Inserati so sprejemajo in velja triatopna vrsta: 8 kr,, čo so tiska lkrat, 19 9 » » » d ~ » •i O „ ,, ,, «1 t) Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so ne Brej o maj o. ■Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija na Dunajski cosii št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen lisi z 3 slo v os s ^ i narod. »'o pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . . ,, 50 „ V administraciji velja: Za celo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za čotrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljali velja 00 kr. več na loto. Vredništvo jo Plorijauske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, čotrtok in soboto. Ravnopravnost slovenščine pri sodnijah. „Slovensko uradovanje je dovoljeno I" razlegal se jo veseli krik po slovenskih časnikih, ko je minister Prožak razposlal znano okrož-n'co do sodnij, branečo pravice slovenščine. Vii smo bili tako lahkoverni, da »mo zaupali veljavi ministrovih besedi. Toda g. m uister je daleč tam na Dunaji, bližej nam je j>a g. predsednik graške nadsodnije. N euiu se cela stvar vsn drugačna vidi, on ostane pri svojem nazoru, da slovenščina ni in ne sme biti uradni jezik. V takem smislu je poslal odlok na ptujsko sodnijo, ter sodnika pokaral, da je sprejel slovensko ulogo. Ubogi soduiki po Slovenskem zdaj ne bodo vedeli, česa bi se držali, ali odloka ministrovega, ali pa predsednika nadsodnijskega. „Slov. Narod", ki je pisal o tej zadevi, zapal je konfiskaciji. Mi nečemo kritizirati nobenega odloka, to pa smemo pač povedati, da nam ne gre v glavo, čemu obstoji ustava, če nema nobene veljave. To je vendar jasno, da §. 19. govori za ravnopravnost vseh jezikov, ko pravi, da se smejo in morajo pri uradih rabiti vsi v deželi navadni jez ici (landetiibliche sprachen). Ta paragraf ue piše „landesiibliche ger chtssprachen", ampak samo „spr8chen". Če bi toraj prav res bilo, kar naši nasprotniki trri<5 (mi pa zanikamo), da je bila nemščina pri nas od nekdaj edini (?) uradni jezik, moramo povdarjati, da je to ob veljavo prišlo, ko se je razglasil« uitava in je v veljavo sto pil §. 19. Po naših mislih tedaj se uitava zanika, ako se povdarja prejšno stališče. To pa nikakor ne more obveljati. Ne dvomimo, da bodo naši poslanci vlado o tej zadevi vnovič vprašali, kako iu kaj, in ne dvom mo, da jim bo večiua državne zbornice pritrdila. Pač pa dvomimo, da bi to kaj koristilo. Zato pa ue bomo prej potoiaženi, dokler se nam ue tla posebna izvršilna postava k §19, ki bo sodnikom strogo in natančno velevala, kako se ima tolmačiti jezikovna ravnopravnost. OJ te svoje terjatve ne bomo odjenjali naj pride, kar hoče. Ako sedaj ue dosežemo ravnopravnosti, jo bomo pa dosegli pozneje, Dosegli jo pa bomo 1 Obrtnijstvo pa državni zbor. iii. Ko se je sošla od g. Klutia nasvetovnna enke'.a zvedencev ali strokovnjakov, je večno odsekovo precej iznenadila prikazen, da so bili od g. predsednika kot zvedenci ali strokovnjaki razun g. Loblicha povabljeni samo fabrikautje pa podpredsednik kujičijskc zbornice dunajske. Takoj so sprevidili, da ti strokovnjaki odsekn ne bodo mogli dati potrebnih pojasnil, zarad kterih se jc bilo na-Bvetovalo zaslišanje zvedencev. A razprava je pokazala, da liberalcem tudi ni bilo mar za rešitev vprašanja , ki je htaio na dnevnem redu, ampak le za demonštrac jo zoper odsekov sklep, da mora vsakdo, ki hoče kako rokodelstvo pričeti, prej dokazati, da se ga je učil Po nasvetu g. Kiuna je bil nameu enk(!'e do- ločiti, kako naj rokodelci dokažejo, da so se rokodelstva zares učili in da so zmožni pričeti samostojno obrtnijstvo, od liberalnega načelnika povabljeni strokovnjaki (!) so pa to vprašanje čisto v nemar pustili in na dolgo in široko ugovarjali, da jo taka zahteva čisto nepotrebna iu neopravičena, da se obrtnijska svoboda ne sme omejiti itd. itd. Edini gosp. Loblich se jo točno držal stavljenega vprašanja ter povdarjal potrebo omejitve obrtnijske svobode in ob enem nasvetoval, naj se od vsakega rokodelca, ki hoče pričeti samostojni obrt, zahteva dokaz, da se je tega obrtnijstva učil, ali da ga je že praktično izvrševal. Lahko pa mu bode to dokazati ali z učilnim pismom, ali z mojsterskimi »pričali, ali s spričevalom dotične zadruge. Dasiravno izjave drugih zvedencev za odsek niso imele nobene vrednosti, jih je vendar le liberalni načelnik pododsi kov dal stenografirati in tiskati, ter je s tem dovolj jasno pokazal, da je liberalni manjšini vse za kaj druzega bolj mar, kakor da bi ma-1 m obrtn kom pomagala in jih varovala osle-jiarjenja po ljudeh , ki pravim poštenim in izučenim obrtnikom na škodo pričenjajo razna obrtnijstva, dasiravno se na nje toliko umč, kukor zajec na boben. To je tudi res precej pri prvi pododsekovi seji na dan stopilo. Namesto da bi bil pod-odsek nadaljeval svoje obravnavanje iu določil razno dokaze, s kterimi bi rokodelci pričali, da so zmožni pričeti lastno obrtnijo, začeli so liberalni udi zopet hvalisati obrtnijsko svobodo u se sklicevati na izreke zaslišanih strokov- i .■ni.irmmr mi M jUi_LBL- UWH—— V,spomin na dr. .lan, ISIrevzel poslanstvo , ako mu ga ponudijo. — O tretjem državnem poslancu, g. Wittmanu, pa omenja „Edinost": „Drž. poslanca gg. Rabi in Teuschl sta se poslanstvu odpovedala, čestitamo I Kaj pa g Witman, da se nič ue čuje o njem ? Ali se |e skril? Prav prijetno mu res ne more biti pri srcu, in zdi se, da ga je sram. Skrivanje mu nič ne pomore, najboljše, da se pokaže." Mi pa tem besedam še pristavljamo: Kaj pu Depretis? Ali bo imel še pogum v državni zbor zahajati samo zedinjenim levičarjem v podporo, vladi pa v zadrego? Iz južne Tirolske se Lahi močno v Ameriko selijo, akoravno se jim od vladn h organov vedno odgovarja, naj tega ne storč. Češki državni poslanec Maše k, dr. Riegerjev zet, se je državnemu poslanstvu odpovedal. Za hrvatski sabor bil je namesto starega Starčeviča, ki Beje poslan-tvu odpovedal, v Krašičkem okraji izvoljen reški odvetnik Barčič, ki je še huje Starčeviči-janec, kakor Starčevič sam. Ogerski naučni minister je izdal okrožnico na voditelje učiteljskih pripravnic, naj gledajo na to, da se bo po pripravnicah pod učevala tudi sadjereja, posebno pa vrtnarstvo. Prihodnje učiteljice pa naj Be izvežbajo v do mi>čih delih, v kubinjstvu, v šiviljstvu in ple-tarstvu. Enak ukaz bi bil tudi za naše dežeie potreben. Vitanje države. Nemški eesar Viljem je te dni spregovoril beBede, ki bodo po Nemčiji gotovo enako hudo zavrišale, kakor besede našega cesarja o fakcijozni opoziciji. V pismu, ki ga je cesar Viljem glede novih volitev za deželni zbor pruski poslal Bvojemu državnemu ministru, namreč pravi, da je jako napačno, ako se trdi, da izvrševanje vstavnih pravic pripada eamo odgovornim ministrom, pa ne prihaja tudi od kralja. Ako minisri podpišejo kraljeve pisma, jim s tem nikakor ne odvzamejo lastnosti samostojnih kraljevih sklepov. „Moji ministri, pravi kralj nadalje, morajo moje vstavne pravice braniti proti dvomom in otemnenji. Ravno to pa pričakujem tudi od vseh vradni-kov, ki bo mi prisegli zvestobo. Nikakor nečem krčiti svobode pri volitvah; pa vradniki, ki imajo izvrševati moje vladine naredbe in se po disciplinarnih postavah lahko odstavijo, imajo vsled svoje službene prisege dolžnost politiko moje vlade podpirati tudi pri volitvah. Zvesto spolnovanje te dolžnosti bom hvaležuo pripoznal, zato od VBeh vradnikov pričakujem, da se bodo glede na priseženo zvestobo ogibali vsaktere agitacije zoper mojo vlado tudi pri volitvah." V Poznanji na Pruskem je še vedno 160 000 ljudi brez dušnega pastirja, ker je pruska vlada duhovne pregnala. Zdaj se je menda Bizmark premislil in bo katolikom nekaj bolj prijazno vladati začel. Za vratislav-skega škofa je bojda odmenjen dr. Herzog. Dozdaj niso imeli Slezijanci nobenega škofa. Razkačeno ljudstvo v Varšavi je j,u-dom muogo škode naredilo pravijo da jeopu-stošenib več ulic. Vsled tega kupčija velikega mesta mnogo trpi, ker so vse pošiljatve zastale. Gališki deželni odbor je daroval za poškodovane iz dežalne blagajnice 2000 gld. Varšavski starašin8ki predsednik javno razglaša izraze sečutja, ki dohajajo iz Galicije. Iiaška vlada je v silnih skrbeh, odkar ie zvedela, da se Bizmark za sv. očeta poteguje. Liberalni laški listi sicer še povdarjajo svoje stališče, da je Rim postal last kraljestva laškega po volji uaroda, pri tem pa pozabijo dostaviti, prvič, da mnogo ljudi, ki tudi k narodu pripadajo, pa niso zadovoljni z oropanjem papeža, drugič pa, da krivica ostane krivica, tudi če bi jo celi narod potrdil, ker vsi ljudje na svetu ne morejo ovreči Božjih postav, ki jasno dovolj velč : „ue kradi I" se je v srce usmiliti začel učenim narodn.ia kom, ki so vidili njegovo sramoto in revšino, zato so bi na vso moč prizadevali, da bi zatrt slovenski rod zopet zbudili, povzdignili in pripeljali vsaj do človeških pravic, da bi se ne ravnalo ž njim, kakor z nemo živino, ki duše in pameti nima. Med tem narodnjuki slovi Primož Trubar, ki nam je pismeni jezik u tvaril. Pred vsem drugim je šla zopet sloveča slovenska duhovšioa z najlepšim izgledom naprej, ki je z lastnimi stroški in trudom bnhtne glave podučevala in za viši šole pripravljala; ki je po vseh farah nepreplačane nedeljske Blovenske šole s tolikim vspehom osnovala, da popiBati ni. Posebno so konec pretečenega in iz začetka sedanjega stoletja vstali trije možje, katerih veleslavua imena ne bojo zginila iz ob-nebja slovenskega naroda, namreč baron Ž ga Cojz, učeni Linhart in prestavni pesnik Valentin Vodnik, ki so zapušmi slovenski jezik piliti, likati in širiti, tudi časopis ,,Novice" v maternem jeziku izdavati začeli To je bilo po lOOO etni sužnosti prva juterna zora v znamnje , da se bliža beli dan odrešema, in ko je Napoleon nad 1000 let zakopano Ilirijo zopet iz temnega groba na beli dun zaklicai, je Vodnik ves navdušen Iliriio oživljeno zapel: „Napoleon reče: Iiiriia vstan'I Vstaja, zdiha: Kdo kliče na dan?" S cer bo naši nasprotniki in tlačuelji našega naroda vse to zopet zatretl si prizadevali; ali seme omike je na slovensko njivo padlo, in iskra olike je pod pepelom tlela, dokler ni velik ogenj vnela, ki se več pogasiti ne da. In glejte ravno v današnjih časih so vstali bistroumni in srčni možje, kateri so moj mili slovenski rod v resnici ljubili in za njegov napredek iskreno nadaljevali, kakor dvorni svetovalec Kopitar, Miklož 6 na Dunaju, Ma-cevž Ravnikar, škof v Trstu, Anton Martin Slomšek, škof v Mariboru, Jarnik na Koro-šKem itd. itd. Ali ti so izobrazovali svoj za pušeni slovenski rod le bolj na duševnem poliu in v svojem kraju. Vstal je pa v beli Ljubljani mož, kateri je na političnem polju zanemarjene Slovence buditi, uč ti in se za nj hovo pravo in pravice boriti začel ; — in ta učen', bistre glave, kakor siva skala stanovitnega značaja in za svoj rod preblagega srca je vele-slavni gospod dr. Janez Bleiweis, oče Slovencev imenovan, kateri bo prihodnji torek 19. novembra 1878 že 70letnico svojega slavneg«, pa tuli truda in britkoBt polnega življenja obhajal. Spodobi se, da mi tega velikega, ooče celo od svojih zopernikov spoštovanega mož«, buditelja, boritelja, ponos in zvezdo slovenskega naroda še bolj poznamo, da bomo njegove neumorne zasluge bolj ceniti, njega pa bolj ljubiti, častiti in spoštovati vedeli. Naš obče spoštovani in ljubljeni gospod dr. Janez Bleiweis se je rodil v Htaroslavnem mestu Kranju ID. listopada 1808. 1. Njegov oče Valentin je bil spoštovani trgovec v Kranju, Njegov sin Janez je začetne nemške šole tam izvrstno dokončal, potem se v Ljubljano v la-tinBke šole podal, kjer je kaj dobro napredoval. Kar se spomniti vem, je bil 4 leta pred mtnoj med uajizvrstnejšimi dijaki. Pokončani 8. šoli se je nadepolni mladeneč na dunajsko vseučilišče poda), se medicine ali zdravništva izučit, in ondi je z izvrstnimi spričali dosegel doktorsko čast I. 1832. še ne popolnoma 24 let star. Že takrat je gorel za zboljšanje in om>ko kmečkega stanu, posebno slovenskega naroda; in ko je videl, kako potreba je zane-marienim kmetom Blovenskim obilnejše pomoči v ozdravljenju živinskih bolezen, se je iz ljubezni do njih živinozdravstva poprijel, in do-t čna predavanja na c. kr. ž vinozdravaki učilnici obiskoval, kjer je bil 1. 1833 c. kr. Pen-sionar (učitelj odgojstva) in I. 1834 asistent med c nske klinike (ali pomočnik dejanskega učenja zdravilstva v bolnišnicah.) Na tej svoji stopnji je spisal 1. 1838 (toraj je letos 40 let njegovega pisateljskega delovanja) bvojo prvo živmozdravsko delo, pod nemškim naslovom: Praktično zdravljanje konjskih bolezeu; in to delo se je ljudem tako močno prikupilo, da je kljub temu, da je mnogo enakih kojig tiskanih bilo, že leta 1854 peto izdajo ali natis do-ž velo. (Dalje prih ) Iz Sevnice, 14. jauuarija. Mnogo se je že premišljevalo in pisalo, kako bi se ma-terijalno »tanje duhovnikov zboljšati dalo. Da to stanje dandaneB res ni najboljše, tega ni treba dokazovati, ker tudi duhovnik mora vse, bodi Bi že delavne moči ali pa druge potreb-šfne svoje z dragim denarjem plačevati. Kap-lanska remuneracija še posebej, da ne ome njam tistih 210 gld., ktere kaplani po maojšh kaplanijah iz verskega zaklada za hrano dobivajo, izhaja iz bire pa iz fitolnine. Bira postaja toliko pičlejša, kolikor ubožmši postaja kmet in štolnina izostaja toliko bolj, kolikor bolj je ubogo ljudstvo z drugim plačevanjem preobloženo. Vrh tega se vsak revni popotnik, kterih je od dne do dne več, pri duhovniku za krajcer oglasi, pa tudi domači reveži trdno zaupajo, da v prsih duhovnikovih bije usmiljeno srce za njih revo, pohujšal bi jih, ako bi jih trdosrčno od svojih duri odpodil. Take in enake okolšine, kolikor se bolj množe, toliko bolj obtežujejo tudi materijalni stan duhovnikov. Treba bo misliti na to, kako bi se ta Btan zdatno in vspešno zboljšal. Rekel bi: Vi gospodje tamkej v lesenjači na Dunaju, poskusite z Bož,o pomočjo kmetu breme olajšati, osrečite malega obrtnika, poskusite zbolj Sati položaj delavnega stanu, s tem Bte že tudi duhovniku nekoliko pomagali, saj bo tudi duhovnik potlej bolj redno prejemal svoje dohodke, manj revežev se bo oglaševalo pri njem za podporo. Kako bi se dala plača Bama zboljšati? Če duhovniku zaukažete iz blagajnics po 40 gld. ali tudi po 50 gld. na mesec, mu bo-dete pa to vzeli, kar sedaj ima, toraj ste mu nekaj dali, nekaj pa vzeli. Kmetu bote biro in štolnino odpustili, pa mu bodete pri davkih naložili, da bo moral še duhovnikovo plačo, še to breme v denarjih nositi. V takem duhu vsaj se je do sedaj semtertje glasilo, da bi se utegnila plača duhovnikov zboljšati. Denarno pomanjkanje pri ljudstvu je pa naj bolj skeleča rana, v to rano se ne sme več zadeti, če hočemo, da se pri nas na bolje obrne. Biro kmet že nekako odrajta, če je slaba letina tudi malo na dolgu ostane, ali odrajta jo vendar le nekako. Pozgubi se res duhovniku zmiraj kaj, ali vsaj to sladko zavest ima, da on ne obtežuje preveč kmečkega bremena, ta zavest je tudi nekaj vredna; zakaj mč po Bebuo prijetno ni živeti med ljudstvom, pa gledati, kako Be noč in dan trudi, zraven tega slabo živi, po vrhu pa še davke težko zmaguje. Kmeta nikar ne obtežujte z nobeno novo rečjo, če vam je mogoče. Ali vendar jaz miBlim da bi se materijalno stanje duhovnikov na la hek način zboljšati dalo. Naj prej Bi k srcu vzemimo to, da tega podirali ne bomo, kar že obstoji. Zidajmo na to, kar najdemo, če ni po vsem prav, pa popravimo, ali podirati nikar. Sklenimo takorekoč vzhod z zapadom in šlo bode. Povrnimo se mmreč k prvotni kršanski ljubezni! V prvih časih kršanstva so dijakoni za uboge skrbeli, da so jim pra vično po potrebi delili to, kar so premožniš namenili. Dijakonov bo tudi menda sedaj treba da se zboljša materijalno stanje revnih du hovnikov. iS porazumljenjem z visoko vlado naj bi visokočastito knezoškofijstvo vstanovilo odbor duhovnikov. Do tega odbora naj bi se vsako leto s prošnjami obračali tiBti duhov niki, kteri s sedanjo plačo shajati ne morejo Ta odbor naj bi sodil o potrebi dotičnih prosilcev, ter jih potlej priporočil na dotičnem mestu, da Be jim primankljej pokrije. Mislim da na tak način nobeden obtežen, revni duhovniki bi se v potrebi kam obrniti. ne bi bil preveč pa vendar vedeli Domače novice. V Ljubljani, 10. januarja. (Ljubljanska čitalnica) izvolila si je dr. K. BleiweiBa za predsednika, dr. Zupanca za podpredsednika. Izvolili so se tudi trije odborniki, ki se bodo z odborom b). matice in drugih narodnih družtev dogovorili zastran Blei\veisovega spomenika. (Gospodarski odsek „Matice Slovenske") imel je v soboto sejo, v kteri se je razgovar-jal o oddaji stanovanj v Matični hiši na Bregu. Sklenilo se je stonovanje v prvem nadstropji skupno oddati in po listih objaviti, da naj se do sobote 14. t. m. pismeno oglasi , kdor bi ga rad imel. Dosedanja stanovnina bila je 350 gld. Dalje se je sklenilo najemnici druzega nadstropja naznaniti , da se bode stanovaina za to nadBtropje od bv. Mihaela naprej povik-šala na 400 gld., in da bode morala pol leta prej odpovedati stanovanje, ako ga ne bode 7eč obdržala. (Občni zbor društva „SokoW) se je vršil na sv. treh Kraljev dan v najlepšem redu. Navzočih je bilo 62 sokolovcev. Gosp. starosta Ravnihar Be je v začetnem govoru oziral na preteklost in na vspehe „Sokolove" ter ga spodbujal k novemu delu. Omenjal je tudi simpatij, ki jih naš „sokol" vživa ne samo po celi Sloveniji, ampak tudi zunaj nje, kar priča to, da je zagrebški „Sokol" izbral načelnika našega „Sokola" za častnega Bvojega člana. Gosp. Ravnihar se je hotel potem časti staroste odpovedati, pa sokolovci so burno prosili, naj ostane še zanaprej na čelu društva , kar je na Bplošnjo željo slednjič obljubil. Ne da se tajiti, da je ravno pod vodstvom g. Rav-niharja „Sokol" tako napredoval, kakor še nikdar poprej, tako je Bamo lansko h to pristopilo 50 novih udov. Odstop g. Ravniharja od predsedništva bil bi toraj hud vdarec za to domoljubno društvo. Tajnik g. Legat je v obširnem poročilu popisal delovanje „Sokola1, v preteklem letu, blagajnik g. Geba pa je poročal o denarnem stanji društva; po njegovem poročilu ima društvo z vsim blizo 2000 gld. premoženja. Občni zbor je, nadalje sklenil, naroč ti 10 iztisov celovškega lista ,Mir'' za izbujo koroških Sovencev. Pustni torek se bo maškerada tudi letos v čitalnici napravila, kakor prejšnje leta. Predtelovadec g. Mulaček je tožil, da se Sokolovci premaio vdeležujejo telovadbe, in se je sklenilo, porabiti vse pripomočke v izpodbujo telovadbe. G- Armič je Btavil jako primerni nasvet, naj bi Be vsako leto napravila javna telovadba, in naj bi se pri tej priliki delile zlate medalije za najboljše telovadce, ker na ta način bi se Sokolovci spodbujali k marljivi telovadbi. O izletih prihodnjega (to je tekočega) leta se ni govorilo, vendar se čuje, da pojde ,,Sokol" letos enkrat v Zagreb. Za izlete se je v proračun vzela svota 800 gl. Po različnih menj važnih posameznih nasvetih vršila seje volitev novega odbora, in so bili voljeni: za starosto g. Ravuihar z 61 glasovi (enoglasno), za pod-starosto g. Nolli s 60 glasovi; za odbornike g Geba enoglasno, g. Mulaček z 52 g. Legat 50, g. Kališnik z 49, g. Kreč s 46, g. Gunter s 46 in g. Woiflmg s 34 glasovi. (Božičnica v katoliški rokodelski družbi) bila je pomočnikom novega leta in dečkom sv. treh Kraljev večer. Pri prvi je g. prošt Jarec, pri drugi g. župnik Rozman imel primeren ogovor. V veselicah, v petji, govorjenji in igranji se je videlo dosta očitno, kolike za-sluge za to družbo imajo na pr. g. predsednik Gnjezda, g. katehet Kržič, kteri vodi dotične vaje pomočnikov, in p Angelik Hribar, kteri jih vodi dečkom, popolnoma v duhu pristojnem. Da bi le dečki in pomočniki VBegdar čislali to blago prizadevanje, in da tolikanj koristna in potrebna družba le od vseh strani dobivala zasluženo priznavanje in podpiranje! (G. deželni predsednik Winkler) se je sinoči odpeljal na Dunaj, kamor so včeraj odšli tudi mil. knez in škof. (Baron Mihael Zois) , posestnik brdske grajščine pri Kranji je 7, t. m. umrl. Pogreb bo daneB popoludne ob treh pri sv. Krištofu, kamor so pripeljali njegovo truplo iz omenjene grajščine. (Slovensko gledišče.) Lepi igrokaz „na Osojah" privabil je bil v petek mnogo občinstva v gledišče. Igralo Be je dobro, posebno se je hvalila gospica G. Nigrinova (Monika) ; njena oprava po starooarodni noši bila je krasna. Tudi gospodje Kajzelj, Danilo, Sršen in Rus, ter gospa Gutnikova z gospico M. Ni-grinovo so občinstvo popolnem zadovoljili. Burnega ploska so želi igralci obilo. (Raca iz Ljubljane) „Morgenpošti" od 7. t. m. se piše, da !je imela obrtnijska zadruga dne 5. t. m. mesečni shod na „rotovžu", da je bilo navzočih 326 (I) udov, ter da se je Bkleuilo, poslati deputacijo na Dunaj zaradi dolenjske železniče. Kolikor smo mi pozvedeli, je vse to izmišljeno, ker o takem shodu na rotovžu nihče nič ne ve. Že število 326 navzočih kaže, da se je nekdo le hotel iz „Mor-poste" ponorčevati. (Vesteneckova tožba) zoper odgovornega vrednika časnika ,,Tribuue", ki je bil objavil poročilo litijskega župana o znanih ponočnih dogodkih v Litiji, se bode vršila 12. januarija pred porotno sodnijo dunajsko. Pri tej priliki utegnejo ca dan priti marsiktere mikavne reči, ker je zatoženec sodniji naznanil, da hoče dokazati resnico vsega tega, kar je bilo pisanega zoper okrajnega glavarja Vestenecka. Za priče so poklicani tje dr. Poklukar, Svetec, Lapajne in dr. Razne reči. — Cesarski darovi. Znano je, da cesar pri vsaki potrebi, nesreči in dobri napravi prvi in naj zdatnsje pomagajo. Te dni so podarili iz svojega premoženja: za pogo-relce v Cirkljah 400 gold., za grelne sobe v Trstu 200 gld., za povečanja pokopališča v Hruš ci Podgradom 200 gld. V Tržaški okolici. — V Nabrežino imenovan je učiteljem gospod Ivan Tomšič, dozdaj učitelj v Biljah. — R a z p i b i učiteljskih služeb. Na Štajarskem: Nadučiteljevaa služba v Ljubnem (Laufen) in učiteljeva služba v Črešencah (K.rchstatten). Prošnje se oddajajo krajnemu šolskemu svčtu do 15. t. m. Pri sv. Fiorijanu (P. Misling), v Skomerni (P. Weilenstein) in v Lembergi (P. St. Marein b. Erlachstein) izpraznjene so učiteljske službe IV. plačilnega reda s stanovanjem do 20. t. m. — Tirja se znanje slovenskega jezika. — Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: G. Ferdinand Vigele je za trdno postavljen učitelj v Zagradci (v Novomeškem okraji). — Gdč. Marija "VVeBsner, učiteljica v Krškem, je dobila III. učit. službo (kateri se je gdč. Avgusta Zupan odpovedala), pri ravno tej šoli. — Za častnega meščana Krškega lijonov milj oddaljen, vendar se vidi tako svetal, bil je izvoljen taraošnji župan in državni po-j kakor num blizo stoječi rudečkasto bliščeč slanec g. Viljem Pfeifer. (Mars. Samo Venus ali zgodnja Danica je še — C. g. Anton Marija Basilisco, bolj svetla, kakor Jupiter. Jupiter ima štiri župnik v Mompadernu, postal je kanonik pri katedralnem kapitelnu v Pulji. — Um rl je 3. t. m. v Turnau-u, v Ma-rija-Celjski dekaniji na zgornjem Štajerskem, po dolgi bolezni tamošnji župnik, benediktinec, pater Gregorij Dolinar, rojen 5. januarja i. 1831 v Poljanah na Gorenskem. Naj se rajnega „Naceta" njegovi součenci in prijatelji v v molitvi spominjajo 1 R. I. P. — Mariborski mestni o d b o r je izvolil g. Bitterla pl. Tessenberga za podžupana. Jako čudao je po mestu zavrišalo , da mestni župan ni pozdravil na novo izvoljenih mestnih svetovalcev, kakor je bilo in je menda povsod drugod še v navadi. — V celjski fari, ki šteje 8602 duš, je bilo rojenih pretečeno leto 247, pokopanih pa 315 oseb, poročenih 48 parov, 12 parov manje, kakor leta 1880. — V celjski bolnišnici, katero oskbijuje 5 milosrčnic, je ležalo na novega leta dan 93 bolnikov. — Načeluik krajnemu šolskemu svetu v Terbonji izvoljen je bil jednoglasno narodni učitelj g. Jernej Troha. — Nesreča. Dne 2. jan. t. 1. je padel kondukter Zapf, ki stanuje v Mariboru, z železniškega tovornega vlaka med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami tako nesrečno, da Bi je glavo prebil in možgane pretresel. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, toda malo je upanja, da bo ozdravil, — Katehetom pa t u d i u či tel j e m vsem, kterim je mar pravo krščansko napredovanje in podučevanje, priporočajo se „Christ-lich-pšidagogische Biatter" za avstrijsko-ogersko cesarstvo, ki izhajajo že v V. letniku po 2 gld. na leto na Dunaju in jih vreduje vrli J. Panholzer. Zvest načelom dobre katoliške šole, razkriva grozne napake sedanje brezverske ter kaže prepad, kam t ra le-ta človeštvo. Glej inserat. — Slovstvo. Pastyf duchovni v II. tečaju 3. sešitku prinaša pridige na predpe-pelnične nedelje, zdelane in v osnovah, na ps-pelnico ogavor, pri blagoslavljanji nove šole in šobke zastave. — O katehizovanji več razprav, o nravnosti pri šolski mladini, v versko-nravskih prislovicah. — V tretjem oddelku o velikih delih Leona XIII. iz peresa prošta Štulca, o vzgledih iz domsče narodne zgodovine v pridigah in duhovnih ogovorih, kar je vzlasti posnemanja vredno, ter mnogo bolje vzbuja pozornost. Vreduje ga dr. M. Karlach v Pragi in stane celo leto 4 gld. — Lužica se imenuje mesečnik za z bavo in poučenje, kteri je z novim letom izhajati jel v Buoišinu (Bautzcn), stane v Avstriji 1 gld. 60 kr. in mu je vredovatelj dr. i Izfcftz E. Muka. Obsežek mu je jako zanimiv, vzlastij velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja za Slovence, ki se pečajo z. jezikoslovjem mesce, ki se okoli njega sučejo, iu že z malim daljnogledom se ti mesci vidijo. — Gotthardov prerov v Švici, kjer bo šla železnica iz Italije v Švico, se je 27. grudna 1881 slovesno odprl pri navzočnosti mnozega ljudstva. Kupčija iz Italije na Nemško je zdaj dobila drugo pot, ne pojde več čez Tirolsko, ampak čez Švico. To je slabo za Tirolce. — Slonova kost. Ni vsaka slonova kost od slona, ampak mnogo tega blaga pride iz Rusije, kjer iz leda kopljejo kosti nekdajaega mamuta. To je bila še veči žival ko slon, in imela še veči zobe, ki so še dobro ohranjeoi, vendar pravijo, da je slonova kost boljši. Največ Blonove kosti pride iz Afrike, kjer morajo vsako leto 51 000 slonov pobiti, da izvažajo na leto 780.000 kil slonove kost'. Nekteri slonov zob tehta do treh centov, tako velike slone ima Afrika. Tudi v Indiji je mnogo slonov, vendar potrebujejo toliko slonove kosti da jo morejo še v Afriki kupovati. Slonova kost bo čezdalje dražeja postala, ker se ta žival ne pomnoži tako hitro, kakor jo zdaj brezpametno pokončavajo. — Svila v Ameriki. Kako velikansko Amerika napreduje, to se vidi iz tega, da so Amerikanci pred malimi leti še vso svilo iz Evrope, posebno iz Francije dobivali, zdaj so pa doma upeljali svilorejo in pridelajo že za 34 miljonov dolarjev domače svile, kupijo je le še za 33 miljonov; v kratkem pa je ne bodo nič kupili, ampak še nam prodajati začeli. Vsa gospodarska politika Amerike meri ua to, da bi oni od nas ničesa ne potrebovali, sami pa nas z vsemi pridelki in izdelki oskrbovali. Nt tak način se mora ečasom vse bogastvo Evrope v Ameriko preseliti, in Evropejci postanejo od Amerikancev odvisni, njim podložni! — Razločitev zakona pri Kitajcih. Kitajci imajo sedem uzrokov za razločitev zakona, in sicer neplodnost, laž, ljubosumnost, nezvestobo, prepir, ali če sosedje zahtevajo razločitev kakega zakona, ne da bi zakonski pur s tem zadevoljen bil, samo ker sosedje pravijo, da večnega prepira med zakonskima dalje poslušati nečejo. Ljubosumnost zato zakon razdruž', ker pravijo K tajc!, da ljubosumna ženska nori, in z norico ni mogoče vkupaj živeti. Kitajski prerok Konfucius uči; ,,Mož je solnce, žena pa mesec; žena ima svoj svit od moža. Beseda možka je podobna petju petelina, ki jutranji svit oznanuje; koko-dajsanje ženske trpi celi dan, pa nema nobene veljave". ki se pečajo z. jezikoslovjem slovanskim. — Mednarodni boj na igri šah Dunajska zaveza šah-igralcev je razpisala tekmovanje za najboljše šah-igralce, ki se bodo skušali na Dunaji 10, maja 1882. Prvi dobitek znaša 5000 frankov, drugi 2000, tretji 1000 četrti 500, peti 300, in šesti 200. Povabljeni na to tekmovanje šab-igralci celega sveta. — Jupiter. Letošnji letni planet sli vladar se imenuje Jupiter. To je velika, lepa zvezda, ki se celo noč vidi, še ie proti 4. uri zgine na severozapad. Zvečer pa se prikaže na severoiztoku precej, ko solnce zaide. Oe-javno je Jupiter od naše zemlje čez 100 rai- nove cerkve lezusovega Serca v Ljubljani do konec septembra 1881. (Daljo.) Po čast. g. župniku Ant. Kerčonu: Anton Keroon, župnik, 1 gld. Janez Habijan 1 gl., Luka Žernec 1 gl., Lenka Dremelj „2 gl., Mar. Babšek t gld., Liza Orum 1 gld., Martin Zonar 1 gl., Marj. Dremelj 1 gl., Mar. Keber 1 gl., Lenka Tomec 1 gld., Neža Stojic 1 gld., Jak. Mlakar 1 gl., Katra, Neža in Marija sestro 1 gl. 50 s., France Terdina 1 gl., Mar. Martine 1 gl., Mar. Čeme 1 gl., milodari v cerkvi nabrani 6 gl. 00 sold., Mar. Mu star 1 gld. Preč. g. dr. Janez Kulavic, dvorni kaplan, 5 gl. P. č. g. Urbanžeku: Gregor, Jurij, Jožef Žavbi 1 gl. Janez Barlič 1 gl., Antonija Cirar 1 gl., Jožef Po-ljanlek 1 gl., Noža Slapar 50 s.. Janez Urbanček 1 gl. Po c. g. Ramovšu: Jurij Miklavčiž 10 s., France Mar., Marj., Simon, Anton Miklavčič 50 s., Marj., Oblak 10 s.. Mar. Demšar 50 s, Lucija Josenko 10 s, Jurij Demšar 40 s., Marija Peternel i gld., Ant. Debevec j gld., Greg. Debevec 50 s., Jožef Peteruol 1 gld., Mar. Benedieič 1 gl. 55 s., Mina Šubic 10 s., Fr. Doleneo 20 s., Polona Dolenec 20 s., Marija Benedičič 1 gld. 55 s., Ana Joršek 50 s., Jernej Ramovš 1 gl. 70ys. Nabirki po „Zg. Danici": preč. g. dekan M. Slibar. M. J. 5 gl., noim. po č. g. J. Dolencu 1 gl., 5. g. J. Doleneo 1 gl., neim. po č. g. J. Dolencu 5 gl., neim. po 5. g. J. Porenta 50 gl., Lenka Jama 2 gl., Janez Kajžar 2 gl. 10 s., neimen. 2 gl., S. g. vikar Andrej Pečenko 3 gl., Fr. Taučar 1 gl. neim. 5 gl,, iz Doba 5 gl., Nace Eržen 1 gl., neim. 1 gl., Damijan Brodnik 10 gld., Svetin 1 gld., J. M. 2 gl., U Knoipcr 1 gld., Fidol Okorn 10 gld.. (Dalje prih.) Pranumerations-Einladnng auf die fiir die osterr.-ungarische Monarchie herausgegeben und redegirt von J oh. Panholzer, Welt-priester der Wiener Erzdiocese. Die gegenvviiHige Scbuilage mit der Iso-lierung der reiig oi-sittlichen Erziebung der Jugend io die alleinige Iland des Katccheten, die rapide und echreckenerregende Zunahme der jugendlichea Verbncheu so zwar, dass -elbst die giossten VVrbrechen in jugendlichen Kreisen heuuisch zu sverden drohen, macht es allen Patrioten und insbesonders dem Cierus, als von Gott bestellten Lehrer uad Erzieher des VollteB, mehr als je zur Plichf, der.Schul-frage volle Aufmerksamkeit zu sebenken, daher >st das E^scheineu einer Zeitschr ft lvHche die Frage griiodlicb behandelt, die offsnen und versteekten Scbaien besprebt und die einzig Wirksamen Heilmittel angibt, von besonderer Nothwendigkeit. um so mehr als die iibri-gen jaiagog scben Zdtschriften der Gegen-wart fiir d e coDfessionsIose Schule Propaganda machen und eine dem Cierus fuind-liche Steliucg einnehmen. Die ,,cbristlich-fsi-dagog. B-a,'.ter" haben nach competenten Ur-theilen den pomtiv katholiseben Standpuukt treu btvvahrt. Da m it aber die Wirksamkeit einer Zeitschr f eine durcbgre'fende w»rde, ist eine grosse Anzahl von Abonenten nothvvendig. Je mehr Leser, destn mehr \verden die Irieen Giiineingut, desto mehr Ansthen und E nflusi hat dieselbe. W r laden darum zum Abonnement ein Diese B atter ersehemen monathh 2mal, 1 bis lVa Bogen grossten Format, besprechen die Schu frageo, briDgen didaktisehe Arbeiten Ge^et-ze uod Verordnuugen, L teratur und ent-halten als Separatbeilage e;n reichbaltiges Verzeichuiss empfeb!en-wertcr Jugendschriften Man abmirt am besten mittelst Postan-Wjisung bai der Redaktion I. A m Peter 9 Wien ganziahr g mit Franco Postzusen-dung 2 fl o. W. Dr. Val. Štempihar je o t peri odvetniško pisarno v Ljubljani pod trančo št. 2. (i) Dober kud ure. Jaz jiošiljam uro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam denar nazaj. Tedaj jo kupčija brez nevarnosti. 1 cilinder ura iz srebevnga niklja z vcrižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 Ura na sidro iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna remontoir Washington ura z verižico, prej 30 gl, zdaj 15 gl. 1 srebrna ura na sidro z patentiranim kolesjem in verižico, prej 25 gl. 11 gl. 25 kr, l zlata ura za gospe, prej po 40 gld., zdaj po 20 gl. z verižico okoli vratu. i zlata remontoir ura prej po 100 gld., zdaj po 40 gl. t2) Jamstvo za pet let. iiBIl. tt'1'Olllin, urar nu Dunaji. Wien, gogeniiber der Wollzeile.