Politiški pregled. * Nova stranka na Hrvaškcm. V Zagrebu se je vršil ustanovni shod krščansko-soeialne stranke. Shod je določil pro- gram, ki je v politiškem oziru enak programu stranke prava iz leta 1894. V socialnem pogledu bo stranka razpravljala vsa soeialDa vprašanja na krščanski podlagi. * HrTaški protestantje. Ogrski prottstantje so te dni zborovali v Budimpešti, kjer je bilo prečitano pisrao cerkvenih občin iz Hrvaške, v katerem se opozarja na posebni državnopravni položaj Hrvaške, na posebne zakone in prilike. V pismu se zahttva, da skupščina v svojih sklepih, zlasti kar se tiče pohajanja ogrskih bogoslovnih semenišč, ne obvezuje Hrvaške. Pismu so bile priložene nekatere odredbe hrvaškega bana. Na predlog barona Pronaya je skupščina sklenila, da raztegne svoje sklepe tudi na Hrvaško brez ozira na posebni položaj ter je pozvala cerkve, da to izvedejo. List nMagyar Szo" dostavlja, da je ta sklep državnopravna in politična nemožnost, ksr se protivi nagodbi. Največ škode da bo trpelo protestantstvo samo, ker bo ban s svojimi protiodredbami lahko mnogo škodoval. * SreŽna DaJmacija! Z Dunaja javljajo, da namerava vojno ministrstvo v prihodnjem letu zvišati vojaško posadko v Dalmaciji. Dalmacija dobi tudi dve gorski bateriji. — A koliko šol?! Cemu? Saj je narod vajen stradanja! * Črna gora. Dne 8. t. m. so otvorili v Cetinju črnogorsko skupščino. Knez Nikolaj je naglašal, da je vedno želel kot demokraški knez, da da svojemu narodu ustavo, ki naj zagotovi svobodo državljanom. Bolj kot kdaj so trdne prijateljske razmere med ruskim in črnogorskim ljudstvom. Obisk prestolonaslednika Danila v Dalmaciji ob zadnjih manevrih dokazuje, da so razmere z Avstro-Ogrsko prijateljske. Zveze z balkanskimi državami so prijateljske in trajne. Knez obeta, da bo vedno čuval koristi svojega naroda. * Srbija. Vlada je sklenila pogodbo zaradi topov in streliva s tvrdko Schneider v Creuzotu na Francoskem. Novo posojilo bo sklenjeno v Parizu. Pogajanja med vlado in med bančno grupo, ki ji načeluje otomanska banka, bodo kmalu dovršena. Določeno bo, da bo od tega posojila, ki ga dobi po 41/, %, srbska vlada potrosila 30 milijonov na Francoskem. Toliko bodo stali novi topovi. Oarinski spor z Avstro-Ogrsko bo težko poravnan. Slabe poslediee te carinske vojne pa ne čutijo samo srbski poljedelci in trgovci, ampak tudi avstrijski industrijalci in še posebno avstrijski konsumenti. O tem piše rPrager Tagblatt": BMeso je drago in vlada, ki pošteno misli, mora storiti vse, da se znižajo eene mesnih živil. Kdo pač pravzaprav plačuje troške srbske carinske vojne? Naša industrija bo za vedno oškodovana, tako tudi naša trgovina in naši konsumenti. In komu na ljubo vse to? Na ljubo doraačim volom. Ko bi vsaj bil resničen izgovor, da gre tu za čast države ..." Srbsko trgovsko društvo v Belgradu je poslalo na ministra Paču pismo, v katerem poudarja škodo, ki jo trpe trgovci zaradi neurejenih trgovskih odnošajev. Trgovci prosijo vlado, da sklene čimprej trgovske pogodbe ter da takoj zniža na minimum tarifne pristojbine za uvoz. * Ločitev eerkre od držare na Francoskem. Kakor poročajo iz Pariza, se je med ministrskim predsednikom Clemeneeauem, ministrom za bogočastje Briandom in radikalnimi skupinami večine vršilo posvetovanje zaradi izvedbe zakona o ločitvi eerkve od države. Nekateri voditelji skupine so zahtevali, naj se že dne 11. decembra t. 1. izroči cerkveno imetje občinam in dobrodelnim zavodom. Minister za bogočastje Briand je izjavil, da le onim bogočastnim udružitvam, ki se do 11. decembra konstituirajo, ter o tem obvestijo vlado, izroče brez posredovanja vlade cerkve in cerkveno imetje. Po 11. decembru 1906 ne bo več obstojala ta zakonita privilegirana situacija, in one bogočastne udružitve, ki se bodo konstituirale po 11. deeembru 1906, se bodo morale obrniti na ministrstvo, da se jim izroče cerkve in cerkveno imetje. Ministrstvo bo imelo določati, se ima li to imetje izročiti tem novim bogočastnim udružitvam ali pa občinam.