itm row aedeli h
Swdajri od Holiday.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE %l E D N O T E
LITO—YEA* DC.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK SI* DECEMBRA (DECEMBER) 191S.
STEV t—NUMBER 171.
jfflHtaristi ponovno priporočajo splošno vo-jaško dolžnost
Nočejo odnehati od te zahteve.
Kolodvori na zapadu so blokirani z blagom. — Železnice omejujejo tovorni promtt. — Morilci zakonske dvojice ie niso odkriti. — Žrtve talijanskih klatežev se množe.
VOJKI MINISTER ZA SPL08 NO VOJAŠKO 0BVEZN08T?
Washington, D. 0., 20. decern-
bra. — Militarist ugitirujo z vsemi močmi za uvedbo splošne vojaike obveznosti ffi upajo, da kon-jrrcs sprejme predlogo za splošno vojaško obveznost, če jo pod pirata vojni minister Hacker in predsednik Wilson.
Predsednik se jc izjavil, dn sc ne izreče definitivno, dokler mu ne predlože jasnega in določnega načrta.
Zdaj je Backcr, vojni minister, govoril pred kongresnim odse kom in militaristi so zadovoljni i. njegovim govorom.
Hacker je dejal:
'*Dolžnost služiti domovini je xplosna. Vprašanje priprave zu »N^odno obrambo je bolj politično Tftit teoretično. Ne vem. kaj temu bolj pravilno odgovarja: aplo-Miia vojaška služba uli izbrana vojaška obveznost."
Na to je vojui minister dejal kongresnemu odseku, du naj se iniličarski sistem dobro preiskti-»i, ker je kongres zavrgel kontinentalno armado iu hc izrekel zu miličurski ffctem.
Vojni minister je hvalil regularno armado'in*je' obvewtil Kongresni odsek, da priporoča, dn se vojakom poviša mesečna mezda na #25.
(leuerulmujor Hugh L. Scot t, načelnik generalnega štabu je bil r.opet pred senat nim odsekom in priporočal je, du se uvede splošna vojaška dolžnost. Kritiziral je uiiličarski sistem in dejal, du imu vse polno nspak.
Oenersl Scot t je priporočal, da se »prejme predlogo, ki jo je iz-•Iclsl generalni stub in ki določa, •la se vsi "sposobni moški prebivalci v Združenih državah", vež bajo vojsško skozi šest meseeev v letu, v katerem dosežejo stu-rost IH. let.
UNION PACIFIC ŽELEZNIŠKA DRUŽBA JE PROOLA8ILA EM BAROO.
Chicago, III. 20. decembra.
I'nion Pscific ielzniška družbs je včeraj izdala razglas, v katerem naznanja, da ne sprejme tovorne-im Idnga. ki ku ne more |Nišilju-li po drugih konkurenčnih železniških proguh. S tem je ustavljeno prevažanje blugu v pristane ob Pacifiku.
Prepoved je veljavna za p«»ši-Ijanje blaga proti vzhodu iu xa-|>adu. I'nion Pacific železniški družbi slede lyiinlu druge zaped-tie železniške družbe s prepovedjo. Najprva med njimi bo najbrž Iturlingtoii železniška družba, ki dobiva mnogo blug«, ki ga uiavad-»io (Mišiljajo po I'nion Peeific že-lezniel,
železniške družbe, katerih pro-ge tečejo skozi Aurora, III., in «1 ru va mesta ,ki leže ob tovornem Mezuiškem pssu za Chieuiro, naznanjajo, ds sprejemajo hlairo le do meje države Illinois, ki je iin-"letijeno zs vzhod.
Med temi želeenicami so:J
'Pere Marquette/' Prepov»*«l *«lja zs vae blsgo proti vzhodu; >*vxeto je le blsgo, ki se hitro posvari,
Itsltimore and Ohio, -le izdal«
Elgin, dol iet and Eastern. Prepoved za postaje na St. Paul že-
leznici.
Chicago, Kustern Illinois. Prepoved iste vrste.
Chicago Junction. Ista prepoved.
Chicago Belt Line. Ravnotaka prepoved.
Železnice proti jugu in jugoza-pu d p še niso izdale prepovedi. Od železnic, ki vozijo proti severoza-padu pričukujejo prepoved v ne-kuj dneh.
0BLA8TI ŠE VEDNO IŠČEJO MORILCE STARJB ZAKONSKE DVOJICE.
Bloomington, Ul., 20. decembra
—Ohlusti sodijo, du so štiri osebe umorile bogato iu sivolaso Becker je vo zakonsko dvojico blizo Mason Cityja. V kratkem pričakujejo aretacijo, ki prinese veliko presenečenje.
Charles L. Thomas iu njegov 13 letni brut .lack Thoiuas se nahajata pod ključem v Havani. Wul-ter Mu n gold, vnuk Becker je ve zakonske dvojice, je pod strogim nadzorstvom.
I/ Ke noske prihaja vest, da so arrtlmTT Kkfl" "WWTWdfWa In Willium II. Simonse, ki trdita, da sta doma v Flintu, Mieh. Obla-pis.il dobavo zu 4,000 strojnih Iteekerjeve /.»ikonske dvojice. Sem stu prišla iz Chicaga.
ZOPET ŽRTEV TALIJANSKIH KLATEŽEV.
Chicago, III, 20. deeombra. —
L)im iz siimokresa, ki ga je iz-strdil tulijanski klatež lamis Del-laiacouo, ulias "Loula the Masher", iiii poliču ju Mulvihilla, se je komaj razkudil, a že leži druga, žrtev itulijunskiJi klatežev v bolnišnici. Sullivan je s svojimi tovariši delul blizo South Sangamon ulice iu W. Harrison ceste, ko jc videl, du tla dva čedno oble-čenu talijauska klateža ineuitira-Iii dva dekleta, ki sta klicali na pomoč. Sullivan iu njegovi tovariši so t besedami odgnsli talijan-sku klsteŽs, ki »tu se po desetih minutah zopet vrnila. Kden klate zev jc potegnil sainokreK in gn izstrelil dvakrat na tyjillivana. Po tem strahopotneiu činu sta klatežu zbežala. Sullivan je bil zadet v ledje iu prepeljali so ga v okrajno bolnišnico.
Mestne oblasti itttto odporno* proti draginj*
1,000 bušljbv krompirja Čaka na višje cene.
Milwaukee, Wis., 20. decembra,
— JaUKsen, član komisije zu živež, je odkril, da imajo farmarji v bližini mesta spravljenih 1,500 b uši je v krompirja iu čakajo, de pojdejo cene kviško, preden ge postavijo na trg. Jaiissen' trdi, da mu je neki trgovec, ki trži ws drobno, dejal, da osebno posaa farmarje, ki drže v bližini mesta krompir od trgu. ker upajo, da pojdejo cene še navzgor.
Janaseu je dobil pomnlbe sk krompir po gl.&l do W.tiO bušelj. če gu vzame železniški voz. Krompir zduj prodajajo ua drohuo p<f 50 do 55c peka, uli |>o *2 iu ve# bušelj.
Komisija s«' je obrnila do AV bankirjev v majhnih mestih zs in« formacije o pridelku kroiupirjs. Pissla je tudi županom 15 velikih mest v Združenih državah, de ji sporoče, kakšne korake so pt.d-vzeli proti dragiuji.
Ženski |h»Ijski kluh je priporočal na shodih, da žene bojkotira* jo nileke od prvega januarja bo. dočegu leta, dokler cena ne padC uu 4 cente zu pint in 7 centov k vu rt. Že ne so priporočilo sprt* jele. Nadalje ao sklenile, da rag» širijo organizacijo klubov tudi aS žene ,ki niso Poljakinje. Kadar Im orguiiizncija izdelana, se Okliče velik protesten shod v Avditorij.
Sirovo maslo je bojkotirano, kljub temu se je v pondeljek podražilo zu 1 V£c.
B. D. White, izvedenec zu produkte iz mleka v Milwaukee, pravi, da bodo sedanje visoke cene za sirovo maslo, sir'in mleko bolj škodile producenton« kot koristile.
Wtltte pra vi»	&L
Družin*, ki sc pečajo s produkcijo kondeuziruuegu mleku iu mlečnega preiks, plsčsjo farmer* ju ua njegovem domu 5 eentov za kvart mleka. To je najvišja cen« zu mleko lis zapadu, ki jo je keduj doseglo. Trgovci z mlekom v Milwaukee plačajo t>2.90 zu sto funtov mleku, ki prihaja ml krav, ki so bilo podvržene skušnji s tuber-kiilinom. Te razmere ne morejo obstati dolgo čusa.
Ki* je visoke
odgovoren
cene?
črno SA mrso V PRODAJI HA DROBNO DOLOOl ME KI OA PRODAJA
AU JR UMOR?
L	__
Kansas City, Kans., 90. decembra. Mrtvega so našli Arthur It. Siuiu, tajnika „i4j<Jf družbe. Sim je bogatin in policija mmII, di^ je bil umorjen in oropan. Mrtvetrn in oropenegs Jr^gel mori-lee prek visdukta Intercity.
Sim je imel razbito lobanjo, zlomljeiiohrbtenieo in našli mi g« ležati oh železniški progi policije zdaj išče šoferje, ki je ponoči med 1. iu 2. uro dirjal z avtomobilom prek viadukta.
SVETNIK "BILLY" JE PRIŠEL ZASfONJ NA POMOČ.
Boston, Mass., 20. decembra. —
Nekaj mesecev je lukuj uiisjoiis-rll "Hilly" Sunday, isgsnjsl |»e-klenščeku iu opominjal ljudi k pokori. V vss k i uiivt jonski pridigi je Hilly zabičevsl poelušsleem, če so volilei, nuj glasujejo zu prohihicl-jo. Protiseluusks ligu je uspel« vse svoje moči, du dobi volilce na svojo stran. Izdals je nu tisoče o-k ro št lic, ki mi priporočale volil-ceni, nsj ptmuše Hostou. Protise-lunski ligi si* poiftsgsle prohibici ouistične Aliiszoiike. Nosile so banders, uu kirterih so bili iiaali-ksni majhni otroci iu sc je blišča! nspis: "Prosimo, \arujtc nas i tem, du glssujete proti mIuiioiii' S temi bauderi so stsle blizo vo lišč du je moral vsak volilee mi , mo, ki je šel us volišče.
V prohlbieionističuem taboru ho bili sigurni zmage, saj jim je l>ouiagiil sam svetnik ' Hilly", o katerem je šel gin*, ds je <.*«egel najbolj čudežne iMfrehe tsm, kjei Uo živeli najbolj zskrueiti grešniki J in nbo drugi misjonarji dosegli nsjinsojšegM Us|H»bs.
Ko Mi loll glnsovi prešteti, je prišel nt rasen maček zs »vetohliu-»•r iti tiholawe '/.» pruhibieijo je Ml« mlds ni h 2R.W7 glasov,* proti
Za temelj služi 20% dobička
Ohioago, Ul., 90. decembra. —
Prsv teško je dobiti podstke ca prods jo mess lis drobno iz dveh vzrokov:
1.	Me«« t*k i krslji, ki prodajajo uieso ua debelo, lie obcItMlsui-jo določenih cen.
2.	Cene za iucko v prodaji uu drobno ae menjajo, t'ene gredo gori iu sopet doli iu se večina ravnajo po cenah, ki so določene |m» mesarskih kraljih za meso v prodaji ua debelo.
Naravno je, da tuesar sam določi eeno in profit za meso, ki gu prodaja ua drohuo. Mesur se pri tem ozira, koliko proda mesa, kje ae nahaja njegova mesnica, kakšni mo njegovi odjemalci, katere vrste mesa gre največ Hd,
Povprečno gre za obratne tro-ške mesnice od 14 do 1H9& °d ae« ue na debelo. Kavnotuko povprečno uteMarji prihijejo ecui ua dehe-Jo 20?t. Pri tem so všteti obratni troški za mesnico iu čhtti dobiček.
Poljedelsko ministrstvo je dognalo s poizvedovanjem, da so cene različne, če mesar naroči le po-ktvieo vols sli četrtiuko vola. Poizvedbe so bile vpeljsue v petde-sitih glsvnih mestih, kijjji dognale sledeče:
Povprečno je sveže goveje meso us debelo v petdesetih mestih po 8.08 funt. v produ ji na drobno pa lomtc, sli zu :t8 r/( drsi je kot v prodsji na debelo.
V	mestih oh severnem Atlanli« ku je povprečna cena na debelo za govedino H.ttftc, na drobno pa 11.32 Rsaliks je torej .11.4^.
V	mestih oli južnem Atlsutiku je oeus za govedino ue debelo AJWe funt, ua drobno (te ll.Stkj Torej je dražje v prodaji na dndi no za 'A7.W
V	nevertiih centralnih državah stane funt govedine iin delielo le 7M, na drobno pu 10.l7e. Razlika je
V	južnih centralnih drŽavah je cenii zs govedino iin delielo le ti.f*2c, n« drobno pa 10.Kl. V pro-<laji ua drohuo je meso torej dražje zu fW.6%.
V	zapadnih in pacifičnih državah je ruzliku med ceno ua debelo in nu drobno 39.4%,
Pronašli no, d« se mesarji, ki produjujo meso nu drobno v velikih mestih zadovoljijo z nižjo ceno kot oni v malih mestih.
Največja razlika med ceno iim debelo iu ns drobno je v sledečih mestih:
Port Smith, Ark , 56.H%; Mobile, Als., M.«'* : N ceh vilic, Temi., «2.7%s Nstchez, Mh»«,	in
Se lire ve 11 port, lis., <18%.
Poročilo usdalje izkazuje, du so od skupne eene dobili
Upanje za mir še ni izgubljeno.
Klanje na vseh frontah se nadalju|e.
MAOKENSEVE 0ETE ŠE VEDNO PRODIRAJO NAPRBJ — RUSI 8E TRUDIJO ZADRŽATI MACKEN8ENA - PRI VRRDUNU BE VRSR TOPNI0ARSKI DVOBOJI RIM POROOA 0 bo JIH OB TIROLSKI MRJI IN NA PRIMORSKRM - AV8TR1 J A MOLČI O TEH BOJIH
ZADNJE VESTI.
Savannah, Oa , 21. decembra — Brzovlak iz Jackson vlila v Ohioago je škodil devet milj od Opelike, Ala., ras tir Šest vos te js prekucnilo prek nasipa. Nszgodo js povzročila zlomljena trašnica En pasažir je ubit in vei oseb je ranjenih.
Washington, D. 0., 21. dec — Turška vlada Js dovolila 200 Ams-ridanom, da zapuate Sirijo pod po gojem, da ostanejo mesec dni v Bejrutu. Vlada je dolcCila U po goj, da postanejo bresveljavne vojaške informaoije, Ce jih aploh kaj imajo.
Brest, Francija, 21. dscsmbra.~-Potapljada je potopila angleški parnik "Flinston". Kapitana ln prvega strojnika so odvedli na potapljata kot ujetnika Moštvo se js rešilo.
Amsterdam, si dsc. — Toegli che Rundsohau v Berlinu takols komentira Lloyd Oeorgev govor:
"Anglija bl lahko zahtevala od ikodnino, šc bi Nemšija napo vi. dala vojno Angliji, še bi mi zakri vili vojno, Ae bi izvršili hudodelstva proti mednarodnemu pravu
Socialistični dnevnik VorwaerU pravi:
"Lloyd Oeorgs pravi, da pads hudodelstvo na dušo tistega, ki nalašC podaljšuje vojno. All U be. sede ns izrskajo ostre samoobsod-be, 6e Anglije zavrne pogajaaja, ki ao jih ponudile csntrslnt alls?"
•VRATA ZA MIR SO ŠF ODPRTA* PRAVI RERNiTORF.
Waahingtun, 10. tUr, V tukaj*-njih diglomstknih krogih prevladuj« lipsnjv, <t« prttle do mirovnags |»oga nja med eentralnimi ln rnteninimi y.av*iniki. Pretiavtlolk Wilson in dr t«vin tajnik alter no/eU tnlprto gu vorlti o taj atvsri, toda i»veti»lo ae Ja, .Im smatr« vlad«, d« ja Lloyd (ietirga v avojvm v^«r«J4nJvni govoru puatll i/.hod. potom k«teirK« •»«» mogoča na dalje ravpiavljatI o miru Tega mn« nj« m* tudi |H>alanlki nrutr«lnlh dr tav. Waahingtonakl diplom«tl at* v ljo veliko nad* n« Lloyd (ieorgav« li«a« d«: "/.avrrnlki mor«Jo čakati, da vi živinorejci «j|Jo, k«k*ne pogoj« in kakSna g«r«n
od M do 85^ ; tržni troški (me šclsrji, železnice itd.) st» 2 do fi% ; mesarski krslji so dobili 2 do 9% mesarji, ki prtslsjo mest» u« drob lio, p« H do mlstotkov.
ZOPRT NEZOODA V RUDNIKU
3,000 DRLAVORV BREZ DELA! P« M,4ft9 Hvetohl.iie, b, še pre.
_	lleli ta u»l«ree, « ii«jIh»Ij jih »m»I|,
d« «o riN*Mt|ovali v gl««ovih '«1 l«n-
Birmingham, Ala., 20 dec —
V rudniku Kdgewster, ki je Uat nius Tenne«»ee Cosl Iron and I'o
rlj« im« Nemčija in d«,ll aploh ima »Milji« garancij« k«kor tiate, ki Jih J* tako brssakrbno prelomil«". I« v« n«aljiv»ga vir«, ki J* U«no v aveal k nvm*klm poalaniMvom v W«ahingto-nu, »•« Je ivvadalo ilanaa, <la Je Nam li ja pripravljena pradloiltl s«v«anl-i kom nalanCna mirom« puyoja
N»m*ki poalanik Itarnalorf je «l«no« dajal "I« govor« l.loyti tieorg« Ja r«ivldno, «la r odgovorom Anglija Mr nI al vai končana Mani ae doideva, da
ke družlre, je U«atslN ekspbrzij«. ^rala o.l prt« najmanj a« ra eno I.
ld je zaprla Izhod iz rudnika 80
rudarjem Prsv mslo je upsiijs, d* rešijo rudsrje, dssirsvuo je re šilno moštvo tskoj pričelo / rešil-nim delom.
KaiMtrelho je |M»varoeil tresk« joči plin.
4,000 STROJNIH PUŠK ZA
ZDRUŽBNR DRŽAVE. Wazhingtoa, D. 0, 20 decern
bra. Vojni department p- r»» |m««I dobavo z« 4.1**1 atrojoili
Svrscnse N Y 90 decembra ,<l<l *" uazanovwi » gnwrvin »■"• p,,;^ Wiekerjev« siatemir ki t»o
- j s vtis p<Mire<lirVel oise delo -hega leta Uni m, dololl rs pro (|o	V ..........
i/j« v I ja, da je bilo v delsvn.esh WWHJo tl^TT gl—*. i*««* nji POjnigp^ debcVS ZS aslsle .troj v S/rm «n»e t»d|M»ščeriih v zadnjih 4*.ll-r» treh tetinih	delsveev, ker
I ds j« l.loyd i««orge puatil odprto pot t« nadaljno itmenjsvanj« not, sli s«i«j j« udvisno otl Nemllj«, d« II bo dlplo-matično izkoristil« to odprto pot. Idoyd tieorga je govoril o "odškodnini in a«doi^«uju ts pieUklo«t" In o "gersneljsh t« bodočnost". Dejel J« tudi, d« "ae nI mogo^« oslrsti n« mirovno ponudbo br«a navadanih pogo-Jsv". Ako a« bo torsj odgovor a«vss-nlkov n« n«mAko noto glsall v t«m amialu, trd«J bo N«mtij« dlplomatično prialljon« odgovoriti a pogoji sli p« pr«trg«ti to, ksr J« prvs ssatvls.
V aploinem v lati« mn«aj«, ds a« bo n«d«lj*v«l« vojna, In vaa anam«nj« kaiajo, d« a« Anglij« pripravlja na bojn« op«r«ciJe v veliki m«rl. l.loyd (••orge j« vlaraj Jasno jnuiUaLds *« n« up« n« konec vojne, ko Je v parla mantu r«svlj«l avoj vojni progrsm. Gl«vn« točk« tega programa J« molu-llaarlja mo*k«g« preblvalatvu p«» vtgl«du NemčIJ«, d« bo namreč vaak moAkl priailjan prijotl m dslo, ki mu g« odmari vlad« in s« kakršnega Ja apoaobon, Druge tolk« Lloyd U«org«> vag« program« aoi Drastični koraki a« omejitev oaebuag« profits v avrho, d« ai drft«v« aajam^l velja dohodke; popolna d rta v na kontrol« nsd tlvltit podi Uvljenj* parnlkov; prekomor-ak« kolonija dobijo vet pravic v vod atvu vojn«; hitra retitav i takega vpr« l«nj*, dasiravno A« nI navedene, n« kak način.
Zbornic« J« bila natlstano poln« in nsvsot J« Sil vask poal«nec, kogsr S' alut«jnu taditala bol«S«n. NsvsoCth je bilo tuill ^ puaUncev, kl U pri hil«li naravnoat is sskopov ns frenll In ki ao bili m vojaAkl uniformi. Vee galerij« so bile poln« In to este ns l«nakl g«l«riji nI bilo prsan«g« a«
dels.
hanaunje lul tanje taeopiaj« burno odobrava l.loyd (i«org«v govor in Is-JmvIJ«, d« je govoril r«vno tsko k«koi m tal i ln t«ll angleakl narod
Amsterdam. 20 dec — Prvi t»d mrvi it lierlin« us vteraJAnjl pr« ml«rj«v govor v l.oiidonu niao pr«e«t pealmlatltnl. Kljub temu, d« j« An glija t oBtalimi Mveanlki vied aavrgla mirovno ponudbo, vendar j« I« to korak k na|ttvitku, d« bodo a«v«anikl formalno otlgovorili n« mirovno noto Vpraaanje. d« ll bo N«m«lJs Ukoj odgovorit« » pogoji sli bo taksi« bolj ugodnes« trenotk«, J« v lt«rlliiu i« kd«j pntlilem«titno D« bodo m«d mirovnimi pogoji Nemtij« in pogoji k« veanikov kij«l« velik« paaprotj«, o lam Je vaakdo piepritan, «11 obenem ao v Itn lino tudi pi epi liani, da Nem tij« ne bo odnehal« k dlplum«tltnim tlelom k« mir
POt.OŽAJ NA SOJNIH FRONTAH.
(Po Ol Milnih poro/illh), * ■ —-i*',«■
Merlin, 20 dor — Nemike tele a« bliiajo lotkam n« aevarnem br«gs Donave Met keneen J« že dottegel trto od Kimnlk Karala do Flllpeil«. HaUt gu In Vlairu in ae naglo »tliI« Nreili, velikemu prlatanlitu bilko Istlva Do nave Kuake xadnje atr«l«, kl ao brs> nlle trto ob Jalomiel In a tem po mogle rumuneklm teiam, d« a« ae umaknile k« Karel, ao prlile v ikripre, Ik kalerih a* jim ne bo mogole IS viti
Ku»ke patrulj« v (iodin TomnsUku v Katpadh. kakor ludi ruakl napadi v Pol na-dttlin i mi bili odbiti V katinjlb dveh dneh mi Mai ken.enove tet« v lo. kalnih «|Hi|iedlh n« Kumunakam ujele ten IOOO Ku.ov ln uplenile mnogo vo-Mi v V »evernCDolirudf i ae aovrainlk neptealano umite proti a«vets M evo> Je nove, utrjen«, por trije Nafca arma. •la napietluje v nliinah Donave
menjanje mil, kl pa bodo govorile o hodolrural! in ne o preteklosti".
Dalje je rekel poalanik, d« bo Nem ti je- odgovorila n« noto Anglije In njenih Mvernikov, raren te lil not« iiimiiu as v ratals vaako nadaljno rak pravljenje V nemikem poeleniitvu nI/ oe lajijo, da bo Nemtija vporslnl« vao diplomati/na eredalva, kl ao JI na rarpttlagt«. da ikpoaluje mirovno kon ferer>co
I'aliogr«d. IV dec Prodiranj« KAJ an OOOiVORILA NtMllMr Ne«t»e» Je lillo na smt krajih uetevlje-
no »di trli Herel v aevernoiklotnl Ru-
na ko prepoved
''lneago. Milwaukee snd Ht.'pohajajo nan^ila zs munieijo »'sni PrefKivfHl veljs le rs dolo- Sr-tne» Hlowsy kompanijs. ki iz "oo Iti ago ki i »rib« j« po drugih deluje munieijo, še vedno otip«
H.*,„šk,h progah	&č. rWsvee Do aedaj« je dnrflm Srediaa Wovtlka ae je
• hieago, Hurlingioii t.d ^uin- • mipii^il« nljrnanj 1KJTI tlela vrev redi aejaih popra vil v etektrttel '.» - Delna prepoved zm (NHitaje Dmge Ivnlke otipoš^ajo delavee, s Ht. Paul šrlerniei.	Iker jiwt jmmsnjkaje nirovin. I stal IS
CENJENIM NAROCNIEOM IN CITATELJEM
oeateaii Ves obrat r tiskanu )e
, ki mi rs »lilieo nsrot-enih
regnl«rno «r Vm-Ii at rti jo di
ne puškr instlo in pl|«Š Imi
X ret rte k ue Im % lllin«o»o veli-ke apreuiMiiIre v temperaturi Vr. lina Imi nefa« ol»l«eno in mogtM-e prične ropet aneliti.
|>indon, '/0 »let V uradnih kro yih trdijo, d« Imi nota Eovsssikov, v kateri ImmIo noknanlll Nemlijl odfcl« nliev njene mirovne ponudbe. «i«lm val« glavne lolke Lloyd (|e#if»>»>it govor«, kl g« Je vteraj g«>«orll v per lamenlu /«ve»nlkl ImmIo rahtevali od Nemrije natantne mirovne »»oje Veliko vproianje pM je, kaj Imi <m1
munijl, Itjer nahajajo mo/ne ulfd-be V okoUiu veal Hetogu, rapadno od Vliuru. mi nail iop«ivi rarprtlll dva vadt ona aovralne kavaleiije t eno baterijo, aovrainlk je oalovll dva topova V gokdnih Karpatih ata dva iMiteljtma Avalro Nemcev aku««l« n«. paali naio pokutje na vlilni Joino «»d lf>,i• I omuntels loti* ««i aiMlertJakl
g overil« Nrmtlje Ali bo Nem/i j«	i* odvrnil napa<l
poalal« drugo nolo, katera Imi ne'elno	^ 1 <»'«bksvrer. k. m- i.aha
M^laaeU r govorom l.tofwt t.e..r»a' ......... »el.knlei Tarnop«! /.lotov, je
Glede tega vpraianj« vU4sj« v Um	I Nsdsljeven j« ne il štreni,
donu »erti/na mnenja Vlek lo tvH.	1 stope« )
PROSVETA
GLASILO 3LOVBM9KE NARODNE PODPORNI JEDNOTE
mmm mM) tm
m I III* ■ THiJiai Msf« Itom CM «•«•> to CmmmM «• mm Jmtrn. 1149 aa »M lato
MaaU* aa vaa, kar Mm »Ul
"PROSVETA" tSST Sa. Lawfcli Ato,
THE ENUGHTCNMENT*
Orgmm ml tka llavtoi«
m"

Sefcaaatottoai UnHH Stoto* (mmv! Ohk jniH uTbaia	rmmri Ofctoaaa aa*
"PROSVETA SSS7 Sa. Lawadala Ara.,
Talafaa Lawadala 4111.
Datum v oklepaju n. pr. (December 31—16) poleg vašega ime. ss in naolova pomeni, ds vsm a %m dnevom poteče naročnina. Po-lovite jo pravočasno, ds ao vam se uitavl liat.
vladajočih nsvihancev moč, d* lahko delajo z narodi, kakor im jim poljubi, da postsjsjo tirani t neomejeno in V-jo, ki teptajo ua rode, ki »e jih prišteva med kol-turne.
In v Združenih državah ne U nič boljše, če nc uvede splošni vojaški dolžnost in pride do voj ue. Komaj bo vojna proglašeni bo ^vedena tudi eenaura. Naša vlada bo i/vršila, kar zahtevajo mutadorpi nazadjaškega utilitarističnega gibanja. Ameriški vojaki bodo lahko umirali za Morgano vo ali Roekefellerjevo tvrdko ali druge induMtrijalne kneze.
Združene drŽave lahko napovedo vojno, pa naj konča a al a v no zuiago ali a porazom za naa, alu-žila 1)0 pa le reakciji, da ae uniči ameriško demokracijo.
Militarizem iu avoboda ata dve uawprotna pojma in ne moreta Ži. veti v enem narodu, Oe ae po naših žilah pretaka hlapčevska kri, srno za militarizem. Ako aino za avohodo, amo proti militarizmu in proti kapitalizmu, njegovemu atrieu, kajti vojna je morilec demokracije in nas peha nazaj še v hujšo mezdno sužnoat.
Merilec demokracije.
Oficijclna Nemčija, zagovornica nemških kapitalističnih interesov, je prišla v javnost z mirovno noto. Kaj je oficijeluo Nemčijo napotilo do tega koraka, ne vemo. Ali zahteva tam ljudska iiuiaa tako glasno mir, da se ofi-eijelna Nemčija tic more več u-stovijati temu opominu? Ali smatrajo nemški kapitalisti, da je sedaj zanje najugodnejši trenotek, ila pride njih ponižna dekla — nemška vlada z mirovno ponudbo, katerega se ue suie zamuditi, da ostanejo interesi nemških kapitalistov dobro zavarovani?
Ne, tega ne vemo! Znano iluiii je le, do obstoji tamkaj eenzuru, odkar je izbruhnila vojua, ki skrbi zato, da svet ue izve, kar nemškim mogotcem ui všeč, da pride v javnost. Vemo tudi, da obetoje ua Angleškem Iii v Nemčiji kapitalistični krogi, ki so za uadclja-vunje vojne do zadnjega moža. To so isti kapitalistični krogi kot jfh imamo v Ameriki In ki zahtevajo In priporočajo, da ae uvede splošna vojažka obveznost. Znano nam je tudi, da obstoji v Angliji ra v i to taka cenzura kot v Nemčiji, odkur no se pričeli ev-ropeki narodi mesariti med seboj v interesu svojih gospodarjev. In če sodimo l.olvd-tteorgev govor za nadcljevanjc vojne z o-ziroiu na to, da ima ljudstvo ua Angleškem ravnotako zamašcua nsin kot v Nemčiji, ue moremo trditi, če je I Joy d-Georgc radi tega /a nadaljevanje vojne, da se odpravi praajaštvo ali da se vbije liberalizem na Angleškem. In mo. gOČe ni viv daleč trenotek, da se vprašajo Angleži, kateri čutijo in mislijo demokrutično, da mogoče njih vlada želi, da se uada-! I ju jr vojna, dokler ift< bo angleška demokracija popolnoma uni 6ena
Tudi v Nemčiji ui le en Inch-, kueeht. ampak ua stotine in tisoče jih jc, ki *ele, da narodi ua svetu žive v bratstvu in prijatelj-»lvu. Ccimira skrbi, ila tr tisoči! ne morejo povedati v svet, kako! čutijo in mislijo
In če bi se javno vprašalo, ali na j Rusija zopet zasede Varšavo in Carigrad ,tedaj lo angleški, fritneoski m italijanski demokrat-je odgovorili r glasnim protestom. To tega javnega vprašanja ne pMde nikdar, še toliko manj pa do odgovora tistih ljudi v te ku vojne, ki stremijo ra tem, da In \si narodi im svetu živeli v svolmdi, da oe l»i človek tlačil člo veka Cenzura skrbi, da oe pride do takih javnih vprašanj in odgo. v nt ov.
(*'r lo v Avstriji vprašali, kako naj sc združijo Jugoslovani, komu naj pripadejo Kurlani iii južna Tirolska hi odgovorili vai, ki o<> eejn, da narod goa|Mnlnjr liad na lodom I'a vendar molče' V Avstriji jc cniZlirs, V oradjo pa stoje vislice kot sv arci e mame njr za liste, k i bočejii kai jim teži %re«
nami na štrajku do
ravno isti dan, ko se j,' končala z našo zmago, se llm mračil um in pognal si j,. k. v glavo, da je bil ukoj lIlr Vai sodimo, da se mu j, vsled skrbi, kako bo preji,,! žino. Bil j,- vedno „,;il -|J1V ,,,
,Xj|-'u "i
XX x0f M- Kot Olu,'njeiio I pušča šest nedoraslih Otrok
lujočo vdovo. Blag ,„„ žalujočim ostalim pa im,jv
I Jt' 1
Kot vidite, smo zmagali na črti, ker smo bili mIožiu. poji amo na našo zmago, ki j«. ,,UJ la vsem, da si tudi mi Slovani pustimo vsega dopaati. |J koin priporočam tem potom,,)] pridno organizirajo, ker «irfl ziraniui nam bo mogoče iZVoje ti še marsikako zmago. Ki Okorn.
r.tfcn.
I' Kanadska torpedovlca "Gailae", o kateri ae poročali, ds as jo isgubila v strašnem viharju, ki jo pa po hudem boju t viharjem srsčno dospela v luko.
Moon Run, Pa., — Tudi tukaj, čeprav smo v skritem kraju, nas je našla tista mrzla severna burja, ki tuli in zavija okoli voglov da je ču-duo. Tako se le bolj peči tiščimo in čitamo naše napredne delavske liste. — Kar se naselbine Moon Roun tiče, je začela precej dobro napredovati v društvenih in političnih ozirih. J. H- Z. klub št. 175 prav dobro napreduje in ua zadnji seji je zopet pristopilo pet novih članov drugo sejo jih bo pa šc več, kakor se sliši. Prav je tako, Ic tako naprej dn gotovo bomo prišli do cilja.
nekaj. Tukajšni mladeniči priredijo 30, decembra t* 1. veliko plesno veselico v korist otl vojne prizadetim sirotam v stari domovini' Da se razumemo, to veselice nc priredi kako društvo, ampak mladeniči sami priredijo to stvor. So j>a večinoma vai člani društva št. 88 S. N. P. J. Vabimo teiu po , torn vse rojake iu rojakinje iz IMoou Run in bližnje okolice, da nas posetijo ua tej veselici. Igrala bo izvrstna godba ua pihala in plesali bodo vsakovrstni šaljivi pari. Sploh bo dovolj različne zu-bave. Vstopnina za možke 50c, dame. 25c. Začetek ob šesti uri zvečer. Torej na veselo svidenje 30. decembru v dvorani društvu sv. Barbure! — Joe Snoj'
_ f
Johnstown, Pa. — V obče je znano, du je propadlu Slovenska jlJga; naivno |m bi hilo misliti, da ligašcv ni več med uanii, po-solino kar ni* našega okraju tiče. To se jc poku/.ulo nu zadnji redni mesečni seji tir. Adrije, št. U S. N I'. J. S klici t"Proč s politiko od društva!" češ du je društvo samo za podporo in nič druzega, sc poč označujejo nekateri člani, du ne poznajo ustave in pravil S N. I*. <1, To jc dokaz, da ruzni Paletiči šc uiso izginili iz jednoti Razloček je le ta, da hočejo dotič-niki nevedoma škodovati napredku naše organizacije. Mnogo jih je šc, ki prisežejo na tešče, da je soding Kristan v službi Avstrije. To so si zapomnili iz listu, ki je hil dolgo časa po krivici "edini", /daj pft jc "največji" delavski dnevnik. Kj, ko hi si zapomnili li-
Lucifer iznašel sam je znanje, on učil je misliti ljudi; no, zato pa zapeljicev stari
v peklu za pokoro zdaj gori . ! ."
Že par let sem gojijo nekteri društveni člani željo, da bi si o-mislili svojo lastno dvorano za vzdrževanje sej. Danes so razmere take pri nas, da vsa napredna društva, kakor tudi soc. klub št. 65, podpirajo najbolj klerikalno slovensko društvo v Ameriki. — Bratje na delo za svojo dvorano. Smelo trdim,.da bo pri tej i|deji tudi klub št. 05 pomagal, kolikor bo v njegovi tnoči. Apeliram^ na vse člunstvo društva Adrija, J kakor tudi na sodruge pri klubu, da razmotrivajo o tej stvari takoj na prvih sejah. Pozdrav zavednemu delavstvu! (Tertjovčev ae Tam tudi tem potem iskreno zahvaljuje za laskav 44poklon", pHplsan na posebnem listku. Op. pogiož-ured) — Heretik.
Biwahik, Minn. — Kar ne tiče dela, ga je tukaj obilo, dobi ga vsak delavec, ki pride od drtlgod samo za nas nektere domačine i-maju še piko od zadnje izgubljene stavke. Seveda krivi nismo mKda je bila etavka izgubljena, au^ak kompanijaki petolizci, kterih se žalibog ne manjka med našim ave-tom. Toda kaj bi so človek jokal po zlitem mleku, ko je prepozno iii nič ne pomaga. Prišel bo pa čas, ko bo marsikateremu žal, da jc bil stavkokaz, tod^ bo prepozno. Treba si jih je samo zapomniti. —
Vreme imamo tu lepo in suho, kljub temu pa mraza ne manjka.
Pred kratkem je nemila smrt iztrgala iz naše virede rojaka Matt Vidasa. Po poklicu je bil saloo-nar in šele 40 let star. Bil je član štirih podpornih društev. Zapu šču žalujočo soprogo in dvoje ne doraslih (rtrok v starosti šest in osem let; nadalje tudi mater,in tri brate. Vsem izrekam na tem meJstu moje iskreno sožalje! — Pogre Im nt je vdeležilo nest društev in sicer N. 11. Z. 0. štev. 368, »v. Janeza Krst. štev. 13, S. M. IUJ. štev 81, S. D. štev. 211, Srce Je-z umov o K Z. hlev. 238 iz McKin-Icy iu poMtaju sv. Barbaro iz Pin-nevillc. Zahvaljujem se obetam
I društvom iz MeKinley iu Pinne villa, ki ho m* prostovoljno vdeleži-la pogreba našega sobrata. — Tu kaj se je zopet pokazalo, koliko raši šc kaj drugega. Potem bi hil j€ Vredn'i to, če rojak spada k ka bivši "edini" in sedaj •'največji" kemu podpornemu društvu. Kljub dnevnik že davno v nirvani. Ko i<* {temu pn je še mnogo zaslepljenih "Proletarec" izšel so pisali gospo- n)£k(|V &irom Amerike, kl pravi dje "Pu čemu nam ls.de ta j,,. ..j „uk|lj |)M m( ^ društvo!' "Troklcta reč?" Za najprinrftiv- Dokler je človek zdrav lahko tako nejso porabo je predrag, za dru- govori, ali če ga zaloti bolezen, go |mi m Nes sir, dotični edini je druga. Mnogokrat se pripeti dnevnik je nekoč tudi |>tsa|:lda človek zjutraj zdrav vrtane "Dandanea je vaak pameten 61o- pred večerom pa je šo v holnišk vek aociallst!" Nekoliko časa po sobi, ali pa celo na amrtni poste I c m je pa /.o j n*t pisal; "Mi nismo Iji. In kdo nc Im brigal aanj v bo-aocialiati!" Bratje, delavci, pre- lezni ali za njegove zemeljske o-mislite stvar malo! Pomislite:atankc, ali žalujočo družino v slu v sa k pameten človek jc socialist, j čaju suirtl, ee dotičnik ni bil pr Ic gospodje pri bivšem edinem društ vu, drugače pa morda je tudi m sedaj največjem sh»v. dnevni- v elabih finančnih razmerah, ka* k n niso, zato, ker nieo . . .! (>l kor na« je večina delavcev t
Rojaki, posnemajte našega po
Pranklin, Kana. — Podpisani
se iskreno zahvaljujem društvu. Sesterska Ljubezen št. 187 8. N. P. J. za njih naklonjenost in pomoč . ('lanice omenjenega društva, so namreč priredile plesno veselico in čisti dobiček naklonile meni revežu. Te dni bom obhajal dvoletnico, žalostno dveletni-co moje bolezni. Bil sem namreč po nesreči obstreljen od nekega pritlikavca. Podvrgel sem se dvakratni operaciji in potem sem hodil od zdravnika do zdravnika iskajoč pomoči, toliko časa, da so se izpraznili vsi kotički po žepih Zdaj sem brez sredstev sam, ka-cor tudi žena* in dva uvala otroka. Lahko bo rojakom in sobra-tom razumeti, kako neizmerno sem hvaležent članicam dr. Sesterska Ljubezen št. 187, ki so se me spomnile v mojem bednem položa ju s takim lepim darilom, de enkrat iakrena hvala, ne bom vas pozabil do groba! — Kari Košir.
hi dal kdo \erati v m* letnike ome njenega dnevnika od časa, kar je i/šc 1 Proletarec, tole hi to najbolj povedati, čudita knjiga na svetu- Ko nas jc zadnjič iihisksl rastopnik "Naj-prodajal je " paternoš-
kojnega sobrata Vidaaa, kl je bli član štirih društev. Ne bodo ga pogrešali samo ineti, vdova, hčer ki in bratje njegovi, ampak žalu jemo as njim 1udi vsi društveni
I enrorn sr Je \ sednoji vojni vcejega • premi nla \r mil'm i*in neg« o tre' kat nn ulicah Nehote mi jc »obratje in pogrešali ga bomo« m žIm \ polil |eno Zs goljufive pri »la nn miael ona Aškerčeve. je .vedno deloval v koriat društev, vlade je aredstvo, • katerim go 'Molek naj drži Slovene« v roki'(Kar ae tiče seje, emo izpuatili, ljuffjo narode, dn umirajo ii m m. božjih |»otih roiiia naj' ker je prepozno. Op ur.) dvomljtvr vrčke	Unšno remljn onj prepušča dru- Končno pozdravljam vse člane
H(dov v i. inškn nl»\ » roosi in	k>oi,	S. N P J. in čitatelje Pr »avete
< elisors 'Ujela majhni skupini1 »sni ikrbi nuj h ra svi ti rej! j	l.oni»T)elak, tapienikar
Wick Haven, Ps. — Ker je moj zadnji dopis povzročil toliko gro ma v nuši naselbini, treba je po jasniti, da je to treskanje in grmenje čisto ueosnovano. Tiste učene glavice ,kterini se aanja, da se je moj zadnji dopis nanašal na brata Tony Pikokarja v Wiok Haven, Pa., naj pazno čitajo tole: Plemeniti Gajžla, ali kakor se včasi imenuje tudi Terbovčev Tone, živi v Cieero, 111. in ne v Wick Haven rPar milj od tam je me steče Lyons, kjer ima saloon in lep senčni vrt rojak in sobrat Martin Potokar. (Pomnite, da ni samo en Potokar na svetu!) Na omenjenem vrtu prirejajo chica-ški Slovenci poleti radi piknike iu veselice iti tudi društvo Slavi ja št. 1 S. N. P. J. priredilo, je bilo menda enkrat julija ali av gusta piknik na Potokarjevem vrtu v Lyons. Na tem pikniku bil je navzoč, kar je menda samo umevno, tudi sobrat Tone Ter bovčev, ki sr včasi imenuje tudi pl. (lajžla in pri tej prilik i so si menda nekaj skočili v lase on in pa nektere članice društva Nada št. 102 S.N.P.J. Kaj hudegu mi slim ni bilo, samo polivali so se z vodo iz Potokarjevegu korita Ker je bil pl. Gajžla sam, torej v manjšini, bil je polit, kot kužek Seveda so se z obleko vred zmo čili tudi neki "pildki", ki jih je imel po žepih in ki ho za piknik neobhodno potrebni. Kajpak nobeden ne verjame, da hi nosil pri sebi kake svete podobice ali ška pulirje, ampak to je bilo Ic poetič no ime za bankovce po petdeset, dvajset in ne vem koliko dolarjev Se Te "plltlke" moral je torej pl. Gajžla sušiti na "fencu" pri Potokarjn v Lyons, lil. in o teh "pildklh" je bil govor v zadnjem dopisu, a kteriin sem gs vabila nsj nc vdeleži veselice 30. decembra in naj poNiišene "plldke" seboj prineae. Nekteri učenjaki pa so zagnali krik in vik. da se to tiče brata Tony Potokarje tu v Wiok Haven in grozili so da raz-bijejo glavo dopisnici, oziroma dopisniku in pl. Gajžli, če pride. (Po mojem mnenju si bo pl. Gajžla gotovo dvakrat premislil, predno ae vabilu odsove in pride v W H., če so res tako hudi ljudje pri vsa! Op. ponn ured.)
Brstu Tony Potokarju tu v Wick Haven gre vas čsst ss trud, ki ga je Imel o priliki zadnje ve-aeliee, ker on je veliko pripomogel, da ai je društvena hlegajna opomogle as R40 00. Tudi goaps Potoksrjeva ee je mnogo trudila
s pripravljanjem gorkega in mrzlega, prigrizka, dasi ni članica društva in ji gre vse priznanje za njen trud. To je bilo potrebno o-meniti, da ne bo sjjet kteri rekel, da se Potokarje po "cajtengah" daje, ker je bilo baje premalo dobička pri zadnji veselile! Čudno je, da nekteri ljudje vsako šc tako nedolžno stvar ali šalo ua slabo obrnejo. V prihodnje naj bi se rajši prej prepričali zakaj se pravzaprav gre in šele potem naj bi govorili. Torej še enkrut, da bo do učene glavice razumele: "pild ki" so se posušili pl. GajŽli na pikniku v Lyons, III., ne pa bratu Touy Potokarju v Wick Haven, Pa.l
Vsem zavednim rojakom priporočam, naj se naročajo in pridno čitaio dobre delavske liste, kot sta Woaveta in Proletarec in pri atopijo k socialističnemu klubu. Težka je pot pri širjenju sociali stičnih idej, a upanje imamo, da bo z vsakim dnem boljše. Tudi nezavedni delavci bodo končno spregledali in se pridružili soc. stranki, v kteri edini je rešitev delavskega problem«.
Končno*.naj Še omenim, da niso apiaali tega, niti prejšnega dopisa niti Frank Hribar, niti Fr. Dernovšek iu srečno novo leto želi vsem. — 41 Ljubljanska kuha-riea".
se
^ Mineral, Kani. — Ena uujvi
iii najhujših nesreč kur jih |)(,i zgodovina Cherokee C,, ,, godila se je, f<ot že por<»ČHUJ sredo oh 12:15 popoldne v j štev. 9 Mayer Coal Co., ftteJ ty. Ob čaau eksplozije luiliajalj je okoli sto rudarjev v oinei nem rovu. Mrtvih je hilo 20 ii njenih 10. Eksplozija je )><M vse počezne hodnike (erosn-ci in pognala ^lazaj ven ve, ii tako da so bili rudarji v temi delku zaprti in izročeni smrti, nimujo tukaj nobenih rešilnih prav, kar je jirva in najvi krivda kompanije, čakati so md li okoli dve uri, da so jirišli z| silnimi pripravami i/. 18 milj daljenega Pittshurga. V tem su nabralo je okoli rova polno žen in otrok, mater iui rodnikov, kateri so vpili, jokiill klicali iz rovu svoje drage. I);i kratko rečeni, prizor je bil tak j ga ne bo noben pozabil, k<l je videl. V tem času je smrt birala v prizadetimi delu rova je žrtve.
Eden rešenih članov S. X. Louis Mandel je pripoveduj "Kmalu popoldne zažvižgalo jJ hodniku, kot hud vihar, liil r«>] to je vwnk skušal uteči. Prva stn prišla srečno veji, drugi je, namreč dva Angleža in Francoz so pii zgrešili pot, naj sto, da bi se obrnili ven, so ravno isto smer, kjer se je jnf tila razstrelila in kjer vsi mrtvi. Ker je bila smrt uhodu gospodar, prijela je \\ te, du je poinnožilu žrtve Diiu je bil tuko gost, da hi nj del luči, ko hi jo imel jmiI -od oči. Ker ]>u nobena luč v kem ni gorela smo liili v temi, ] vedajoč se, du ne bomo nikoli videli dneva. Spoznali kiiio, nam je ven nemogoče priti, olu li aino se torej v notranjost ni Po temi Nino tavali, pri.j«'ina.i"<l za tračnice, tak i kiiio šli naj šest iiun jio številu. Delali sum/j s tem, da amo vrteli svoje |»<« liike, ali pomagalo ni nič Žaj za nas je bil kritičen, vn smo, da je ni rešitve, kljub td ni noben obnpavul. Neki »M Slovenec je še rekel, da edin«] mu je žal ker ima domu še da jih še teli ni poprej |H»rai Prihajalo nam jc zmiraj "M popadali niiio po tleh iu čakah| svoj konec. Na vse zadnji*. I "
Leadvjlle, 0o|o. — Ker so zadnje čase delavcem skoro povsod zboljšale pisce .smo se tudi v Leadville domislili, da bo treba ftekaj Ukreniti, ako se hočemo preživeti pri tej neznosni dragi-nji. Operatorji seveda niso hoteli nič slišati o tem, a prišlo je tako daleč, da so se morali koučno vendar podati. Z dnem 1. dee. bili so prisiljeni zviftnti mezde od $3.30 na $3.50 in tako naprej. Ker se jim je pa zdelo, da je to nekoliko prehud udarec za nje, za naa delavce pa kar tarnala nebesa, so nas pa preaenetili n podaljšanjem delavnika za pol ure. Potem so nas pa še vprašali, če smo zadovoljni stein. Delavci niiio seveda odgovorili da ne, nakar no iiaml^ noben ni več zavedal, je |>r
gospodje rekli, da. kdor ni n tem | rešitev _in na kak način' H<
zadovoljen, gre lahko domov. To smo tudi storili in pustili delo vsi, razen par žalostnih izjem. Za tistih par možakov, ki no ostali na delu ,da se prikupijo o|ieratorjem se nismo menili, ker niiio vedeli, da z njimi si goN|m<lje nc hodo dosti opomogli. Bili smo prc|>ri-
čani, du bomo zmaguli ,prvič, kei .............
celo postave drŽave Colorado do- in še to le toliko daleč, kolik«" ločajo osemurni delavnik in ker šli jtagumni možje brez nam je prišla na pomoč tudi orga- nih ka|i, kljub prepovedi uizacija W. K. of M., dasiravno! mans" Ed. Ryan. Za*lugu. da nismo Uili organizirani. Poslodica, bilo šc več mrtvih, »rrc >S|"V" je bila, de je kompanija že po ma Ignac Grossu in Johnu r dveh dueh odstopila od svoje za- katera sta rešila menda hteve za polurno podaljšanje de-'lastno nevarnostjo. -» Imena"1 lavnika in delavci so ae vrnlii najvih Slovencev no: delo po manjših rudnikih, ki so Mike Oreek, spadal k v najemu ravno iste kouiiianije John Lsvretič, spada (Geo. Grsmsr sud Co.) Nekaj pa |>. J. in S. D. P. Z
n.....oštvo nI a lo je j»red vrati,
tere no vodile v naš hodnik. » ben se jih ni upal odpreti, ravno no imeli na glavi varno* kape. V tem je |>u prišel iz « ven Frank Grolmlšok, izmučen smrti in z lučjo, fte Ic potem je upalo rešilne moštvo z vam« nimi Nvetilkami in kapa'"« ""
s v r
jih je ostalo še na štrajku. ker družba nas nekterih ni hotela na-aaj sprejeti. KoriČno Nino zmagali tudi tukaj in delo je dobil vsak, kdor ae je vrnil, rasen par moi, ki so dela l nemire. Zmaga je bila popolna.
Mialili in upali amo. da bo ta, sieer kratka delavske borhe ostala brea žrtev, s tudi ts je zshte-
Krsnk Jerius, spsdsl k I
J. in dr. sv. Barbare
Rudolf Trelc, spad'd k .« J. in dr. sv. Barbs re. Mstt K«»tt, spsdsl k Pavel Komsc, apsda Bsrbsre.
Chs*. Rott, sin Malt " nobenegs društva
Tony K ruše I, nobenega vi Zadnja dva sta ml
S P k «lr.
vals žrtev iz neiih vrat, ilaai in -------
direktno Bil je to usš smlelavee koli 17 let, drugi JS Josip Hm.dič, doma iz At. Vids ns ds Im p ir.H-.il še kdo Dolenjskem, star kakih 38 let in končam svoje Želoatiu oče šesterik otrok. Vatrsjsl je si
ls..pr'
ri
Kr Ju
ropska vo|m In ve sli iz inozemstvi.
obmevl llbyd george v ega
govora v drugih en. tentnih državah.
P«ri*t 20 dec. — Francoako taso-piaje poj« dune« veliko slavo angleškemu premier ju, ki j« včeraj v svo-jam govoru v parlamentu iavrgel mi-rovno ponudbo Nemčije, časopisje naglasa, da se v njegovem tovoru »r-1 call pravi duh ip volja vseh raven,ih driav.
Petrotrad, 20. dec. — Vladni in ostali politični krogi se telo radujejo nad besedami Lloyd Georta iajavlja-l joči, da je roir ravno tam, kjer je bil poprej, preden je Nemčija prišla t mirovnim predlotom. Rusija je bila prva, ki je oficijelno ravrgla mirovno ponudbo.
Rim, 20. dec. — Govor Lloyda Georta je naredil tukaj velik utis. Časopisje povdarja, da je antloškl premier ubral pravo pot, in baron Sonnino, minister aunanjlh aadev, je dejal v intervjuvu, da ja bila mirovna ponudba Nemčija le naatavljena past, s katero j« hotela zadnja zasejati ne. sloto med entetne zavfezntke, kar »e ji pa ni poarečilo.
kem hlevu. Izpovedal je, dn jr
ntar 22 lot, po poklicu strojnik iu da se pii« Charles Matthew.
Decatur, IU., 20. decembra. —
Sodišče je priznalo atirilejneuiu Whaleuu $18,000 za Izgubo obeh uog Otrok j«« ponesrečil ua llli-noia Ventral ielezuioi. Sturiai mv tožili /.a *l00,0lk> odškodnine.'
New York, 20. decembra. — D.
Arch bold, predsednik ne w je mi j-ske Standard Oil dnillte, je zapustil sto miljonov dolarjev, ki bo-do rnzdeljeui uied njegovo vdovo ill otroci.
Kolik« pa zapusti delavec, ki jc zvest« delal za oiueitjeiio drui-
Ustaaovlieea f. aprila XfiO^ lakerp. IT. luaija 1807 1904	"	v drl. Illinois.
GLAVNI RTANt «««?-S8 BO. LAWNDALE AV*, CHIUAOO, IlXlNOlR.
upravni odbori
Tredsedsiki Jokn Vogriš, boa «H), La Salle, UL I. Podprrdstdaiki J. Bratkovll, H. F,J). 4, box S«, Ulrard, Rasa. II. Todpredsedslk i Jolef KukslJ, 9469 Bwtag ave., Bo. Obieago, III. Taj sik t Jokn Verderbar, 170« Bo. Lawadale Ava, Ckteago, Blagajnik; Astoa J. Terbovee, P. O. Bos 1, Oisero, IIL Zapisalkan Joku Molek, «00« W. list St., Ckleago, UL
MADRORNI ODSBK:
Jeie Ambrešit, ««1 box* Caaeaaburg, Pa. •
Paul Berger, Tal—lat 81., La Balle, Ul.
F. 8. Tauckar, «74 Akaay Ava., Roek Bprisge, Wye.
POROTNI OOSBSt
Autos Hrast, «11—e«tk Ara, New Dulstk, Miaa. Jo&e Rad lla k, «7« box, Bavllkoa, Pa. Rudolf Pleterftek, 4S« bes, BrldgevtUe, Pa.
tmadhzx "pboavbtbi
Jole Zavertaik.
TUOTXI BDBAVmSi
F. J. Kara, N. D., «S0t Bt. Olalr Ava, Ulevelaad, Okla TRS DBNAENB BADBVB QV RTV ARI, kl se tU* gL spravnega odbora la R M. P. I. aaj se poštljajo aa aaalovi
TAJNIŠTVO R N. P. J., MOT—M Ro. Lawalils Ava, Ohlaaga, UL
PBXTOftBB OLRDB ORNBBALMBOA POSLOVANJA as »slUJal« aa tastov:
JOtB AMBROftiO, Bas tal, OnmnAmg, Va.
RAMVB PRBPZBLJTVB VRBBDTB, kl Sla JIH rešUl prva ta Ov|l to •taaca, se pešUJaJo aa aaalovi
ANTON KRAST, «11—«61kAva., New DiMk Maa.
VRI DOPIRI .raaprava članki, aasaaafla t ML aa ••ftetveto" se pošiljale
zavezniški pogoji
London, 20. dec. — Poročevalec Hearatove časnikarske atenture javlja, da Je iavedel is "poučenih krofov" sa aledeče mirovna potoje, ki Jih bodo predlpiili ententni zavezniki Nemčiji: Izprasnjenje Belgije, Srbije, Poljske in vaeh ostalih okupiranih to-ritorijev in povrnitev prisadjane škoda v teh teritorijih; Francija mora dobiti Alzacijo in Loren; Italija dobi avstrijske "iredentne" dežele s Trstom vred; Bosna in Hercegovina tre Srbiji in otrska Transilvaanija Rumunski; Rusija dobi Caritrad in Poljska (ruska, nemška in avatrijaka) postane avtonomna država pod Rusijo.
Princeton, Ind., 90. deoembra -
♦John W. Gudgle, bogat farmar v okraju Gibson, in ujegova Žena sta bilu obsojena nu $20 denarne globe .ker sta grdo ravnala z o-trokoiu, ki stu gu vzela iz zavetišču in gu sprejela zu Mvojega. Šestletni otrok je bil slabo oblečen iu nu ujeni so bila znamenja, ki so pričala, du gu je furniarska dvojieu brutalno pretepala, Otroka so poslali zopet v zavetišče.
UREDNIŠTVO "FRoeVBTB", 8e&7—N Ra Lawadale Ava, OMeega, nilaoia
VRB UPRAVNIŠKB BTVARL aaročnlaa, ogla«, ss peMJaJe aa aadev: r PRAVNI ŠT vo "PEoavBTB", MBT—M Sa Lawadals Ava, Otioago, OL V korespondenci a tajništvom R V. F. J., aredalitvoai to npravntllvom "Prosvete" ae rabite Imen uradnikov, Barve« napišite aadev, ko J« to aava « .. ako šeUto, da bo vsaka stvar hitro ral sns.
Seje glavnega upravnega odbore se vrtijo vsako prvo »rado In IretJi {•trtek v meeocu, Začetek ob eni url popoldne.
SLOVENSKI ZDRAVNIK 838 Pena Av., PUteburgh, Pa.
»HlMUliSMMMaHItlHinilllMimm«...
J.—	Or. S «l»r Ja
Hfe	»lo
H,	venakl adrav-
nik, Iparijallat f \ -» I'itltburtfiiu.
S, \	kl Im« t« lat-
BT	no prek »e v
g	' f\	adravljaniii
P	V N	talnih mulitlk
;	3 ZaalniaUeoia
'	'f krvi Mlrivl •
1 e I s • e v I Um iljtoi ' «•«, kl ea le Is um »I ar. f	ii r • f. Krlich.
l'* iiuatr mm-w^TOlmv aal i« ali ma-1 GLVSlki, knrika pu ta-' lean. v grlu, UpaSania lee, Me««oa v kaatok, nrUlIr In lit U (ll vam be krt. Na «aks]ta, kar U Itulmn %m nalaia.
v »a bulami, kl prihajajo po v«4na«e odtoku sdravlm po oarajlanl matodi. Kakor hitre opoalta, Sa vam pooahuja ma4k« amoSnoat. na tskajta, Umva« pridi ta in Jas vsm Ja Som aopet pavrnll.
Butanja aevi. kl vodi la mahurje o.dra-Wim v kralkrm «aau. Hyireeele ali vodno kilo oadravlm v «0 urah In alear krae op-•racija.
aolaani mehurja, kl povarotlja kola.
Mna v krilu In hrbtu In vtaalh tudi pri »puitanju viHla, oadravim a »otevoatjo.
SauaMliaam. traaoJa. beladloe, otaellna, •rbeSlee, tbrelle Jm *rmf betoe belaeai, kl na« lana Jo valed natlata krvi aadrevim v kratkam «eau In ni potrebno UUtl.
Uradna urai v ponadoljkih. aradah In netkll) od s: »Jutra! d« «. popoldne. v torkih, catrtkth In auhoUh od tti ura aju-traj du S. ura ava«ar. — Ob nadaljeh pe du dvoh papuldna,
a |M>tU> na dalam. — Frldit« oaakno. — Na |M»aaWta Ima In Itovllkel
Zdravim aamo molka oaaba.
kitajska vlada pod obtožbo.
Brazil Ind., 20. deoembra. —
Opekarski iu lončarski delavci, ki stuvkujo o<l juliju, k« olstrŽavuli shod, iih katerem so sklenili, da odklonijo pogodbo družbe iu ua-duljujejo stuvko, dokler ilružbe ne priznajo njih zahtev.
Peking, 20. dec. — Radikalni po-nlanci v kitajskem parlamentu so obtožili ministrskega predsednika Tuan-čijuja, da je potazil ustavo in da postopa kot samodriec v rasnih inozemskih zadevah. Toiitelji bodo zahtevu-li parlamentarno sodiiče, ki ima zašli-sati Tuančijuja in ta kaznovati, kadar bo krivda na jasnem. Pristaši ministrskega predsednika so ortanizirali velik boj proti radikalcem. Kitajski parlament že zboruje od 8. aprila 1915, toda vladna večina je doslej preprečila vsako delo v' zbornici, razen da je odobrila kabinet novega predsednika in glasovala za svoje, precej dobre plače.
ZAHTEVA PO podržavljenju RUDNIKOV na francoskem.
VSAK M«4slis lian sn Slnyensko
Nerodno Pndnorno Jednote se naroln na "Prosvete ,
POZOR, ROJAKU
Naznnjam rojakom, da aeiu odprl trgovino s mešanim blagom iu
{ae priporočam za obilen obiak. — Vsakemu boin hvaležno poatregel po zmerni ceni.
ANTON ZORNIK,
11 KRM INI K, PA
Pariz, 20. dec. — V francoskem parlamentu je predložena zahteva, da h podržavijo vsi rudniki, ki ao v za-irbnih rokah. Predlota se tlaai, da edino vlada ima pravico operirati rudnike in da privatne družbe ne smejo reč dobiti nobenih konceaij za operi-ranje rudnikov. Koncesije, ki so že dovoljene, se morajo preklicati. To ne mora goditi v šestih mesecih od toa, ko je sprejeta predloga. Vlada plača rudniška poslopja in opremo na podlagi inventarja, ki t* oskrbijo za-ktopniki vlade in rudniških družb.
TeM. Menree 4SVI	Phm lian
TII Mllvsubae Ava.
TONY KOTEK
2H4B s. Lawndale Ave., kllao 88. idles
Mlini tolal. Law«dala 4IOS
CHICAGO, ILL.
Piane prodajamo no tovarnilkl cent. Popravljamo, vtlaauJemo Iii stare piane aamenjamo,
M. SCHULZ CO.
Isdelovalotolji najboljše vrsto plan. Imamo tri svoje tovarna
Orass Valley, 0&1., 20. dec. —
Tolovaja, ki sta vlomila v hotel) Pacific, stu p >zahilu, p i kaj sla prišla, ko stu izpraznila dve '.steklenici žganju. Kljub temu stu pa uioralu prespati mačka, Ae preden se je napravil dan, kajti zjutraj ui bilo o njima lie duhu ut» sluha
Register /.a gotovino je hil odprt, a i/, njegu ni manjkalo centu. \a tleh stil stali prazni s-.ck-leuici žganja, ki sta pričali, da sta se gu tolovnja dobro nalezla.
Priporočam
svojo gostilno v obiak vsem Slovencem in Hrvatom v okolici Yonnf«town, 0. Kadar pottijate skoal mesto aH po opravim, se o-glasite pri meni. Imam raanovr stne dobre pijače, sveže pivo brin-jevee, allvovec, viskjr, smotka itd Joicf Olffole, I. 897 Federal St Tonngftown, 0.
NIVKLLK JK PREVZEL PO VELJNlftTVO.
MEHIŠKO-ameriški spor.
Dr. LORENZ,
•peelallst moških bolosaL
Pariz, 19. <lec. — General Georges Nivclle je danes zjutraj prevzel vrhovno poveljniitvo francoskih ururad iih zapadni fronti. Gen. .loffre, desdanji poveljnik, je osebno čestitul Nivel-leju nn imenovanju povelju i fit v« iu Nivclle je odgovoril s čestitko "zmagovalcu v bitki ob reki Mar-ne". Nivclle bo imenoval svoj posebni štab.
Philadelphia, Pa., 20. dec. — Tajnik za notranje zadeve Lane in nje-rovi tovariši na mirovni konferenci
10	včeraj izročili mehiških delegatom šoto, ki je naslovljena na Caranzo. NoU opozarja načelnika mehikanske republike, da je od njeta odvisno, da
11	bo mirovna konferenca dosetla prijateljski sporazum med Mehiko in; Združenimi državami ali ne. Ako zavrže pogodbo, bo on odtovoren za po-sledire. Ameriški deletatje ao izjavili , da se ne umaknejo iz stališča, katerega zavzemajo v pogodbi in ameriška vlsda ne bo še umaknila Per-ihinjcovih čet iz Mehike.
Nato se je konferenca razšla in se uprt Hiiide Ae le po praznikih.
El Paso, Tex., 20. dec. — Tukajšnji »mitje zvezne vlade so včeraj prejeli Izročilo, da »o revolucionarne čete Felix Diaza in Jalope v južni Mehiki »kupirale mesta Pueblo in Ozirabo.
IŠČE SE
dobra ženii, priletna dekle, uli pa vdova tudi čc ima enega otroka v starosti M do 40 let zu stulno službo, dobra plača, .laz sein vdovec iu bi rad dobil dobro služkinjo in gospodinjo. Oglasite sc o-sobno ali pa pismeno nn naslov: John Porit, R. F. D. 2, Box 58'/z, Greensburg, Pa. ( (Dec. 20—21—22.)
Jas sem edini hrvaško govore* čl Ipecialtst moških bolesai v Pittabergha, Pe.
DR. LORENZ. 844 Pena Av. II. nadst, na nllno.
Uradne orei dnevno od t. dopoldne do 8. era svečer. V petkih od 8. do polne do I. popoldne. Nedeljo od 10. dop. de I. popeL
ARCHITECT 118 N, Li Silil St, Chicago,
kije izdelal načrt za gl. urad
8. N. P. J. ae priporoča Slovencem zn izdelovanje stavblnakih načrtov. Tel. Franklin 6601 TEL. NA DOMU AUSTIN H6o<i,l
Sirom Amerike
NEMČIJA zagovarja potopi TEV ameriškega parnika.
Kerlin, 20. dec. — Nemška vlada je k"** odgovorila na zahtevo ameriške Me. da naj pojasni, zakaj je bil potopljen ameriški parnik Columbian. v odifovru pravi Nemčija, da Je bil *rnik Columbian potopljen zato, ker krti! neutralnoat. Submarinka je w»vila parnik in ker ni videla na "j"" nič sumljiveta, tu Je pustila ^J« Komaj se Je pa parnik noko-,iko oddaljil, je začel metati brezžični brzojavke, ki ao opozarjale drut« *n»ike v bližini, da ae naj čovajo 'ubmariitke. V brzojavki Je bilo tudi J«vHeno, kje da se podmornica na-^J* Eno teh depeš je vjela tudi sub-*"r">ka in kapitan je takoj ukazal uiledovatl ameriški parnik in ta !>•• ■•»iti. To »e je tudi sgodilo. Moštva '• ( olumluanu je bild dovoljeno, da M i* umaknilo v rešilnih čolnih na Y»rao meato.
PoMI|Rlel|em denarja!
Vsled eolo ilebe n^tno evoao eeotn|oaM mJafcMB o^UJaM adaj <«ss» e store domovine po bresšliaosn brsnjavn.
Natančno smo poizvedel!, da pridejo toka poOtljetve sa današnje raaaaere hitro. U naslov se računa 8C sen tov aa vsako beeedo. Najboljšo Je, da aa aam pošlje $4 00 sa vsak naalov f ako bo kaj preval ali preeMlo, bomo poslali aaaaj odroma pisali aa primanjkljaj.
Rreašilne pollljatve grade vse v Nemlljo, odtom aa DenaJ, odkoder )tk
odpošljejo na določeni naalov.
Potrdil o izplačila se sdaj ls store domovine ae more dobiti, toda baaba R K. Prt v. Oaeterr. Credit Anatoli ns Dunaja poroda, da sabtevs in dobi od p««te sa vsako Isplalllo tokeavpn Parse's receipt, t j. potrdilo s po/atom aadn/e pošto In lastnoročnim podploom prejemnika ali po«torJe. Vaa to potrdila omenjena banka zbira In hrani tor Jib be poslala som, ko bo poštna svosa sopet vrejeifa.
Opozarjamo, da je mogoče po breašllae« brsojare poslaH le oktogU svoto kot ao spodaj navedono In še naprej do 10.000 kron.
Za toke pošlljatve se naj nam pošilja la poštne Money Order to denar v
totovinl, kajti pri vata ih lekov sa brBojsvae pošlljatve nI mogoče spreJematL
ZA CENE KRONAM CL8JTK V LI« IU "CLA8" NAIN>DA"
To emo p» i morn nI elorili, ker so rene uda) selo višajo, ter ae hsjbrše to I »odo, dokler bodo krotile govortre n mira, kor drupn/e bi n.«ratl reoe skoraj vaaki dan menjavati.
TVRDKA FRANK SARSfR,
«8 Cf llandl 8ltmm4.
*05ti po sest centov v nem či ji t
Wwserts" It Berlina piše, da me-"'l* v Herlinu prodajajo koett po šoet ►finitov eno in ljudje jib tromoma ^bujejo Zlasti ao priljubljene ovčje ksterih se naberejo meaarji v '•'nih klavnicah. Neki dopUnik piše
*	•"»'♦rijenam listu, da ao aa mnogi
tako privadili nemaeni hrani, 44 'pl"h več ne marajo sa meeo ia lf ^•smrznlh postnih dnevov. katere je vlada, ao ri snmi naredili tadne in postne meaeee. to je
*	t>* jHo mean
112 Fullertoa 9(.
JOSEPH PALL, Sieve«sko-Hrvataki »jra^i
Naša Ir pov ton jo «eto-ovt>eM toto
iL
—
mmt
...................................................IIIIIMIIWIIIIIIIIIIIM
I STAROCORSKI:
|Junaki Svobode:)
| POVESTI IN ČETICE IZ balkana %
f Za križ častni io svobodo zlato. §
ulllllllllllllllllllllllllllllilllllllillllllllllllllHIllllllllllllllllirf
<>faSalJ»—atal
11 ol ii ha 11 je vse lo premislil in sprevidel, da ne sme dolgo odlašati s snubitvijo. U ver jen je bil, da jo dobi, saj je ljubljenec mogočnega bega. Vedel jt, da rada vidi Žarka, ali tako neumna ue bo, du bi zavrnila snubca, kskor je on in Ala za človekom, ki ni varen svojega življenja. Pri njem bo varna, pri Žarku nikoli. Ne fto se ji treba bati nasilja in iskati '/avetja po gorah.
Takih misli v glavi, we je napotil Holuban k dedu Sumorudu Povloviču.
Pavlo vie kc je smehljal v zadregi in si gladil brado. Nič mu ni bilo po volji, da se je Holuban zagledal v Kosenko, katero je Že bil obljubil Žarku, mlademu sokolu. Ali spreti se z ljubljencem Osvinbcgovkn ui kazalo.
"Doletela me je visoka čast, da hočeš mojo Kosenko," je govoril starec. "Vendar pa jaz ne ud ločujem f Hud bi videl, da ti ne odreče, ker si odličen mladenič, ali silil je ne born. Ako Se nima nikogar izbranega, se ti menda uda!"
Poklical je Koeenko.
' Ali ded, ti samo porečeš in oua mora ubogat i!"
"V srčnih zadevah, kjer gre za srečo življenja, nimam pravice ukazovati! Vzgojil aem svojo vnukinjo kot svobodno hčer naroda, ne pu kot sužnjo tuje volje."
"Pri meni bo srečna t"
"Verjamem, ako te ljubi!"
Holuban jc obrnil pogled v prihajajočo de-vojko.
"Koncu k s," reče Htarec. "Naš rojak in ljubljenec mogočnega Osvinbega, inutcsurifu* ) pri-/renskega prosi tvoje roke. Ako čuti tvoje srcc zanj, nc branim."
Koscnkii jc zardela, pogledulu po struni Ho-lulmiia in reklu trdo:
"Kuko morete tuko govorili, ded moj?! Moj je Žarko iu nikdo drugi! Tega gospodu poznam uarno kot služabniku našega gospodarju, mutesarifa pri$ronakegtt, ne vem pu. uli še njegovo srce pozna svojo kri iu vero mladih nog. Tudi ni svoboden, unipak suženj. Žurko pu je svoboden junak!"
Starec je pokimul z gluvo. Vedel je, da bo tako odgovorila.
"Slišul si, kuj je dejala! Ne moreni pomagati prijatelj!"
Holiibun si je grizel ustnice, tako ga jc po-grel tn odločen odgovor. Moledoval je, dokazovul ji srečo in mir, ki ga bo imclii pri njem, dočiiu se ji jc lu bati najhujšega.
Koseuka pu mu jc odgovorile:
"Kako nuj bom srečna in mirna v bližini naših llačitoljev, ko vidim, da moj narod leži krvav uu tleli, teptan iu zuuičevunf Ali bi me ne bilo «rum, du bi gu teptala Ac ženska in gledulu iz zs-vetjn uu njega trpljenje in solze T Nikdar! Tu o-Hlunom iu se žrtvujem zanj! /godi se volja nebes!"
Obrnila mu je hrbet in odšla.
" Prevzet niča, ne radu mc boš imelu," jc siknil lloliihun srdito. "Videti hočem, kdo je tlu-čitelj, kdo suženj in kdo svoboden junak!"
Puvlovičs je grabila jezu, ii premagal se je. Vedel jc, ds nc bo nič dobrega iz lega in hotel je ublažiti, kolikor Iti nc dalo. Holuban pa se je ji i obnašati tuko surovo, da jc starcu pošla po* l rpcžl jivost.
" Mladič, spomni >e, da »dojiš pred starcem, ki jc prestal več, kukor ti! Koscnkii ti je povcdaln povsem pru\ ' - Takim ljudem bi nuj dujul svoj zakludf! Ila, poišči si žene tam, kjer služiš!"
Ilolubuii jc od gneva pograbil jatagiin, Pu starce jeiirno skočil \ strun in ostrina je presedala \zduh. Nato ga jc pograbil, mu strgal juta-guu iz rok iu ga zagnal skozi okno.
"Najbolje bi bilo, da t« pobijem. Vendar idi, odpadnik, pij bratsko kri, dokler te ne dojde plačilo!''
Holuban se jc zhal železnih pesti sturčevih, /alo <te ga ni upal več lotiti.
S posiljenim nasmeškom, znakom onemogle
je/r, j,- udliiijal begov ljubljenec, kujoč osvcto. • • •
^ •
Mirtcsarif pri/.ienski beg Osviu je baš razmišljal. kako lu dobil v svojo pesi Slavišo. Hil je dokaj slavohle|HMi in je vedel, da ga sultan go. tovo poviša, če bi ne nataknila glava Slaviše na kolee ter postavila pred v nit i mesta Tet ova nli I'i'i/.reiia Toda, Kako gs dobiti v roke?
i',m tem razmišljanju mu pride nekdo ua •-moč To p- lol nc K i človek, doma ir. Carčs, ki je neko«' skupno s Slavijo bojeval proti Turkom Vi-airča pa je lurteJu, da sta se /ugledula olia v i.lo deklico, lepo Nevenko. Ker pa je ona niš« «*» tula junaškega Slavišo nego pritlikavega till sn, je slednji /ačel mrriti tovariša. Sbmša, Ki je
10	iii/nal, i/a j r zaprosil, oa j se im- hmluje /a-i idi ženske, ua j tu- razdira prijatelju! vs, i<m|ji rn
tonj' IiIiho )•< nekoč nagloms uginil m kratko pred poroko Nevenke s Slavišo no nevesto ugra-toll loll.t \i lolo dvoma, dn Ji' lolo lo (ilišlllo drlo, ki tudi po tem dogodku ni nehal aovražiti "sla \ isa
I-»kn I je prilike, .la Im v ji ugonobil in sedaj •m- |i- (ion ud il v nluibo 11«* k«|n 1111 m lastnim sovrni
11	i k • on Vrdel i«- dobi o .d skrivališče vsIam'v, ve del. d a »« pllde v otUvu knla"ludi lahko po neki diugi poti ki jr \<m|iIh >t.I druge tirani <e/ jo-rev ir llils je tako >kii1n .|„ m- vsi vstn^i *s|„. v i4r o i sn muli /.» oj" lu lo hihko nepričakovano 1 «|Mldll Slav IMl lil votu*., i i ur /a jeli
l»(«Ni jt od s|H»rrt oo*. I i,l ««iii ui Si n
teklo že nekaj let, ui pozabil Glišo sovraštva ter je zasledoval vojvodo vstašev vedno, ln skrit ao-vrsg je hujši od tisoč odkritih.
Sedaj, ko si je Osvinbeg želel glsve Sls više. se je približal izdajica, ds se mu ponudi v službo
Osvinbeg gs je sprejel.
4' Si gjaur* ), sli častiš koran ?
"Rojen sem kristjan, ampak vaš prorok mi je ljubši i"
"Kako ae zovešf"
"Glišo."
Osvinbeg ga ostro pogleda in molči.
"Ti torej veš, kako bi zajeli ničvredpo svojat?"
"Vem, mogočni beg! in če hočeš, te popeljem v tisto gnezdo tsko skrivno, da ne zleti noben jast reb."
"Ali ti je verjeti, gjuur? Vam ni veliko verovati!"
"Kakor hočeš, effendi**), odvrne drzno Glišo. "Zakaj bi hodil sem, če bi lagal!?"
"Čt> je resnica, kar praviš, služiš Alahu iu on ti brez dvojbe podeli, da boš gledal velikega pionirka. Pa tudi jaz te ne pozabim! .... Na, tu imaš za sedaj!"
Glišo spravi ponujeno inošujo.
"(''akaj mojih ukazov!"
Glišo se je priklonil in šel.
Osvinbeg da poklicati Holubana. Al o je bil vesel in si svest, da se mu izpolni to, kar želi, je rud govoril ž njim iu mu razodevul načrte.
Ilolubun sc zavzame.
"Na Slavišo hočeš, effendi?— Di uam osino-d i glave, ali pu nas natakne na kolee?"
"Brez dvojbe, uko bi šli kakor slepe miši. Ali oil je v nadih rokah! Dobil sein človeka ki vo skrito pol do gnezda!"
Iloluhunu šine misel v glavo. Ksj, ki bi se seduj polastil Koseuke?
"Kffendi tvoj hlapec ti čestita iu te nekaj preti."
"Govori, poslušam te!"
"Daj mi nekaj ljudi!"
"Čemu je*>potrebuješ?" poizveduje rodove duo beg.
Iloluburitt jc uu tihein jezilo to vprašanje. Ker gu je Osvinbeg gledal radovedno, reče z nasmeškom :
"Imam huriako, pu mi jo hoče požreti volk. Du bi gu mati ue bilu rodilu."
"In ti bi jo rod odnesel!? — Je I i lepo?" lili beg in oči He mu zaiskre.
"Zu tvojega psu, effendi, je lepa! Za te pu ui velike vrednosti. Ti si poiščeš lejiših."
"No, no," zamomlja Osvinbeg. Ugajalo mu je to govorjenje. "Pn vzemi, kolikor jih cuImš /a svojo sovo."
"No "sove" ui t rebu cele tolpe! Lu par mož, du lažje pobegnem, če bi me zasledovali vstaji "
"Pazi, da se ti ne zgodi, kakor Ozrinbegu," sc je nasmehnil beg.
Holuban je odšel še tioto popoldne, du uj^n-bi s silo in s silo pripravi sire dekliško k ljubezni . . .
VI.
po-
ču-
Prešič jt prešič.
' Spisal E. P. Butler.
Prevel f. Nagajaa.
* .
(Nadaljevanje.)
"Naj ima kot darilo", je navijal sam pri sebi. "Jaz se dim! Darila niao več v navadi. Pri svetem Patrickn, ti prešiči so pri dobrem zdravju, kolikor jaz vnn, čeprav uisein bil nikdar živino-zdravniški saržent za prešiče. Pa še eno stvar vem, da pri taki velikosti imajo gloriuzni apetit. Zgrizli so že medeno klirčavuico pri dverih. In rodovitni? Ob, če bi bili naši prešiči tako rodovitni, bi nc bilo revščine v Irski."
Flannery se obrne in gre v ozadje urada, da pogleda prešičke, kajti hotel je, da bo njegov ra-port "up to date"
Prešički so bili prenešeni v več-ji, suh zaboj.
"Kden, — dva, — tri, — štiri,
—	pet, — šest, — sedem, — osem
—	!" je seštel. Sedem lisastih in eden popolnoma bel. Vsi zdravi, močni in jedo kot povodni sloni."
Obrnil se je k mizi in pričel pisati :
"Mr. Morgan, glava tarifnega oddelku. Nikukor se ne morem strinjati z Vami glede ugoditve prejemnikovih pogojev- Pravim, da prešič je prešič. In zato se moram ravnati po naših pravilih, katere Vi tako dobro poznate, kakor jiih jaz dobro poznam i izvršujem. Prešički so v zelo dobrem zdravju in želim, da bi bili tudi Vi tako.
P. H.:—Sedaj je družina norost-la na osem glav. Vsi so izvanred-iro dobri jedci- Do zdaj sem plačal dva dolarja za zelje, katero jako ljubijo. Sicer bom pa izkfize stroškov redoma pošiljal Vam. dokler se zadeva ne j*eši."
Morgan, glava tarifnega oddelka je prusnil v smeh, ko jc čital pismo. Prečital gu je šc enkrat in pootol resen.
"Vsekakor de otvar misliti," omeni predsednik, "izgledajo bolj podobni kuncem kot preši-, čem. Rekel bi, da oo ravuo v are-di med prešiči in kuuci. Vprašanje je: Ali no nastali morski prešički iz dpmače prešič je družine potom kmspja n kunci ali obratno? yV Nekako r moram vprašati profeNorja Gordon«. On je strokovnjak v takih stvareh. Pustite pisuut meni."
Predseduik je položil piaiua ua svojo pisalno inizo in pisal profesorju Gordonu. Profesor Gordon jo prav tedaj zbiral zoologične drobnarije v južni Ameriki. Pismo je poslala za njim ujegova žena- Ker je pa profesor bil v nekih visokih gorah, kamor še ni stopila noga belokožca, je čakalo pismo več mesecev na zadnji pošti.
Predsednik je že pceabil na morske prešičke, Morgan tudi in mr. Morehouse istotuko; toda Flunnery ui pozabil. Polovico svojega časa je porabil za -opravljanje svojih dolžnosti kot \zastopnik ekspresue družbe, drugo polovico se je pa zamudil pri prešibkih.
Mnogo preje kot je dobil profesoR Gordon predsednikovo pismo, je prejel Morgan pismo od Planneryja: »
4>V zadevi onih morskih prašičkov", je pisal, "Kaj naj storim? Familija zelo raste! Nobenih plemenskih samomorov ui! Sedaj jih je dvaiutrideset. Hočete, da se
M* 10 ton bombaž, KM b»kro ali drugega blag,
vlada bo zanje kupila bi** bodo tovarnarji potrebo^" vine iz inoaeutttva, kuril i
do akozi vlado. Po vojni l *	kupe,.	tUl
inozemstvu, ki ga No®«^
To je povedal Gerard o V 11 prav lahko se dogodi, ds tudi druge evropske države le zgledu Nemčije in kupoval enote vse potrebščine na in« Nkem trgu. Temu sledi da k« renca med kupci izgi,,,. rilfJ ko ima država kot enote., kUi vedno ugodnost, če ima blai visoko ceno v Združenih dr da ga lahko kupi v južni « ki, AvNtruliji ali kje drug.Jj
Ameriški kapitalisti 1 nevarnost, ki prihaja in ^ saiiie/.niki oglašajo, da mora" med vlado in "biznhwuT' d.! družnega nastopa, da nc lahke puje iu prodaja v veliki ,H,l0 Na videzno je to pojočauj* ka lizma z osredotočenjem kapi] v resnici je pa žebelj v rakev| pitalizma.
Kako si je hotel diž zavarovati življenje.
Agent: "Kako vam jf ime bo ta ekspresni urad izpreuienil vjNeradič: — "Don Palinio incnažerijo? Odgovorite takoj. A-!nian Pekete Neradič." li jiii naj prodam?"	A.: "Kje stanujete?"
Morgan mu je takoj odjHwIul N.: "V Zagrebu. Po zii„j depešo: "Zastopnik, Westcote. krat menjam stanovanje.. Nc sinete prodati preftidkov!" času stauujeui v ubožnioi. m 'Zatem mu je odposlal pismo o-i*°Pet v poboljševaljnici, 44 posorjajoč gu iih fakt, da prešiči pa tudi v temnici. Po |etj bi niso lastnina, družbe, ampak mora v božji naravi, najraje v Tuiil ista skrbeti zalije, dokler hc zude- cu ta m kjer se zavije na So va nc poravna. Opozoril jc tudi, cesto. Tam motrim mošicj du skrbi najbolj kot more za nje. ženski svet. ter bilježim črtici Flttiinery s pismom v roki je šel doživljaje pojedinih oseb, k k prešičkoin in jih ogledoval. — >o zelo zanimivi." Klefku, oziroma zaboj je postal A.: "Vaš poklic, značaj ii je dejal, "Flan-j premejbcii. Videl je, da bo treba hcIT"
N
. "By George!"
nery ima prav; prešič je prešič. naložiti ob dvajset čevljev viso-•Moram se zavzeti zu to stvar. — fc«,,,, ozadju izabojev do stropa, Medtem Miss Kune, spišite slede- drugače ne bo iuicl prostora niti če pismo:	toliko, da bi se obrnil.-
"Zastopniku v Westcote, N. J.:I Delal je z mrzličavo intenziv-Zsdeva:—Morski prešički- Zap. nostjo v svojem uradu, ker pre-fitev. A G754. Točka v pravilih 83.|ši6ki so mu vzeli čimdalje več ča-Tozsdevno navodilo se glasi: K- sa.
vent tlel ne stroške, ki nastanejo. Nekaj mesecev pozneje je porodi poslanega blaga, ima plačati1 mIoiI Morgauu veliko polo papirja,
A v t im • prt-
) uilltrsHrif guvrnirf,
V liudokib pluninab, v onem nedostopnem zavetišču begunov in trdnjavi vKtašev, je mislil G';-šo pogasiti svoje maščevalne strasti v krvi nesrečnikov, ki že itak niso imeli drugega, ko uebo nad seboj iu golo življenje.
Selce so vusku, oddaljena kake štiri ure od mestu Tetovo. Tu bi moral čakati Holuban Osvinbega. Hegli se ni mudilo in odrinil je šele drug* du.ii zvečer, potem ko je bil odšel Ho.tihuu. Sicer je čez Rečico in Suleš bliže v Kudoke planine, vendar jc Osvinbeg napravil ta ovinek, du sc hitreje snidc s Holiibanom. Radoveden je bil, kakšno buiisko jc našel njegov služubnik. Ako je lepit, uiu jc ue da. Hlupcciii sc ne spodobi imeti lepših žen, nego jih ima gospodar . . .
Pri vsem 1em pa se gu je poluščnl čuden t.e-mir. Prml očmi mu je silila ^gmlba Ozrinbegs, ki je bival prej v Prizmiu; le »m se je preselil v Tetovo, ker mu je tli bolj ugujslo. Ali je slutil kuj zlcira uli je trepetal pri miali ua groznega Slavišo? — Nikdo šc ni ugual tega človeka! Vse jc stri, ali pa izginil sredi čet, da nikdo ni vedel, kako in kam. Mnogi so celo menili, da ie neranljiv. — Kaj, ko bi bil tu pohmt zadnji /a bega* .. . Ta misel ga je vznemirjala.
Hližali so se Selcem. Zamudili so sc bili |»<d dneva. "Holuban bo že nestrpni,' 'si je inislfl beg . . .
Tu pribiti uckdo od prednje .straže, preplašen iu znojen.
"Alah, kaj jc!" ga sprejme beg z uaiuišei i-uti obrvmi.
"Vse je mrtvo, effendi," de vojuik.
"Kdo?"
"Ljudje«, kateri so šli s lloluhain ui! Vsi leže stegujeni po tleli iu nekatera truplu jc že načela zverjod."
"lu Holuban, kje je on?"
"Na kolen' Vratu in jastrebi o ga /e d»»do-lua raakljuvali "
(Isviubeg jt- pogledal krva' i krog sebe. |'o-doba Ozriitbega mil je stopila pred oči. — — —
"Kdo je »ti»i il to?"
I los|»« l je ua oni usodni kraj. Ka/.širjal se je nepi ijeteii duh po strjeni krvi io po truplih tSroz-iio rasmewarjem so bili njegovi udje t'eli kupi so ležali na tleh, tu r. rashitimi glavami, tam tru-t»la brer glav Jastrebi so h> bdi nekaterim odprli trebuhe, \nlkovi m druga zverjcu j»* imela tu svti-je gostije Videlo se je rarloč.i« robov je zverine, iin|m»I ogrirrua trupla, tam *emt» št- nekaj konti. Na skali pa je stal kolee s Iloblbiuiom <'rn je bil v obraru iu »psčen, »ro na rokah se mu /i« jedle globoko v me«o Kolee -oni j" pi rril sko-do ftolov ire te less € W1 i in itn-Tt so mu intrgsli že jastieln i»i v rs lil
(l>alje prihodnjič.) s*
*	»ifiaor, psuvks 'a kristjane in pomeni jwa.
•	i t ffeo«|i javnost, velemnžiMtal,
oni, na katerega je blago poslano etc., etc., V tem slučaju je dolžan plačati prejemnik' hrano za pre-slf'ke- Idite k njemu iu rztirjajte."
Flsuncry je prejel pisino drugo i jutro, in ko ga je čital, se je nasmehnil.
"Idite in iztirjajte", je ponovil. "Kako govorijo ti uradniki! Iztirjuti dva dolarja in petindvajset centov od mr. Morehouse, — hm! Kh, ko bi gospodje uradniki (Kizuali mr. Morehouseja . . .! Da, da! Mr- Morehouse, dva in en četrt, prosim! Seveda, moj dragi prijatelj Flunnery z veseljem!"
Flannery je sedel na ekspresni voz in se odpeljal k Morehouaeju.
"Aha!" je vskliknil mr. Morehouse, ko ga je zagledal. "Prišli ste na vse zodujc, kaj ne? O, jaiz sem vedel, da pridete! Nosite zaboj notri."
"Nimam zaboja", je dejal Flanncrv mrzlo. "Imam pu tu račun za Vas, mr. Morehouse, zh dva dolarja in iwtindvajset centov, namreč za zelje, katero so pojedli vafti prešiči- Hočete plačati?"
"Plačati--? Zelje? In vi
menite, da oiiu dva mala morska prešička--"
"Osem!" je popravil Flannery. Papa in mama in šest otrok. — Osem!"
Za odgovor je mr. Morehouse zaloputnil vrata Flanncryju pred nosom. Flanncrv je gledal bedasto v vrata
"Moram javiti, ds prejemnik
preko katere je bila naslikana številka "160."
Morgan je z obratno pošto vprašal, kaj pomeni ta številka.
Flannery je odgovoril:
"Pomeni, du je sedaj tu že 160 teli prokletih presičkov. Za boga, dovolite vendar, da jih nekaj prodam. Hočete morda da znorim, kali?"
"'Prešičkov ue smete prodati", je hrzojuvil Morgan.
Neilolgo za tem je predseduik ekspreane družbe prejel pismo od profesorja Gordonu.
Bilo je dolgo in učeno pismo, toda jedro istega jc bilo v razlagi, da morski prešički so iz rodu "lavia a poroča", medtem ko so navadni prešiči "genus Sua" iz familije "Siudoe". Omenil je še, da no prvi zelo plodoviti in du se hitro rszinožujejo.
"Torej niso prešiči", je dejal predsednik proti Morguuu. Določena cena je potem petimivajNet centov."
(Konec jutri.)
Držsvs kot trgovsks esots v ioozesistvB.
Svobodui, zagrelmkiM mestni, nu vseh sejmih ua\ južno-spreliojovulni strgae iu uretač, brc/ značaja in izven be."
A.: "Kje ste se narodih
N.: "Od mojega rojstva danes sem zvedel samo toliko je bila moja mati "iiiarkHd rictt" v vojni z Italijani ter m tam nekje rodila."
A.: "line in značaj vuArga ta?"
N.: "Mi je uezuau in brer. čaju. Kakor jc moja mati gov la, mora biti Italijan. Vedo«' du je v vojni vojakov i/, razlit narodov, zato materina trditei povsem trdna, s tega staliiča si nadel razna imena in iiih| sein s katerim zadel ime moj očeta."
A.: "Ste li samec, ožeojen vdovec?"
N.: "Oženjen, ali za oliitelj izdain niti beliča.'
A.: "Ste li hili kedaj v inoi stvu?"
N.: "Hil sem tri letu v grad kaznilnici iz vzroka, ker sva mojim najboljšim prijateljem bičem stcpla in sem mu zndal male smrtne udarce po glivi, tere je pa trdoglavec vendar bolel! Za vsak udarce leto «1» Gradiški. Zelo poceni!'
A.: "Ste li kedaj bolehali predagri, pluoiii ali kaki ilr bolezni? Ste bili morda kedaj mobolm*"
N-: "Nikdor! Rosven. ds bil trikrat v Stenjevcii rudi si ga "delirinma tremeiisa
A.: "Ime in stun vaseg« nika?"
N.: "Ga ne potrebujem' krat Nem iia|>rosil nekega dok ja neodkritih znanosti, ds twin obrani od razne plazeče.
Frank Muuscy je priredil obed na čavit poslaniku Gerardu. Na o-bed niso bili povabljeni delavci, mali obrtniki in kapitalisti, ki i-majo le par miljončkov. Pri obe-
__________________________..... ft Si P?r <WP»®~toir in Hi-; iTtj5e"Sl" leteče golazni.''
uoče plačati za ono zelje", je de-	tvorili kapitu-; A . %l mnri]n fr Mvsro
m industrije in-finančni kralji. živ|jrnj^ ]tr\ kakem dnigrm
Ne bomo opisovali obeda, ker .1vn*" ne Nsmoposebi razume, da ob taki ^ , ,,prj	^^ »f ie i
priliki ne pride na mizo nezabe- mp . VMko (Mjbilu redi Ijen sok in »elnica, v kateri zelje mMnjk|jjvjh. nezad«>stnib i plava kot v ribniku, temveč pride-' jo na mizo jedi, ki potolažijo tudi najbolj razvajen kapitaliirtični že lodee.
jal in odšel domov.
Mr. Morgan, glava tarifnega oddelka se je posvetoval n predsednikom družbe glede morskih prešičkov, ee so namreč prešički ali ne- Predsednik je hotel, da sej stvar dožene na jasno.
"Kakšna je doh>čenu eena r.a J male živali in zs prešiče?" se je vprašal.	Pri tem se je govorilo in nekaj
"Prešiči lride«»et centov in m« posebno važnega in zanimivega jc le živali petindvajset", je dejal' P,,vrdal Gerard, ameriški poslanik Morgan	m Nemčijo Dejal je: Nemčije bo
"Torej morski prešički so pre- pe vajni kupovala kot enota, šički."	Kej to pomenit
"Ds," je potrdil Morgan," jar. Trgovska posredovalnica fagen tndi taka mislim Stvar, ki pride turo), ki jo Im imenovala nemška nied dve določeni ceni, je narav.) vlada, bo kupovalo v inozemstvu no, ds sr vaa me vedno višjo Toda vae potrebno blato ra nemško momki prešički mi prešiti- Ali ao1 ljudstvo.
i vol o
it'
aov.
A.! "Za koliko zavarovati?"
N : "Zo dva ti*o<" goklinsrjf
A.: "Na kak način?'
N.t "Ds se mi vsako leto i/|< ča ometi njena avoto P" ',»kr", konca življenja."
A Ker ste mi n« nja točno mlgovorob iU vas ne sprejmem.''
N : -No se mi jc >-	"
vo nimate toliko ,b „arj« te k vragu d •» " nieo
monla kiMiei *'
, rniu ii -------|
. ki ni vredna pc*«"*1
N. pr. ee nemški trgovci potre- bal"