Opredelimo pristojnosti
Čenv » Močaa, metmre, akama o srobodH ¦c^ari dda, staMov in dn»-
.1 j ' - "   iT-'•   -L\--------r-m-x~f--*-f"*-¦•-^--------¦»"-
¦h tkfutt m tkafiam mmuijrmnA iatereaah skapaosti dokaj |asao zapi-saaa,«ct*.mmam nJiri^iictc*o^tfottšBvd}avl)a vddovaajuddegal-skcga ia l>^liriwlit> «tcan- Radop, ki orwt)o še hitrejše «v«Hiavl|aDJe la>t,^tiM|_i mGtiamjp, so mtA 4im^m tmtt * ¦ekookretnh opredetitvah zadcv, okjtofli Aap^ ¦Jur^n Mc^ti prizadedi skapščin «sov z ddegati ^biimiik ontmmut ncstM jfcapiifhn ¦¦ * ¦»Uajcmli prograiBih.
Ko potekajo razprave o spremem-bafa in dopolnitvah statutov občin in mesta ter o nadaljnjem razvoju ko-munaJnega sštema v LjuMjani. ¦namo ponovno možnost. da kon-kTetncje opreddimo cdoten splet zadev io odnosov skupščin sisov in mesta do zboeov, izvršnih svetov, opravnih organov m delovnih tdes. družbenopoiiučnih skupnosti. Tako bi zagotovili način odločanja v druž-benopofatičnih skupoastih in sisih. ki je v funkciji pristnih inleresov deiov-nih Ijudi in občanov.
Gre ža to, da v spremenjenih in dopcinjenih statutih, sainoupravnih
sporazumih o ustanovitvi sisov in v poslovodnikih jasno opreddimo za-deve, o katerih skupaj odločajo skupščine sisov s skupščinami občin in mesta ter postopke in načine ure-sničevanja pravic in dolžnosli dele-gatov na skupnih sejah.
Če ob opredelitvi zadev izhajamo iz zakonodaje, potem je treba opozo-riti na določilo zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, da skupščine izobraževalne, kulturne, 7dra\"stvene skupnosti in skupnosti socialnega varstva z ustreznimi zbori skupščinc družbenopolitičnih skup-nosti enakopra^Tio sprejemajo za-kone in druge splošne akte s svojih podroaj, dolocajo splošno politiko, razvoj in drugc pomembne zadeve s svojih področij, ki so v pristojnosti skupšone družbenopolitičnih skup-nosti.
To dok»čik> pa seveda ne ovira enakopravnega razpravljanja in od-ločanja še o v*eh drugih zadevah, pomcmbnih za hitrejši razvoj posa-mezne občine. mesta in širših skup-nosti tn opredeljenih bodisi v letnih ali v sredn jeročnih razvojnih načrtih.
Glede na dosedanje izkušnje občin in mesta pri sodelovanju skupščin sisov s pristojnimi zbori tvorijo osnovo za načrtno in organizirano soddovanjc in odločanje mcdse-bojno usklajeni delovni programi. Zato je treba še v začelku leta zago-toviti skupno programiranje ter do-ločiti dnevne rede in roke za skupne seje. Temu je treba nalo podretiti vse vsebinskc. tchničnc in druge naloge, ki jih morajo pri pripravah na seje opraviti izvršni in upravni organi, strokovnc službe in drugi dejavniki, ki se vkl jučujejo v delo skupščin DPS in SIS.
Skupščina mesta Ljubljana je v zadnjcm času enakopravno odločala z mestnimi skupščinami SIS o otro-škem varstvu, stanovanjskem gospo-
darstvu, kulturi, zdravstvu in usmer-jenem izobraževanju.
Iz dosedanjih izkušenj SML je ra-zvidno, da je bilo pri pripravah gra-div za skupne seje skupščin sisov in skupščine mesta vse premalo sodelo-vanja med strokovnimi službami SML in SIS. V gradivih je bila preveč prisotna problematika izvajalcev, manj pa širši družbeni problemi s po-sameznega področja oziroma pro-blemi uporabnikov. Tudi v razpravah na skupnih zasedanjih so bili obi-čajno aktivncjši delegati izvajalcev, manj pa delegati uporabnikov in de-legati zborov SML. In ob tem je treba poudariti, da so bili pri oblikovanju dokumentov ti problemi manj pri-sotni.
Dosedanja praksa oblikovanja de-lovnih skupin, sestavljenih iz delega-tov vseh treh zborov (ZO, ZZD, skupščina SIS ¦— uporabniki in izva-jalci) se je ob sodelovaniu strokovnih služb skupščin SIS in SML izkazala za uspešno, saj so bili na ta način oblikovani predlogi zaključkov na skupščinah običajno sprejeti brez večjih-sprememb in dopolnitev. Po-sebno vdja omeniti, da so*V»ili zak-Ijučni dokumenti oblikovani akcij-sko, z nosilci posameznih nalog in roki.
Teh nekaj izkušenj nas opozarja na to, da bo treba pri delovanju dele-gatskega in skupščinskega odločanja v skupščinah sisov in DPS zagotav-Ijati vse več enakopravnega odloča-' nja o zadevah skupnega pomena za hitrejši razvoj občin in mesta kot ce-lote.
Da pa bo moč to doseči, bo treba spremeniti in dopolniti samoupravne spiošne akte, rarvijati in krepiti vse uMike in metode medsebojnega so-ddovanja ter s koordinacijo dela in skupnim programiranjem zagolav-Ijati uresničevanje astavnih pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov.
To pa hkrati zahteva izboljšanje dela temeljnih, posebnih in združe-nih delegac^, konferenc delegacij, vodslev DPS in SIS, izvršnih, uprav-nih in strokovnih organov; boljše in-fonnkanje za lazje odlocanje in delo vseb tistih dejavnikov, ki jim je ddo-vanje ddegatskega in vkupščinskega sktema in zagotavljanje možnosti za to temdjna družbena naloga.
IVAN KUHAR