam je z družino uspelo urediti ta salon, da je prijazen do invalidov: ima parkirišče za invalide, prilagojen vhod in WC. Človek ni sam na svetu, misliti mora tudi na drugačne." Foto: Črtomir Goznik Martina Antonič, lastnica prvega frizerskega salona na Ptuju in širše, ki je prilagojen invalidom ličnih aktivnih oblik zaposlovanja, javnih del. Manj pa jih je zaposlenih v nekih večjih podjetjih. S srednjo izobrazbo so zelo nezaposljivi, pri samostojnih podjetnikih pa jih skoraj ni najti. Veliko pa se jih je odločilo za samostojno podjetniško pot in zelo dobro shajajo." Živita zanimiveje kot marsikdo drug Barbara in David sta se spoznala na obnovitveni rehabilitaciji na Pineti (Novigradu). To je bilo pred dvanajstimi leti, pred desetimi leti sta se poročila in sta ponosna starša petletnega sina. Vozita tako kot vsi zakonci, nič posebnega, pravita. Barbara se vozi v službo v Ljubljano, tri dni v tednu, dva dni dela od doma. David pa skrbi za dom, čeprav ni najbolj navdušen nad tem, da bodo sedaj vsi brali o tem, da vodi gospodinjstvo, ker kot pravi Barbara, ga nekdo mora. Tako se pošali, da je on minister za notranje zadeve, ona pa za zunanje. Povsod gresta, Barbara se potaplja, David igra košarko. Nekaj časa jo je na pol profesionalno igral tudi v Italiji, bil je član slovenske košarkarske reprezentance na vozičkih, vsega skupaj se je nabralo za 20 let. Počasi bo nehal. Občasno igra tudi biljard. Z Barbaro pa sta se učila tudi plesati, predvsem zaradi družbe, tudi na poroki sta že plesala s svojima pričama. Skupaj so hodili na plesni tečaj. „Živi-va veliko bolj polno življenje kot nekdo, ki je zdrav. Ni ti žal dati zadnji denar za to, da boš nekaj doživel, videl. V trenutku se odločiva in se odpeljeva na morje, tudi če samo za en dan." Dostopnost še vedno največji problem Barbara in David povesta, da je največji problem, s katerim se srečujejo paraplegi-ki, vsa dostopnost, pri čemer izpostavi dostopnost do grajenega okolja. Kljub vsej zakonodaji je stanje na terenu popolnoma drugačno, porazno, predvsem zato, ker ni nadzora. Vprašanje nadzora pa je tako in tako težava vse Slovenije, poudari Barbara. Redke so šole, ki so dostopne ljudem na vozičkih. Imela je srečo, da so se takrat, ko se je izobraževala, vsa štiri leta izobraževali tudi vojaki, ki so jo v tem času nosili po stopnicah. Na koncu je izbrala E-študij. Barbara vsem daje za zgled celjsko občinsko upravo, njeno dostopnost za invalide ne glede na vse zahteve, ki jih je pri tem imela kultur-no-varstvena stroka. Še WC za invalide ima, pa je stavba zaščitena. „Premalo se dela na vzgoji otrok, da invalidnosti ne bi imeli za tabu, za kugo, okužbo. Najbolj mi je hudo, ko me otrok gleda, starš pa ga opozori, da naj ne gleda." „Najin otrok o najini invalidnosti ve tisto, kar je nujno glede na njegovo starost, zakaj je mami na vozičku, zakaj ati, kaj se je zgodilo. Njemu je vse logično. Reče: »Mami, tu počakaj, ker ti itak ne moreš. V novem naselju, kjer sedaj živiva, noben otrok nič ne sprašuje, rastejo z nama. Vedno, ko me nekdo vpraša o moji invalidnosti, povem zelo realno, tako kot je, nič premalo, nič preveč in pustim, da si sami ustvarijo sliko," pove Barbara, ki je aktivna tudi v zavodu Vozim. Letos je imela več predavanj v srednjih šolah. „S tem, ko povem zgodbo takšno, kot je, nič več, nič manj, je to že tisto, kar se mora vsakega dotakniti. Pokažemo jim tudi fotografije svojih prometnih nesreč. To jim je treba pokazati. Takšno je življenje. Same te zgodbe imajo močno sporočilnost. Na obrazih vidiš, kako se jih dotakne. Ko predavam, je eno uro smrtna tišina, običajno je navzočih okrog sto dijakov. Mladim je treba nazorno povedati, da z invalidnostjo sicer lahko kakovostno živiš, ni pa potrebno, da se ti to zgodi." Ne glede na vse, kar se jima je zgodilo, sta Barbara in David optimistična, polna energije in sproščenosti. Vsak trenutek želita zaužiti, pa svet bi še rada videla, doda Barbara. MG 3 tednik PLUS • petek, 31. julija 2015 Primarij Erik Vrabič svetuje V ■ ■ VII V I V I i I Koza je največji organ človeškega telesa „Koža je največji organ človeškega telesa in predstavlja približno 18 % njegove telesne teže. Pri odraslem človeku znaša njena površina od 1,6 do 2 kvadratna metra. Debelina kože je na različnih delih telesa različna in znaša od 0,5 do 4 mm. Pokriva celotno površino našega telesa in varuje notranjost telesa pred številnimi zunanji vplivi, istočasno pa z njo zaznavamo različne zunanje dejavnike, kot so dotik, temperatura, pritisk, bolečina in številni drugi. Njena najpomembnejša naloga je preprečevanje prodiranja mikroorganizmov v telo. Pomembna je tudi pri regulaciji telesne temperature in preprečuje izgubo telesne tekočine, je o pomenu kože za človeka povedal prim. Erik Vrabič, dr. med., spec. plastične, rekonstrukcijske, estetske in splošne kirurgije, predstojnikom oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo v UKC Maribor. Medtem ko smo še do nedavnega čislali rjavo barvo, naj bi bila sedaj v modi bleda polt. Zakaj je prišlo do te spremembe? „Tako kot v modi nasploh se tudi pri barvi kože želje nenehno spreminjajo, a istočasno tudi nekako vrtijo v krogu. Pogosto seveda drži, da si posameznik srčno želi tisto, česar nima, a ima nekdo drug. Veliki večini je poznana želja znanega pokojnega pop zvezdnika po svetlejši polti. Tudi sam sem kar nekaj mesecev delal v okolju, kjer so ljudje nekoliko temnejše polti. Mnogo jih je na posvet k meni prihajalo z željo po posvetlitvi kože. Vsekakor pa je nenehno opozarjanje na škodljivost pretiranega izpostavljanja soncu in ozaveščenost ljudi o tem eden od pomembnih vzrokov, da je vsaj v našem okolju vse manj tistih, ki želijo pretirano potemneti na soncu ali v solarijih." Kaj razumemo pod zdravim sončenjem? „Sonce je seveda za človeški organizem tudi izjemno koristno. Dobro je znana njegova vloga pri sintezi nekaterih vitaminov in nekaterih drugih za življenje pomembnih in potrebnih snovi. Tako kot ni priporočljivo pretirano Foto: Črtomir Goznik Pretirano sončenje je nevarno, vodi v hude poškodbe kože in celo do rakastih obolenj. Sonce je pomemben dejavnik pri nastanku večine oblik raka kože, vendar ni edini. sončenje, tudi ni priporočljivo pretirano skrivanje pred njim. Dele telesa, ki so izpostavljeni direktnim sončnim žarkom, na kopališču pa celo telo, je treba zaščititi s kremo, ki zagotovi zaščito pred UV-žarki. Prve dni uporabimo kremo z najvišjim zaščitnim faktorjem in smo na soncu kratek čas. Postopno lahko časovni interval izpostavljanja soncu podaljšujemo in uporabljamo kremo z nižjimi zaščitnimi faktorji. Vsekakor pa ni priporočljivo celodnevno izpostavljanje soncu, oziroma sončenje v sredini dneva, ko je sončno sevanje najmočnejše." Kakšne so lahko posledice pretiranega sončenja? „Vsem dobro znana in najpogostejša posledica so sončne opekline. Na srečo gre v večini primerov za povrhnje opekline, ki se pozdravijo spontano v nekaj dneh. Razen neprijetnih in dokaj močnih bolečin drugih težav ne povzročajo in ne puščajo trajnih posledic. Dolgotrajno izpostavljanje močnim sončnim žarkom pa lahko povzroči tudi globoke opekline, in če je prizadeta večja površina telesa, je potrebno zdravljenje v bolnišnici, lahko pa ogrozijo tudi življenje. Poleg opeklin lahko dolgotrajno iz- postavljanje soncu še zlasti, če ne zaščitimo glave s pokriva-lom, povzroči nastanek tako imenovane sončarice. V blagi obliki se kaže s povišano telesno temperaturo, mrzlicami, glavobolom in občutljivostjo oči na svetlobo. Simptomi se lahko stopnjujejo s pojavom krčev, izgubo zavesti in v skrajnem primeru, če ni pravočasne in ustrezne strokovne pomoči, se lahko konča tudi tragično. Ponavljajoča pretirana izpostavljanja soncu skozi daljše življenjsko obdobje pa povzročajo tudi trajne posledice na koži. Koža postaja manj elastična, neenakomerno pigmentirana, stanjšana in bolj gubasta, kot bi bila sicer v določenem življenjskem obdobju." Kaj lahko poveste o raku kože? Kako ga zdravimo in kakšno je življenje po zdravljenju? „Poznamo več vrst raka kože. Sonce je seveda po- memben dejavnik pri nastanku večine oblik raka kože, vendar ni edini. Kot pri večini rakastih obolenj so za nastanek odgovorni številni dejavniki. Najpogostejša oblika kar-cinoma kože je bazocelularni karcinom. Gre za relativno nenevaren rak kože, ki raste počasi in praktično nikoli ne povzroča zasevke v drugih delih telesa. Začetne in povrhnje oblike tega raka lahko zdravimo z destrukcijo prizadetega dela kože (elektroabla-cija, zamrzovanje, laser) ali z Aldara kremo. Najučinkovitejša oblika zdravljenja pa je kirurško izrezanje. Nevarnejši obliki kožnega raka sta planocelularni karcinom in predvsem melanom. Pri teh oblikah je najučinkovitejša pravočasna kirurška terapija. Mnogokrat je treba odstraniti tudi bezgavke v bližini rastočega raka ali zasevke v drugih delih telesa. Pri napredovalih oblikah je potrebno tudi dodatno onkološko zdravljenje v obliki kemoterapije ali/in obsevanja. Na srečo večino kožnih rakov odkrijemo pravočasno in razen brazgotine na mestu izrezanja spremembe drugih posledic ni. Torej je življenje naprej enako kot pred nastankom raka. Pri napredovalem rakastem obolenju pa je lahko kakovost življenja tudi močno zmanjšana." Kaj pa razna kožna znamenja? Jih je treba odstraniti ali zgolj opazovati? „Na koži človeškega telesa so številna znamenja. Nekatera so prisotna že od ali kmalu po rojstvu, velika večina pa se jih pojavlja kadarkoli v življenju. Njihovo število se veča proporcionalno s starostjo. Na srečo je 99 % znamenj za zdravje in življenje povsem nenevarnih. Večina znamenj se tudi nikoli ne spremeni v kožnega raka. Preventivne odstranitve ne-sumljivega kožnega znamenja ni mogoče opraviti na stroške zdravstvenega zavarovanja. Pomembnejše od preventivnega odstranjevanja je njihovo pravilno opazovanje, kar lahko izvaja vsak posameznik, na delih telesa, ki jih sam ne vidi, pa njegov sorodnik. Opazovati je treba predvsem velikost, obliko in barvo. Če se obstoječe ali novo nastalo znamenje prične večati po površini, rasti nad nivo kože, spreminjati barvo in obliko ter ob tem srbi ali skeli in zakrvavi na vsakodnevne normalne dražljaje (brisanje z brisačo, ponavljajoč krvav madež na istem mestu oblačila), je potreben posvet z osebnim zdravnikom. Ta bo osebo najverjetneje nato napotil k dermatologu ali plastičnem kirurgu, ki bosta ocenila ali in kakšna odstranitev spremembe je potrebna. Za posameznike, ki imajo veliko pigmentnih znamenj in med njimi tudi večje od enega centimetra in so ob tem tudi družinsko obremenjeni z rakastimi, predvsem kožnimi rakastimi obolenji, je smiselno, da opravijo občasno tudi preventivne preglede pri dermatologu ali plastičnem kirurgu, vendar tudi ti pregledi niso mogoči na stroške zdravstvenega zavarovanja." Spraševala: MG Foto: Črtomir Goznik Sonce je za človeški organizem tudi izjemno koristno. Kakšno vlogo ima obleka pri zaščiti kože in kako jo izbiramo glede na material, barvo? Zakaj so nekatere barve v prednosti in čemu nas zadnje čase opozarjajo nekateri strokovnjaki, da veliko barv predstavlja grožnjo za našo kožo? „Oblačila se s kožo dopolnjujejo predvsem pri regulaciji telesne temperature. Pomembno je, da izberemo letnemu času primerno oblačilo. V hladnem okolju bomo oblekli debelejša oblačila in več plasti. Zrak, ki je med plastmi posameznih oblačil in v njih, bo pomagal koži pri ohranjanju telesne temperature. V vročem okolju, predvsem pa v vlažnem in vročem okolju pa oblečemo lahka zračna oblačila, ki bodo omogočila oddajanje odvečne toplote iz notranjosti telesa. Pri odvajanju telesne toplote je pomembno predvsem izhlapevanje tekočine preko kože, zato je pomembno, da z zadostnim pitjem vode to tekočino telesu tudi nadomeščamo. Bolj kot barva oblačila je pomemben material, iz katerega so izdelana in obarvana oblačila. Materiali naj bodo prijazni do kože, pomembno je, da je ne dražijo ali celo povzročajo alergične reakcije na koži. Barva oblačila je največkrat odvisna od kulturnih in geografskih značilnosti okolja, pogosto pa tudi od namena in trenutnega dogodka, v katerem se uporablja oblačilo." 4 tednik PLUS • petek, 31. julija 2015 Srebrna maša p. Milana Kosa »Cerkev ne more nastopati kot politični Pater Milan Kos je po končanem študiju na Teološki fakulteti končal in sprejetih zaobljubah diakonsko posvečenje prejel v Mariboru. bil leta junija 1990 v Mariboru posvečen v duhovnika. Novo mašo sem imel 8. julija istega leta na Destrniku, pri sv. Urbanu, in tek, ki ga čakaš toliko let, da boš končno lahko tudi sam imel mašo. To je hrepenenje, veliko pričakovanje. Po drugi strani pa je to tudi tako veliko množico ljudi. Na novo mašo imam zelo lepe spomine, zbralo se je zelo veliko ljudi. Na koncu maše se z vsemi, ki pridejo, kot tudi njihovih besed, ki so jih izrekli ob tej priložnosti. Med njimi je bila tudi ena od učiteljic, za katero nisem prej vedel, da je redno potrebo ljudi, da ti marsikaj zaupajo, povedo, kar ti drugače verjetno ne bi,« se spominja p. Kos. Njegova prva služba je bila v Vidmu pri Ptuju: »Že po enem letu pa je prišlo presenečenje; na željo provinciala sem odšel za eno leto v tujino, v Gradec, v Avstrijo, kjer smo bili v tistem času navzoči tudi slovenski minoriti. Odšel sem s težkim srcem. Bil sem kaplan v nemško govoreči župniji. Prehod sicer ni bil težak, ker sem se lahko za mašo, pridigo že vnaprej pripravil, malo težje pa je bilo v spovednici, kjer nekaterih besed tako pogosto ne uporabljaš. Provincialni kapitelj Slovenske minoritske province leta 1992 je ponovno prinesel presenečenje. Izbrali so me za tajnika province." Napredovali ste v zelo kratkem času. Vas je to presenetilo? Ste o tem posebej razmišljali? „Priznati moram, da sem bil presenečen. Poklicali so me v župnijo v Avstrijo in vprašali, ali se strinjam s tem, da bi postal tajnik province. Tega leta je p. Maks Klajnšek postal provincial, želel je, da bi sprejel mesto tajnika province in vsega ostalega, kar sodi k temu. Po enem letu sem se poslovil od Gradca in šel v Ljubljano, kjer sem ostal celih deset let, tri mandate, do leta 2002. V naših službah več kot tri zaporedne mandate ne moreš ostati. V letu 2002 sem bil postavljen za gvardijana, predstojnika minoritskega samostana na Ptuju. Naloga gvardijana je, da vodi brate, skupnost, da skrbi zanje v duhovnem pomenu, da je v samostanu urejeno duhovno življenje, da poskrbi za čisto človeške potrebe bratov in samostan kot zgradbo. Gvardijan je tudi tisti, ki je odgovoren za aktivnosti, ki se v samostanu odvijajo, oz. dejavnosti, ki jih ima vsak samostan. Gvardijan je obenem uradni predstavnik samostana v javnosti, pred civilno družbo oz. lokalno skupnostjo. Prvi mandat provincialnega ministra sem začel leta 2006. Z mojim prvim mandatom se je sedež Slovenske minoritske province sv. Jožefa, ki trenutno obsega osem samostanov in podružno hišo minoritskega samostana v Dornavi, prvega avgusta letos bodo odprli še postojanko v Prekmurju, preselil na Ptuj. Do preselitve sedeža ni prišlo samoumevno. Ptuj ima najstarejši mi-noritski samostan v Sloveniji, obstaja od leta 1239, sploh pa tudi prvo skupnost Fran-čiškovih bratov na območju današnje Slovenije. Četudi je bil samostan, danes živi v njem šest patrov, večino časa vključen v avstrijsko provinco, je bil določeno obdobje na Ptuju tudi provincialat. Po razpadu avstro-orgrske monarhije po I. svetovni vojni je bil priključen hrvaški provinci, del nje je bil vse do leta 1972. Tega leta je V Antonovi kapeli so na ogled kamniti spomeniki, ostanki nekdanje cerkve. nastala samostojna Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa, provincialat je bil sicer začasno na Ptuju, ampak ker je bil samostan odvzet in ni bilo prostora, so ga prenesli v Ljubljano, kjer je bila hiša, v kateri je bil sedež provinciala-ta in kjer so bivali semenišč-niki. Po vrnitvi samostana leta 1995 smo na kapitlju sklenili, da bomo samostan obnovili in provincialat prenesli nazaj na Ptuju, kamor tudi sodi. Hiše v Ljubljani tako nismo več potrebovali, na Ptuju pa smo zaradi obnove potrebovali veliko denarja. V obdobju 2002/2006 je bil že sprejet sklep o preselitvi. Kmalu po moji izvolitvi za provinciala smo selitev tudi izpeljali. Zdaj teče moj tretji mandat in obenem tudi zadnji." Odločitev o minoritih sprejel že v osnovni šoli P. Milan Kos, provincialni minister, se je rodil leta 1962 na Ločkem Vrhu (občina Destrnik), župnija sv. Urbana. Oče je delal v Avstriji, že v tistem času so hodili delat v Avstrijo, domov je prihajal le ob koncu tedna. Doma so imeli manjšo kmetijo, za katero je v večini skrbela mama. Z mlajšim bratom sta ji pomagala. OŠ je obiskoval na Destrniku. Že takrat je postal ministrant pri domačem župniku Mihaelu Valdhuberju, ki je bil prvi, ki ga je skušal navdušiti za duhovniški poklic. „Ko sem zaključeval sedmi razred osnovne šole, sem začutil željo, da bi tudi sam postal duhovnik. Ker je bil moj predhodnik minorit, minoriti so bili tudi na novi maši, sem začutil, da je to tisto, kar me veseli. Pri minoritih in drugih redovnikih ne gre samo za pastoralno delo v župniji, gre tudi za skupno življenje in možnosti, da delaš najrazličnejše stvari, kot so denimo duhovne vaje, misijonarsko delo, profesura, kultura ..." Da bo šel k minoritom, se je odločil v osmem razredu OŠ. Doma so njegovo odločitev spoštovali, posebnih pomislekov ni bilo, le skrbelo jih je, ali bo vzdržal ali ne in postal duhovnik. Začel je obiskovati privatno gimnazijo v Želimljah. Namenjena je bila predvsem kandidatom za duhovnike. Ker je bila privatna gimnazija, so vsako leto na koncu leta na poljanski gimnaziji v Ljubljani opravljali izpite in potem tudi maturo. Tako je dejansko dokončal dve gimnaziji, privatno v Želimljah in državno, poljansko. Kot je dodal, posebnih pritiskov oz. negativne reakcije okolja zaradi svoje odločitve ni doživel. Minoritski samostan - pomemben kulturni in izobraževalni prostor V tem času, ko ste na položaju provincialnega ministra, se je tu marsikaj spremenilo, ponovno stoji cerkev sv. Petra in Pavla ... „Ko sem prišel na Ptuj, so bili že postavljeni zidovi in streha zdajšnje cerkve. Nadaljevali smo z obnovo cerkve. Takrat je bil tu še p. Tarzicij Kolenko. V letu 2006 smo obnovo cerkve v glavnem končali. Nekatera dela pa nas še čakajo. V tem času smo tudi začeli obnovo samostana. Najprej smo obnovili prostore provincialata, potem pa še preostalega dela samostana. Sočasno smo tudi že razmišljali o njegovi namembnosti. Ni dovolj, da imamo samostan, zgradbo, treba ji je dati vsebino, in to takšno, kot je bila v njem že pred II. svetovno vojno, skozi njegovo zgodovino. Ob pastoralnem, verskem delu naj bi v samostanu ponovno zaživela kulturna dejavnost, izobraževanje. V samostanu je bila nekoč osnovna šola, kasnejša Mladika, nekaj časa je v njem bila tudi gimnazija, ki je bila sicer namenjena bolj tistim, ki so se pozneje odločali za duhovništvo, pa tudi dijaški dom. Tako smo tudi ustanovili zasebno glasbeno šolo." Zelo ponosni pa ste tudi na samostansko knjižnico z Foto: Črtomir Goznik V samostanski knjižnici hranijo številne dragocenosti. vrsto dragocenosti in knjižnico, ki je bolj splošnega značaja. „Obe sta za samostan zelo pomembni. Staro knjižnico z okrog 6000 knjigami temeljito urejamo že od leta 1988, prej s pomočjo Jakoba Emer-šiča, zdaj s pomočjo njegove žene Dorice Emeršič. Ponaša se z veliko dragocenostmi, ki so pomembne za celotni slovenski narod, ne samo za nas. Med drugim hrani Novi testament Primoža Trubarja. Najstarejši fragmenti so iz 9. in 10. stoletja, pa tudi nekatere novejše knjige so prav tako izjemno dragocene. V novejši knjižnici imamo okrog 16.000 knjig, za javnost je odprta dvakrat tedensko. Ogled stare samostanske knjižnice je mogoč po predhodnem dogovoru." V novi cerkvi sv. Petra in Pavla ste uredili tudi Antonovo kapelo, v kateri ste razstavili nekatere kamnite spomenike, ostanke prvotne cerkve, ki je bila porušena leta 1945. „Zelo dragoceno je, da nam je uspelo urediti tisto, kar je ostalo v originalu ohranjeno od nekdanje cerkve. Izredno pomembna je ptujska minoritska madona, gotski kip, datiran je okrog leta 1300, kar pomeni, da je gotska cerkev na tem mestu takrat zagotovo že stala, in freska sv. Frančiška in križa-nega iz tega časa. Ob tem pa so se ohranili še nekateri kipi s pročelja cerkve in same cerkve. Večino teh kipov smo v dogovoru s PM Ptuj-Ormož postavili v nekdanji Antonovi kapeli. V samostanu pa v tem trenutku urejamo še prostor, kjer bodo razstavljeni leseni kipi. PM Ptuj-Ormož je izdal tudi zbirko, v kateri je predstavil baročno opremo cerkve. To, kar je ostalo, bo zdaj vidno. Prostor v samostanu ima še vedno tudi kipar in re-stavrator Viktor Gojkovič, ki ima v njem tudi stalno razstavo. Še vedno s svojim delom, strokovnimi nasveti sodeluje pri vsakodnevnem urejanju samostana. Pomembna pridobitev samostana je tudi arhiv, ki ni pomemben samo za nas, temveč za širšo skupnost in slovensko minoritsko provinco. Pri tem je bila še zlasti dragocena pomoč Marije Hernja Masten in Nade Jur-kovič, ki sta na tem projektu delali tri leta." Dvorišče minoritskega samostana je bilo kot edinstveni prireditveni prostor „odkrito" že davnega leta 1969, torej še v nekem drugem obdobju, ko takšna območja niso bila najbolj priljubljena ... , še posebej, ker je šlo za cerkveno območje ... 5 tednik PLUS • petek, 31. julija 2015 voditelj« „Po letu, ki sem ga preživel kot diakon, sem ■ ■■ ■ M V ■ ■ ■ ■ 4 premicijo, praznovanje na domačiji. To je trenu-strah, ena negotovost: prvič imaš pred seboj rokuješ. Nekaterih se še danes spominjam, hodila k maši. Takrat sem tudi prvič začutil to „Ne vidim ga samo kot pomemben prireditveni prostor, pomemben je tudi v turističnem in duhovnem smislu. Vsak turist, ki pride na Ptuju, pride tudi na naše dvorišče. Na tem dvorišču ne vidim nikogar, ki bi šel samo skozi dvorišče, se obrnil in v naglici odšel. Na njem vidim predvsem ljudi, ki se tu ustavijo, se tu dobro počutijo in skušajo nekaj odnesti tudi v duhovnem pogledu. Ni mogoče prezreti dejstva, da vsako takšno območje, staro nekaj stoletij, tudi veliko duhovnega oddaja, nekaj, kar začutijo tudi ljudje. Želimo si, da bi ne samo v času prireditev, tudi drugače bilo to dvorišče vedno živo. Prizadevamo si, da bi na dvorišče skupaj z lokalno oblastjo postavili tudi kakšno klop, da bi ljudje lahko sedli in zadržali še dlje časa kot zdaj. Odprti smo za vse prireditve, ki so primerne za samostansko dvorišče, in smo veseli, če se dogajajo pri nas." Gradnja, obnova, vzdrževanje cerkve in samostana -vse je povezano z veliko denarja ... „Gre za več virov financiranja. Največji vir je povezan z denacionalizacijo, odškodninami, ki smo jih dobili z denacionalizacijo, ter s prodajo nekaterih nepremičnin, ki so nam bile vrnjene v tem procesu. Precej veliko zgradbo Sporočilo ob srebrni maši: Bodimo najprej ljudje „Medčloveški odnosi so zelo zanemarjeni, človeka se vidi le v toliko, koliko se lahko od njega dobi, izkoristi. Moje sporočilo zato je, da bodimo najprej ljudje, bodimo odprti drug do drugega, drug drugemu v pomoč ter poskušajmo drug drugega bogatiti s tistim, kar nosimo v sebi. Če bomo tako ravnali, bodo medčloveški odnosi veliko lepši, lažje bomo zaživeli kot ljudje, znali videti drug drugega, potrebe in pomagati, kolikor se da. S tem bomo vsi skupaj lažje preživeli krizo, zaživeli na drugačen način. Postavili smo si prevelike (previsoke) cilje, ki jih ni mogoče živeti, zato trpimo, ker ni tako, kot si vsi želimo. Ob tem pa ne smemo pozabiti na duhovno dimenzijo - naš odnos z Bogom, ki je naš stvarnik in odrešenik." Foto: Črtomir Goznik V samostanu bodo kmalu na ogled tudi leseni kipi iz baročne opreme nekdanje cerkve. smo prodali tudi v Ljubljani. To je naš glavni vir. Pri gradnji cerkve so izredno veliko pomagali tudi verniki ter posamezniki, ki so pomagali z večjimi vsotami V letih 2003 in 2004 so bili še idealni časi, ko smo nekaj denarja dobili tudi iz naših minoritskih provinc v Avstriji, Italiji, Nemčiji. Del sredstev pa smo pridobili tudi od ministrstva za kulturo in MO Ptuj, v celoti sta financirala rekonstrukcijo pročelja cerkve ter nekatere manjše stvari pri obnovi samostana." Vaše želje, pričakovanja za prihodnost? „Po poti, po kateri hodim, želim iti na prej. Upam, da bom ostal takšen, kot sem, v človeških in duhovnih odnosih, četudi naj bi si človek vedno prizadeval biti boljši. Zato se bom trudil." Kdaj pa se duhovnik upokoji? „Civilno se upokoji po državnih zakonih glede na starost in službena leta. Glede na pomanjkanje duhovnikov v Sloveniji se duhovniki pri nas ne upokojijo, razen če pride do zdravstvenih težav, ko božje službe nekdo ne more več opravljati. Opravljaš jo, dokler ti moči dopuščajo. Kot duhovnik mašuješ do konca življenja." Ali za mlade duhovniški poklic ni več privlačen ali so razlogi drugje? „Problem je večplasten. Duhovniški poklic v Sloveniji ni cenjen. Za večino ljudi v Sloveniji duhovniški poklic ne pomeni neke vrednote. Na splošno se o tem v družbi tudi ne govori, zato ljudje tega tudi ne vedo. Zato se zelo čudijo, ko slišijo, da je v samostanih tako malo duhovnikov, redovnikov. Eden od razlogov je tudi v tem, da so slovenske družine danes maloštevilne. Včasih je bilo v družinah veliko otrok, zato je bilo na neki način samoumevno, da se bo eden odločil za duhovniški poklic. Problem pa je tudi v sami materialni naravnanosti družbe, privlačili naj bi predvsem poklici, s katerimi se dobro zasluži." »Cerkev ima pravico povedati svoje mnenje, stališče do življenja.« Cerkev je po naši ustavi ločena od države. Politiki oz. državi je „dovoljeno skoraj vse", pri Cerkvi pa obstajajo določene omejitve. Tako nastane pravi problem, ko se v cerkvi sliši kakšen glas podpore temu in onemu. Duhovnik s prižnice tako ne more biti agitator te ali one politične opcije. Vaš pogled na to? „Glede ločenosti Cerkve od države obstajajo različne razlage. Jasno je, da Cerkev ne more nastopati kot politični voditelj in tudi ne izvajati aktivnosti na političnem področju. Cerkev, ločena od države, pa ima tudi pravico povedati svoje mnenje oz. ga lahko jasno pove. Ne more pa reči, da je ta in ta stranka, tisti voditelj, naš kandidat. Če pa Cerkev pove svoje stališče do življenja, do medsebojnih človeških odnosov ali družbenih odnosov, ki je v skladu s Cerkvenim naukom, problemov ne bi smelo biti. Vse to so tudi programi političnih strank. Če torej Cerkev jasno izrazi svoja stališča do omenjenih problemov, še ne pomeni, da vstopa na politični parket in agitira. Če ima Cerkev šole, fakultete, s tem omogoča, da se tisti, ki želijo, lahko vključijo. In če je program potrdila država, ga mora upoštevati in ga tudi upošteva, sicer bi bila ta pomoč hitro ukinjena. Seveda pa boli, ko nekateri javno razlagajo, da je treba Cerkev sovražiti in nimajo upravičenih razlogov in morda navajajo samo ekstremne primere, ki pa so navzoči povsod in ne samo v Cerkvi." Prejemate mesečno plačo za svoje delo kot vsi drugi, ki delajo? „Ne, večina ljudi tega niti ne ve, da duhovniki ne prejemamo nobene plače. Država nam plača del prispevka za pokojninsko zavarovanje, to znaša okrog 30 % za najnižjo osnovo. Naš glavni vir za preživetje so darovi vernikov in darovi pogosto v materialni obliki. Nismo lačni, nismo žejni, ne živimo v kakšni hudi stiski. Pomemben vir so mašni darovi za maše, ki jih opravljamo vsak dan. Ne moremo in ne smemo tarnati, vsega imamo dovolj." MG t* ^ r- * r> ^ n «t Foto: Črtomir Goznik P. Milan Kos, srebrnomašnik »Po božji milosti sem to, kar sem.« 29. junija letos je p. Milan Kos postal ste srebrnomašnik, skupaj z njim pa je 230 let praznovala tudi župnija sv. Petra in Pavla. Cerkev je bila premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti vaše srebrne maše. „Skoraj nisem mogel verjeti, da je od moje prve maše minilo že 25 let. Skupaj z župnijo smo se odločili, da bomo praznovali na praznik apostolov Petra in Pavla, kar se dejansko tudi ujema z mojim dnevom posvečenja. Na svojo podobico ob tej priložnosti sem zapisal. „Po božji milosti sem to, kar sem." Nikoli si namreč nisem predstavljal, da bom v svojih 25 letih sprejemal tako odgovorne službe, v teh službah pa tudi takšne odločitve. Vse skupaj vidim kot božjo milost, ne pa kot moje človeške sposobnosti, in da bi bilo vse to v mojih človeških močeh narejeno in izpeljano. Zelo sem bil vesel, da je prišlo toliko ljudi. Z ljudmi v prvi vrsti želim vzpostaviti pristen človeški odnos, potem pa tudi duhovni." 213 tednik PLUS • petek, 31. julija 2015 David Bedrač, doktor literarnih ved „Biti pesnik v teh sodobnih časih je peklensko" David Bedrač, pesnik mlajše generacije, prof. slovenskega jezika, esejist, literarni kritik s področja literature in kulture, mentor številnih mladih literatov, je od junija letos tudi uradno doktor literarnih ved. Poezija slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970, je naslov njegove doktorske naloge, ki mu je vzela veliko časa. Raziskoval je zadnjih 15 let, intenzivno pisal in delal pet let, na robu živčnega zloma pa zadnji dve leti. „S poezijo na teoretični ravni sem se ukvarjal že kot študent, tudi moja diplomska naloga z naslovom Razvoj poezije Jurija Hudolina na ozadju postmodernizma, se ukvarja s to problematiko. Logično je bilo s tem nadaljevati, se še bolj poglobiti. Ko sem začel intenzivno pregledovati znanstveno, strokovno literaturo, sem namreč ugotovil, da se večina resnejših znanstvenikov oz. literarnih teoretikov ustavi nekje v obdobju poznega postmo-dernizma, in se večinoma z avtorji, ki sem jih jaz obravnaval v svoji disertaciji, ne ukvarja ali pa jih mogoče le bežno omenja. Bolj ali manj so se teoretiki ustavili ob imenih Ptujčana Aleša Štegerja, Matjaža Komelja, Jurija Hu-dolina. Pri pripravi doktorske disertacije sem si postavil tri orientacijske skupine. V prvi so avtorji, rojeni od leta 1971 do leta 1975, v drugi od leta 1976 do 1980, v tretji pa je skupina najmlajših avtorjev, ki pa so sev na neki način že dokazali v slovenskem literarnem prostoru. Te letnice sem si postavil predvsem zato, da sem to obsežno gradivo lažje obvladal. Ob zbiranju gradiva, pomagale so mi tudi nekatere založbe, uredništva in še nekateri drugi, sem prišel do 467 slovenskih avtorjev. Obravnavati takšno količino avtorjev bi bil skorajda že samomor. Zato je bilo nujno vzpostaviti neke mehanizme, kriterije, kategorije, po katerih sem to gradivo zožil. Še vedno pa je bila materija zelo obsežna, saj gre za 61 avtorjev. Če računamo, da imajo nekateri po več pesniških izdaj, potem vemo, da je bilo resnično ogromno študija. Drugo, kar jih označuje, so neka zgodovinska dejstva, zgodovinske okoliščine, v katerih so ne nazadnje odraščali. V prvi orientacijski skupini se še nekako čuti ta jugoslovanski, skupni balkanski vpliv. V vsaki naslednji pa ga je toliko manj. Veliko več je tega skupnega evropskega prostora, problema globali-zacije, digitalne in moderne tehnologije, problem potrošništva, razčlovečenja oz. tematike, ki to generacijo mnogo bolj zaznamujejo kot skupni pretekli balkanski prostori." Do kakšnih ugotovitev vas je pripeljala vaša raziskava? „Ugotovitev je seveda več. Morda bi izpostavil tisto, kar me je mogoče zelo presenetilo. Ko sem vstopal v to materijo, sem si v glavi „ustvaril" en stereotip, da ti avtorji gotovo pišejo v nekem neknji-žnem, v nekem popačenem jeziku, polnem tujk, pogovornih izrazov. Na koncu, po študiju socialnih zvrsti jezika v njihovi poeziji, se je pokazalo, da v bistvu ni tako, da so dejansko zelo odgovorni do problema slovenskega knjižnega jezika, da ga zelo lepo negujejo, da so skrbni do vsega tega, da se sicer jasno pojavljajo tudi tujke, pogovorni izrazi, a so zelo ekonomično in premišljeno odmerjeni, kje in na kakšen način te besede uporabiti. Druga ugotovitev je, da so dediči ali pa nadaljevalci predhodne generacije, tu bi še zlasti izpostavil dve poetiki, močan vpliv se kaže s strani poetik Daneta Zajca in Tomaža Šalamuna. Iz najmlajše skupine slovenskih pesnikov so samo še Kari Hmeljak, Tibor Hrs Pandur, Dejan Koban, morda še Ko-brovski tisti neki pravi nadaljevalci te Salamunove poetike. Zakaj je tako, da gredo v šalamunovski ludizem, ko jezik pripelješ do nekih totalnih mej in ti je resnično čisto popolnoma vseeno, kako bodo stvari na koncu pripeljane oblikovane. Odkril sem, da je tako zato, ker ti avtorji želijo biti na neki način tudi izpovedani. Pomeni, da jim je pomembna tudi neka zgodba prostora in časa. Če greš samo v neke asociativne momente v jeziku, ta izpovedni del preprosto izgine, ga ni, bralec bo rekel, ne štekam, to so zdaj neke zvočne finte, kaj več od tega pa dejansko ni. Izpostavil bi še teme, ki jih obravnavajo. Že omenjeni avtorji, kot tudi vsi avtorji preteklih obdobij, so obremenjeni s tem, da bi morali biti na neki način sveži, inovativni, kar je ljubica vsake umetnosti, ker ta ne mara ne reprize, ponavljanja. Ob takem korpusu vseh predhodnih besedil je to zelo težko. Po drugi strani je problem, da se tem nekim starejšim glasovom ne moreš izogniti. Po tretji strani pa je ravno to težava, da iz nabora vsega, kar ti jezik ponuja, sicer lahko greš v neke skrajne asociacije, s tem pa izgubiš na tem zgodbenem delu. Ta generacija je za razliko od vseh ostalih mogoče še najbolj izpostavljena temu virtualne-mu, računalniškemu okolju, ko pravzaprav jezik izgublja na svojem primarnem pomenu, ko prehaja v neko novo razsežnost. Dejstvo je, in to tudi dokazujejo sociologi, da je pravzaprav pogovora med nami čedalje manj, da je besedišče, ki ga uporabljamo, čedalje skromnejše, poezija pa na drugi strani, kot vemo, pravzaprav stremi k bogastvu jezika," je glavne ugotovitve svoje doktorske disertacije povzel David Bedrač. Četudi je biti pesnik v teh sodobnih časih peklensko, je očitno še vedno dovolj slastno in zanimivo, da se toliko avtorjev še vedno ukvarja s pesništvom. „Obravnavam tudi svojo lastno poetiko, kar se morda sliši zelo naduto, narcistično ..." Kaj vam je prinesel doktorat - se kot doktor literarnih ved še vidite v razredu, z učenci? „Od študentskih let sem si to želel, ker sem pač taka radovedna duša; da za tem pride neki naziv, to je po mojem samo stranski učinek vsega tega. Seveda bi bilo krasno, če bi se lahko kdaj zaposlil na fakulteti. Zanimivost moje disertacije je tudi ta, da obravnavam tudi svojo lastno poetiko, kar se po svoje sliši zelo naduto, narcistično. Ampak bolj kot sem se otepal svojega lastnega pesništva, bolj sem po vseh že omenjenih kriterijih dejan- Kaj so o doktorskem delu povedali ocenjevalci „Dejali so mi, da sem mogoče malo nor, ker je že predhodno mentorica dejala, da bi lahko s pol skromnejšim materialom tudi prišel do tega naziva. Trmast kot sem, to sem si zadal, to sem želel izpeljati, ker sem želel priti do neke slike. Zavedam se, da je to neki mali kamenček, če pa sem vsaj malo naredil, spodbudil, da se bodo v to materijo podali tudi drugi študenti, ugotovili, da je zanimiva in da jo je treba še bolj poglobljeno raziskati, sem veliko naredil. Priznavali so mi, da gre zares za delo, ki je zahtevalo ogromno aktualiziranja, vztrajnosti, doslednosti, pa tudi malo zaljubljenosti v vse to," je dejal David Bedrač sko prišel noter. Potem mi je mentorica dejala: 'Če ste dovolj objektiven, distanciran raziskovalec, se boste ravno ob tem preizkusili.' Zdaj, ko gledam nazaj, vidim, da je ravno to poglavje najkrajše, tudi vem, zakaj, kajti pisati o sebi je grozljivo. Bilo pa je zanimivo, ker sem na svoje lastno pisanje pogledal z drugega zornega kota in opazil marsikaj, česar kot ustvarjalec sploh ne vidiš. Med mladimi se še vidim. Ta naziv ne pomeni, da bom tako drastično spremenil način življenja. Nekoč pa si želim delati tudi s študenti." „Trenutno pišem kratke zgodbe, groteske" David Bedrač je zadnjo, deseto knjigo izdal v letu 2014. Se vedno piše. Trenutno kratke zgodbe, v bistvu bolj groteske, ker čas in prostor, v katerem živimo, naravnost kličeta, da moramo to razsežnost bivanja tudi odpirati. „Ko ti odstiraš človeško pokvarjenost, nasilnost, egoizem, kar nas tudi skupaj drži, žal, to marsikateremu bralcu ni všeč. Foto: Črtomir Goznik Doktor literarnih ved David Bedrač: „Ocenjevalci so mi priznali, da gre zares za delo, ki je zahtevalo ogromno aktualiziranja, vztrajnosti, doslednosti, pa tudi malo zaljubljenosti v vse to." Dobivam različne komentarje, nekateri mi povedo, da se dajo brati, drugi so ogorčeni zaradi nasilnih scen. Pa jim rečem, naj prižgejo televizijo, pa še to ni treba, naj gredo malo po mestu, pa bodo lahko videli številne scene nasilja. Vse to smo ljudje, pri tem si ne smemo zatiskati oči," pove David Bedrač, ki ugotavlja, da smo pri spoštovanju slovenskega jezika močno zabluzili. Začne se že v slovenskem parlamentu, kjer sedi zelo majhen odstotek tistih, ki res gojijo kulturo slovenskega knjižnega jezika. Vzel si je čas in slovenske poslance vzel pod drobnogled z lektorskega, pravorečnega vidika. Kdo je najboljši govorec, kdo najslabši, pa ni želel povedati. Res pa je, da je Slovenija dežela številnih paradoksov, ima veliko kakovostne poezije, ki pa ima na drugi strani zelo malo dobrih bralcev. Slovensko okolje absolutno dovolj ne ceni znanja in ne ponuja dovolj izzivov za možganske kapacitete. Na vprašanje, ali bi morali današnji mladi več pisati, je Bedrač zelo jasen: „Absolutno več bi morali brati." Danes mladi niso več sposobni prebrati ene knjige, ampak res prebrati. Zgleda, da so ljudje nekega impulza, trenutka, v katerem ni več tiste vztrajnosti in koncentracije, ki jo roman s 300 stranmi pravzaprav od človeka zahteva. Po tej logiki pa bi morala biti na drugi strani poezija toliko bolj priljubljena, ker je kratka in bi jo lahko preko SMS prebrali. Pa ni. V okviru doktorske disertacije je namreč preučeval tudi, koliko se obravnavani avtorji berejo, rezultati so zelo skromni. Pesniške zbirke se slabo prodajajo, tudi izposoja je nizka. Obiski raznih literarnih prireditev so prav tako skromni. MG 7 tednik PLUS • petek, 31. julija 2015 Zakonca Kores - Štiri desetletja Amerike „Vsak Slovenec bi moral preizkusiti tujino ..." Z zakoncema Jožefo in Mihaelom Koresom iz Podlehnika sem se spoznala na letošnjem jurijevem sejmu. Prišla sta na zabavno-glasbeno prireditev družbe Radio-Tednik, ker sta zasledila, da bo med nastopajočimi tudi pevec Rudi Šantl, ki je pri njima bival še s tremi člani ansambla Štajerskih sedem, ko so med ameriško turnejo takrat nastopili tudi v Chicagu. Aprila letos je preteklo natanko 10 let, odkar sta se vrnila domov, v prelepe Haloze, kjer sta pognala korenine. V Chicagu, za katerega sta mislila, da bo le kratka odisejada v njuni življenjski zgodbi, sta ostala celih 38 let. V tem času sta svoje domače obiskala petkrat. Haloze pa je spoznala tudi že hčerka Lidija, na obisk zeta in vnukov pa še čakata. Jožefa je bila rojena v Podlehniku, Mihael pri Sv. Duhu. Rodila sta se v dela-vsko-kmečkih družinah s po petimi otroki. Spoznala sta se na eni od veselic v Podlehniku, poročila pa leta 1961. Preden sta odšla v Ameriko, je Mihael delal kot strugar v Tamu v Mariboru, Jožefa pa v Avtopremi (kasnejši Agis). Prvo skupno stanovanje v majhni kmečki hiši sta imela v Doleni, kasneje sta se preselila na Ptuj. Leta 1963 je iz Chicaga prišla domov Jo-žefina sestra, ki se je čez lužo preselila kmalu po vojni, in ju nagovorila, da naj gresta v Ameriko, da si bosta kaj zaslužila, se vrnila in doma potem kaj kupila. Tudi otrok takrat še nista imela, zato ni bilo nobene ovire, da ne bi šla. „Mlada sva bila, naivna, mislila, da če greva v Ameriko, bova hitro obogatela, ker tam 'dolarji padajo z neba', in se hitro vrnila," pove Jožefa. „Vsak Slovenec bi se moral preizkusiti v tujini," pa je prepričan Mihael. Urejanje papirjev je trajalo kar štiri leta, do leta 1967, medtem sta na Ameriko že pozabila. Nista več pričakovala, da bodo njuni dokumenti za izselitev rešeni. Iz Zagreba je takrat prišlo sporočilo, da imata plačan letalski prevoz in da se morata v roku 14 dni pripraviti na odhod. Pohištvo sta prodala, stanovanje zaklenila, ključ pa dala pri- Foto: Črtomir Goznik Jožefa in Mihael Kores jatelju. Takoj ob prihodu sta dobila zeleni karti, tri tedne sta živela pri sestri, nato sta šla na svoje. Jožefa je kmalu dobila službo v tovarni, kjer so izdelovali dele za telefone, delala je v kontroli. Kmalu je službo zamenjala, zaposlil pa se je tudi Mihael. Opravljal je različna dela na področju servisiranja tovornih vozil in proizvodnji novih, največ pa pri prevozih denarja. Prvo hišo sta kupila že po petih letih bivanja Koresova sta bila prepričana, da v Ameriki ne bosta ostala dolgo, zato se tudi nista odločila, da bi šla v šolo angleškega jezika. Njun poglavitni cilj je bil, da bi čim prej Foto: zasebni arhiv Hiša, v kateri sta stanovala nazadnje, tik pred vrnitvijo domov. dobila delo, si nekaj zaslužila, potem pa hitro domov. „Koga briga angleščina," sta mislila. A se je zasukalo povsem drugače. Jezik jima je vse bolj lezel pod kožo, po petih letih sta ga obvladala. Že leta Foto: zasebni arhiv Cerkev in slovenski kulturni dom v Chicagu 1972, torej po petih letih Amerike, sta si lahko kupila hišo. V novo okolje sta se hitro vživela, družila sta se s Slovenci, zahajala sta v slovensko cerkev, tudi slovenska šola je bila tam. Celo naselje, imenovalo se je Sveti Štefan, je bilo slovensko. Kmalu sta morala od tam oditi, prišli so novi priseljenci, črnci, Mehi-čani. Pogosto se je dogajalo, da so jim med mašo razbili stekla na avtomobilih in jih tudi drugače poškodovali, iz njih ukradli vse, kar je bilo vredno. Novo hišo sta nato kupila v okolici Chicaga, v Lemontu, kjer so prav tako živeli številni Slovenci in kjer sta ostala do vrnitve v domovino. Leta 1982 sta posvojila dveletno deklico, mama je bila Poljakinja, oče Mehičan. Lidiji to, da je posvojena, nista nikoli skrivala. Že kot majhni deklici sta ji to povedala, jo vzgajala v ljubezni do mame, ki da ni imela denarja za hrano in obleko, zato jo je oddala. Danes Lidija dela v pisarni, je poročena in mamica petletnega fantka in enoletne deklice. Preden sta se vrnila domov, sta ji kupila hišo, da bi mladi družinici čim bolj olajšala začetek skupnega življenja. Koresova sta dala Lidiji zdravo življenjsko popotnico, dala sta ji vedeti, da nič ne pride samo po sebi, da je za uspeh treba delati. „Hvala mama, da si me naučila to, da je treba delati," ji Lidija še danes pogosto pove. „Če grem domov, grem v svoj kraj..." Jožefa bi se takoj vrnila v Ameriko, Mihael pa ne. „Vedno sem govoril, da če bom dočakal penzijo, se bom prvo uro vrnil." Tako je tudi bilo. Vrnila sta se v svoj kraj, si zgradila hišo, čeprav so jima prigovarjali in ju spraševali, zakaj gresta v Podlehnik. »Ne bi mogla iti drugam, če bi šla, bi bila ponovno tujca, potem bi bilo boljše, da bi ostala v Ameriki. Ce grem domov, grem v svoj kraj, kjer sem hodila v šolo, kjer poznam vsako pot, vsak grm, saj smo hodili peš. Zdaj je sicer drugače, bolj zaraščeno, kot je bilo nekoč. Otroci pa se vozijo z avtobusom v šolo.« Koresova lepo živita, nič jima ne manjka, čeprav imata za seboj težko preizkušnjo, Mihaelovo bolezen, ki se je dobro končala. Vključila sta se med podlehniške upokojence in upokojence Dolene, z njimi hodita za izlete in ob- časna srečanja. Na morje pa ju ne vleče. Ko sta še živela v Ameriki, sta jo skupaj z Lidijo prepotovala po dolgem in počez. Veliko so jima pomenila tudi druženja z drugimi ameriškimi Slovenci, ki so zelo ponosni tudi na najlepši slovenski kulturni dom v Ameriki, ki so ga zgradili z lastnim denarjem. Vsaka slovenska družina je zanj prispevala najmanj 1500 dolarjev. Če sta že pridno delala, sta želela tudi uživati in svojo drugo domovino tudi čim bolj spoznati. „V Sloveniji se o Ameriki pogosto govori neresnično. Velikokrat sem razočarana, ko na primer govorijo o zdravstvenem zavarovanju, da tam ni nikakršnega zavarovanja. To ni res, res pa je, da je treba veliko plačati iz lastnega žepa, pa saj bo tako počasi tudi v Sloveniji. V Ameriki se da zaslužiti, kdor želi, delo najde. Res pa je, da se ne smeš izpostavljati, hoditi na območja, kjer je nevarno." S Slovenci v Ameriki sta ohranila dobre stike, nekateri so ju tudi že obiskali. Vsem je bila Slovenija zelo všeč. Še danes ne moreta razumeti, zakaj je propadel motel Pod-lehnik, kjer so se njuni ameriški prijatelji pogosto ustavili in dobro jedli. Kot tudi ne razumeta, da je toliko hiš opuščenih in propadajo, na drugi strani pa se govori o pomanjkanju stanovanj. Seveda pa sta najbolj vesela, ko se slišijo z Lidijo in njeno družino. V veliko veselje pa jima je tudi urejanje cvetličnega, zelenjavnega in sadnega vrta. MG Foto: Črtomir Goznik V Ameriki so ostali hčerka Lidija z možem ter vnuk in vnukinja. 8 tednik PLUS • petek, 31. julija 2015 Recepti • Jedi iz starih kuharskih knjig Stara jedila, ki še danes teknejo Na julijskem jedilniku starih jedi (Vir: Kochin, 1691, Navodila za pripravo zdravil in jedil, 1683 in Vodnikove Kuharske bukve, 1799) so bili peteršiljeva juha, telečje klobasice, polnjena špinača in sirovi svaljki, ocvrti na masti. Vsaka prija tudi kot samostojna jed oz. kot priloga. Tudi sirovi svaljki v kombinaciji s sezonsko solato, če jih ne bomo sladkali. V našem današnjem jedilniku so sladica. Peteršiljeva juha (Kochin, 1691) Telečje klobasice (Navodila za pripravo zdravil in jedil, 1683) Foto: Črtomir Goznik Sirovi svaljki, ocvrti na masti (Vodnik, Kuharske bukve, 1799) Verjemite, da smo se v teh vročih dneh pri pripravi vsakega močno potili, a na koncu bili vsi skupaj zadovoljni, pripravljavci hrane in okuševal-ci, saj je bilo vse skupaj zelo okusno in je še kako teknilo. Najstarejši za omizjem, tokrat smo jedli s srebrnim priborom, je bil 91-letni Milan Starkl, Ptujčan, ki že dolga leta živi v Ljubljani. V ekipi, ki pripravlja stara jedila, smo še kako zadovoljni, da so obujeni stari recepti pozitivno sprejeti tudi pri bralcih Štajerskega tednika. Vzbudili so celo pozornost turistične in druge strokovne javnosti. V enem od slovenskih gradov pa bi jih želeli vključiti celo v svojo ponudbo, če bi le imeli ekipo, ki bi jih pripravljala. Peteršiljeva juha Peteršilj očisti in drobno na-sekljaj ter daj v mesno juho. Dodaj maščobo od kuhanega mesa ali pa maslo. Na tanko nareži žemlje, jih opraži, naloži v skledo in prelij z juho. Telečje klobasice Teletino in telečjo maščobo (naj je bo več kot manj) dobro sesekljaj, dodaj limono, sol, zemljo, namočeno v mleko, poper, majaron. Z dobro premešano maso nadevaj telečje črevo. Nato naredi klobasice in jih zavij z nitko (mi smo jih zašpalili) ter speci na žaru. Polnjena špinača Liste špinače poduši in jih nato daj v skledo. Vzemi zemljo in namoči v mesno juho ali mleko. Ko je razmehčana, dodaj suho naribano zemljo, rozine, 4 do 8 jajc, sol, poper in vse dobro premešaj. Podu-šene liste špinače razprostri na deski in liste napolni z nadevom. Polnjeno špinačo nato zloži drugo na drugo kakor klobase v ponev, zalij z mesno juho, če je treba, začini, dodaj maslo in vse skupaj postavi na ogenj, da se pokuha. Na koncu dodaj malo prežganja. Sirovi svaljki, ocvrti na masti Vzemi 14 dag surovega masla in nekoliko skute. To dobro zmešaj, dodaj raztepeno jajce in pet rumenjakov. Dodaj še dve žlici kvasa, 1/8 1 sladke smetane in posoli. Iz vsega naredi testo in ga zvaljaj. Nato reži kot prst debele in pol prsta dolge svaljke. Potresi z moko, pokrij s toplim prtom in pusti, da vzhaja. Nato jih ocvri na masti, naj ne bodo premastni. Preden jih daš na mizo, jih potresi še s sladkorjem. Pa dober tek! Zapisala: MG petek • 31. julija 2015 Šport Štajerski 13 Nogomet • NK Drava Napredek v igri in remi v Varaždinu VARTEKS VARAZDIN -DRAVA PTUJ 1:1 (1:0) DRAVA PTUJ: Ajlec, Rešek, Perger, Roškar, Lonzarič, To-mažič Šeruga, Romih, A. Čeh, Pauko, Horvat, Kirič. Igrali so še: Musič, Lah, Zbičajnik, Letanja, Lavrinc, Tisaj. Trener: Franc Fridl. Ptujski nogometaši so v sredo v Varaždinu igrali pripravljalno tekmo proti Varteksu. Drava je hitro prejela zadetek, nato pa je bila precej boljši tekmec v polju. Gostje so imeli žogo več v svoji posesti in so poskušali organizirati igro, v kateri pa so se pojavljale tudi nekatere napake. A teh je bilo manj kot na prejšnjih tekmah, kar vendarle kaže na neki napredek. Težava, ki se pojavlja, je realizacija, saj Drava tudi na Hrvaškem ni dosegla zadetkov iz solidnih situacij. Najlepšo je zapravil Romih, medtem ko je strel Horvata zaustavila vratnica. Konstanten pritisk se je Ptujčanom obrestoval ob koncu tekme, ko so izenačili. Rešek je izvedel kot, v kazenskem prostoru pa se je najbolje znašel Roškar. Po tekmi s solidno ekipo Varteksa bo Drava odigrala v nedeljo še generalko pred prvenstvom, ko se bo v Beltincih pomerila z Luštom. Do takrat bodo modri opravili še nekaj treningov, na katerih zaenkrat po posebnem programu vadita tudi Nastja Čeh in Denis Krajnc. David Breznik Nogomet • NK Aluminij Proti Dravinji s 'težkimi nogami1 ALUMINIJ - DRAVINJA KOSTROJ 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Pintarič (21.), 1:1 Brglez (66.), 2:1 Pintarič (74.), 3:1 Kurež (79.). ALUMINIJ: Lipovac, Kozar, Pucko, Šiljič, Kajtna, Vindiš, Novak, Rogina, Ploj, Pintarič, Kurež. Trener: Damijan Romih. Nogometaši Aluminija so v sredo odigrali prijateljsko srečanje z ekipo Dravinje. Ta je v pretekli sezoni izpadla iz 2. lige in bo v naslednji sezoni tekmec Podvincev in Vidma v 3. ligi - sever. Kidri-čani so tekmo odigrali z zelo mlado postavo; razen Kureža in Lipovca so zvečine nastopili igralci, ki so še v zadnjih dveh sezonah nastopali med mladinci. Srečanje na pomožnem igrišču se je pričelo zelo dinamično in z nekaj izraziti- Foto: Črtomir Goznik Luka Vindiš (Aluminij, rdeči dres) mi priložnostmi domačinov. Prvo je šele v 21. minuti izkoristil Pintarič, nato je tempo nekoliko upadel. V drugem delu so varovanci Simona Se-šlarja izenačili, ko je Brglez izkoristil napako domače obrambne vrste. Do konca srečanja so domačini ven- Tenis • TK Terme Ptuj Odlično vzdušje, odlični rezultati Tudi v letošnji sezoni mladi člani Teniškega kluba Terme Ptuj dosegajo dobre rezultate na turnirjih po Evropi. Praktično ne mine teden, ko ne bi poročali o dobrih igrah, uvrstitvah v zaključke turnirjev ali celo o osvajanju turnirjev različnih rangov. Zadnji primeri so trije zaporedni osvojeni članski profesionalni turnirji (ranga 10 tisoč dolarjev) Tamare Zidanšek, osvojeni mladinski ITF-turnir 4. ranga Svena Laha in še njegov odličen nastop na mladinskem EP, kjer je bil s 16 leti med najmlajšimi udeleženci. Nad vsemi bdi glavni trener Zoran Krajnc, ki nastopa v dveh vlogah: v eni je trener Tamare Zidanšek in Pie Čuk na njunih profesionalnih poteh, v drugi pa je glavni trener v TK Terme Ptuj. Tokrat smo govorili z igralci. Sven Lah: »Razlike niso velike« Sven je z zadnjimi uspehi močno napredoval na mladinski ITF-lestvici in se s 350. mesta prebil na 289. Kot član slovenske reprezentance si nastopil na mladinskem EP v Svi-ci in se med posamezniki uvrstil v osmino finala. Kako bi ocenil svoj nastop? S. Lah: »S svojimi predstavami sem zelo zadovoljen, čeprav bi mi lahko uspelo poseči tudi višje. Ko sem v osmini finala igral s 1. nosilcem, Francozom Denollyjem, bi bilo mogoče tudi presenečenje, a je tekmec z izkušnjami odločil dvoboj v svojo korist. To je bilo očitno predvsem v zaključku prvega niza. Sicer razlike v sami igri niso velike. Na turnirju sem bil eden mlajših nastopajočih, tudi najmlajši med Slovenci, zato mi je bilo v čast igrati za reprezentanco.« - f-f i-: 7 ' T 1 T T 1—t t tiri 1.1 ri r r rri d • : ; rrrr rrtTTT-m T r T T ' TJ . . . [ T~T i n Zoran Krajnc, Tamara Zidanšek, Sven Lah, Pia Čuk in Blaž Vidovič Do osmine finala si ugnal tri igralce s svetovne mladinske lestvice TOP 100. S. Lah: »Dotlej sploh ne vem, ali sem premagal koga iz te kategorije, tokrat pa kar tri (smeh). To je bilo zame najpomembnejše spoznanje na tem turnirju - da lahko premagujem te igralce in da po nekaterih parametrih že sodim mednje. Sčasoma se bo to potrdilo tudi v praksi.« Prvi dan si igral tri dvoboje v enem dnevu. Kako si to prenesel? S. Lah: »Glede tega so res bili zapleti, menda je bila napaka sodnika, da je določil takšen razpored. Na srečo se je zame izšlo na najboljši mogoči način - s tremi zmagami.« Pred nastopom na EP si osvojil mladinski ITF-tur-nir 4. ranga v Nemčiji, kar je pokazatelj zelo dobre forme. S. Lah: »Po prvih dvobojih v Nemčiji sem začutil, da sem v pravi formi. Kasneje sem to nadgradil s turnirsko zmago in dobrimi nastopi v Švici. Vsekakor upam, da bom ta nivo obdržal do konca sezone.« V Švici si nastopil tudi v igri dvojic z Aljažem Kaplja S. Lah: »Z njim sva se dobro ujela, saj se poznava že precej časa. Izgubila sva v osmini finala, tolaživa pa se s tem, da sva izgubila proti kasnejšima zmagovalcema turnirja (smeh).« Kako gledaš na sodelovanje z Zoranom Krajn-cem ter Tamaro Zidanšek in Pio Čuk? S. Lah: »To mi je zelo všeč! Že prej, ko še ni bilo Pie, smo skupaj trenirali, sedaj je še bolj pestro. Veselim se tega sodelovanja!« Kakšni so tvoji načrti glede igranja turnirjev? S. Lah: »V avgustu se začenja slovenska turneja mladinskih ITF-turnirjev, vendar nisem prepričan, da bom lahko nastopil na vseh treh, saj se termini prekrivajo s turnirjem višjega ranga na Madžarskem.« darle postavili stvari na svoje mesto in z zadetkoma Pintari-ča in Kureža vknjižili zmago. Srečanje je odlično sodil Robert Vesenjak iz Ptuja. »Videlo se je, da imajo igralci zaradi izjemno napornih treningov v preteklem tednu zelo 'težke noge'. Kljub temu Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek: »Sem šele na začetku« 17-letna Tamara Zidanšek ima za sabo izjemno serijo 15 posamičnih zmag na profesionalnih turnirjih, slavila je v Banja Luki in dvakrat v Telavi-ju. S tem se je prvič v karieri spustila pod mejo 500. mesta na članski profesionalni WTA-lestvici - trenutno zaseda 498. mesto. Na zadnjih treh turnirjih ti je šlo odlično, zabeležila si tri turnirske zmage. Kaj ti to pomeni? T. Zidanšek: »To je super rezultat, a vseeno iz tega ne delamo prevelikega 'cirkusa'. Zavedamo se, da je to šele začetek profesionalnega tenisa.« Kako bi primerjala turnirje na Bolu, v Banja Luki in Telaviju? T. Zidanšek: »Na Bolu je bilo zagotovo vse najbolj urejeno, na drugi strani pa je bilo v Gruziji vse bolj revno. Vsi turnirji so bili sicer dobro organizirani, vsi smo imeli sem videl nekaj dobrih stvari, osredotočamo pa se vedno na slabosti in jih poskušamo odpraviti,« je po tekmi povedal Damijan Romih, ki je od igralcev zahteval igro po tleh, od noge do noge, zato je bila storjena kakšna napaka več. Med najboljšimi je bil Luka Vindiš (sicer navijač Reala iz Madrida, še posebej Ronalda), ki je že v prejšnji sezoni dobil veliko priložnosti v prvi enajsterici. »Predvsem v spomladanskem delu sezone smo pokazali dobre igre, podobne pričakujem tudi v novi sezoni. Če bo tako, smo lahko uvrščeni na vrh ali vsaj tik pod njim. Priprave so bile zelo naporne, še posebej zaradi tega, ker smo lani v zadnjih sekundah tekme s Krškim iz rok izpustili 1. mesto. Podobne prijateljske tekme, kot je bila ta z Dravi-njo, pa v prvi vrsti sodijo za pridobivanje kondicije in za pridobivanja občutka za hiter pretok žoge,« je povedal 20-letni Luka. JM enake pogoje, enake možnosti in iz tega je pač treba izvleči najboljše.« V Telaviju si slavila dvakrat zapored, a ste se pred tretjim turnirjem vseeno vrnili v domovino. T. Zidanšek: »Ta odločitev je bila kar na mestu, saj razmere zaradi vročine niso bile najboljše, tudi hrana je bila malce vprašljiva.« V zadnjem tednu ste odšli na priprave na Roglo. T. Zidanšek: »V osnovi so to bile višinske priprave, nabirali smo kondicijo in ob tem veliko igrali. To je bila odlična osnova za igranje na nižjih nadmorskih višinah.« Velik poudarek dajete kondiciji. T. Zidanšek: »Ja, gre za zelo pomemben segment. Najbolje se to vidi pri največjih naporih, npr. ob igranju na vročini. Takrat se telo še bolj izčrpava in zvečine v tretjih nizih odloča kondicijska priprava.« Kot sparing partnerico imaš na turnirjih povečini Pio Čuk. Kako gledaš na to sodelovanje? T. Zidanšek: »Meni je super! Pia je zares v redu punca, odlično se razumeva. Obe imava prioriteto nastopanja med posameznicami, občasno pa skupaj igrava tudi dvojice. To je bolj za sprostitev.« Kakšen je igralni in siceršnji načrt? T. Zidanšek: »Naslednji teden gremo v Italijo, v Trbiž, od tam pa v Romunijo na dva desettisočdolarska turnirja. Na njih bom poskušala zbrati dovolj točk za nastope v glavnih turnirjih naslednjega ranga, s 25-tisočdolarskimi nagradnimi skladi.« Kaj si želiš doseči do konca leta? T. Zidanšek: »Ker še nisem dopolnila 18 let, imam omejitve glede števila nastopov na profesionalnih turnirjih - letos jih lahko odigram le še šest. Zaradi tega je težko karkoli načrtovati, saj je vse odvisno od vsakega prihodnjega turnirja. Vsekakor pa upam na najboljše.« Je profesionalni tenis to, kar si zares želiš? T. Zidanšek: »Zato treniramo!« Pia Čuk: »Sproščena ptujska energija« Pia Čuk je pred kratkim dopolnila 19 let in je na začetku profesionalne kariere. Na WTA-lestvici zaseda 701. mesto, od sodelovanja s trenerjem Zoranom Krajncem pa postopamo dela korake naprej v svoji teniški igri. Že kar nekaj časa treniraš na Ptuju. Kako si se znašla? P. Čuk: »Meni je tukaj res zelo všeč - ljudje so v redu, treningi prav tako - predvsem pa je vse skupaj zelo sproščeno. Prej sem zvečine trenirala sama, tukaj pa nas je več, kar je glavna razlika od prej, in meni zelo ustreza. Tudi motivacija je v takšnem vzdušju večja.« Na turnirjih se zvečine družiš s Tamaro in trenerjem Zoranom. P. Čuk: »Z njima je vedno zanimivo in zabavno (smeh). Tudi zunaj teniških igrišč se dobro razumemo, zato sem zelo vesela tega sodelovanja.« Kako ocenjuješ zadnje rezultate na turnirjih? P. Čuk: »Niso bili najboljši, predvsem nisem bila zadovoljna z igro. Na Bolu je bilo v redu, saj sem izgubljala proti res dobrim igralkam, v Gruziji pa bi lahko bilo boljše.« Kako ocenjuješ priprave na Rogli? P. Čuk: »Umaknili smo se na prijetnih višinskih 27 stopinj in sedaj smo vsi tukaj na Ptuju manj utrujeni, lažje treniramo. Res smo si nabrali veliko zalogo kisika.« Kakšni so tvoji načrti v prihodnje? P. Čuk: »Najprej želim nabrati čim več izkušenj in točk, da bi lahko šla igrat na višje turnirje. Za kasneje pa bomo videli, kako visoko me bo to pripeljalo. Vsekakor pa me zanima samo profesionalni tenis.« Jože Mohorič 14 Štajerski Šport, rekreacija petek m 31. julija 2015 Nogomet m NK Gerečja vas Športni napovednik Kljub prenovi moštva je cilj 3. liga Pravijo da je vsega lepega enkrat konec, in nič drugače ni bilo niti v torek, ko so nogometaši Gerečje vasi končali poletni premor in pričeli priprave na novo sezono. Vijoličasti so zadnje prvenstvo sklenili na odličnem 2. mestu na tabeli, čeprav je bilo ob tem prisotnega nekaj razočaranja, saj so pred sezono ciljali na 1. mesto. Kljub temu se je Gerečji vasi v dodatnih kvalifikacijah ponudila priložnost za napredovanje v 3- ligo, toda na žalost jim ni uspelo. Po tem se je zgodil množični odhod igralcev, toda kljub temu želi vzorno urejen klub tudi letos napasti sam vrh v Superligi. Sluga in Arsič znova v isti ekipi Marsikdo bi bil verjetno mnenja, da so vijoličasti priprave pričeli zelo pozno, toda treba se je zavedati, da so šele pred mesecem dni končali kvalifikacije za popolnitev 3. lige in pavza je bila temu primerno daljša. V tem času je v klubu prišlo do precejšnjih Gregor Sluga je okrepil ekipo Gerečje vasi. sprememb tako na trenerski klopi kot v igralskem kadru. Igor Vorih se je kot trener poslovil, na njegovo mesto pa je prišel Stanislav Mesarič, ki je med drugim deloval tudi v Aluminiju. Pomočnik novega stratega ostaja Roman Kaisersberger, za telesno pripravo bo še naprej skrbel Franc Zupanič, tehnični vodja pa ostaja Jože Šmigoc. Precej prevetrena bo v novi sezoni tudi ekipa, saj jo je zapustilo kar devet igralcev. To so: Jure Stegne, Nejc Lon-čarič, Sergej Krajnc, Blaž Jazbec, Marcel Boškovič, ki so se podali v Avstrijo, Primož Ademovič in Marko Nogomet m Lige MNZ Ptuj Uvodni krog ponuja napete obračune Pred tednom je bil v prostorih MNZ Ptuj izveden žreb tekmovalnih parov v ligah MNZ Ptuj za prihajajočo sezono 2015/16 za članske kategorije ter pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj za člane in mladino. Žreb veteranov in mlajših selekcij bo opravljen naknadno. Že v uvodu bo na sporedu kar nekaj zanimivih parov. V pokalu v oči padeta predvsem dve tekmi, in sicer »superligaški« obračun med Cirkulanami in Ormožem ter lokalni derbi med Zgornjo in Spodnjo Polskavo. V Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Bukovcev (na fotografiji) bodo v uvodnem krogu Superlige gostili nogometaše iz Slovenske Bistrice. Športne novičke Atletika • Na Ptuju so se družili veterani Sekcija veteranov pri Atletskem klubu Ptuj je v soboto na mestnem stadionu izvedla atletsko tekmovanje za veterane. Na njem so nastopili atleti iz treh slovenskih klubov in društev. Domači klub so zastopali Ivo Klarič, Dušan Koren in Miki Prstec. Slednji je izmed trojice Ptuj-čanov dosegel najboljše rezultate, saj je bil drugi v suvanju krogle in tretji v metu gire. Najuspešnejši tekmovalec na tekmovanju je bil tokrat najstarejši udeleženec Marko Sluga, ki je v osnovi član Ve- teranskega atletskega društva Ljubljana, hkrati pa je tudi častni član AK Ptuj. Sluga je po pretvorbi rezultatov s starostnim faktorjem zmagal v skoku v višino, suvanju krogle in metu diska, medtem ko je bil drugi v metanju gire. V tej disciplini je zmagal Adi Vid-majer iz Žalca. Vsi atleti veterani so solidno opravili svoje nastope, pred njimi pa je v tej sezoni še nekaj mednarodnih tekmovalnih izzivov. David Breznik Nogomet Na dvodnevnem turnirju za pokal Občine Tišina so ob Superligi v 1. krogu izrazitega derbija ne bo, še najzanimivejše bo verjetno v Bukovcih, kjer domača ekipa, ki je lani zelo zaznamovala pomlad, pričakuje moštvo iz Slovenske Bistrice, ki je izpadlo iz 3. lige in se vanjo želi čimprej vrniti. Pari 1. kroga Superlige -29.-30. 8. (igra se po trikro-žnem sistemu, sledi liga za prvaka in liga za obstanek): Carrera Optyl Ormož - Tržeč Središče ob Dravi - Stojnci Gerečja vas - Apače Bukovci - Aha Emmi Bistrica Cirkulane - Hajdina Pari 1. kroga 1. lige MNZ Ptuj - 29.-30. 8. (igra se po tri-krožnem sistemu, sledi liga za prvaka in liga za obstanek): Gorišnica - Skorba Podlehnik - Rogoznica Podvinci Betonarna Kuhar -Dornava Vrtnarstvo Kovačec Leskovec - Boč Markovci - Lovrenc ekipi Farmtecha Veržeja (2. SNL) sodelovale še ekipe domače Tišine, Odrancev in Slatine iz Radencev. V izločilnih dvobojih je Farmtech premagal Tišino (5:1), Odranci pa Slatino (4:1). Prvo mesto so osvojili nogometaši iz Verže-ja, ki so bili v finalu s 4:2 boljši od Odrancev. Zadetke za Farmtech so dosegli: Ropoša, Polajžar, Kouter in Dobaj. Konjeništvo Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti sta člana KK Ljutomer dosegla imeniten uspeh. Mitja Slavič je s konjem Sangerjem MS zmagal (1:16,6), naveza Vito Dobaj sta okrepila Duplek, Miha Leben Podvince, Rok Šerdoner pa je odšel v Starše. Seveda je uprava Gerečje vasi na čelu s prvim človekom kluba Boštjanom Paveom poskrbela za nadomestila in tako so novi člani vijoličastih Žiga Zupanič in Simon Ka-isersberger, ki sta prišla s Hajdine, Alex Krajnc iz Drave, Gregor Sluga je prišel iz Avstrije, iz Odrancev pa je vijoličaste okrepil Jure Arsič. Seznam okrepitev pa s tem še ni zaključen, saj se v začetku avgusta pričakujejo še tri do štiri nova imena, kar pomeni, da bo imelo lanska drugouvr-ščena ekipa Superlige več kot konkurenčno moštvo. V načrtu je sedem prijateljskih tekem; prva bo na sporedu v soboto, 8. avgusta, ko se bo Gerečja vas pomerila z Markovci. Prav tako so že dogovorjene tekme s Šmarjami, Rogaško in Aluminijem. Cilji kluba kljub številnim spremembam v moštvu ostajajo podobni kot v preteklih letih - borba za vrh. tp Pari 1. kroga 2. lige MNZ Ptuj - 29.-30. 8. (igra se po tri-krožnem sistemu): Slovenja vas - Majšperk Pragersko - Grajena Polskava Avto Grobelnik -Zgornja Polskava Hajdoše - Makole Pokal MNZ Ptuj, člani, 1. krog (26. 8.): Aluminij - Slovenja vas, Aha Emmi Bistrica - Skorba, Stojnci - Grajena, Hajdoše -Majšperk, Pragersko - Tržec, Lovrenc - Markovci, Bukovci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Podlehnik - Podvinci, Videm -Makole, Apače - Boč, Gerečja vas - Leskovec, Središče -Gorišnica, Ormož - Cirkulane, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava, Rogoznica - Hajdina, Drava je prosta. Pokal MNZ Ptuj, mladina, 1. krog (1. 9.): Aluminij - prost, Grajena -Hajdina Golgeter, Boč Poljčane - Apače, Drava - prosta, Zavrč - NŠ Korant Stojnci, Podvinci Betonarna Kuhar - Ormož, Središče - Videm, Aha Emmi Bistrica - prosta. tp Šadl - Prudy pa je bila druga (1:16,9). V Trstu je najuspešnejši slovenski voznik Jože Sagaj ml.(KK Ljutomer) tekmoval s konjem Sharon and Glory in na 1660 metrov dolgi stezi osvojil 3. mesto (1:17,6). Kobili Regina OZ in Sabina OZ, ki prihajata iz hleva Zvonka Osterca (KK Slov. gorice Lenart), sta nastopili na dirkah v Trevisu. Regina OZ je z italijanskim voznikom Greppijem na 1660 metrov v svoji konkurenci z odličnim kilometrskim časom 1:13,8 zmagala, Sabina OZ pa je bila peta (1:15,9). NŠ Nogomet • 1. SNL PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 18.30: Maribor - Krško, Rudar - Zavrč, SOBOTA ob 20.15: Olimpija - Domžale; NEDELJA ob 18.30: Krka - Gorica; NEDELJA ob 20.15: Luka Koper - Celje. PRIJATELJSKI TEKMI Aluminij - Hrvatski Dragovoljac (NEDELJA ob 17. uri, stadion v Kidričevem); Lušt Beltinci - Drava Ptuj (NEDELJA ob 18. uri, stadion v Beltincih). 23. Rancarija Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira v soboto, 1. 8., ob 14. uri 23. Rancarijo. Gre za tradicionalno veslaško tekmovanje z rancami, ki bo potekalo na Ptujskem jezeru. Otvoritvena vožnja tekmovanja bo dvoboj med županovo ekipo MO Ptuj in upravnim odborom društva. Nato sledi uradno tekmovanje, ki se bo na koncu zaključilo s tekmama za 3. in 1. mesto. Golf Na golf igrišču na Ptuju bo v nedeljo, 2. 8., ob 10. uri pričetek 6. golf turnirja mesta Ptuja. Konjeništvo • V Ljutomer kvalifikacije za kasaški derbi Letošnja kasaška sezona se v nedeljo, 2. 8., nadaljuje v Ljutomeru, kjer bo domači klub pripravil sedem točk sporeda. Osrednja dirka bo namenjena kvalifikacijam za letošnji slovenski derbi, ki bo 9. septembra v Ljubljani. Za nastop na najpomembnejši rejski dirki se bo v dveh skupinah na 2600 metrov dolgi stezi pomerilo 16 štiriletnih kasačev iz štirih slovenskih klubov (Ljutomer, Stožice Ljubljana, Slovenske gorice Lenart, Posavje Krško). Na derbi bodo uvrščeni po štirje najhitrejši iz vsake skupine, še štirje pa si bodo pridobili pravico nastopa glede na višino zaslužka v dosedanji tekmovalni karieri. DB, NŠ Šah m 25. člansko DP V Hajdošah za naslov državnega prvaka Šahovsko društvo Ptuj bo že petič tehnični organizator članskega državnega prvenstva za posameznike. Prvič mu je Šahovska zveza Slovenije to nalogo zaupala leta 1975, nato še 1985, 1990 in 2005. Letošnje državno prvenstvo spada v sklop prireditev ob prazniku MO Ptuj in kot uvod v prireditve ob 80-letnici Šahovskega društva Ptuj. V času samostojne Slovenije je naslove članskih državnih prvakov osvojilo 14 šahistov, največkrat - štirikrat - je bil najboljši VM Luka Lenič, trikrat pa VM Duško Pavasovič, tudi leta 2007, ko je bil član ptujskega društva. ŠD Ptuj se ponaša še z dvema naslovoma najboljšega po zaslugi VM Aleksandra Beljavskega, ki ju je osvojil leta 1996 in 2011. Za letošnje, 25. državno prvenstvo je prijavljenih 55 slovenskih šahistk in šahistov, vendar se ta številka lahko še poveča, saj so možne prijave še na sam dan pričetka tekmovanja. ŠD Ptuj bo zastopano z devetimi, v glavnem perspektivnimi mladimi člani, ki jim bo to dobra preizkušanja v močni članski konkurenci, hkrati pa priložnost za osvojitev novih ratinških točk. Med prijavljenimi so tudi trije dosedanji državni prvaki: VM Marko Tratar (1997), mladi FM Žan Tomazini (2012) in VM Matej Šebenik (2014), ki je tudi prvi nosilec turnirja in bo poskušal ponoviti uspeh iz lanskega leta. Naloga glavnega sodnika je zaupana domačinu, mednarodnemu šahovskemu sodniku Borisu Žlendru, njegov pomočnik pa bo državni šahovski sodnik Branko Orešek. Svečana otvoritev bo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 16.45 v hotelu Roškar v Hajdošah, ob 17.00 pa bodo šahisti že sedli za šahovnice in odigrali prvi krog. Organizatorji prijazno vabijo ljubitelje šaha na otvoritev in na siceršnje spremljanje zanimivih bojev, ki bodo trajali vse do torka, 11. avgusta. Silva Razlag Urnik tekmovanja: - ponedeljek, 3. 8.: otvoritev ob 16.45, 1. krog ob 17.00 - torek, 4. 8.: 2. krog ob 17.00 - sreda, 5. 8.: 3. krog ob 17.00 - četrtek, 6. 8.: 4. krog ob 17.00 - petek, 7. 8.: 5. krog ob 17.00 - sobota, 8. 8.: 6. krog ob 17.00 - nedelja, 9. 8.: 7. krog ob 17.00 - ponedeljek, 10. 8.: 8. krog ob 17.00 - torek, 11. 8.: 9. krog ob 14.00, zaključek prvenstva; razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo 15 minut po končani zadnji partiji petek m 31. julija 2015 Šport, zanimivosti Štajerski 15 NEZNANO O ZNANIH Jadralno letenje m Državno prvenstvo v Moškanjcih Tadeja Majerle: »Ptuj je rojstno mesto moje mame.« Edino škodo utrpelo podvozje letala ... Tadeja Majerič V današnji rubriki vam predstavljamo odlično slovensko teniško igralko Tadejo Majerič. Tadeja se je rodila 28. avgusta 1990 v Mariboru. Avgusta 2005 je zaigrala na svojem prvem profesionalnem turnirju serije ITF v Portorožu. Doslej je največji uspeh dosegla leta 2013, ko se je uvrstila v četrtfinale turnirja serije WTA v azerbajdžanskem Bakuju. Istega leta je tudi prvič zaigrala v kvalifikacijah turnirja za Grand Slam. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Rojstno mesto moje mame, ptujski grad in Terme Ptuj. :) 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Najbolj me pritegnejo zabavni, iskreni in preprosti ljudje. Videz mi ne pomeni veliko. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Iskrenost in dobrosrčnost. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? V prostem času najraje gledam filme, se odpravim na raz-vajanje v spa in uživam v dobri hrani. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Meso, zelenjava in riž. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Ker med letom veliko potujem, dopust najraje preživim doma. Če bi mogla izbrati katero drugo državo, bi to bila Tajska. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj priljubljen predmet - matematika. Najbolj priljubljen predmet - angleščina. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Serena Williams in Roger Federer. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Najraje poslušam glasbo iz držav bivše Jugoslavije. Moja priljubljena izvajalca sta Dino Merlin in Sergej Cetkovic. Zelo rada poslušam tudi Rihanno, Lano Del Rey in Johna Newmana. 10. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Nazadnje sem gledala 'The other women'. Moje priljubljene filmske igralke so Julia Roberts, Cameron Diaz, Uma Thur-man. Priljubljeni igralci pa so Ashton Kutcher, Brad Pitt in Leonardo DiCaprio. 11. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Nazadnje sem prebrala 'Uganda bekidding me', moja najljubša knjiga pa je delo Paula Coelha Aleph. 12. KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA? Moja najboljša prijateljica je Alexandra Riley, ki živi v ZDA. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Moje sanje so, da bi se uvrstila med 30 najboljših igralk na svetu. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Da ne bi bilo vojn. Da bi bil mir. 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Po zaključku kariere bom še vedno ostala v tenisu, kajti tenis je moja strast. Želim odpreti svojo teniško akademijo. Janko Bezjak V Moškanjcih se je v soboto končalo 24. državno prvenstvo v jadralnem letenju, ki se ga je v osmih tekmovalnih dnevih udeležilo 26 pilotov iz večine slovenskih klubov. Tekmovanje je prvič po 15 letih organiziral domači Aeroklub Ptuj. Piloti so v osmih dnevih izpeljali šest zastavljenih disciplin. Več je povedal vodja tekmovanja Tomaž Bezjak: »Vesel sem, da smo 24. državno prvenstvo uspešno zaključili brez poškodb pilotov, edino poškodbo je utrpelo podvozje enega letala. Na začetku je bilo vroče in suho ozračje, kar je pomenilo zahtevne razmere za letenje. Te so se kasneje popravile, zadnja dva dneva pa so nas presenetile tudi nevihte, a brez posebnega vpliva na tekmovanje. Zelo sem zadovoljen tudi s pozitivnimi odzivi tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, ki so nam na podelitvi priznanj najboljšim izrekli številne pohvale. Vedno je sicer lahko še boljše, a glede na to, da podobno zahtevnega tekmovanja nismo izpeljali že 15 let, je bilo kar uspešno. Zelo smo se trudili s tem, da bi se vsi na našem letališču počutili kar najprijetneje.« Ob tej priložnosti se je Tomaž Bezjak zahvalil v imenu organizatorja: »Iskreno se zahvaljujemo vsem tekmovalcem in njihovim Foto: Črtomir Goznik Jadralni letalci so v osmih dneh državnega prvenstva v Moškanjcih izpeljali šest disciplin. ekipam, vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi tekmovanja, ekipi kolegov našega aerokluba, ki so vsak dan kljub neznosni vročini neumorno pomagali ter vsem tistim, ki so nas spremljali na daljavo', po spletni strani.« Po tekmovanju so imeli največ razlogov za veselje novi državni prvaki. V klubskem razredu je slavil Janez Stari-ha iz ALC Lesce, v odprtem razredu pa Jure Lokovšek in Vojko Starovič (AK Ljubljana in ALC Lesce). Izmed tekmo- 24. DP v jadralnem letenju, rezultati: klubski razred (20 tekmovalcev): 1. Janez Stariha ALC Lesce 2. Sašo Petek AK Postojna 3. Jernej Lokovšek AK Ljubljana 9. Gregor Petrovič AK Ptuj 10. Iztok Žagar AK Ptuj 3.246 3.126 3.Q3Q 2.773 2.535 valcev domačega AK Ptuj je v odprtem razredu končno 4. mesto osvojil Roman Meško, v klubskem pa sta Gregor Pe- Odprti razred (6 tekmovalcev): 1. Lokovšek & Starovič 2. Uroš Krašovic 3. Miha Peperko 4. Roman Meško 5. Žnidaršič & Lokovšek 6. Albin Luin trovič in Iztok Žagar končala v zlati sredini, na 9. oz. 10. mestu. JM AK Ljubljana in ALC Lesce 3.786 AK Celje 3.4QQ AK Celje 3.382 AK Ptuj 3.149 AK Postojna 2.382 AK Ljubljana 2.381 Odbojka na mivki m Državno prvenstvo Bedrač s Čuturičem do polflnala Odbojkarji na mivki so se pretekli teden v Kranju in Preddvoru merili za naslove državnih prvakov. V petek so bili na sporedu predtekmo-valni in četrtfinalni dvoboji, v soboto pa so potekali zaključ- ni boji tekmovanja z uradnim imenom Qlandia Beach Chal-lenga 2015 Kranj. Pri fantih se je v polfinale uvrstil tudi Ptujčan Jure Peter Bedrač, ki je letos nastopal v paru z veteranom slovenske odbojke Jasminom Čuturičem; dvojica je tekmovala pod imenom VC Portorož. Njihova polfinalna tekmeca sta bila Grega Erpič in Rok Žlajpah in sta dvoboj dobila. Bedrač in Čuturič sta klonila tudi v tekmi za 3. mesto, kjer sta bila uspešnejša Pokeršnik in Pulko. JM, DB Jure Peter Bedrač in Jasmin Čuturič sta na DP v odbojki na mivki zasedla nehvaležno 4. mesto. Plavanje m DP za mlajše Sara do osebnih rekordov Končni vrstni red, moški: 1. Zemljak/Potočnik 2. Erpič/Žlajpah 3. Pokeršnik/Pulko 4. Bedrač/Čuturič ženske: 1. Pešič/Skarlovnik 2. Fekonja/Sakovič 3. Fabjan/Potokar Ptujčan Jure Peter Bedrač sodi med najboljše slovenske igralce odbojke na mivki. V zadnjih dveh sezonah je zelo uspešno nastopal v paru z Danijelom Pokeršnikom, saj sta osvojila dva naslova državnih prvakov in tudi nekaj mednarodnih turnirjev. Letos je v začetku maja v Lorci v Španiji igral skupaj z Nejcem Zemlja-kom na četrtfinalnem turnirju kvalifikacij za olimpijske igre v Riu de Jane-iru, a nista bila uspešna. Po tem mednarodnem turnirju je Bedrač na tekmovanju v Mokronogu nastopil z Andrejem Gru-tom, na DP v Kranju pa je združil moči z Jasminom Čuturičem. Z njim bo nastopil tudi ta konec tedna na največjem slovenskem turnirju v odbojki na mivki: v središču Ljubljane bo namreč potekal Ljubljana Beach Volley Challenge. Sara Lampret velja za velik potencial ptujskega plavanja, kar dokazuje iz tekmovanja v tekmovanje. V letošnji sezoni je predstavnica Plavalnega kluba Terme Ptuj dosegla že nekaj odličnih rezultatov, podobno je bilo tudi na državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice na Ravnah na Koroškem. Skupno se je tega tekmovanja udeležilo približno 250 mladih, za Lampretovo (letnica 2005) je bilo to prvo državno prvenstvo. Od o smili startov je v šestih disciplinah izboljšala svoj osebni rekord, s čimer je bil zelo zadovoljen tudi trener Jure Rozman. Mlada plavalka je zasedla 5. mesto na 50 metrov hrbtno, 6. mesti na 50 metrov prosto in 200 metrov prosto ter 8. mesto na 100 metrov prosto. David Breznik Sara Lampret in trener Jure Rozman (PK Terme Ptuj) 16 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 31. julija 2015 Dornava • V Žamenci izpeljan že 42. gobarski praznik Obiskovalci znova uživali v gobjih specialitetah Tudi letos je prostovoljno gasilsko društvo Žamenci na prireditvenem prostoru na igrišču pripravilo tradicionalni dvodnevni Gobarski praznik, že 42. zapored. Čeprav jim je malce zagodlo vreme, pa to ljubitelje gob ni zmotilo. Kljub neugodnemu vremenu za rast gob je bilo na ogled kar nekaj primerkov. Bogato dvodnevno prireditev so odprli z razstavo gob in zelišč, ki je nastala pod vodstvom slovenskega poznavalca gob Antona Polerja in Gobarskega društva Lisička iz Maribora. „Razstava gob v gozdičku je bila okrnjena zaradi suhega vremena in posledično nerasti gob. Vendar so naši in tudi tuji nabiralci gob prinesli kaj nekaj primerkov različnih gob in g. Poler jih je postavil v razstavo," je pojasnil podpredsednik PGD Žamenci Nejc Plohl. Po otvoritvi razstav, ki sta bili na ogled tudi v nedeljo, je pošteno zadišalo. Sledila je namreč druga Gobarjada oz. tekmovanje v kuhanju gobje- ga golaža. V dveurni kuhi se je pomerilo kar 13 ekip iz ožje in širše okolice. „Kot organizator smo ekipam zagotovili 2,5 kg mešanih gob, 2 kg čebule oz. dornavskega luka, kotel in gorilnik ter liter vina in liter radenske." Gobje golaže sta poleg vsakoletne pripravljavke gobjega golaža Jožice Kovačec ocenjevali tudi tekmovalki iz šova Gostilna išče šefa Martina Žibrat in Lidija Zebec. Po oceni strokovne komisije je tretje mesto dosegla ekipa Team Mark 69 iz Donave, drugo mesto ekipa iz TD Trnovska vas, prvo mesto pa ekipa MK Auspuhi Juršinci. Po razburljivi kuhi je sledil nastop harmonikarskega orkestra Modras, nato pa zabava do jutranjih ur s skupino Plamen. Gobarski praznik nič več zadnji vikend v juliju? Prireditve so nadaljevali v nedeljo popoldan, ko so se odvijale šaljive gobarske igre, skok padalcev Aerokluba Ptuj in prikaz delovanja in gašenja z najstarejšo brizgalno v Sloveniji, ki je v lasti PGD Podhom. S starodobnimi traktorji in avtomobili so prireditev popestrili tudi člani društva Oldtimer Po-lenšak. Manjkalo ni niti dobre glasbe. Obiskovalci so namreč lahko uživali v nastopih ženske vokalne skupine Enigma iz Dornave in Okroglih muzi-kantov. Obiskovalce pa so tako v soboto kot v nedeljo razvajali še z gobjimi specialitetami (gobji golaž in pražene gobe), prle-ško gibanico, mesnimi dobrotami in hladno pijačo. Sicer pa so nam organizatorji še zaupali, da morda drugo leto gobarski praznik ne bo zadnji vikend v juliju: „V društvu smo pričeli resno razmišljati o prestavitvi datuma, saj nam jo je na gobarski praznik že nekaj let zapored zagodlo vreme." Monika Levanič Gorišnica • Julij v znamenju športa in rekrea Vaška olimpijada, kolesarjenje ... V sklopu 20., jubilejnega praznika občine Gorišnica se je jih je Športna zveza (ŠZ) občine Gorišnica, na čelu katere je Sredi julija je potekala tradicionalna, 17. vaška olimpijada, ki je tudi letos bila odlično obiskana. Udeležilo se je je blizu tisoč tekmovalcev iz večine vasi gorišniške občine. Tekmovalci so se pomerili v 17 različnih športnih panogah: nogometu, košarki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in fračo, šahu, metu kamna, teku na 60 metrov, odbojki, speed badmintonu, lovu rib, visečem kegljanju, peteroskoku, skoku z vrečo, igri med dvema ognjema in igri za najbolj spretnega občana. V vseh disciplinah so tekmovalci za prvo, drugo in tretje mesto (posamezno ali ekipno, odvisno od panoge) prejeli medalje. Za občinske svetnike in zaposlene v občinski upravi so letos pripravili tekmovanje v streljanju s samostrelom ter igranju zorbinga. Zaradi nekoliko razgretih strasti so igro vlečenja vrvi letos prekinili. »Razlogov za to odločitev je več. Hkrati je to tudi dobra šola za organizatorje glede dela za v prihodnje - če bomo želeli to disciplino še naprej uvrstiti na vaško olimpijado. O nadaljnjih korakih v zvezi s tem bo odločal upravni odbor ŠZ Gorišnica,« je povedal predsednik zveze Radko Matjašič. 17. vaško olimpijado so končali v poznih večernih urah. Največ točk v absolutnem seštevku (162) je letos uspelo zbrati vasi Kljub vročemu julijskemu vremenu so bili dogodki, ki jih je v sklopu Foto: ML Videm • Obrtniki urejajo dodatne prostore za vrtec Dela bodo končana pravočasno Projekt dodatnih dveh oddelkov videmskega vrtca, ki so ju umestili v mansardo tamkajšnjega športnega objekta, se uresničuje po načrtih. Spomnimo: že v minulem šolskem letu 2014/15 so v vrtcu potrebovali prostor za dodatni oddelek. Našli so ga v šoli, saj je tam bila ena učilnica prosta zaradi manjšega števila otrok. Z novim šolskim letom se bo stanje spremenilo, saj v šoli učilnico potrebujejo za svoje delo, poleg tega pa se je vpis v vrtec še povečal in tako so se naenkrat pojavile težave - pomanjkanje kar dveh igralnic za vrteške otroke. V Vidmu sicer že načrtujejo povečati sedanji vrtec s prizidkom, ampak ta rešitev bo uresničena šele čez dve, tri leta, dva oddelka pa bodo potrebovali že ta september. Rešitev se je po- Foto: J. Smigoc Dela za ureditev dodatnih dveh oddelkov videmskega vrtca potekajo po načrtu. kazala v mansardi videmskega športnega objekta. Svetniki so se spomladi strinjali s predlagano rešitvijo za njeno začasno preureditev v vrtec, nato je občina po javnem razpisu izbrala izvajalca - podjetje Project.ing iz Ptuja - in z njim dosegla celo nižjo ceno od s projektom predvidene. No, v teh dveh poletnih mesecih obrtniki na podstrešju pridno delajo; vodovodarji so prvi del svojega dela že opravili, ob svojem obisku pa smo zmotili pleskarje. Kot nam je povedal direktor občinske uprave Ivan Božičko, gre vse po načrtih in septembra bodo malčki že lahko uporabljali nove prostore. Športniki bodo žal morali počakati dve ali tri leta, da jim občina vrne prostore v njihovo uporabo. jš Ptuj • Podmladek SDS gostitelj mednarodne poletne šole DEMYC Stanje slovenske demokracije in pravne države Slovenska demokratska mladina, podmladek SDS, je bila organizator letošnje poletne šole DEMYC (Democrat potekala od četrtka, 16., do nedelje, 19. julija, na Ptuju in v Ljubljani. V Slovenijo je prispelo 45 mladih iz vzpostavitev pravne države in vladavine prava. Udeleženci letošnje mednarodne poletne šole DEMYC, ki je potekala na Ptuju Foto: pr sds petek • 31. julija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 cije tenis, tek, zvrstilo več športnih in rekreativnih dogodkov. Organizirala predsednik Rajko Matjašič. Gorišnica. Na drugem mestu so bili Moškanjci s 151 točkami in na tretjem Gajevci-Placerovci (106 točk). Sledili so Tibolci, Formin, Zamušani, Zagojiči, Mala vas in Muretinci. ŠZ Gorišnica v okviru občinskega praznika vsako leto pripravi tradicionalni teniški turnir in tek z nordijsko hojo. V teku so se najprej pomerili najmlajši, bilo jih je 27. Teka za odrasle pa se je udeležilo 54 tekačev iz domače in sosednjih občin ter z območja severovzhodne Slovenije. Po trasi teka so se odpravili tudi pohodniki (nordijska hoja). Med moškimi je prvo mesto na teku osvojil Tadej Grilc iz Slovenj Gradca, drugi je bil Blaž Orešnik iz Ivanjkovcev in tretji Dejan Preindl iz Beltincev. V ženski konkurenci je progo najhitreje premagala Barbara Pliberšek iz Slovenske Bistrice, druga je bila Katja Tkalec Baša iz Beltincev in tretja Bernarda Ivančič iz Ormoža. Med domačini sta progo najhitreje odtekla Bojan Purgaj in Katja Šober. Najstarejša udeleženca sta bila 84-letni Polde Dolenc in 76-letna Lojzka Bratuša, oba iz Maribora. V soboto, 18. julija, je sledilo kolesarjenje po občini. Tudi na tem dogodku so zabeležili lepo udeležbo. Zbralo se je 50 kolesarjev, ki so preko-lesarili poti po vseh vaseh gori-šniške občine. Mojca Zemljarič Foto: Studio Laura občinskega praznika organizirala SZ Gorišnica, dobro obiskani. Ptuj • Arsanin koncert ob prazniku mestne občine Dve prireditvi na enem koncertu V okviru Arsaninega festivala je bil v ponedeljek zvečer koncert mojstrov klasične glasbe, na katerem so nastopili profesorji Arsanine mednarodne poletne glasbene akademije in njihovi poletni študenti. Foto: Črtomir Goznik V ponedeljek zvečer smo lahko v viteški dvorani na gradu prisluhnili koncertu mojstrov klasične glasbe in njihovih študentov. V času glasbenega festivala Arsana so pripravili šesto mednarodno poletno glasbeno akademijo, na kateri so med drugimi poučevali tudi trije profesorji, ki so v ponedeljek nastopili s svojim študenti: violinist Marco Fiorentini, violončelist Michael Flaksman in pianistka Laura Pietrocini. Na koncertu so skupaj z njimi violončelist Jae Gyung Lee, violončelistka Ha-Eun Choi, violinistki Guendalina Pulcinelli in Ginevra Bassetti ter violinist Leonardo Ranucci predstavili dela Boccherinija, Händla, Bacha, Bartoka, Brucha, Leclaira in Šostakoviča. Kljub napol prazni dvorani (celo največji optimisti ne bi mogli reči, da je bila napol polna!) so pričarali prijeten večer klasične glasbe, s katero so razveselili ljubitelje tovrstne glasbe. Koncert je bil posvečen tudi prazniku mestne občine Ptuj. jš Videti ali biti viden? Da je razočaranje nad maloštevilno publiko na ponedeljkovem koncertu še večje, je še dodaten razlog: ponedeljkov koncert je bil namreč vpisan tudi v seznam prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. (Pač dve muhi na en mah.) A glej, nerodnost: medtem ko je Arsana koncert napovedovala ob 19. uri, je Mestna občina nanj vabila pol ure pozneje, ob 19.30. (Prav je imela Arsana!) Ampak smo tisti, ki smo prišli za ob sedmih zvečer, zaman upali, da se bo z mestnim vabilom zavedena publika usula v viteško dvorano pač pol ure pozneje. S kakim mestnim veljakom ali podveljakom na čelu. Pa se ni. Ne publika ne (pod)veljak. Ja, za razliko od nedeljskega ameriškega nastopa pač ni bil tiste vrste koncert, na katerem bi se človek moral dati videti ... Na srečo pa nekateri hodijo na koncert tudi poslušat. Jože Šmigoc je alarmantno youth community of Europe), ki je 20 držav. Tema poletne šole je bila Prvi dan so si udeleženci po popoldanskem prihodu ogledali mesto Ptuj, potem pa jih je ob odprtju poletne šole nagovoril podpredsednik SDS in poslanec v Evropskem parlamentu Milan Zver, ki je izpostavil pomen izobraževanja za krepitev demokracije in vladavine prava. Ob tem je izpostavil pomen projekta Erasmus+ in nujnost, da izobraževanje ustvarja kadre, ki jih potrebuje gospodarstvo. Zaskrbljujoče je namreč, da je v EU kar šest milijonov mladih brezposelnih in da je 2 milijona mladih predčasno zaključilo šolanje. Udeleženci poletne šole so poleg Ptuja obiskali tudi občino Sveti Andraž ter se udeležili še žetve na Polenšaku. Seveda srečanje ni minilo brez obiska prestolnice, kjer jih je pozdravil predsednik Borut Pahor, nato pa jih je sprejel še predsednik SDS Janez Janša. Govoril jim je o nastanku slovenske države in o ovirah pri tem najpomembnejšem projektu slovenskega naroda. Izpostavil je pomen pravne države in vladavine prava, kar je eden od ciljev, ki ga Slovenija po njegovih besedah še ni dosegla. Poudaril je, da imajo omrežja iz prejšnjega komunističnega režima še danes moč, ki jo implementirajo v sodstvu, gospodarstvu, bankah, šolstvu in medijih. Mladi so si ogledali tudi parlament, se srečali s poslancem Brankom Grimsom in evropsko poslanko Patricijo Šulin ter prisluhnili predsedniku odbora za zunanjo politiko Jožefu Horvatu, ki je izpostavil pomen sprejetja deklaracije o zunanji politiki RS. Tretji dan srečanja je bil namenjen seji izvršilnega odbora DEMYC, ki je sprejel dve pomembni resoluciji. Ena od njih govori o stanju demokracije in pravne države v Sloveniji in poudarja, da je stanje alarmantno in zaskrbljujoče in da so potrebne spremembe. (sds) Slovenska Bistrica • Svetniki dali zeleno luč za oddajo vloge na razpis Prenosni ultrazvok za učinkovitejše nudenje nujne medicinske pomoči Slovenjebistriški občinski svet je na dopisni seji 24. julija potrdil dokument o nabavi urgentnega prenosnega ultrazvoka. Potrditev dokumenta je bila pogoj, da lahko občina kot ustanoviteljica zdravstvenega doma odda vlogo na javnem razpisu ministrstva za zdravje. Kot je zapisano v pripravljenem gradivu, Zdravstveni dom Slovenska Bistrica izvaja osnovno zdravstveno dejavnost na območju upravne enote Slovenska Bistrica, ki obsega območje, veliko 360 km2, kjer prebiva približno 36.000 oseb. Glede na območje izvajanja zdravstvene dejavnosti je velik obseg dela tudi v enoti nujne medicinske pomoči. Tako je bilo v letu 2014 opravljenih 1072 nujnih intervencij. Seveda pa je za hitro in uspešno ukrepanje v urgentnih situacijah treba razpolagati poleg strokovnega kadra tudi z opremo. Urgentna služba v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica je dobro opremljena, manjka jim še urgentni prenosni ultrazvok. Zato so v letošnjem letu načrtovali nakup tega aparata. Ministrstvo za zdravje je 10. julija objavilo javni razpis za prijavo predlo- gov investicijskih projektov za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Ker se je s tem pokazala Foto: Siemens Fotografija je simbolična možnost sofinanciranja, bo občina to možnost izkoristila, je zapisala Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti. Vrednost ultrazvoka je ocenjena na 30.000 evrov. Glede na razpisne pogoje javnega razpisa je ocenjeni delež sofinanciranja ministrstva 22.131 evrov, preostali del denarja pa naj bi zagotovil Zdravstveni dom Slovenska Bistrica. Ministrstvo za zdravje je razpis za nabavo prenosnih ur-gentnih ultrazvokov za uporabo v nujni medicinski pomoči objavilo 10. julija, zaključil se je 30. julija. Okvirna vrednost razpoložljivega denarja je 467.600 evrov. Seznam občin ki so bile na razpisu uspešne, bo znan konec avgusta. Mojca Vtič 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 31. julija 2015 Filmski kotiček V ki nocentri h C i n ep l exx Ted 2 Nič na tem svetu ni večno, ljubezen še najmanj. Tako se namreč začne drugi del velike uspešnice Setha MacFarlana o plišastem medvedku, ki je oživel in postal najboljši Johnov prijatelj. Spomnimo se, prvi del se je končal z ognjemetom uresničene ljubezni med Johnom in njegovo dečvo ter medvedkom Tedom in privlačno sodelavko Tami-Lynn. Toda drugi del se začne z depresivnim Johnom, ki je ločen že pol leta in ne more preboleti izgube ljubljene žene, Ted in Tami pa imata zakonske težave, ki jih želita odpraviti tako, da bi imela otroka in si ustvarila družino. Medtem ko je prvi del jasno slavil moško nezrelost v poznih letih, drugi del prav tako nakazuje, kaj se zgodi, ko nezreli moški zavoljo ženske ljubezni sklenejo, da se bodo (vsaj malo) spremenili in odrasli. Toda ko ženske odidejo, postanejo še bolj takšni, kot so bili prej, kar pa najbrž velja za oba spola. Zrelost in rast je pač pretežko breme, zlasti če odnos prej ali slej razpade. Odnosi so naporna stvar, ampak saj niso namenjeni sreči in uživanju vpletenih, ampak zgolj nadaljevanju človeške vrste. Biološki imperativi so pač prvi na lestvici prioritet vsake oblike življenja, uživanje pa je zgolj razkošje v presežku življenjskih virov. Skratka, Ted in John sta v drugem delu še bolj Ted in John kot v prvem delu, če je to sploh mogoče. Vendar film vseeno ponuja delno katarzo, saj jasno pove, da v končni fazi človeku ni treba biti drugačen, kot je. Vseeno se mu bo zgodil privlačen in podobno misleč partner in v tem oziru je film seveda ena navadna pravljica, v kateri vsi na koncu živijo srečno do konca svojih dni. Da gre torej za tisti pravi pristni čarobni Hollywood, nakaže že muzikalični uvod v film, ki znova odraža veliko zaljubljenost avtorja v glasbo, pesmi, muzikale in film kot medij, saj poka po šivih od življenjske energije, ki se na srečo v dovoljšni meri pretoči tudi v preostanek filma, ki je poleg rdeče niti zgodbe sestavljen iz nepovezanih skečev in smešnic. Ti vložki so morda na prvi pogled videti kot osamele iskre, na silo vpete v zgodbo, in čeprav tu in tam kakšna nekako ne zaživi, jih je večina dovolj smešnih, da izvabijo spontan smeh. Morda se za avtorja že 10 let zdi, da za zajtrk popapa ajmer kokaina, toda Ted 2 je kljub svoji plehkosti bolj pre- mišljeno zastavljena komedija, kot se zdi na prvi pogled, saj je polna insajderskih holivudskih štosov in šal, povezanih s popularno kulturo, ter situacijske komike, ki uporablja malce zastarele načine prikazovanja - a prav zaradi tega vžge. Če dodamo še namensko politično nekorektnost, ki nalašč tišči prste v očesa travm sodobne Amerike (sužnjelastništvo, segre-gacija, ženske pravice itd.), kar je tudi sicer značilnost tega avtorja, dobimo prijetno prevratniško komedijo o skupinici zadetkov, ki prinaša slabi dve urici več kot potrebne možganske sprostitve, zlasti na kakšen deževen dan. Matej Frece Ted 2 Igrajo: Mark Wahlberg, Amanda Seyfried, Morgan Freeman, Seth MacFarlane, Patrick Warburton, Jessica Barth, Lexi Atkins, Nana Visitor, Liam Neeson Režija: Seth MacFarlane Scenarij: Seth MacFarlane, Alec Sulkin in Wellesley Wild Žanr: komedija Dolžina: 115 minut Leto: 2015 Država: ZDA Tačke in repki Ali lahko odrasla mačka zboli za mačjo kugo? Nekaj vprašanj smo dobili z enako tematiko, in sicer, ali je mačja kuga nevarna tudi za odrasle mačke, ali lahko obolijo samo mladički. Sprašujejo predvsem lastniki odraslih poginulih muc, ki jim je bilo rečeno, da so le-te poginile zaradi mačje kuge. Mačja kuga ali panleuko-penija mačk je najbolj nevarna za mlade mačke, relativno odporne naj bi bile mačke med 8 mesecev starosti in 10 leti, čeprav v zadnjem času opažamo prav pri tej kategoriji mačk povečano število obolelih in smrtnih primerov, kar govori za povečano virulen-co virusa. Bolezen povzroča virus iz družine parvovirusov in je zelo podoben povzročitelju pasje parvoviroze, čeprav navzkrižna okužba ni mogoča. Prav tako virus ni nevaren za ljudi. Živali se okužijo v neposrednem stiku preko telesnih izločkov, okuženih posod s hrano, virus lahko prinese tudi lastnik na obutvi, obleki. Pogosto je virus lahko prisoten na samih živalih in le-te ne zbolijo, kar pomeni, da je zelo pomemben močan imunski sistem živali. Klinični znaki bolezni so karakteristični, bolezen se začne z bruhanjem živali in visoko temperaturo, po navadi preko 40 stopinj. Kasneje se pojavi tudi močna driska, ki postane krvava. Zaradi omenjenih simptomov nastopi močna dehidracija živali, obolela mačka se drži zelo klavrno, zgrbljeno, pogosto držijo glavo nad skodelico z vodo, vendar ne morejo piti. Seveda je prisotna popolna neješč-nost živali, lahko pride tudi do živčnih znakov, v obliki krčev, tremorja in podobno. Virusi se naselijo v sluznici želodca in črevesja, natančneje v celicah epitelija in povzročijo njihovo propadanje in destrukci-jo. V ustih se na sluznici pojavijo razjede, ki so zelo boleče in še dodatno onemogočajo kakršnokoli obliko hranjenja, tudi z zalivanjem živali, saj se obolele živali zaradi bolečine temu močno upirajo. Karakteristično za postavitev diagnoze je izrazito zmanjšanje belih krvnih telesc v krvni sliki živali. Pogosto se vrednosti gibajo okoli ničle. To je posledica imunosupresivnega delovanja virusa na hematopoetske organe in tak organizem ostane popolnoma brez obrambe in je na široko odprt za infekcijo s sekundarnimi bakterijami. Zaradi vsega omenjenega je smrtnost nezdravljenih živali izredno visoka, preko 90 %. Zaradi uničene oziro- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. ma močno poškodovane sluznice želodca in črevesja so tudi mačke, ki preživijo, zelo občutljive na hrano in pogosto jih uspavamo zaradi neprestane driske in pogostega bruhanja. Specifične terapije zoper povzročitelja ni, tako da je terapija simptomatska. Zelo pomembne so vsakodnevne infuzije in terapija vsaj dvakrat dnevno z ustreznimi antibiotiki, s katerimi preprečujemo sekundarno infekcijo z bakterijami. Vendar, kot sem Foto: Osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. že napisal, smo na žalost najpogosteje neuspešni in muce umrejo zaradi uničene sluznice želodca in črevesja in prodora bakterij v notranje organe, jetra in ledvice. Edina res uspešna zaščita je preventivno cepljenje mačk zoper kužne bolezni, ki ga prvič izvedemo pri 6 tednih starosti živali, ponovimo po šestih tednih in potem pri letu dni starosti. Kasneje nadaljujemo cepljenje enkrat letno. Mačjo kugo lahko diferencialno diagnostično zamenjamo z zastrupitvami živali, z mačjim FIV in levkozo, čeprav je potek mačje kuge tako karakterističen z začetnimi simptomi bruhanja in s krvno sliko vred, da je pravilna diagnoza zelo hitro postavljena. Na veliko žalost lastnikov je napoved zelo slaba in resnično svetujem lastnikom muc, da cepijo svoje živali zoper mačjo kugo ne glede na starost živali. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Zdravstvena vzgoja -promocija zdravja (1.) V vročih dneh nam hrana ne diši najbolj, sploh težka in mastna hrana, ki obteži želodec, upočasni prebavo in velikokrat tudi pospeši znojenje, kar poveča nevarnost dehidracije. Zato pri spopadanju s poletno vročino vključujmo v svoj jedilnik sveža in lahka živila, ki zagotavljajo energijo. Seveda bi marsikateremu od nas bilo najlažje, če bi dobili podrobna navodila kaj, kdaj in koliko jesti, da dolgoročno ne bomo škodili organizmu in pridobivali na telesni masi. Žal je to nemogoče. Tako kot je raznovrstno okolje, ki nas obdaja, tako smo raznovrstni tudi ljudje. Med seboj se razlikujemo po genski zasnovi in prav hrana je tista, ki izrazito vpliva na izražanje genske zasnove. Potem je tukaj še okolje, v katerem živimo, izpostavljenost stresnim situacijam in fizična (ne)aktivnost. Zaradi tega je nemogoče podati natančna navodila glede zdravega prehranjevanja. Govorimo lahko le o splošnih smernicah zdravega prehranjevanja, pri čemer pod zdravo prehranjevanje pojmujemo prehranjevalne navade in izbiro hrane, ki dolgoročno ne bo imela škodljivih posledic za organizem. V Sloveniji so 12 splošnih smernic zdravega prehranjevanja na osnovi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pripravili v okviru programa CINDI tudi na NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) Republike Slovenije. V jedi uživajmo in jejmo redno. Izbirajmo pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora. Redno prehranjevanje pomeni od tri do pet obrokov dnevno, pri čemer naj se dan začne z zajtrkom! Posegajmo po živilih rastlinskega izvora, saj so poleg vitaminov in mineralov, bogata tudi s prehranskimi vlakninami in antioksidanti, ki varujejo organizem pred posledicami stresa in vplivov iz okolja. Izbirajmo živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov Izogibajmo se prečiščenemu (rafiniranemu) sladkorju, beli moki in vseh živilih, bogatih z njo, oluščenemu rižu. Raje posegajmo po polnozrnatih testeninah in kruhu, nepredelanih kosmičih, rjavemu rižu ... Večkrat dnevno jejmo raznovrstno zelenjavo in sadje Uživanje različnih vrst zelenjave in sadja je prav tako pomembno kot količina, ki jo zaužijemo, saj ne moremo dobiti vseh potrebnih snovi samo iz ene vrste zelenjave ali sadja. Posegaj-mo po sadju in zelenjavi različnih barv, saj je barva povezana z aktivnimi snovmi, ki jih vsebujejo. Priporočljivo je, da večji del sadja in zelenjave zaužijemo v presni (nekuhani) obliki. Prav tako zelenjave ne kuhajmo dlje časa, kot je resnično potrebno, saj pri tem izgubi precej koristnih snovi. Če se le da, uživajmo lokalno pridelano sadje in zelenjavo. Nadzorujmo količine zaužite maščobe in nadomestimo večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji Po priporočilih naj bi z maščobami pokrili do 30 % energijskih potreb. Pri tem velja podobno kot pri prejšnjem priporočilu: pomembna ni samo količina, pomembna je tudi kakovost zaužitih maščob. Torej posegajmo po kakovostnih oljih, bogatih z nenasičenimi maščobami, izogibajmo se pretirani uporabi masla, masti, zaseke, ocvirkov, smetane. Pri tem ne pozabimo: maščobe v vsakodnevni prehrani so vidne in nevidne. Predvsem zaradi nevidnih so priporočeni dnevni vnosi velikokrat preseženi. Nevidne maščobe zaužijemo kot del drugega živila, o katerem mogoče sploh ne razmišljamo kot o maščobi. Primeri taki živil so slani prigrizki, slaščice (tudi torte). Nadomestimo mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom Je že res, da nam meso daje potrebno energijo in beljakovine, pa tudi železo in ostale minerale. Obenem pa je meso bogat vir maščob, predvsem nasičenih, ki v prehrani niso zaželene. Zato izbirajmo bolj pusto meso (perutnina in ribe), pred kuhanjem odstranimo vse vidne dele maščobe in za pripravo uporabimo čim manj olja ali druge maščobe. Z ocvrtim piščančjim zrezkom ne dobimo nič več koristnih snovi v organizem, kot če bi meso pripravili na žaru ali samo na malo maščobe. Brez skrbi si lahko vsaj enkrat na teden privoščimo brezmesni dan. Poskrbimo, da bodo ta dan na programu stročnice, ki so prav tako bogat vir beljakovin. Pred. Uroš Žeieznik, dipl. zn., mag. zn. Foto: Črtomir Goznik Pred. Uroš Žeieznik, dipl. zn., mag. zn. petek • 31- julija 2015 Za kratek čas Štajerski 19 3734 NASELJE V PESNIŠKI DOLINI PREBIVALKA ZNOJIL ZRAKO-PLOVEC MARKO OKORN ITALIJANSKI PRAVNI UČENJAK BOLGARSKI POLITIK IT. KIPAR (FRANCESCO) SESTAVIL EDI KLASINC POSAMEZNIK, POEDINEC NAŠ NOVINAR (BRANKO) TRAPA, AVŠA ROLETA AMERIŠKI REŽISER (NORMAN) OTOK (ZASTAR.) SOKRAJAN, ROJAK AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA VISOKA STAVBA DEL STATEV VELIKO TREBUŠASTO JADRO DRAMA RUDIJA ŠELIGA OLGA TOMIČ AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA TURNER MANJŠA RAZPOKA POČINA Štajerski TEDNIK PREBIVALCI KRNICE GRŠKA ČRKA BABICA SHRAMBA SVETIH REČI NAŠA IGRALKA RINA NOVI VEK OKROGLA BAKTERIJA PREOKRET OBLAČILO RIMLJANOV STVARNOST OLGA REMS OKRET, ZASUK PREBIVALKA SODINCEV HOKEJIST (ALEŠ) VRAŠČANJE 28. ČRKA RUSKE AZBUKE PLANINA V BOSNI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ETIOPSKI DENAR SAKSONCI IDEAL GROB, RAKVA SOVJETSKA SKAKALKA V DALJAVO KRAVEC AKADSKI BOG NEBA AM. PEVKA (SHARON) PTUJSKI SLIKAR PERJE PRI REPI DANSKI OTOK TIBETANSKI BUDISTIČNI MENIH ATOL V TUAMOTU IRENA BAAR UTEMELJITEV TRDITVE TURISTIČNA AGENCIJA 100 m2 ŽARKO GASIČ ENCIM AZIJSKA PLJUČNICA LONČEK ZA ROŽE STAVČNI ČLEN, PRILASTEK ČEBELJI SAMEC RAZBRZDANO SLAVJE : slovenski hokejist (Aleš), SARS = azijska pljučnica, SOBAN = slovenski novinar (Branko), STOJANOV = ■vriDao 'ioai 'inaiaiv MiNzoa 'savs Vnisvavi Vav 'zvvi -oa 'wnv 'viaivi 'avoiA '3NV3a9 'vs3iaii 'aia VovrNAoaoa 'aor 'vvinvonioos ivaao 'ao 'ivaaovz Movi Miozobn 'isvi 'dioLS 'VAOviaviAivz 'AONvrois 'moa 'vioai 'Nvaos Vaaso :ouabjopoa '3>invzid>i 3i asiissh UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAA = otok v otočju Tuamotu, AZO = italijanski pravni učenjak, BIR = etiopski denar, REMAR : bolgarski politik (Petur), TOKAR = ameriški filmski režiser (Norman). Slovenija • Brežiški festival Seviqc potuje po vsej državi Koncerti stare glasbe z vrhunskimi umetniki Festivalsko dogajanje ni značilnost samo ptujskega poletja, pač pa pripravljajo festivale tudi drugod po državi. Že več kot trideset let imajo svoj festival, poimenovan Seviqc, tudi v Brežicah. Posvečen je stari glasbi. Festival Seviqc Brežice je danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo. V več kot tridesetih letih delovanja si je utrdil svoj ugled doma kot prireditev nacionalnega pomena in se uvrstil med najpomembnejše kulturne dogodke, v svetu pa si je ustvaril status odlične in visoko cenjene prireditve ter požel priznanja umetnikov, producentov, strokovne kritike, poslovnega sveta ter ljubiteljev glasbe. Nanj organizatorji vabijo zgolj najuglednejše umetnike, ki izvajajo vrhunski program najvišje kvalitete. Skozi različne programske sklope predstavljajo evropsko in svetovno glasbeno zapuščino, pri čemer posvečajo še posebno pozornost izvajanju glasbe, ki je nastala na slovenskih tleh. Koncertni program festivala vsako leto zajema glasbeno dediščino od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Glasba na koncertih je izvajana z avtentičnimi inštrumenti in na avtentičen izvajalski način. V ospredju je živa umetnost, kakor pove tudi ime festivala Seviqc: SEmper VIva Quam Creata -vedno živa kakor ustvarjena. Program festivala je zasnovan izključno v maniri historične izvajalske prakse in se odvija zgolj v prostorih slovenske kulturne dediščine, na zgodovinsko pomembnih in za obiskovalce še posebej zanimivih lokacijah. Torej, kot pravi podnaslov festivala: Najlepši koncerti stare glasbe z vrhunskimi umetniki vsega sveta v najlepših kulturnih spomenikih Slovenije. Med 22. junijem in 11. novembrom, ko so se že in se še bodo zvrstili različni koncerti, bodo lahko poslušalci potovali na 21 različnih koncertnih lokacij po Sloveniji, prisluhnili 13 različnim zasedbam in spoznali 91 odličnih glas- benikov. Med najlepšimi kulturnimi spomeniki, ki gostijo letošnje koncertno dogajanje, so tri prizorišča tudi v naši bližini. 1. julija so poslušalci na Štatenbergu z ansamblom Faenza spoznavali zabavo in druženje v duhu glasbenih salonov 17. stoletja (naslov koncerta je bil Glasbeni salon: Barok a la carte). Prihodnjo sredo, 5. avgusta, bo cer- kev žalostne matere Božje na Jeruzalemu gostila rusko vokalno skupino Svetilen, ki predstavlja živo izročilo stare pravoslavne zborovske kulture. Naslov njihovega koncerta je Od vzhoda do zahoda - z ljubeznijo: glas stare Rusije. (Vstopnine ni.) 21. avgusta pa bo brežiški festival gostoval v gradu v Slovenski Bistrici. Tam bo nastopil ansambel Amsterdam Corelli Collective. Gre za ansambel, poln energije in zanosa, sestavlja ga štirinajst mladih glasbenikov, ki skušajo z zgodovinsko izvajalsko prakso nagovarjati današnje občinstvo. Ansambel je leta 2013 ustanovila Ryuko Reid, ki je zbrala trinajst go-dalcev in čembalista, ki vsi dobro poznajo zgodovinsko izvajalsko prakso. Ansambel Amsterdam Corelli Collective se klanja italijanskemu skladatelju Arcangelu Corelliju (1653-1713), čigar dela so bila objavljena v Amsterdamu. (Tokrat vstopnina je.) Program festivala že od samega začetka vsebuje med- narodne kulturne koncepte. Zavestno in namerno združuje najkvalitetnejšo produkcijo svetovne scene stare glasbe, načrtno stimulira izvajanje slovenskih skladateljev preteklih stoletij v izvedbi najvidnejših mednarodno priznanih umetnikov, programsko vztraja pri avtentični izvajalski praksi stare glasbe (klasična glasba z avtentičnimi instrumenti in avtentično izvajalsko prakso). Vsako leto znova s skrbno izbranim raznolikim programom prikazuje barvitost glasbenih stilov in kultur, ki so se prepletale na evropskem območju skozi stoletja. S svojo kakovostjo privablja ljudi vseh generacij, nazorov in mišljenj, saj jim nudi duhovno sprostitev in glasbeni užitek ter odpira interdisciplinarne možnosti spoznavanja glasbene dediščine, slikarstva, lokalnih, geografskih in gospodarskih značilnosti koncertnih okolij. Glasbeniki iz vse Evrope povezujejo poslušalce ter jim krepijo zavest o raznoliki, enotni in skupni intelektualni dediščini. Ustvarjalci programa festivala Seviqc Brežice, umetniki in vsi prisotni z njim ustvarjajo dejansko slovensko in evropsko dodano vrednost, ki kljub zavezanostim lokalnim okoljem podira mnoge pregrade in meje tudi v kontinentalnem pogledu. jš Cerkev žalostne matere Božje sredi Jeruzalemskih goric 20 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 31. julija 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (15.) Privatni šofer ¿■h -Z - r fr. ' • Its BMWI Foto: Dani Zorko Neokrnjena plaža na otoku Qeshm samozavest pa je zdaj to oznako zamenjal s Toyotino in si pri tem zadovoljno mel roke. Da bo naredil vtis na turiste, je rekel ... Dobro razpoloženi smo končno prispeli do jame, ki naj bi v dolžino merila kar dobrih šest kilometrov, a smo šli vanjo zgolj nekaj deset metrov, ker s sabo nismo imeli svetilk. Z vseh koncev in krajev so se bohotile ogromne količine soli, ki je bila pravzaprav že kar pripravljena za uporabo. Semran je skočil v avto po neko škatlo in že smo skupaj nabirali sol za domov. Gotovo smo je nabrali vsaj dvajset kil, da je avto potem komaj potegnil. Pot so nam večkrat presekale kamele, ki se po otoku kar prosto sprehajajo. Semranu se je videlo, da je pravi kmečki fant, saj jih je z lahkoto speljal s ceste, in kljub temu da je nosil snežno belo srajco, se pri tem ni niti malo umazal. Ko smo bili na poti do kanjona Chahkuh, naju je prosil za kratko pavzo. Ja seveda, saj se nam ni mudilo. Bil je čas molitve in v bližnji vasici smo se vsi skupaj odpravili v mošejo, kamor smejo seveda samo moški. Pri nas niti pri birmi nisem videl toliko mladine, kot je bilo tam dečkov pri običajni dnevni molitvi. Perzijci so kljub zelo liberalni miselnosti zelo veren in tradicionalen narod in vsi fantje so to aktivnost jemali kot del vsakdana. Tudi midva sva se sezula in umila noge, da sva potem lahko prisostvovala glasnemu obredu, kjer nisva razumela prav nič. Vse je trajalo kakšne pol ure, povprašali pa smo tudi za pot do kanjona, ki je bil res zelo blizu. Kanjon Chahkuh je res pustil svojevrsten vtis, saj so skozi tisočletja vremenski vplivi opravili svoje in pustili na skalovju čudovite vzorce v obliki okroglo zavitih in gladkih sten. Kanjon sicer ni globok in zelo dolg, paziti pa je treba, kje hodiš. V tleh Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Naslednji dan sva se zbudila spočita in z mislijo, da kljub vročini ne visiva do večera v sobi brez opreme. Nekaj informacij sva zbrala že prej in vedela sva, da je na otoku Qeshm kar nekaj zanimivih točk, ki bi jih bilo vredno obiskati. Na otoku obratuje kar nekaj rudnikov soli, obstaja pa tudi nekaj naravno spočetih jam, kjer bi se lahko brez nekega truda našlo kaj soli. Poleg tega naju je mikalo obiskati tudi Chahkuh kanjon, ki naj bi spominjal celo na kakšen ameriški nacionalni park. Vse lepo in prav, le prevoza nisva imela. Stari Esmael naju je za najem avtomobila hotel na-petnajstiti za lepe denarce, tako da sva se raje odločila kar za avtostop. V trgovinici sva si že prejšnji večer nakupila vodo in nekaj za zobati, nato pa sva se lepo postavila ob cesto, kjer je iskal prevoz tudi nek priletni možakar s turbanom in ga v istem trenutku tudi uspešno dobil. Tudi midva nisva čakala dolgo, ko nama je ustavil neki poba, ki očitno ni imel kaj delati in je pač fija-kal z avtomobilom naokrog. Imel je ves dan časa in za slabih dvajset evrov je pristal, da naju vozi okrog kot lorda. To nama je bilo kar ljubo, saj sva pozneje spoznala, da so bile vse zanimive stvari precej odročne in bi jih s težavo našla sama. Najprej naju je Semran, kot se je poba imenoval, hotel odpeljati do kanjona, a očitno ni našel poti, zato smo raje nadaljevali do jame nekje na jugu otoka. Otok ima res veliko potenciala za razvoj obalnega turizma, saj smo se kar nekajkrat ustavili na divjih peščenih plažah, kjer bi z lahkoto preležal popoldne. Ta Semran je bil svojevrsten patron, saj je venomer nekaj počel. Ko sva z Otom tako uživala romantiko ob plaži, je Semran nekaj šaril na zadnji strani karoserije avta in kar smejati sem se moral, ko sem videl rezultat njegovega dela. Vozil je avto iranske znamke Tiba, za boljšo OVEN J (21.3. - 20.4.) Pred vami je čas za osebno bilanco. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pomembno bo uvesti zdrav način življenja, v katerem se boste dovolj gibali in razmišljali pozitivno. Ljubezen: pogovor bo prinesel ključ do srca. BIK (21.4. - 20.5.) CD" Kolo usode se bo zavr- * telo v vašo korist. Doživeli boste paleto romantike in skladnosti. Življenje vam bo ponudilo več sladkih razvad. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj naporno. Popaziti bo treba, da ne boste spregledati smerokazov. Prosti čas bo priložnost za kreativne izzive. v je namreč ogromno lukenj, ki so polne pitne vode, ki je res dobra. Vse skupaj spominja na običajni studenec, le da je tu vse opravila narava, brez inženirjev. V vročih dnevih in v času suše so ljudje oziroma pastirji tu bojda vedno našli vodo, tako da je bil to zanje tudi nekakšen sveti kraj. Tudi nam trem je ustrezalo, da smo se lahko malo osvežili. Proti večeru smo prispeli domov. Ves dan nisva nič pametnega jedla, zato sva si bila že med potjo enotna, da danes pade pečen piščanec. Tam si ljudje po navadi kupijo polovičko in nesejo domov, midva pa sva na mestu samem zmazala kar celega. Šefe nama je narezal čebule, najbolj pa sem se razveselil sveže pečenega kruha, da je bila to res pojedina, kot se šika. Naslednji dan naju je čakala pot na celino, v nama neljubi Bandar Abas, tako da sva si res privoščila obilno večerjo, da so se drugi obiskovalci kar očitno drezali pod rebra, ko so naju gledali. Pa kdo bi jim zameril ... m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) AJ h. Obeta se zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Vsekakor se bodo stvari uredile v vašo korist. Daleč v ospredju bo močna želja po romantiki in skladnosti. Toplo sonce vam bo vir navdiha. Ljubezenska sreča bo na strani naj-pogumnejših. Popazite le, da ne boste spregledali smerokazov. RAK (21.6. - 22.7.) č Iz zvezdnih namigov bo moč razbrati, da vas bo spremljal nek nemir. S svojo odločnostjo boste kos delovnim obveznostim. Pomembno bo, da se boste umirili in uvideli svetle točke. Koristne učinke bo imela intuicija. Sprostila vas bo neka večja skupina ljudi. Smeh je pol zdravja! LEV f (23.7. - 22.8.) Avgust bo prinesel osvežitev. Sprostili se boste v pogledu denarja. Pred vami bo obdobje, v katerem si boste izdelali več načrtov in tako se boste lahko odločili, kaj je vaša prava pot. S svojim znanjem in odločnostjo pomagate drugim. Prosti čas bo priložnost za dokončanje zadev, s katerimi ste odlašali. DEVICA (23.8. - 22.9.) Pred vami je obdobje, v katerem bo veliko ambicioznih idej. Seveda boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in skladnosti. Plesali boste po taktu svojega partnerja. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. ' K TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Popaziti boste morali na svoje misli. Spodbudno bo, da bodo pozitivne. Pričakovati je teden, ko se bodo zadeve dogajale iz ozadja. Fizična energija vam bo nihala. Po drugi strani bo to priložnost, da boste raziskovali svet duhovnosti in ezoterike. Osrečil vas bo prijateljev nasvet. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Odgovorno se boste lotili svojih nalog in obveznosti. Od sebe boste oddajali neko magnetično energijo. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Narediti bo treba analizo in ugotoviti, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne. STRELEC (23.11. - 21.12.) Znali si boste polepšati zadnje julijske dni. Čeprav bodo pred vami mnoge delovne obveznosti, bo to tudi čas za zabavo in zabavno življenje. Obstajala bo povečana možnost, da dobite navdih. Koristne učinke bo imel tudi pogovor. Blesteli boste tako v službi kot tudi v KOZOROG (22.12. - 20.1.) Pričakovati bo, da se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Jasno bo, da boste na delovnem mestu prejeli tako pohvalo kot priznanje. Označevala vas bo posebna spontanost. Tako boste svojim nalogam in obveznostim v celoti kos. Ljubezen bo prinesla paleto izzivov in preizkušenj. VODNAR (21.1. -18.2.) - ' Mesečina bo vir navdiha. Jasno bo, da se vam odpirajo nove poti in številne priložnosti. Pomembno bo, da boste znali ločiti slabo od dobrega. Srčni izvoljenec vam bo v pomoč. Na delovnem mestu bo čas preizkušenj. Hočete ali nočete - morali boste ugrizniti v jabolko odločitve. RIBI (19.2. - 20.3.) Obiskala vas bo vila kreativnosti. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za uspeh in srečo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Na vse boste znali pogledati s svetle plati. Prosti z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Foto: Dani Zorko Semran pridno nabira sol za mamo. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H O R O S K O P odkrivanje drugačnosti. Drugi ljudje bodo vaše ogledalo. torek • 28. julija 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 21 ^sodelovanju s PP Gostinstvom i • znova na Ptuiski noči © I Gostilna PP I neceniai.Vablieni! t Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto spoštovani Družba Radio-Tednik Ptui^ v sodelovanju s TermanmBKii prireja presenečenje (ffletja. Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z "y Daliborjem ali Marjanofri." Skupaj se bomo driizili in zabavali, kopalne dneve/ pa popestrili z različnimi' nagradnimi igrami. Xsi, Jcl boste s> bjgnv* rmmafja m "iadrjj]^ jjDsis p/aji y.o^jiilnb briscïôa. s -trma jjrj ViJiu I^JL Nagrado prejmete, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev. Terme Ptuj (Rradioptuj SÄIÄ HOTELS & RESORTS 89,8.98,2.|04Î3 Štajerski TEDNIK POPUST o ¿in £ J 5X4 SPECIAL £ D I T I i ZkIûh m dol ili 1 Kwirnkj bjjvj | PnioumiLo stieino okna f K ji n«i u wvu ifnowBijo 1 ftjdifiki siiltm JJ oživ- 0N AKCIJSKA CENA: 20.590C IWBft'f'l KRnfl Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,2-5,9 1/100 km in 110-135 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifičn 0,0064-0,1616 g/km, trdi delci: 0,00017-0,00027 g/km, število delcev: 0,01-0,05 E11/km. Več informacij na: www.suzuki.si AVTO SKRBIŠ, Milan Skrbiš s.p., Spodnja Polskava 102, 2331 Pragersko. T: 02 845 22 50 emisija dušikovih oksidov (NOx): n www.avtoskrbis.si. V skupini Talum se zavedamo, da ¡e ključ do uspeha v znanju. Da bomo tudi v prihodnje lahko uresničevali svoje cilje in poslanstvo, vabimo mlade iz naše regije, da se prijavijo na razpis za dodelitev kadrovskih štipendij. Poleg štipendije vam nudimo možnost, da že v času šolanja spoznavate delovno okolje in svoje bodoče sodelavce. Prav tako vam bomo omogočili pomoč pri pripravi seminarskih in diplomske naloge, in kar je najpomembnejše - pri nas si lahko pridobite svoje prve delovne izkušnje. Za šolsko leto 2015/2016 razpisujemo štipendije za pridobitev različnih poklicev, ki so navedeni v nadaljevanju. Naziv strokovne in poklicne izobrazbe Število štipendij mag. inž. strojništva /2. bol. st./ 4 dipl. inž. strojništva (UN) 1 mag. inž. elektrotehnike/2. bol. st./ 1 dipl. inž. elektrotehnike /1. bol. st./ 2 mag. finančne matematike /2. bol. st./ 1 mag. inž. metalurgije in materialov/2. bol. st./ 4 dipl. inž. materialov (UN) /1. bol. st./ 2 dipl. inž. gradbeništva /1. bol. st.) 1 mag. ekonomije /2. bol. st./ (smer marketing) 1 mehatronik operater (KV) 3 obdelovaleckovin-orodjar(KV) 5 zidar (KV) 3 metalurg (KV) 3 Prijave pošljite do 20. avgusta 2015 na naslov: TALUM, d. d., Kidričevo Kadrovska služba Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo K prijavi je treba priložiti: • fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih z navedbo števila opravljenih in števila predpisanih izpitov, • potrdiloovpisuin • življenjepis. Z rezultati izbora bomo kandidate pisno obvestili do 30. septembra 2015. Postanite tudi vi talumovec! www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 28. julija 2015 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip Iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 3. koncert pevk Žitni klas SIP 20:00 GoriSniea 21:00 Za vaše zdrav I je 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh S!P TV 08:00 Otroški program 09:00 Regijsko srečanje lutkovnih skupin 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Polenšak - Petje pod lipo 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 12. srečanje; Prijatelji, zapojmo si 18:30 3. koncert pevk Žitni klas 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Veseloigra - Iz zadrecje v zadrego 23:00 Video strani OB:00 Grajski vinski praznik 10:00 3. koncert pevk Žitni klas 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŠKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Žetev v Prvencih 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Žetev v Prvencih 21:00 Grajski vinski praznik 23:00 Video strani Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cena Oprema Barva VOLVO C70 2.4 D5 AVT SUMMUM 2007 11.900, oo« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA RENAULT CLIO 1.216V AVT. ELAN 2009 4.950,00 e 58.000 PREV. KOV. B0RD0 CITROEN C5III 2.0 HDITEDENCE 2011 9.790,00 e SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE 2007 5.400,00 € AVT. KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT 8072.016VSR 2003 2.140,00 € AVT. DEU. KLIMA BELA BMW318DT0URING 2005 4.760,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT VEL SATIS 2.0 DCI EXPRESSION 2007 4.450,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 2010 7.490,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA VW VARIANT PASSAT 1.6 TDI BLUEM.COMF. 2009 7.990,00 € SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA MERCEDES-BENZ CLK 200 SPORT PLIN 1998 2.890,00« PLIN KOV. MODRA VOLKSWAGEN SHARAN 1.9TDI 4M HIGHLINE 2005 7.500,00« AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA CITROEN 01.41 SX 2003 2.590,00« KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.2 TCE DYNAMIQUE GT 2009 5.990,00« 49.000 PREV. KOV. PEŠČENA RENAULT CLI01.2 TCE RIP CURL 2008 4.800,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT 3072.0 HDI MONOSPACE 2003 2.440,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. ZELENA MAZDA 5 2.0 CDHGT 7 SEDEŽEV 2008 7.700,00« 7 SEDEŽEV KOV.SV.ZELANA RENAULT CLI01.416V DYNAMIQUE 2005 4.130,00« 74.000 PREV. KOV. ZLATA RENAULT CLI01.216V EXPRESSION 2013 8.900,00« 50.000 PREV. KOV. ČRNA OPEL ASTRA 1.616V COSMO 2007 5.250,00« 78.000 PREV. KOV. ZLATA FIAT PUNT01.2 DYNAMIC 2004 2.280,00« KLIMA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Mestni kino Ptuj Petek, 31. julij, sobota, 1., in nedelja, 2. julij: 17:00 Spuži na suhem; 19:00 Lažna mesta; 21:00 Eden. notranja VRATA mJ opažne plošče lesena OKNA vhodna vrata pArke^lmviinati www.hp-bled.si LIP BLED odpira NOV franšizni prodajni salon 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ■:M=IWIdJII! I Mtlil J M WTS1 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA, OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2011 14.990 1. LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT 1.9 TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN 2011 13.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.IAST, VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1.IAST, ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1 .LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM 2010 8.990 1 .LAST., NAVIG. KOV. MODRA F0RDCMAX1.6TDCI 2008 6.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST.J0P OPREMA KOV. ČRNA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA OPEL WAR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST., KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1 .LAST., KOT NOV BELA VWTRANSP0RTER1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1.LAST, ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ ahg AVTOHlSA petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.sl ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D 07/2010 18.499 BELA 1.LAST.,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA FORD C-MAX1.6TDCI 05/2011 9.900 T. MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA, FORD KUGA 2,0 TDCITTTANIUM 05/2009 11.499 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA BMW 116 D 07/2012 15.499 T. MODRA IM, NÄVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJ. CITROEN C31,4 HDI 06/2011 6.500 BELA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA FORD&WAX 16T1KI 06/2012 11.999 BELA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA MERCEDES E220 05/2010 18.999 T. MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA PEUGEOT 50D8 PREMIUM 1,6 HDI 09/2011 9.999 ČRNA 1.IAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA TOYOTA VERS01,4101 03/2011 9.399 SV. MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI 09/2011 9.999 ČRNA 1.IAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA VW PASSAT SW 1,6 HDI CONFORTUNE 08/2011 11.999 SREBRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA VW PASSAT SW 2,0 TOI 03/2011 12.499 SREBRNA M, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA RENAULT TWINGO SCE 70 EXPRESSION 10/2014 8.400 MODRA TtSTNO VOZILO, 4 ZIMSKE GUME SMART FORMO COUPE 45 PURE 05/2008 4.500 ČRNA 1.IAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA WOLKSWAGEN TOUFtAN 1,6 TTDI 01/2011 10.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE), PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje ^^ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom 0t WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nfo@williams.5i TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC lipbled M Pesem gozda v vašem domu! ROLES Klemen Ropičs.p., Osojnlkova cesta 3, 2250 Ptuj E. poslovalnica.ptuj@llp-bled.si T. 031 - 346 814 MEGA sobota Perutnina Ptuj SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8"98,2"I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8"98,2"I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8"98,2"I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si Štojmka budilka 89,8 98,2 104,3 Mk «(jfTW>¡ ~ PoiiuZajte naó tudi na âpletu: www. radio-ptuj. iL RADIOPTUJ 69,8-98,2-104,3 PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com VROČI POLETNI POPUSTI Obiščite naš spletni portal www.tednik.si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 31- julija 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DA-RIJA - kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdi-na. Telefon 041 92 33 99. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj, tel. 041-760-884, več na www.enekas.si. u»* roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). GSM 040 647 223, Marjan Po-lajžer, s. p. NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Perutni-narstvo, vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. KUPIM bikca ali teličko v starosti od 10 do 30 dni. Prodam sedež za kosilnico BCS in silos kombajn SIP SK80. Telefon 051 336 879. PRODAM tračni obračalnik Favorit 270 in traktorski šrotar na vrečo. Telefon 041 521 863. PRODAMO kravo simentalko v 9. mesecu brejosti. V račun vzamemo kravo ali telico za zakol. Telefon 041 240 003. PRODAM bukovo hlodovino za drva z dostavo. PILA-LES, d. o. o., Bezen-škovo Bukovje 7, Frankolovo. Tel. 031 649 201. Prodajajo bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki nedelji. Tel. 041 881 949. Prodaja poteka zjutraj do 10. in popoldan od 16. ure dalje. SORŠAKOVI IZ PODLOZ OBVEŠČAJO cenjene stranke, da pričnejo prodajo nesnic v začetku nesnosti od 15. avgusta dalje vsak dan od 8. do 17. ure. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolno. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor URSUS, IMT, Zetor, Deutz, Štore ali Univerzal in traktorske priključke. Tel. 041 235 349. SEME mnogocvetne ljuljke in inkarnat-ke prodam, primerni za ozelenitev. Tel. 041 368 437. PŠENICO, novo, prodam po 20 centov, možnost dostave. Tel. 031 691 525. PRODAM odojke. Tel. 031 249 314. PRODAM MEŠANO rdeče vino in ge-maj ter ličkalnik za koruzo. Tel. 793 58 91. BELE KOKOŠI IN PETELINE, težke 4 kg, prodajamo. Boris Rešek, Starše 23. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Re-šek, Starše 23. PRODAM 5 odojkov, možna tudi dostava. Telefon 031 420 891. SLIKOPLESKARJA ali delavca z znanjem dela izolacijskih fasad, z dvema letoma delovnih izkušenj, takoj zaposlim. Jože Voglar, s. p. Tel. 041 226 204. Voznika kategorije C-E, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija - smer EU, zaposlim. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040296-391. DOM STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje, v celoti opremljeno, oddam v najem za daljši čas. Tel. 051 356 346. V NAJEM ODDAMO 1,5-sobno stanovanje v Gorišnici, primerno za bivanje ene oz. največ dveh oseb. Telefon 051 653 715. (Številka energetske izkaznice 20153042607890.) NEPREMIČNINE PRODAM gradbeno parcelo, komunalno opremljeno, 5 km iz Ptuja. Tel. 031 242 571. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZELO ugodno prodamo dobro ohranjena plastična okna AJM (stara 9 let), zunaj rjavo mahagoni barve in znotraj bele barve, dvodelno okno - 2 kom, v izmeri 1750 cm x 1655 cm. Tel. 051/305-091 PRODAMO leseno okno 3,20 m x 2,20 m, primerno za zimski vrt, in svetlečo reklamno tablo 1,70 m x 0,60 m. Kontaktna tel. št.: 030 360-441 -Daniel Polajžer. NOVO moško kolo, 28-colsko, za višino 175 cm, z opremo, še nerabljeno, z garancijo prodam za 180,00 €. Tel. 031 895 431. KLEPARSTVO KOKOL KOMAL, Proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o. Spindlerjeva 4 2250 Ptuj Podjetje z dolgoletnim poslovanjem zaposli dva kvalificirana delavca kovinske stroke za montažna dela na stanovanjskih in industrijskih objektih. Dela se izvajajo v Sloveniji. Zaposlitev za nedoločen čas. Za razgovor poklicati na številko 051 416 310. Prireditvenik Petek, 31. julij 09:00 Sp. Polskava: Spodnjepolskavsko poletje, turnir v kegljanju, 18.00 šahovski turnir, 19.30 koncert moškega PZ Obrtnik z gostujočimi zbori, 21.00 Dalmatinski večer s klapo Šufit 15:00 Juršinci, gospodinjski dan: gospodinjski praznik, teden odprtih vrat, zdravilni učinki in degustacija domačih čajev, ogled kmečkega vrta v Zagorcih, kulinarična razstava in prodaja peciva, 20 let delovanja društva 17:00 Ptuj, dvorišče DomKulture Muzikafe in Jadranska ul.: glasbeni festival Arsana, delavnica poslikave majic, dobrodelni nameni, majice-tisk.si 18:00 Hajdina, razstavišče v PSC: otvoritev likovne razstave Jane Kraše- vec, likovno-fotografska sekcija občine Hajdina 18:00 Ptuj, poročna dvorana: praznik MO Ptuj, slavnostna seja mestnega sveta 19:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost ob občinskem prazniku MO Ptuj, podelitev priznanj; kulturni program: Pihalni orkester Ptuj in Nuška Drašček 20:00 Ptuj, trgi in ulice starega mestnega jedra: Ptujska poletna noč 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 7. Glasbeni festival Arsana, koncert Katalena 21:00 Lenart, Dom kulture: monokomedija Oh, teater, igra Barbara Vidovič 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, J. Spencah in Siti Hlapci Sobota, 1. avgust 08:30 Sp. Polskava: Spodnjepolskavsko poletje, pohod in ogled Botaničnega vrta TAL 2000 09:00 Sestrže, jezero: slikarsko-kiparski tabor 16:00 Dravci, pri kmetiji Korpič: tradicionalni zagon klopotca in prireditev Od zrna do kruha; kulturni program, tekmovanje v luščenju in mletju koruze 16:00 Juršinci, pred lovskim domom: srečanje gospodinj ob 20. prazniku gospodinj, kulturni program, tekmovanje v kuhanju prleškega piskra 20:00 Oplotnica, grajsko dvorišče: akustični koncert skupine Mi2, KD Sonus 20:00 Ptuj, trgi in ulice starega mestnega jedra: Ptujska poletna noč 20:00 Sp. Polskava: Spodnjepolskavsko poletje, gledališka igra KUD Matiček, Do-Re-Mi, v počastitev 50. obletnice nastanka filma Moje pesmi, moje sanje 20:00 Šmartno na Pohorju: gasilska veselica z anasamblom Petra Finka in Nino Vodušek 22:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ: Kula, Led Zeppelin Tribute Nedelja, 2. avgust 09:00 Sp. Polskava: Spodnjepolskavsko poletje, Fire combat, 9.30 koncert gasilske godbe na pihala pred cerkvijo sv. Štefana, 10.00 žegnanje, in maša, 16.00 gasilski manever, 17.00 gasilska veselica z ansambloma Modrijani in Gas 09:00 Gomila, Mestni Vrh: projekt Ptuj v Alpe Adria, radioamaterski tabor, predstavitev dela in tehnike, Radioklub Ptuj. Skupinski odhod izped Mestne hiše na Ptuju ob 9.00 uri. Ponedeljek, 3. avgust 18:00 Lenart, Dom kulture: gledališka predstava za otroke Rdeča kapica, KŠD Štumf 19:00 Majšperk, Breg, galerija AP: otvoritev likovne razstave Alojza Krevha in Rudija Novaka, kulturni utrinek: Mateja Gorišek, flavta 20:00 Ptuj, Mestni kino: Kino s stropom, Višja sila Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Naj viža - VTV Velenje: Nastopajo: ans. Vikend -zmagovalci polke in valčka, Navihanke, ans. Azalea, ans. Simona Gajška, Gašperji, ans Utrinek, Veseli Dolenjci. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, deoprodukcija Tinček Ivanuša. Vi- STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwmfedmfcoiti MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡usrina.lah@radio-tednik.si, za vefje objave predhodno pokliiite. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč - daleč je. SPOMIN 29. julija 2015 je minilo sedem let, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata, tast in dedi Štefan Vaupotič IZ HAJDOŠ 46 Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, ljuba mami, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen, odkar te več med nami ni. ZAHVALA 21. julija 2015 je prenehalo biti plemenito srce drage mamice in babice Marije Rakuš, roj. Milošič, IZ KRAIGHERJEVE 29 NA PTUJU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, vsem, ki ste bili v mislih z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju MIR, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem prapora in križa ter govorniku Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Hčerka Silvija in sin Dušan z družinama Ni te več zunaj, ni te v hiši, od nikoder tvoj glas več se ne sliši. Telo je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših boš vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Ludvika Ostroška IZ TURNIŠKE ULICE 22, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju Internega oddelka SB Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir, govorniku, pevcem in duhovniku za opravljen obred ter godbeniku družbe Talum Kidričevo za odigrano Tišino. Hvala tudi pevcem DU Hajdina za odpete žalostinke. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani z besedami upanja in tolažbe, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Hedvika, sin Miran in hči Romana z družinama ZAHVALA Ob izgubi našega očeta Jožefa Kmetca (roj. Tement) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Iskrena hvala tudi vsem, ki so se udeležili molitve za pokojnika ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala podjetju Mir in Tarziciju Kolenku za opravljeno večerno molitev pri pokojniku, pogrebni obred ter nagovor pri maši. Ravno tako hvala pevcem videmske župnije in Frenku Muzku za nagovor; zahvalimo se vsem duhovnikom za somaševanje ter vsem, ki so darovali za svete maše, za cerkev in sveče. Ob tej priložnosti pa se želimo posebej iz srca zahvaliti reševalni ekipi ter zdravstvenemu osebju, ki so si v bolnišnici na urgenci prizadevali, da bi rešili zemeljsko življenje našega očeta. Vsem naj Bog obilno povrne, pokojniku pa podeli večno življenje. Sinovi Martin, Slavko in Ivan ter hčerki Mimica in Katica www.ted n i k.si Slovenija, Podravje • Pasti »prijateljstev« na družbenih omrežij Zloraba zaupanja in nato izsiljevanje Policisti so letos prejeli že več kot deset prijav izsiljevanja s kočljivimi fotografijami ali posnetki preko spleta in družabnih omrežij (npr. Facebook, Ask.fm, Twitter, Instagram). Žrtve izsiljevanja oziroma oškodovanci so najpogosteje mladoletne osebe. In ker so na policiji ocenili, da mladostniki sedaj v počitniškem obdobju več kot navadno uporabljajo splet, so pripravili priporočila, kako se izogniti možnostim zlorabe. »Skupno vsem primerom je, da žrtev najprej potrdi 'prijateljstvo' preko družabnega omrežja neznani osebi (običajno gre za atraktiven ženski lik ali moškega, ki se izdaja za mladoletnega vrstnika). Po potrditvi prijateljstva neznana oseba (lahko tudi izmišljena oseba z lažnim profilom) pošlje nekaj zasebnih sporočil in predlaga, da njuna vsa nadaljnja komunikacija poteka preko drugih spletnih omrežij za hitro komuniciranje, predvsem preko storitev z video-komunikacijo (npr. Skype). V nekaj stikih se med žrtvijo in neznano osebo vzpostavi (lažno) zaupanje, nato pa ne-znanec/ka izkoristi informacije, ki jih je osebi dala žrtev in jo pripravi do tega, da pokaže svoje postavno telo (žrtev), v skrajnih primerih, ki smo jih obravnavali, pa tudi do neposrednega samozadovoljevanja pred spletno kamero,« je potek od vzpostavitve stika do izsiljevanja strnil Drago Mene-galija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete. Kot so še ugotovili na Policiji, neznanec/ka navadno početje mladoletne osebe posname in ji takoj zatem predvaja. Temu pa nato sledijo zahteve neznane osebe, ki od žrtve bodisi terja še več podobnih spolnih aktivnosti bodisi zahteva denar v zameno, da ne bodo goli posnetki žrtve objavljeni na spletu (forumi, portali, ki jih obiskujejo vrstniki žrtve) oziroma posredovani po e-pošti njegovim znancem ali celo staršem. Žrtve izsiljevanja dečki in deklice Žrtve teh dejanj so tako dečki kot deklice, skupna točka teh dejanj pa je izkoriščanje zaupanja, nevednosti in naivnosti mladoletnih oseb, v nekaterih primerih pa tudi že polnoletnih oseb, so ugotovili policisti. Zato opozarjajo, da se morajo uporabniki spleta, družabnih omrežij, klepetal-nic, forumov zavedati pravil, s katerimi bodo obvarovali svojo zasebnost. »Priporočljivo se je seznaniti z nastavitvami za- sebnosti, ki jih upravljavci družabnih omrežij nudijo in jih tudi nastaviti tako, da bo njihova zasebnost varovana. Večji nabor t. i. 'prijateljev', kontaktov, kot jih uporabnik ima, večji je razlog za varovanje zasebnosti. Že zlasti v primerih, ko so med njimi osebe, ki jih uporabnik osebno ne pozna,« je povedal Menegalija. Ob tem na policiji še svetujejo, da naj uporabniki ne dajejo nobenih osebnih podatkov o sebi ali drugih, niti naj ne objavljajo svojih ali drugih fotografij. Nadalje, da naj uporabniki spleta komunikacijo, ki se začne na način, kot je opisan, prekinejo, stik pa blokirajo. Če pa do opisanega dejanja vendarle pride, na policiji sorodnike, znance, prijatelje žrtve pozivajo, da žrtve ne obsojajo, marveč ji prisluhnejo in pomagajo. »Predlagamo, da se prijave poda na najbližji policijski postaji. Pred morebitno objavo ali posredovanjem fotografij (svojih ali drugih) mora uporabnik dobro premisliti, namreč kar je enkrat objavljeno na svetovnem spletu, je praktično nemogoče izbrisati. Zato ravnajte odgovorno in varno pri uporabi svetovnega spleta,« je še poudaril Menegalija. Zagrožena kazen do osem let zapora »V opisanem primeru, ko so žrtve mladoletne osebe, gre za kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, za katero je zagrožena kazen zapora od šestih mesecev do osmih let. Prav tako v kombinaciji s kaznivim deja- njem izsiljevanja, za katerega je zagrožena kazen zapora do pet let, v posebej skrajnih primerih pa kazen zapora do osmih let. V primerih, ko so žrtve polnoletne osebe, pa poleg navedenega kaznivega dejanja izsiljevanja lahko pride tudi do kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, za katerega je predvidena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta. Za kazniva dejanja na škodo mladoletnih oseb je predviden pregon po uradni dolžnosti, medtem ko morajo odrasle žrtve kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja naznaniti v roku treh mesecev in podati predlog za pregon,« je povedal Drago Menegalija. Mojca Vtič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO I\/iI 'OH S.„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Fotografija je simbolična Ptuj • Gasilci reševali kačo iz ptujske trafike Kobranka - medijska zvezda V torek pozno popoldne so bili ptujski gasilci in policisti obveščeni, da je v trafiki v Mestni hiši kača. Poklicala jih je popolnoma pretresena in prestrašena prodajalka, ki se je pred kačo zatekla na prodajni pult, nato pa pobegnila iz prostora. Gasilska akcija iskanja kače, ki se je zavlekla pod polico s časopisi, je trajala približno pol ure, nato pa je plazilca, povsem ovitega okrog rokavice, na plano prinesel gasilec Martin Vr-bančič. Po prvi oceni gasilca naj bi šlo za strupenega gada, a se je kasneje ugotovilo, da gre za okrog 70 centimetrov dolgo nestrupeno kobranko. Gasilci so kačo, potem ko so o dogodku zapisnik spisali tudi policisti, odnesli v bližino Drave ob ptujski čistilni napravi in jo izpustili. Je pa drobna temno sivo progasta kača v tem tednu postala prava medijska zvez- da in poskrbela za nemajhno reklamo Ptuja. Potem ko smo akcijo iskanja kače v trafiki objavili na FB strani Štajerskega tednika, so dogodek povzeli številni spletni in drugi mediji - med drugim je dobil svoje mesto tudi v osrednjih poročilih POP TV... Ur Foto: arhiv osvežitev v pomaranči v; ki £ vabljeni Napoved vremena za Slovenijo Če se avgusta po gorah kadi, 14/24 kupi si kožuh za zimske noči. E9I Danes zjutraj in dopoldne bo ponekod še nekaj ostankov oblačnosti, čez dan bo prevladovalo sončno vreme. Na Primorskem bo še pihala zmerna burja, a bo popoldne oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 21 do 26, na Primorskem do okoli 28 stopinj C. Obeti V soboto bo sončno, popoldne se bo od zahoda oblačnost nekoliko povečala. V nedeljo bo spremenljivo oblačno, ponekod bodo krajevne plohe, popoldne lahko tudi posamezne nevihte.