PRIMORSKI DNEVNIK . _____GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE LetO VI . Stev 293 M9fi1^ Poštnina plačana v gotovini * V170-1-/ Spedizione in abbon. post. 1. gr. NE REVIZIJA temneč spoštovanje mirovne pogodile! Prispevajte za Kulturni dom TRST, sreda 12. decembra 1951 Cena 20 lir iinr-■aoboto’ decembra, je Jgijartska vlada uradno pred-°rlta dvajsetim državam pod-mrnca-m, prošnjo za pristanek Jd revizijo mArcrvne pogodbe. Jtnam italijanskih želja po-"9® na politično in vojaško področje, z zahtevo po spre-besedila uvoda v mi-'“j-bio pogodbo pa tudi na pod--'p tolmačenja zgodovine, našteva uvod, kot znano, cogodike od fašističnega pripravljanja napadalne vojne Preko brezpogojne kapitulaci-;e Italije 1943 in italijanskega Jsobo jevništvas do sklenitve Pogodbe. Na političnem področju bi "dhjanska vlada rada, da se ukinejo členi, ki jo obvezuje-™. da spoštuje človečanske ffPmce narodnih manjšin. in »era. hi ji nalagajo dolžnost, d ne dovoli preporoda faii-jr.ne stranke, in ki ji pr epo. eaujejo preganjanje ali nad-•rgovanje onih, ki so med voj-kakor koli delovali za za-jijfi- 0 stvar ali zanjo izra-simpatije. H"d vojaškem področju želi Jjtska vlada ukinitev vseh klenov, ki omejujejo njene 1oške sile in vojaško proiz-nrJ)!^0 Hta^tja po mirovni po-jPd?! ne sme izdelovati več j_02jd> kot ga sama potrebuje j® opremo dovoljenih vojaških ri„j:lmjentov). ki ji prepove-ini ? {nadnjo utrdb vzdolž Uoslovanske in francoske in v nekaterih obalnih žn ki določajo demili-nekaterih sredozem-3 otokov. 'talimLi zahtfPe utemeljuje ^“Jdnsfca vlada s trditviin. demokriatjanske stran- vlada s trditvijo, ro*° omenjena določila mi-Čnrf JJ?9Crdbe anahronistična, ■ nalijo po krivici ponižuje-nimj nis° v skladu z nje. mestom med ^mokratičnimi narodi sveta, jj. *: nekaterimi obveznostmi, ati!,-? Je sprejela (mišljen je Orifn ' Pakt, ki ga v Rimu sti ne razumejo kot sred- t.rn° ■Za skupno obrambo, kct tov_ samo besedilo pogodbe Ivjtoeč kot uslugo, ki terja erottuslugo). Nadalje pravijo crr, tn>u, če politična določila neJu?ejo italijansko suvere-,>???.in pomenijo diktiranje ‘Kujans/ce notranje zakonoda-n°d zunaj. Revizija italijanske mirovne jrttedbe je vprašanje, ki živ--Nnjsko zanima tudi vse Tr-Prav posebej pa še iL Slovcrtr.3 i,j cnc Sle. nn% ’ 3ih je mirovna po. rse’ Pravičnosti navkljub pustila še nadaljp pod “dMjo. Naša dolgoletna krva-2J izkušnja nam narekuje krajno previdnost in tehten preudarek posledic, ki bi jih ""»k prenagljen korak v tej ^fji utegnil imeti. . italijansko vlado bi revizl-j® mirovne pogodbe osvobodi. Zjmžnih mednarodnih obvez-in ji formalno omogoči-j® neomejeno oborožitev. Po-Ifjnorm resno se postavlja grajanje: , o udi dosedanja iialijan-?«a politika dovolj jamstev, da 'olajšave ne bodo zlorablj e-S®; Je italijanska vlada s svoji® ravnanjem sploh zaslužila pravico do teh olajšav? v,.? svojih izkušnjah odgo-flanio: NE. (j.^dosein moramo pribiti, j? 'talija doslej sploh ni spo-°bala večine določil r revne ser?, - Ni spoštovala in ne gostuje določil glede Trsta. J Spoštovala in ne spoštuje rry)u‘c Slovencev, ki so ostali iraL nieno upravo, zlasti pa Sto ravna z beneškimi C««*. ki jih hoče pred svetu L enoslavno zatajiti. Tudi Mh atenK Osnovnih narod-v j; pravic v Trstu se moramo Ciju* vrsti zahvaliti inlerven-"fn> ltalijanske vlade in n;e-enl0rPanom, kar pomeni cb--rij* *e po mirovni pogodbi . določilih, ki se jih ita-to *kp formalno izražene ie-„o' ne detikajol — neaopust-trnešavanje v tržaške zali ' lij ? mirovna pogodba ne ito- la >lS,Ca ustava (sklicevanje L.^tavo je skoraj smešno — ^ ’ je na primer z avtonemi-t •? noriško in videmsko pc-kl i° tudi določa u-sjj. 1 ne pomenita italijan-tr0 Vladi več kct kos papirja, i)(in?re za politiko raznarodo. in pritiska na Slovence. Wi ? ie s spoštovanjem do-rr,' ni prepovedujejo prepo->aš'stične stranke? Kako je t|, 3 spoštovanjem podobnih italijanske ustave? ih 'Pkmijevo borbeno glasilo j'wŠT'0!° d'ltatia» je dobilo "Je lSn^e za ponovno izhaja-Lj." tpf sramoti je bilo sli-kr.t le- Protestov v angleškem V« .? ltal''jarts’-em tisku. Via- nikov ke! Skratka, italiajnska vlada ni pokazala niti najmanjše volje, da spoštuje določila mirovne pogodbe, z imenovanjem Ma-razze za ministra pa se je iz teh določil celo norčevala. O formalni kršitvi vojaških določil mirovne pngodbe ne moremo govoriti, saj Italija za-radi finančnih težav sploh še ni dosegla meja, ki jih mirovna pogodba predpisuje. Toda pred dvema tednoma — ko je bila, mirovna pogodba kot danes v polni veljavi — je obrambni minister Pacciardi zahteval. naj Italija pripravi kadre za letalstvo, ki bi štelo nič manj kot tri tisoč letal, čeprav jih mirovna pogodba predpisuje največ dve sto. Toda že davno pred tem, verjetno že od. samega začetka, so kadri italijanskega letalstva (dva polkovnika na eno letalo!) daleč presegati okvir ki ga pogodba predpisuje. Glasilo istega Pacciardija, «La Voce Repubblicama», je pred meseci zapisalo, da bi Italija za podporo svoji zunanji politiki potrebovala 25 do 30 divizij. Kakšna je ta zunanja politika, nam najbolje pove nedeljska resolucija tržaškega d emokristjansk ega kongresa. da je «priključitev Trsta k Italiji samo prvi korak k rešitvi celotnega vprašanja Julijske Krajines, Pove. Čanje italijanske vojske, ki bi jo dovolila morebitna revizija in omogočile ameriške dobave, bi naj torej služilo za praktično podpiranje teh in takih ekorakovs k ereševanju» vseh mogočih e vprašanja, ki so, kot vemo iz zgodovine, zemljepisno zelo raztegljiva. Po domače se tem ekorakoma pravi impe. rialistično osvajanje. Občutili ga nismo samo mi in jugoslovanski narodi sploh, temveč še številni narodi v Evropi in Afriki. Vsi zuul.i govore, da danes ni popolnoma nič drugače in da je govoričenje o obrambi le pretveza — ne to-Uko objektivno kot subjetivno, v mentaliteti odgovornih kro. kov in ljudi v Italiji. Vojaške omejitve, ki jih določa mirovna pogodba, so |2raz spoznanja, da je treba v bodoče preprečiti napadalnost italijanskega imperializma, prepoved utrjevanja v določenih ozemljih pa je še posebej izra-, spoznanja tcl-o” n smeri te napadalnosti. Dokler bo italijanski imperializem dvigal glavo (in tej glavi bi sorarn,TaStel greben » premem sorazmerju z vojaško močjo) nizmu»emlti 9°W'a o eZahm-nizmu» mirovne pogodbe. Po našem je odveč govoriti o reviziji italijanski m^ovne PJ^odbe temveč je treta pr^ prisilili h3°^ končno , mirovno pogodbo spoštovala in zadostila svo-hm mednarodnim obveznostih Za to pa je res že zadnji čas. KilBDEUElf TOTEMIH D0P1SMIK0M PRI OJiM Zfl AMERIŠKE RADIO IN TELEVIZIJSKE POSTAJE ! proces o dogodkih nad porčinjem Predsednik obeta skorajšen konec Vprašanje STO na mrtvi tožki STU je sestavni del jugoslovanskega narodnostnega ozemlja - Možnost «tretje» rešitve bi se lahko našla, c bi se najodgovornejši ljudje v Italiji odpovedali predpostavki trojne izjave kot podlagi za pogajanja PARIZ. 11. — Na vprašanje dopisnika ameriške novinarske agencije ((Associated Press* kako kaže glede rešitve tržaškega vprašanja v bližnji bodočnosti, je voditelj jugoslovanske delegacije na glavni skupščini Organizacije združenih narodov Edvard Kardelj odgovoril: «Ne bi vam mogel v tem pogledu povedati nekaj novega. Težave so velike, toda kljub temu verjamem, da je sporazum možen in da bo na koncu dosežen. Na žalost, je za sedaj stvar na mrtvi točki*. To izjavo je dal Edvard Kardelj v intervjuju, na prošnjo Udruženja dopisnikov, ki so akreditirani pri OZN za radijske in televizijske oddaje v palači Chaillot, in ki so ga na svoji mreži oddajale danes ob 21. uri po newyorškem času vse postaje ABC (American Broad. casting Company) v ZDA. V tem intervjuju je sodelovalo deset dopisnikov, ki so akreditirani pri OZN. Na nadaljnje vprašanje dopisnika NS (International News Service), ki je prosil za pojasnitev, katera vprašanja so med Jugoslavijo in Italijo sporna in ki še vedno preprečujejo sporazum glede Trsta, je Edvard Kardelj odgovoril: «Za sedaj je pravzaprav Se vse sporno. Vi veste, da italijanska vlada še nadalje vztraja na trojni izjavi iz leta 1948. Na tej podlagi se seveda sporazum ne more doseči. Vi veste tudi, da tudi Jugoslavija postavlja svojo pravico na vse ozemlje Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je sestavni del jugoslovanske, ga narodnostnega ozemlja. Toda mi se zavedamo, da se na lej podlagi v današnjem času ne more najti rešitev. Možnost »tretje* rešitve bi se, po mojem mnenju, lahko našla, če bi najodgovornejši ljudje v Italiji izšli iz predpostavke, da trojna izjava ne more biti ne samo podlaga za pogajanja, ampak celo niti izhodiščna točka za kompromis. Od tega, v kakšni meri bosta obe stranki dokazali smisel za realistično oceno sedanjega položaja sploh in položaja obeh držav posebej, je odvisen po mojem mnenju uspeh naših na. potov, da Jugoslavija in Italija sporazumno rešita vprašanje STO. Mi se s svoje strani trudimo, da bi ravno tako gledali na stvari*. Na vprašanje dopisnika Tanjuga. kako kaže glede ohranitve miru, je Kardelj odgovoril: «To je v resnici — kakor pravijo v Ameriki — vprašanje za 64 dolarjev*. Kardelj je uporabil ta ameriški rek, da bi s tem povedal, da je to take vprašanje, na katerega je težko odgovoriti in ki se čestokrat ponavlja «Vendar pa se mi zdi —- je dodal — da letos laže in z večjim prepričanjem kot lani lahko rečem, da verjamem v zmago miru nad volno. Napadalni poskusi so v zadnjem času doživeli nekaj neuspehov, a moč narodov, ki nasprotujejo napadalni grožnji, se je znatno po-večala. Sedaj je mnogo manj možnosti za izvaifanje nove napadalne pustolovščine, ker se je na Koreji jasno pokazalo, da izoliranih vojn ne more biti več. Mogoče bo to odvrnilo na-padasne sile, da bi se spuščale v nove tvegane pustolovščine. Je medtem še en dober znak, ki opravičuje naše upanje, da b0 mir ohranjen — a to je dej stvo, da se ie Organizacija združenih narodov kljub mednarodni napetosti ne samo ohranila, temveč je ohranila tudi svojo avtoriteto. Verujem, da je to zelo važen znak sile miru*. O Stepincu Dopisnik ((Chicago Sun* je omenil, da se je pravkar vrnil iz Jugoslavije. Dejal je, da se je pogovarjal tudi s številnimi jugoslovanskimi katoliškimi visokimi duhovniki in jugoslovanskimi katoličani. «Iznenadilo me je — je rekel — ko sem videl, da jugoslovanski katoličani pa tudi visoki jugoslovanski ka. toliški duhovniki nimajo nobenih simpatij za Stepinca, ki je bil pravkar izpuščen iz zapora. Ali nam lahko poveste nekaj — je vprašal dopisnik — o ozadju Stepinčevega primera in pojasnite. zakaj nimajo jugoslovanski katoličani simpatije za Stepinca?*. Kardelj je odgovoril: «Zelo lahko boste razumeli, samo če se za trenutek poskušate postaviti v kožo povprečnega Jugoslovana; ta povprečni DOSEŽEN DELNI v pododboru za SPORAZUM razorožitev Štirje so se sporazumeli o ustanovitvi nove komisije za razorožitev in o potrebi sklicanja svetovne konference za razorožitev - Politični odbor nadaljuje razpravo o posameznih točkah obeh predlogov PARIZ, 11. — Po desetih dneh prekinitve se je politični odbor OZN danes ponovno se-ital, da nadaljuje razpravo o razorožitvi, ki je bila preklije-na med delom pododbora štirih. Predsednik Padilla Nervo je odboru predložil poročilo in je pri tem izjavil, da se je kljub nasprotjem med obema predlogoma o nekaterih vprašanjih poglavitne važnosti pokazalo, da je mi dosežen sporažUbi' d raznih straneh obeh programov. Padilla Nervo je predlagal, naj politični odbor nadaljuje svoje delo ter proučuje vsako točko zahodnega predlo, ga in sovjetskih spreminjeval-nih predlogov posebej. Poročilo javlja, da so se štiri države sporazumele z0 ustanovitev. komisije za razorožitev, ki naj izdela načrte za znižanje oborožitve in za nadzorstvo. Ta komisija se bo imenovala »komisija za atomsko energijo in za klasično orožje* in bo pod oblastjo Varnostnega sveta Ta komisija bo morala pri-praviti predloge, ki naj se vključijo v načrt dogovora ali dogovorov in se bodo morali nanašati na vse oborožene sile vštevši polvojaške. varnostne [n policijske ter na vso oborožitev, vštevši atomsko orožje. Štiri države priznavajo potrebo verificiranja in inšpekcije; toda zahodne države so za »stalno inšpekcijo*. Sovjetska zveza pa pristane samo na načelo ((posebnih anket*. Štiri države se strinjajo tudi o ustanovitvi mednarodnega raazdor-stvenega organa, ki naj se ustanovi v okviru Varnostnega sveta in čigar sklepi se bodo sprejemali na podlagi večine brez možnosti veta in ki bodo obvezni za vse države. Ta organ, bi lahko odločal o dnevu in krgju inšpekcij. Poročilo ugotavlja, da se štiri države strinjajo o načelu sklicanja svetovne konference za luzorezjtev, vendar pa jeisprotjem sporazumeti se o ne-njmovo stališče različno glede katerih točkah, kpr pomeni da metod*. B. sklicuje jn glede I se je s tem napredovalo v za- Nov proračunski sistem pred zvezno skupščino FLRJ Skupščina se bo sestala konec meseca in bo razpravljala tudi o zakonskem načrtu za široko amnestijo - Napredek kmečkega zadružništva na Hrvatskem »ate-- - "Mi >° tt°r(jh<;.50, obsojen za-t)s* nl"boracionlzmt?Cf® ?-r°ti garibaldincem, "M; ga obtožba veleizdaje Za-‘kim; ry,SVan]a 2 jugotiovan-lcr r„i Javti. te kričeč pri-V 0 V Italiji spoštujejo »r. Člpn _ . - ePot)»d„?lrot,"e P°d°dbe ki » "o ri»i Preganjanje onih, t*Q y ^ lovali za zavezniško Cp5n®l'ani(-mS 'zr°čitvii° in s v ? v°inih zločin- fe en 2£a**2 b« izročen n}ktnikp\V<>]ni zl°činec — l# vift rv,>, Pa »o u Jupo- « t0 - ^ F00'000 lhtM Ne tlgen ki je bil pro- <*£** "larii v °e Ga^pe-ee dveh novih prič. kar na je predsednik odklenil ter cdgcd-l razpravo do 19, decembra. Londonsko mnenje o reviziji italijanske mirovne LONDON. 11. — V dobro obveščenih diplomatskih krogih menijo, da bo Anglija v krat- < kem odgovorila na italijansko prošnjo glede revizije mirovne pogodbe. Angleška nota — o njeni vsebini se London še raz. govarja s Parizom in Washing-tonom — bo verjetno sporočila, da smatra angleška vlada nekatera določila mirovne pegodbp za ukinjena, kar se tiče angleško - italijanskih odnosov. V Londonu poudarjajo, da je splošna revizija mirovne pogodbe z Italijo nemogoča zaradi stališča ZSSR in da bo mogoče izvesti samo «revizijo de faeto v dvostranskih odnosih*, torej pravzaprav precej rnaivj, kot želi italijanska vlada. Seja angleške vlade LONDON. 11. — Danes se je sestala angleška vlada pod Churchillovim predsedstvom. Menijo, da so govorih o položaju v Egiptu, zlasti še, ker je seji prisostvoval tudi general Head, vojni minister, ki sicer ni član ožje vlade. Prav tako pravijo, da so gor vozili o gospodarskih zadevah in o možnosti izselitve treh milijonov Angležev v nekaj letih, da se omili gospodarska kriza. Izseljevanje bi se usmerilo v države Commonivealtha, pred. vsem v Kanado. V angleških uradnih krrgih zanikujejo vesti, da je Velika Britanija prosila ZDA za go-spodarsko pomoč v višini 609 milijonov dolarjev. Pojasnjuje, jo. da se je Aneliia samo »vpisala v seznam držav, ki prosijo za ameriško gospodarsko po. moč*, da pa ni post~vila nobenih zahjev glede višine pomoči. Odločitev o tem je stvar ameriške vlade. PARIZ, II. «— Predstavnik grške delegacije v OZN je nocoj zanikal govorice, da razmišlja atenska vlada o tem, da umakne svojj kandidaturo za Varnostni svet. pogajanja za premirje Na KOREJI USTANOVLJEN PODODBOR za razpravljanje o ujefnikih V Washingtonu trdno upajo, da bo še v tem mesecu podpisano premirje PARIZ, U. — Egiptovski delegat v socialnem odboru skupščine OZN, kjer nadaljujejo razpravo o načrtu mednarodne pogodbe za človečanske pravice. se je danes izrekel za enotno pogodbo, ki naj vsebuje vse politične, gospodarske in socialne pravice. PAN MUN JOM, 11. — Kitaj-sko-Korejski delegati so danes zjutraj sprejeli zavezniški pred. log zg ustanovitev novega pododbora, ki naj tako; razpravlja o vojnih ujetnikih. Pododbor, lči razpravlja o tretji točki dnevnega reda, pa se je sestal zjutraj in nopoldne. Na jutranjem sestanku je severnokorejski predstavnik dal razumeti, da bi severni popustili glede izmenjavanja čef ter pristal] na stališče zaveznikov j ' n adzorstva pod1 pogoje ir., da zavezniki sprejmejo njihov tteg, naj bi nadzorstvo v zaledju izvajali preastavniki nev. tralnih držav. Kakor je izjavil general Nuckols, jja so kitajsko-korej-ski delegati na popoldanski sej; znova pokopali upanje na kom. pr orni s o tretji točki. Odločno so namreč zavrnili, kar so na jutranji seji izrečno sprejeli, t j. načelo zamenjavanja čet in podreditev nevtralnega nadzorstvenega organizma vojaški komisiji za premirje. Delegati OZN in zlasti general Hodes so poudarili, da imajo številne pripombe k predlogom Kitaj-cev jn severnih Korejcev. Zavezniško poveljstvo se zlasti sprašuje, kako bj mogel organizem nevtralnih opazovalcev delovati, ne da bi bil podrejen centralni komisiji. Popcldn ? se je sestal tudi novi pododbor, ki razpravlja o četrti točki dnevnega reda, t. j o izmenjavi ujetnikov. Admiral Libby, ki vodi delegacijo OZN, je zahteval: izmenjati bj si morali ujetnike na »pravič-to Ppdlagi* in s primernim nadzorstvenim siriememo; spre. jeti bi morali nadzorstveni sistem, ki naj bi pred in med izmenjavanjem ujetnikov jamčil «človeško» ravnanje z tol-nimj ip ranjenimi. ‘Admiral Libby je tud!i izjavil da zaradi sedanje velike razlike med številom ujetnikov, ki jih imata obe strani, jn ker poveljstvo OZN mtj približno ne ve, koliko zavezniških vojakov je v rokah Kitajcev in severnih Ko-rejcev, ne more dati nasprot-nikem možnosti, da bi se okori, stili prj izmenjavi ujetnikov, kar bi imelo v primeru obnovitve sovražnosti zanje ugodnr posledice. Nasprotniki pa so odklonili zavezniški predlog, naj b; se takoj začela izmenjava ujetnikov- in naj bi Mednarodni Rdeči križ obiskal ujet. niška taborišča na Severni Koreji. Jutri zjutraj se bosta oba pododbora ponovno sestala. Na današnji tiskovni konferenci je polkovnik Levie izjavil. da ima poveljstvo OZN v svojih rokah kot ujetnike 100.000 severnokorejskih vojakov ter 15 do 20.000 Kitajcev Z zavezniške strani pa pogrešajo 70 do 80.000 južnih Korej- cev, 11.800 Američanov, 1.000 dO 1.500 vojakov iz držav britanske skupnosti in ckoli 1.500 vojakov drugih držav. V wa§hingtonskih obveščenih , ^ da i« gene- ral Ridgway dobil jZ prestolnice nayodila, ki naj omogočijo. * pogajanja premaknejo z mrtve točke. Toda zdi se. da Združeni narodi ne bi takoj začeli splošne ofenzsive, če ne bj prišio v Pan Mun Jomiu do sporazuma v določenem roku. ki poteče 27 decembra. Kakor se zdi, upa ameriška vlada, da bo prišlo do sporazuma in da bi predsednik Truma« žel>el, naj bi sp raz g o-vari nadaljevali tudi po 27. decembru, če b; bilo vsaj nekaj mežnest; na uspeh. Seveoa pa bj morali nasprotniki pokazati dobro voljo in nekaj popustiti pri svojih zahtevah. Glcdp kršitve nevtralnega področja v Kesongu se je zvedelo, (ia je neko letalo ivrglo neka; bomb. Zavezniški zvezni častniki _ so danes odšli v Ke-song. kjer so ugotovili, da je letalo odvrglo tri bombe in obstreljevalo okolico Kesongn Ni bilo pa mogoče ugotoviti, katerim sitem pripada to letalo, Glavn; stan OZN javlja, da vlada na fronti mir. Le na vzhodnem, predelu so bili od. biti štirje manjši napadi. STRASBURG, n, _ Na da. našnji seji Evropskega sveta je preskrbel za presenečanje Belgijec Paul Henry Spaak predsednik sveta od njegove ustanovitve, ki je nenadoma podal ostavko. Spaak je obrazložil svoj korak — ki obenem tudi najbolje karakteriZira notranje slabosti Evropskega sveta — s tem, da bi se rad «bolj aktivno udeležil borbe za združitev Evrope*. Na popoldanski seji je Spaak tudi govoril. Izjavil je, da je odstopil, ker «je zelo razočaran* in ker se hoče pridružiti «onim, ki se zares borijo za enotnost Evrope*. Kot predsednik se Spaak ni mogel udeleževati debat Napadel Je angleško previdn0 stališče do Evropskega sveta in izrazil razočaranje, da se s Churchillovim prihodom na oblast v tem stališču ni prav nič spremenilo. (Znano je, da je bil ivojčas Churchill eden Izmed glavnih pobornlkov Evropskega »veta In sploh združene Evrope). Spaak je obtožil delegate, da med njmi niti polovica ni iskrenih in dejal; «Prišli smo do Spaakov odstop v Strasburgu izraz slabosti Evropskega sveta Dosedanji predsednik Evropskega sveta je izrazil svoje razočaranje nad njegovim delom - Razgovori šestili o evropski vojski še niso pripeljali do sporazuma konca naše zgodbe. Preveč pametni smo tako umiramo od same pameti*. Nadaljeval je: »Dobro bi bilo, da bi omejili naše iluzije ki nam govorijo, da se »a teh sejah dogaja nekaj važnega. Izpustili smo skoraj vse priložnosti za ustanovitev združene Evrope*. Napadel je tudi tiste, ki mislijo, da združene Evrope ni mogoče ustvariti brez Anglije, kar da je »čisto navaden izgovor*. Spaakov odstop izraža na eni strani razočaranje. podoMio Briandovemu in Stresemen.no-vemu pred dvema desetletjema, na drugi strani pa nasprotja, kj se pojavljajo v Evrop- skem svetu ob konkretnem vprašanju evropske vojske in omejitve suverenosti udeleženih držav. Tudi na današnji seji tega nasprotja ni bilo mogoče premostiti. Tako se je Evropski svet razšel brez sporazuma in brez predsednika, ki ga bodo volili prihodnje leto verjetno šele v jeseni, ker je b»l odbit predlog, nai se svet spet sestane že spomladi. Po razidu so nadaljevali s sejami ministri iettih držav, ki so udeležene v načrtu evropske vojske. Tudi tu je ostala osnovna razdelitev na dva tabora — na eni strani Francija, Zahod- na Nemčija in Italija, ki se zavzemajo za ustanovitev nad-državne oblasti, ki bi ji države članice prepustile del svoje suverenosti in ki bj g temi pooblastili upravljala evropsko vojsko, na drugi strani države Beneluxa, ki se zavzemajo za ohranitev popolne državne suverenosti. ki bi se konkretizirala v tem. da bi evropsko vojno upravljal odbor, v katerem bi vsaka država imela pravico veta. Ver.dar nekateri upajo, da bo sporazum o evropski vojski dosežen še pred zasedanjem atlantskega sveta, ki bo 2. februarja 1952 y Lizboni. Tehnična vpra- šanja (formacije kontingentov, nabor, imenovanje častnikov itd.) so bila rešena že danes predpoldne, politična vprašanja, predvsem kočljivo vprašanje suverenosti, pa bo prišlo še enkrat na dnevr.i red konference 6 držav, ki bo 27. decembra v Parizu. Verjetno se bodo o delu sveta ministrov, ki bo predstavljal naddržavno oblast, sporazumeli s kompromisom: v nekaterih primerih bo sklepal soglasno (torej s pravico veta), v nekaterih primerih pa z večino. Na večerni seji so se sporazumeli o ustanovitvi parlamentarne skupščine, ki jo bodo volili parlamenti udeleženih držav po načinu, ki velja za Schuma-nov načrt. Sprva bo imela ta skupščina zelo omejene pravice. Kdaj se bodo te pravice razširile in kdaj bodo začeli skup. ščino voliti s splošnim glasovanjem, pa je še stvar bodočnosti. K vačjemu napredku na večerni seji, ki Je trajala do 1.30 ponoči, je pripomogla tudi vest iz Pariza o Plevenovem uspehu v glasovanju o Sehumanovem načrtu y francoskem parlamentu. = Jr 12. decembra 1951 1 rRŽAŠKI DNEVNIK Danes, sreda 12. decembra ///"NI rr\ A n Aljoša, Siroslav K [ 11 1— 1 1 /\ Sonce vzide ob 7.35, zatone ob 1 X \S r~\ l\ 16.20. Dolžina dnet-a 8.45. Luna vzide ob 15.12, zatone ob 7.01. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri ***£ %u*?em,,r* Z VČERAJŠNJE OBČINSKE SEJE Občinski svetovalci reševali vprašanja upravnega značaja Kdo bo končno popravil pločnike tržaških ulic? - Strogi higienski ukrepi za vse pekarne tržaške občine • 850 delavcem Odseka za ekonomska dela zagotovljeno delo za prvo polovico 1952, leta Na včerajšnji občinski seji so razpravljali o popravilu pločnikov. ki so res v zelo slabem stanju. Poudarjeno je bilo, da je bil sicer izdan ukaz. po katerem bi morali pločnike popraviti lastniki hiš, da pa se te določbe niso nikoli izvajale. Lastniki so se vedno izgovarjali, da ne morejo kriti stroškov za popravilo pločnikov, občin pa se tudi ni pobrigala, da bi našla drug način rešitve. Odbornik Visintin. ki je odgovoril na to vprašanje, je poudaril, da bi bilo po njegovem krivično zahtevati, da morajo težo stroškov za popravilo, pločnikov nositi lastniki hiš, ko pa služijo pločniki vendarle javnosti. Pri tem je še pripomnil, da bo skušala občina popraviti nekatere pločnike, in sicer tako da bo del vsote ki je bila nakazana za popravilo cest. po katerih bosta vozili novi filobusni progi, porabila tudi v ta namen. Prav tako bo občina skušala uporabiti del vsote bodočega proračuna za javna dela v iste namene. Vendar smo mnenja, da bo ta vsota še vse premajhna istočasno pa mislimo, da bi vsi lastniki hiš ne zmogli kriti stroškov za popravilo pločnikov, Smo pa prepričani, da bi bila dolžnost občine n£'jti primerno rešitev; kako, naj pa odloči občina in za to odgovorni odborniki. Svetovalec Cristiani se je z a vzel za vprašanje 12 pekam v tržaški občini. Leta 1950 je ZVU izdala ukrep o higienskih predpisih, ki jih mora _u-poštevati vsak lastnik pekarne. Po prvih pregledih, ki j.h je higienski urad napravil v pekarnah tržaške občine, je prišlo na dan. da 12 izmed 130 pekarn ne odgovarja predvidenim higienskim predpisom ter bi morale biti zaradi tega že z 31. decembrom zaprte. Medtem je ZVU ta rok podaljšala še za tri mesece; v tem času mora vsaka izmed navedenih pekam izvršiti vsa potrebna pcprav- Prosvetno društvo „PM0 TOMAŽIČ" Prosvetno društvo dPiako Toma. iič» vabi vse svoj« člane, prijatelje in znance, da se udeležijo žalne proslave desete obletnice ustre. litve narodnega heroja Pinka Tomažiča, ki bo dne 14. decembra t. 1. ob 20. uri v Ul. H. Manna št. 29. Slavnostni govor bo imel tov. dr. Andrej Budal. Pri proslavi bodo sode ovali člani SNG in Komorni zb r. ljalna dela. Svetovalec Cristiani se je uprl proti tako kratkemu roku. v katerem bo le redkim lastnikom pekarn možno primerno urediti in popraviti prostore pekarne. Prav tako je svetovalec Cristiani protestiral proti ukrepu, kj predvideva, da morata biti prostora, kjer se dela testo in kjer se nato peče kruh, med sebcj ločena. Po njegovem bi to samo škodilo pravilni peki kruha. Zupan, ki je zaključil to polemiko, ni omenil ali namerava občina intervenirati, da bi bil rok za izvršitev popravljalnih del še nekoliko podaljšan. Svetovalec Agneletto je nato postavil vprašanje, prevelikih zaslužkov posameznih trgovcev, ki še zaostrujejo položaj, v katerem je naše gospodarstvo zaradi stalnih višanj cen raznim življenjskim potrebščinam. Pri. stavil je, da- je danes konkurenca med posameznimi trgovci j skoraj izginila ter da je mnogim ljubše prodati manjšo količino blaga, če le lahko dobe za to pretirano visoko ceno. Da gre takšno prodajanje le na škodo prebivalstva samega, bj bilo odveč poudariti. Ker obstaja pri občini že nekakšna komisija za kontrolo cen. bi bila po njegovem tudj njena naloga posvetiti temu vprašanju več pažnje ter z raznimi ukrepi preprečiti, da bi si trgovci dovolili tudi 200 in 300 odstotne zaslužke. Tud; vprašanje nadaljnjega obstoja Odseka za ekonomska dela je prišlo ponovno na dnevni red. Vs{ uradniki omenjenega odseka so že prejeli obvestilo, da so z 31. dec. odpuščeni z dela. Po raznih vesteh, ki krožijo, pripravlja vodistvo odseka enak ukrep tudi za delavstvo. Ker je bilo m=dt'm javljeno, da bo znižan tudj proračun za leto 1952, bodo verjetno vesti o nadaljnjih cd-^u-?tih z dela odgovarjale resnici. Zupan Bartoli ie k temu pripomnil, da odsek ne bo likvidiran ter da bo z vsoto proračuna z« prvi semester zagotovljeno delo 850 delavcem, ki so trenutno zaposleni pri od'eku. 200 milijonov od celotne podpore bo namenjeno ekonomskim delom 200 mi'ijonov javnim delom 30 milrijpnov pa je določeno za vzdrževcnie tečajev za rekval!fikaci’o delavcev Nekateri odborniki so nato orečitali vrsto predlogov, ki so bili v glavnem sp-e^ti. Do nesoglasja je prišlo le pri zadnjem predlogu, ki pa je preči-tal odbornik Cumbat in ki predvideva izplačilo nekakšne doklade v em občinskim uslužbencem, ki bodo zaradi izpol- njenih službenih let, odpuščeni z dela. Temu se je uprl svetovalec Brocchi, ki je predlagal, naj bi ostali omenjeni uslužbenci na delu, dokler ne bi bil sprejet načrt o službeni preureditvi kot tudi načrt o povišanju pokojnin občinskim uslužbencem. Ker je hotela večina predlog odbornika Cumba-ta vseeno izglasovati, so se ko-minformisti in predstavniki manjšine umaknili iz dvorane, s čimer je bilo preprečeno glasovanje. Prihodnja občinska seja bo že v petek; razpravljali bodo 0 proračunu podjetja ACEGAT za leto 1952, NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo imela DANES OB 20.30 V AVDITORIJU IV. predavanje IZ ZGODOVINE LIKOVNE UMETNOSTI Predaval bo univ. prof. Jr. IZIDOR CIUHA «0 SLOVfNSKEM IMPRESIONIZMU » Ker je to prvo tovrstno predavanje v «Avditoriju», snov pa zanimiva in predavatelj priznani slovenski strokovnjak s področja u-metnostne zgodovine, naj noberj ljubitelj umetnosti ne zamudi te edinstvene priložnosti. — Vstop prost. Socialni zavodi za mladino leglo šovinistične vzgoje I SLAVA PADLIMA BORCEMA! Marcelo je Slovenec, brez staršev, nekaj čez 13 let ima. Ze čisto majhnega so ga vzeli lc sebi starši in skrbeli zanj. Predi dvema letoma, ie fantu Ur mrla še stara mati in tako je ostal sam> z dedom, delavcem. Življenj*, mu rti bito lahko, f4nt je bolehen in tako je stan očte prosil pri raznih ustanovah, da bi fanta sprejeli v kakšen zavod. Na pokrajinski upravi in na Opčinah, kamor se je stari oče zatekel, so ir.u dejali. da za fanta ni prostora, končno so ga po 10 mesecih potov in prošenj spravili v zavod v Gradiško. Te1 dtni ga je stari oče obiskal. Fant je tožil, da z njim grdto ravnajo. Ze takoj, ko je v zavod prišel, ga je predstojnik sprejel in ko ie deček povedali, da je hodi] v slovensko Jolo. ga je predstojnik nahru. lil; «Kdb j*> bil tisti, kj te je poslal v .souola sciava’, saj je NEKAJ ZANIMIVIH ŠTEVILK o prebivalstvu, bolnikih in zaposlenosti Objavljamo nekaj podatkov iz zadnje številke statističnega biltena angl oamsr iške cone STO. Ti podatki se nanašajo na julij in na avgust 1951. 31. avgusta t- 1. je bilo v Trstu 280.407 stalnih prebivalcev, navzočih pa 284.254. V Devinu. Nabrežini je bilo stalnih 4.918, navzočih pa 4-940; v Repenta-boru 579 stalnih, navzočih 613; v Miljah 'stalnih 12.641, navzočih 12.653; v Dolini stalnih 4.878. navzočih 4.937; v Zgoniku stalnih 1.317, navzočih 1.314. Iz tega Sledi, da imata občini Devin - Nabrežina in Dolina približno enako število prebivalcev; v vseh ctbčinah razen v Zgonifcu pa število navzočih višje od števila rezidentnih. Kakor vedno ie zanimivo tu. dli. kako so se ljudje ženili, rodili in umirali. V juliju je bilo v TrsUu 190 porok, v Devinu -Nabrežini 3, v Miljah 11, v Dolini ena, v Zgoniku in Repen-taiboru pa nobene. Avgusta se je poročilo v Trstu 183 parov, v Devinu - Nabrežini 7, v Miljah 12, v Dolini 6; v Zgoniku in Repentaboru pa so se držali znanega pregovora in ni bilo tudi ta mesec nobene poroke. Za rojstva so veljale v juliju naslednje številke; v Trstu 252, v Devinu ■ Nabrežini 2, v Miljah 8, v Dolini eno, v Zgoniku eno; v Repentaboru pa se štorklja ni oglasila; rejstva v avgusta: v Trstu 250, v Devinu-Naibrežini 4, v Miljah 4, v Doli. ni 1, v Zgoniku 2. v Repen taboru nobenega rojstva. V juliju ip umto v Trstu 192 ljudi, v Devinu - Nafcrežini 3, v Miljah 4, y Repentaboru, Do. lini in Zgoniku p® nobeden. V PREDRZNA TATVINA SREDI MESTA Avto in kovčki izginili brez sledu Približno ob 20.15 se je letni trgovski potnik A i cer to Cavalšero stanujoč: v Ul. G u ia 37 po kratki vožnji po meHu ustavil s svojim «Fiatom 500» na vogalu Ul. Torrebianca in Ul. Roma. Mož je izstopil in pustil avto ob pločniku ter od šel. Veliko razočaranje pa ga ie pričakovalo ob povratku; avta namreč ni bilo več. Prehodil je vse ulice po dolgem in počez, misleč, da mu je kdo ho- OORIŠKEGA Prednost do dela imajo begunci m prišleki hi.tv.lo brezposelnih v našem mestu je letos naraslo na 4000. Od teh ve« kot polovica že dolga leta čaka na delo, kajti prednost do zaposlitve ^ma-jo le istrski begunci in drugi prišleki, ki se jih je nateplo v naše mesto mč manj kot 12.000. Ti s pomočjo oblasti dnevno izpodrivajo domač-ne, zlasti Slovence. ki so ia m pod raznovrstnim pritiskom primorani odstopiti delo in zaslužek. Namen takega izpodrivanja in zapostavljanja domačinov je. prisiliti jih k emigraciji in jih nadomestiti z «vnet.mi patrioti« kot so be-gunoi. katerih naloga je izpre-meniti naše mesto v trdnjavo italijanskega šovinizma. Zato je tudi zanimanje oblasti za brezposelne vsako leto manjše. Saj se je letos Pokrajinski odbor za zimsko pomoč brezposelnim, ki ga vodijo pokrajinske oblasti, omej»l samo na nabiranje prispevkov in se izognil vsaki drugi inic.ativi. s katero naj bi brezposelnim in njihovim družinam vsaj čez zimo olajšali življenje. Od 4000 brezposelnih jih b-gatti, katere cev gre skozi skladišče na streho Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo nad 150.000 lir. Nesramni kolesar Ko je sinoči 32-letni Cargnelutti Hipolit iz Ul. Baiamonti 8 šel čez Korzo proti domu, ga je na sredi ceste nek kolesar tako močno sunil, da je obležal na tlaku. Se preden je Cargnelutti vstal, jo je kolesar urno pobrisal, ne da bi se ozrl nazaj. Ko Izpred sodišča Tihotapstvo cigaret Dne 17. letošnjega iebruarja m italijanski financarji, ki so na Tržaški cesti pregledovali vse avtomobile, ki so prihajali s Tržaškega ozemlja, pred Gabrijami ustavili tudi star avtomobil znamke Mercedes. Kot v vsa ostala vozila so tudi v Mercedes pogledali le površno in 40-letnega Devetta Jožefa iz Trsta, ki jo je vozil, vprašali po dokumentih. Ko je bil Devetta že pripravljen nadaljevati pot proti Gorici, je eden izmed financarjev opazil sumljivo rdečo papirnato nit, s katero so opremljenu zavoji ameriških cigaret. ki je kukala izpod zadnjega sedeža. S pomočjo te niti so financarji po natančni preiskavi odkrili v posebnih prostorih pod sedeži nič manj kot 77.36 kg ameriških cigaret, ki jih je Devetta nameraval vtihotapiti v Italijo. Blago so zaplenili in Devetto skupno z lastnikom avtomobila 43-letnim Francom Alsidom, tudi iz Trsta, prijavili sodnim oblastem. Na kazenskem sodišču so Devetto včeraj obsodili na 4 mesece ?apora in 2.200.000 lir globe. Zimovanje na Ukvanski planini Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira za svoje člane in prijatelje, ljubitelje zimskega športa, zimovanje na Ukvanski planini. Udeleženci zimovanja bodo prebili 9 dni, ir.1 sicer od 27. decembra do 5. januarja v prijetni planinski koči. Neveščim smučarjem bo na razpolago smučarski učitelj. Za domačo postrežbo bo skrbela izurjena kuharica. Devetdnevna oskrba stane za člane 5500. za nečlane pa 6000 lir. V omenjenih vsotah niso všetl potni stroški. Prtljago udeležencev bodo spravili na planino na saneh, zato naj vsak vzame s seboj vse. kar bi mu lahko na z! mo v ar.-ju koristilo. Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku od ponedeljka 10. do vključno sobote 15. t. m. tel pripraviti šalo. vendar o avtu ni bilo niti duha. niti sluha. Žalostno se je" odpravil na policijo in stvar prijavil. Dodal je, da so z avtom vred izginili tudi trije kovčki z vzorci blaga in nedoločeno k"ličino blaga za podloge. Cavaliero trpi približno 350.000 lir škode na blagu samem, medtem ko je bilo vo i’o vredno 500.000 lir.<4^ njegovo smolo ni bilo niti eno niti drugo zavarovano. Gospodinja je kuhala, tatovi pa so kradli Zvečer se je oglasila na policiji 28-letna Anna Rizzi por. Domini iz Ul. Don Bosco in prijavila policiji, da so neznanci ukradli iz njenega stanovanja 350.000 lir, ki jih je imela shranjene v lepenkasti škatli v svoji spalnici. Tatovi so se verjetno splazili skozi na pol priprta okna v pritličnem stanovanju in medtem ko je njena mama kuhala v kuhinji, so tatovi prebrskali spalnico ter našli o-menjeno vsoto. Po svojem delu so se 'atovi zopet neslišno u-maknili, ne da bi pustili za seboj najmanjšo sled. 2 delavca zastrupljena s plinom Zgodaj popoldne sta bila 32-letni Mario Barasutti iz Ul. Torricelli 19 in 51-letnl Anton Zudetič iz Ul. Baiamonti 17 zaposlena y veži stavbe št. 26 v Ul. Giulia pvi popravilu plinske napeljave na račun Acega-ta. Nepričakovano pa je iz cevi ušla precejšnja količina plina. ki je oba moža udarila naravnost v obraz. Obema delavcema je postalo slabo in sta se morala v spremstvu nekega policijskega agenta z rešilnim avtom Rdečega križa zateči v bol. nico. Tu so ju pridržali zaradi lažjega zastrupljenja z gorilnim plinom in bosta, ako ne bo komplikacij, okrevala v 3 ali 5 dneh. Drobec železa v oko Stirinšestdesetletni Josip Stok iz Ul. Settefontane it. 91 se je moral včeraj zjutraj kmalu po 10. uri zateči v bolnico. Mož ie namreč med delom v barvarski delavnici «Rigo» v Banah s kladivom in dletom tolkel po železnem obroču. Nenadoma se je od obroča izluščil drobec, ki je Stoku priletel v oko. Moža so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč in ga tudi sprejeli, vendar je gotovo, da je mož na poškodovanem oče'u izgubil vid. Pod kolesom žerjava V ILVA je včeraj nekoliko f>o 14. uri in pol 24-letni mehanik Ciro Milani stanujoč pri Sv. M. M. Sp. zašel z roko na Ur žerjava, ki je bil v teku. Nepričakovano pa se je mladenič znašel z roko pod kolesom, ki mu je povzročil nekaj poškodb. Mladenič se je ustrašil in se takoj z rešilnim avtom zatekel v bolnico kjer so ga morali sprejeti na ortopedskem oddelku. MUcknvu mehaniku ie kolo skorai odrezalo kazalec leve roke In mu povzročilo precej globoko rano na hrbtni stran) roke. Ce ne bo hujšega, se bo moral Milani zdraviti 20 do 40 drvi, avgustu v Trstu 261, v Devinu. Nabrežini 2, v Repentaboru 1, v Miljah 3, v Dolini 1, v Zgoniku nobeden. Pri tem pa je treba upoštevati, da število rej. sttev za okoliške občine ni.ved-no enako številu, ki ga javljajo statistike, ker vpisujejo otro. ke, rojene v tržaški bolnišnici, na porodniškem oddelku tržaške bolnišnice, v tržaški ana-»rafski urad. Številke o priseljevanju irr ■odseljevanju kažejo, da tržaško ozemlje še vedno priteguje razne ljiudi. sai je rr.no•to več pr’-seljencev kot izseljencev. V Trst se je julija rr:selilo 1316 ljudi, odselilo pa 408, v Zgonik sie je priselilo 10 lindi, odseli’ ?e ni nobeden, v Dolino se jih ;e priselilo 29, odselilo 7. v M' lje <*e iP priselilo' 56, odselilo 17. V Devin - Nabrežino se je priselilo 37, odselilo 17. v’ Reper tabor se ni nihče priselil, niti ni rihčp odšel. Za aveust velip-’o pa nrvtHSnfe številke: Trst priseljenih 287, izseljenih 148. Devin - Naforežma 35 in 20, v Renentabor se jP priselil 1, v Milje rvri®?ISeff«Pr 42. tes>”l jenih 9. v Dolino priseljenih 6. izse-'jenih 13 - v Zgonik prišeljesiit* 6, izseljenih 5. 31 avaustT je bilo skupno število bolnikov v vseh bolnišnicah in klinikah 4.243. Od teh ,IV> ie bilo v slavni bolnišnici 1.280' v bolnišnici pri Sv. Mag d>al'"ni 322. v pomeni bolnišni-"i nri Tvanu 218 vmoW>l'-' °84 itd. Za z-ooslitev in brezposelnost veljajo za 20. av^u^t 1951 nas’edmje številke: lenih HO.619. brezposelnih 18.349 Nai-več je b>lo z~'»vsienih v industriji, t. j. 38.564: številki sledi ■avna uprava s 25.932. in trgovka s 13 319 Me*’ nes pri gledališki blagajni. SAMO SE DANES IN VPISOVANJE ZA ZlMOVAN«Hi V MARTULJKU Vse smučarje opozarjamo. av bo vpisovanje za zimovanje Martuljku zaključeno jutri, trtek 13. dec. Interesenti ** in 8-dnevno bivanje v MartulJ se lahko prijavijo v dop«*18 . skih in popoldanskih urahi “j sedežu mestnega odbora ^ v Ul. Machiavelli 13/11. KMEČKO GOSPODARSK0 PREDAVANJE V SALEZU Krajevni odbor OF Salež v? bi vse vaščane na predavam o kmečko gospodarskih vPrtn,, njih, ki bo v četrtek 13. dec®^, bra ob 19.30 pri Kraljevih 16. Predaval bo tov. Janko * lan iz Sempolaja. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Seja okrožnega izvršnega odbora okrožnega sindikalnega sveta V petek dne 14. decembra ob 8. uri bo na sedežu Okrožnega odbora sindikatov seja Izvršilnega odbora Okrožnega sindikalnega sveta z nasled. njim dnevnim redom; 1. Pregled sklepov zadnje seje, 2. Priprave za letne skupščine sindikalnih organizacij, 3. Kulturno in politično delo sindikatov in 4. Bazno. 10 000 zavarovancev pri Zavodu za socialno zavarovanje Pomen Zavoda za socialno zavarovanje v istrskem okrožju prihaja v zadnjem času vedno bolj do izraza, posebno po uvedbi novih gospodarskih ukrepov in po sprejetju odloka, ki je bil dopolnjen z novimi spremembami. Tako je bila preživnina za otroke zaposlenega očeta ali matere zvišana na 3500 din mesečno za vsakega otroka. To ugodnost so nekateri kmetje hoteli izrabiti v špekulativne namene in so odšli sami ali po poslali na delo v tovarne in podjetja svoje žene. Dopolnilni odlok o socialnem zavarovanju je v tem prinesel spremembo v toliko, da mora biti zavarovenec najmanj eno leto v delovnem razmerju ali pa 20 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih, če hoče, da mu pripade preživnina za otya. ke. Tako so zaščitene pravice pravih in resničnih delavcev, ki imajo polno pravico, da prejemajo za otroke tudi preživnino. V zadnjem času je število za. varovanih doseglo 10.000. Po uvedbi novega finančnega sistema znašajo prispevki Zavoda za socialno zavarovanje z;a otroške doklade okoli 180 milijonov dinariev letno, ( Zaradi nujnih popravil je opekarna «RUDA» od polovice novembra obratovala le z eno pečjo, Te dni pa bodo dela zaključena in bo opekarna začela obratovati s šestimi pečmi. Tako bo opekarna začela znova dajati opeko, ki jo za naše gradnje nujno potrebujemo, Prva konferenca strelskih družin v Kopru V Istri je med odraslimi in tudi mlajšimi veliko zanimanje za lov. Skoro vse nedelje je opaziti večje skupine lovcev z značilnimi «š>klopi», ki potrpežljivo čakajo na višinah in opazujejo teren pod seboj. Ta lovska strast je brez dvoma vplivala tudi pri ustanavljanju strelskih družin, ki jih je samo na Koprskem 25. in ki imajo 1.000 članov. Člani strelskih družin so večkrat tekmovali tudi v Jugoslaviji na strelskih tekmah. Dve tekmovalki iz Buj sta na državnem prvenstvu dosegli tretje in šesto mesto. Okra-jni inštruktor ie v poročilu poudaril, da je potrebno pritegniti v strelske družine vso mladina Ob zaključku konference je bij izvoljen novi odbor. 55 milijonov lir za nova prevozna sredstva Avtopodjetje «ADRIA» je prejelo v letošnjem letu nekaj nad 55 milijonov lir iz centralnega deviznega fonda za izboljšanje prevoznega parka. Za ta denar je avtopodjetje nabavilo med drugim tudi 3 avtobuse znamke ((Mercedes*, avtobusno prikolico in 20 tonski avtovlak Korte Kmetje v naši vasi hitijo s pripravljanjem zemlje za setev ozimnih žit, pšenice, ječmena in rži. Nekateri so ta dela že dokončali in je ozimina že vzklila. Drugi so bolj zadaj ker imajo v tem času polno dela z obiranjem oljk, da jih ne bo zima uničila. Vsi plugi, kar jih premore vas. so na delu in pre-oravajo zemljo, da je lepo videti. Kot ie sedaj razvidno, bodo letos pravočasno posejali vsi. Upamo, da bo tudi prihodnja letina vsaj toliko dobra, kot je bila letošnja. Letos je umrlo v območju matičnega urada Korte samo 11 ljudi, rodilo pa se jih je 15. Pred leti ie bilo rojstev še več. toda je bila umrljivost veliko večje, posebno med otroci, ker je bilo socialno stanje zelo slabo. Sedaj pa i<> tudi za to veliko boljše preskrbljeno in je man) smrtnih primerov. j PEVCI V nedeljo 16. decembra ob 14. uri bo Da Opčinah kome-mcracija za Pinkom Tomažičem in tovariši. Vabimo vas. da počastite spomin padi h herojev z žzilosMnkami. Prihitite polnoštevilno na strelišče na Opčinah ob 10 obletnici usmrtitve. Pevovodja PROSVETNO DRUŠTVO SKEDENJ Dvodnevni izlet v Kanal, Sv. Lucijo in Tolmin — 25. in 26. dec. — organizira PD v Skednju; vpisovanje do vključno 15. dec. od 17. do 20. ure. ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO nlVAN CANKAR« V TRSTU Vabi svoje članstvo na IV. redni občni zbor, ki bo v re-deljo 16. t. m. ob 8.30 v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15/11 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev verifikacijske komisije in volilne komisije. 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročila načelnikov odsekov. 6. Diskusija. 7. Sprememba društvenih pravil. 8. Poročilo nadzornega odbora. 9. Izvolitev novega upravnega odbora. 10. Slučajnosti. Tajništvo SMUČARSKI TEČAJ PDT V PODKORENU PRI KRANJ SKI GORI PDT priredi svoj III. smučarski tečaj od 26. decembra do 4. januarja 1952 za začetnike in za obiskovalce prejšnjih tečajev pod strokovnim vodstvom priznanega smučarskega trenerja. Vpisovanje v Ul. Machiavelli št. 13 ZDTV do vključr.o danes vsak dan od 17. do 19. ure. ROJSTVA, SMRTI IN POH0l nekatere izmed ni ih: našem izvozu v Sovjetsko ezo je na pr. 1948, leta bilo j. 50 odst. rud in kovin, wav odpade nanje v celot-601 izvozu samo 25 odst.» lart^ Plačevanju zavarovanja I P-evozov je Ingostrat r^aval jugoslovanskim zava-“ValniCam 3 krat dQ 4 krat ^jše provizije kot londonski V nekaterih primerih je ^ ral kapitalistični londonski slednik posredovati pri so. irr »socialističnem« pod- 2a jugoslovansko sociali- le«u ^’čno državno zavarovalnico. Pogodbo o sposojanju filmov 2 s«enili 1946. leta na podla-navadne sleparije sovjetske veščevalne službe, j sporazum je pomenil, da 80 lavi ja praktično ni imela »a »b r, a«ice izbirati filme, morala, ie plačevati penale po estri-i meri 5 odit. dnevno ‘ ^25 odst, letno, pri čemer bilo ustrezne sovj.tske ob-^znostj glede penala. Sovjet-51 filmi s0 bili nekolikokrat p ažji od f lmov drugih dežel. 0 členu 8 tega sporazuma it /®feUaio Jugoslav ja vse v do-J?®!1« ki morajo biH takoj * ansfšrirani' šs več, če bi te-a i da'arja glede na zlato pi-■’ bi mo ala sorazmerno po- Tako se je sovjetska vlada za kredit približno 135 milijonov čolarjev. sklenjen v juliju 1947. leta izognila pravočasni skle nitvi pogodbe za večino blaga, do blokade leta 1949 pa je dobavila samo z 800.000 (z bese dami: osem sto tisoč) dolarjev blaga. V pogajanjih z Jugoslavijo o družbi za črpanje nafte sovjetska vlada ni hotela prizna ti vrednosti izkoriščanja naftnih vrelcev (sovjetska vlada pa je svoj čas ponudila Iranu kot njegov delež za gornjo vrednost 49 o Ost. celotnega vloženega kapitala). Sovjetska vla da je zahtevala ,naj bj bila družba oproščena davkov in taks in naj bi imela izključno pravico izkoriščati notranje trgovinsko omrežje. Zahtevala je, naj bi z naftnimi proizvodi naj. prej krilj potrebe Sovjetske zveze z najugodnejšimi pogoji, Se strožje kakor za nafto to bile Jugoslaviji postavljene zahteve v pogajanjih o drugih družbah (Družba za črno metalurgijo. Družba za boksii in aluminij. Družba za svinec in cink, Družba za premog in Mešana banka). Sovjetska vlada bi se bila ra da s podobnimi mešanimi družbami polastila ne le osnovnih gospodarskih panog — vštevši tudi najvažnejši del naših deviznih dohodkov, marveč tudi funkcij oblasti v njih. V takšnih odnosih m mesta lepim pravljicam o »enakopravnosti«, «bratski pomoč*, «social'zmu» in podobnem. Ce je «trgovina — trgovina*, tedaj je treba o njej govoriti kot o takšni in jo obravnavati kot takšno. Iz povedanega vidimo, da si je sovjetska vlada očitno priza devala vsiliti Jugoslaviji takšne gospodarske odnose, kakršne je bila že vsilila deželam Vzhod ne Evrope. j. — Plačila v dolarjih. Jug;>-vija je morala prikazovati „ umetniških, brez spre-^■»ibe tudi sovjet-.ke propa-8aj}dne filme. Težko bi zdaj •j*Sli p->g :dbo o izposojanju fll. ?°v. ki bi bili v njej takšni ylcckov"ki pogoji. , Podobno izkoriščanje je bilo ,, 1 Pri tehnični p-moči. Jugo-i>av‘ja je morala plačevati za 'Kienfe. ki so študirali ti v So- zvezi vse stroške v rub (J* Preračunanih no uradnem ^aju 5,30 rubljev za dolar, če-k,*v je dejanska kupna moč 'i&a, II manjka. Mešanih družbah ^•bno neenakopravnega in dve I,'“"Sevalnega značaja sta bi. me“an» sovjetsko- jugo-V,nski družbi. T0 sta bili iw . «Justa« za zračni pro-h. in »Jusipa« za donavski ?net. * družbi stu bili ustanovlje-V |,^1nie*'arodnimi sporazumi, "1 z katerih *W'=*U1 bila vladama Pri" V , a Pravica do intervencije grajanjih po lovanja družb, j ibirUga znajiinost navedenih j itilJ^urnov je v tem, da ti znatr>o izvzemajo iz ju- «tem ~a^skega gos. odarskega si “e»la g .'"a pr. uvoz potrebščin Cr0t?VJe ke zveze za družbi je carine in davkov, svoje v devizah pa «bo *^h a, ^°bivala od jugoslovan-Gf, sti brez od'ašanja»). S *ovw??lnl c"' 'ektor družile, ^Vnii državljan, si je v sa-Jriem tolmačenju spora-Ka„?.me*ani 5cvj tsko-jugo-Ihet .s, družbi za zračni pro-fbitj ‘*temat čn0* prizadeval do. ^Isko ^ svo^° l*nntrolo vso le-^ 2 službo ter vsa sredstva >1 v^naVski Promet, Svojo po- ^1’io kap ,a*a v znes^u (’JetS|cn°u je vplačala »o-a stran do likvidacije \ k .£amo 2-8>? odst., mtd-% j? Je Plačevala jugos'ovan. l»t ' S,^s!- Družba )e ime- % zveze in njej podre-Za 60 odst., za Ju-l T>oh° 50 Za 40 odit Tanjo et^l' takrle (za 1-tonski od jugosUvansk ga &rlTa. °A0 d n' °d <*>- c;^ — vzhndno- 194S poslov v korist din od din Gospodarstva pa d«0 *° *krbele za 'C^li“Hui” v1*4 SS ni P°*odbe, ki jih rngosio-da je sklepala s« u ni „ ' ki jin . ame'avala izpolniti. 130 nas,al •X bo n, ‘ ,ak^Pn preokret '•obalna na krm'l° tak5- nila £?htV]a?a’ ki s‘ ne ^ ^htevati tega od nje. 0 gospodarskih odnosih med SZ, Madžarsko in Romunijo Mnogo je dejstev, ki zelo podrobno obj.s jujejo neenakopravne gospodarske očnose med SZ in njenimi sateliti. Dji. las j»h našieva samo nekaj: S v etsko-madžar.ka i>etrolej. s‘ca družba je čisto monopolističnega zi’ačaja, t. j. ima monopol v iskanju, črpanju, predelovanju in proc-aji madžarske nafte. Ker nemško premoženje v madžarski nafti oč tno ni zadost ovalo, da bi krrilo petdesetodstotni delež sovjetske vlade, je le-ta Po členu 5 sporazuma o omenjeni družbi vložila vanjo tudi vrednost svojih (vsekakor b vših nemških) hiš v Budimpešti. Omenjena družba, ne pa madžarska narodna banka .dejansko razpolaga z vsemi cVvizami iz izvoza naft', pa tudi s sleherno kapljo nafte na Madžarskem. Tako je posta, la omenjena družba država v državi, a če upoštevamo, da je k-kor v drugih mešanih družbah generalni direktor sovjetski državljan, je očitno .čigava ie družba in za koga deluje. P dr-bnega značaja so: Masz-hart — sovjet-ko-madžarska družba za rečno plovbo, ki je pod njeno upravo razen rečnega lac*'ijskes?a parka tudi pečuj-ski premogovni bazen; Maszov-let — mešana družba za zračni promet, ki ima v rokah tudi naprave na letal:šč'h in tovarn-« moforjev v Peš‘entlerin-cu: Maszobal — mešana družba za aluminij ima v rokah tudi tovarniške naprave v Aj-ki, Ganta in Dunaveldju. Madžarsko-sovjetske družbe pa niso najhujši primeri takšnih odnosov. V Romuniji so — po objavljenih podatkih — naslednje s vj: tsko - romunske mešane družbe: Sovrom-transport (za rečni in pomorski promet), Sovrom-petrol (za črpanje in predelovanje nafte), Sovrom. bank (za finančno poslovanje), Sovrom-lemn (za izkoriščanje gozdov in predelovanje lesa), Sovrom-gaz (za izkoriščanje naravnih plinov), Sovrom-kim (za kemijsko inčmstrijo), Sov-rom-traktor (za industrijo trak. torjev), Sovrom-film (za uvoz in razdeljevanje filmov), Sov-rom-metal (za težk0 industrijo), Sovrom-karbune (za izkoriščanje premogovnikov), Sovrom. constructie (za gradbeništvo), Sovrom-asigurare (družba za’ zavarovanje) dalje sovjelsko-romunska družba TARS za zračni promet in Družba za cestni promet s kamioni BATA. O nekaterih teh družb je znano, da ne plačujejo Romuniji nobenih rent od zemljišč, na katerih so rudnine, medtem ko so vse z zakonom zaščitene pred nacionalizacijo. Slika romunsko - sovjetskih odnosov je delno razvidna tu-c'i iz izjave pobeglega romunskega inženirja Rajmonda A. Komnena, ki je pribežal v Jugoslavijo 1. novembra 1951. Komnen je bil ravnatelj velike tovarne Malaksa (ki se imenuje zdaj «Stela-rosa») v Bukarešti .pozneje pa je vodil ladje-deln co «Progresul» v Braili. On pravi: «Vsako romunsko ministrstvo ima po enega ali več sovjet- skih svetovalcev ,ki odločajo o vseh važnih vprašanjih. Osebno sejn videl določene dokumente s priporočili in celo določene kratke resolucije, napisane v ruščini na dokumentih raznih romunskih ustanov ... Na splošno sovjetski svetovalci zaključujejo diskusije in ... dajejo nove direktive vlade, ki postanejo takoj naredbe za vse udeležence teh konferenc. Vem tudi, da pošljejo vsa važna vprašanja, ki jih ne morejo urediti sovjetski svetovalci v Bukarešti, v Moskvo, kjer ima vsako sovjetsko ministrstvo romunsko sekcijo... Trdim lahko, da ni nobenega ukrepa romunske vlade, ki ga ne bi poprej odobrili v Moskvi. Važnejše ukrepe vlade ,kakor so na primer monetarna stabilizacija, nacionalizacija industrije in nepremičnin, preosnova ministrstev in industrije, številke letnega in petletnega p’ana itd., kakor tudi vprašanja, ki bi u-tegnila veljati za manj važna, na pr sodelovanje kake romun-1 prejemke v naturi, tako c'a do- ske športne ekipe na kakih 1 biva mesečno: bele moke 30 kg. albanski oficir pa 17 kg, makaronov 5 kg, albanski oficir pa 2 kg, sladkorja 5 kg. albanski oficir pa 900 gr, mesa 7 kg, albanski oficir pa 5,5 kg, olja 5 kg, albanski oficir pa soma 900 gr, jajc 40, sira 5 kg, medtem ko albanski oficir tega sploh ne dobiva. Dodati pa je treba še najboljša stanovanja in preskrbo po posebnih nakaznicah po nižjih cenah..» Sovjetski inštruktorji so prodrli na vsa področja Življenja v odvisnih deželah. Sovjetska zveza preko tisočerih niti (nekaj primerov smo navedli samo za ilustracijo) vedno bolj podreja svoje satelite. Sovjetski zvezi se je sicer posrečilo podrediti vrsto držav, ni se ^pa ji posrečilo upogniti svobodoljubna Jugoslavije. Zato je proti njej ubrala drugačne mere. ker so bile neštete gospodarske premalo učinkovite. Famozna resolucija j'e bila samo uvod v celo vrsto odkrito sovražnih dejanj proti suvereni državi. mednarodnih tekmah, vse to poprej prouče in sklenejo Moskvi.« Komnen pravi dalje: «Za izc*elke težke industrije sera mogel ugotoviti tečaje rub. lja, ki so se gibali med 80 in 120 lejev, medtem ko je znašal uradni .tečaj rublja samo 55 lejev. Pristojni romunski krogi cenijo, da je dejanska vrednost blaga, izročena sovjetom na račun reparacij, malone osemkrat večja od 300 milijonov dolarjev, določenih prvotno na račun reparacij.« Zelo značilen primer za izkoriščanje v obliki »tehnične pomoči* je primer sovjetskega vojaškega inštruktorja v majhni revni Albaniji: »Njegova plača znaša 27.000— 37.000 lekbv, medtem ko plača albanskega oficirja z ustreznim činom ne doseže niti 5000 le-kov. Razen tega ima sovjetski ins'ruktor neprimerno večje NEKAJ PRIPOMB K«IZLEJU» KOMINFORMISTIČNE DELEGACIJE PO SZ V v O„BORSCU” PO 27 IN PO I RUBELJ «Inturist» je pet kominformi-1 že v majhnem salončku in mu stičnih partijskih aktivistov — je stregel postben strežaj z be-profesionalcev — 15 dni vozil | limi rokavicami. Oba vlaka sta Motiv iz pozne jeseni. PO ZASEDANJU OKRAJNEGA ZADRUŽNEGA SVETA V KOPRU RAZVOJ IN MOČ zadružništva na Koprskem 25 zadrug z 2756 člani in 3303 ha zemlje - Novi načini dela v kmečkih delovnih zadrugah - Hektarski donosi v številkah V Pobegih Od januarja leta 1927, ko je bila v Pučah na Kcprskem ustanovljena prva kmečka delovna zadruga v Istrskem okrož ju, je zadružništvo pognalo močne korenine, ki se vedno bolj razraščajo. Nekdanje izkoriščane kmečke vasi (razni veleposestniki, plemenitaši, grofje in samostani so v nekaterih krajih imeli skoro vse ljudi v kolonski odvisnosti), so oc-ločno .opile na pc. in krepijo. Z namenom, da bi jim škodoval, je raztres 1 najrazličnejše govorice, med drug!mi tudi, da zadružniki v večj:m š evilu zapuščajo zad ugs, ker premalo zaslužijo, da so bili prisiljeni s':opiti v zadruge i d. Seveda se z družniki takim govoricam samo smejejo. Na kraju tega važnega zadružnega zase anja so d legati izvol li se'emč'ar.sko k misijo, ki bo formulirala sprejete sklepe in je bilo n~graj :nih sedem najboljših zadružnih knjigovodij. po vnaprej pripravljenem na. Črtu po Sovjetski zvezi. V nedeljo so oni zopet na dolgo povedali, kaj so videli. Vse, kar so do tedaj napisali in povedali, hi lahko prav tako napravili že prej doma, ker niso videli pravzaprav nič. Njihove vtise smo že enkrat izpopolnili z nekaterimi podrob, nostmi. Seveda smo to napravili brez obveznih in za zdravje delegatov zelo koristnih, rožnata očal. Se enkrat bi hoteli osvetiti samp dva četajla. Delegati niso povedali, kje so stanovali. Ne bomo se namreč preveč zmotili, če rečemo, da obstajajo v Moskvi skoraj samo tri možnosti: hotel »Moskva«, «Nacional», ali «Savoia». Prva dva sta nam nepoznana, zato pa bomo raje opisali tretjega. Restavracija — mala dvoranica z redkimi mizami. V njej prevladujeta samo dve barvi: bela in zlata. Strop je pozlačen, vanj so vdelana velika kristalna zrcala. Prav tako so tudi stene. Ped je napravljen iz dra. gocenega lesa in predstavlja umetnino zase. V sredini razveseljuje oko bel marmornat bazenček z Amorjem in žuborečim vodometom. V kotu je vdolbina z diskretn’m orkestrom. Vsaka miza ima svojega natakarja, ki streže na krožnikih iz pristnega kitajskega porcelana. To je restavracija, kjer se pije iz brušenih kristalnih kozarcev, je se s težkim, masiv, nim srebrnim jedilnim pribo, rom in plača čisto navadna zelenjavna juha (boršč) z mesom 27. rubljev. Restavracije, kjer «stane kosilo največ 4 rublje« ali celo one študentovske, kjer se lahko baje kosj za bore 3 rublje so žal precej drugačne. So videli delegatj tako delavsko resavracijo? To so običajno zamazani pro. stori, v katerih je zrak tak, da bi ga lahko rezal. Prtov ni na mizah. So pa krožoiki, ne namreč udobna nad vse pričakovanje dobrega Rikota. Opremljena sfa samo s spalnimi vo-zovi, po njem raznašajo zastonj čaj. Zadaj je kot v kinu lep jedilni voz, ki je naše delegate zelo ljubeznivo sprejel v svoje okrilje. Seveda pa niso pogledali ti delegati na odbijače. Ali pa jih je morda za ta dva vlaka železniška policija (pri najboljši volji se ne moremo spomniti kako so jo krstili, je pa oborožena z dolgimi kozaškimi sabljami in priljubljena kot vseh ostalih 99) le poskrbela. Mogoče so se pa naši slavni tržaški gospodje v globokih naslonjačih le nagnili ven in pogledali na kaki postaji na kak drug vlak in tam opazovali odbijače. V SZ je dobiti karto prav tako težko kot na primer lepo obleko. Včasih celo težje. Vlak sicer sorazmerno ni tako drag. Vendar stane karta na primer od' Moskve do Leningrada več kot dobro mesečnq delavsko plačo. Zato seveda običajen delavec si ne more privoščiti luksuza, da bi potoval na «Kras. ni streli« ali »Modrem ekspres su» (za ta dva vlaka bi ne dobil listka pa če bi tudi imel denar) in potuje ali na navac«. nih vlakih ali pa na odibijačih. Vožnja na odbijačih ima poleg cenenosti tudi veliko drugo prednost. Po odbijačih se neradi sprehajajo organi različnih policij, oziroma se da pred njimi na lahek način uiti. Človek pa nikoli ne ve, če ima vse dokumente do potankosti v redu. Zanimivo bi bilo, če bi poiz. vedeli »tržaški izletniki« poklice ljudi, s katerimi so se vozili v tem luksuznem vlaku. Se zanimivejše pa bi bilo in poučnejfce za njih, če bi morali prav tako, kot običajni sovjetski ljudje romati «po deželi socializma »in to v istih pogojih, kot mora ubogi ruski človek. Kakšne zgodbe bi pripovedovali potem? b. s. Prostovoljni prispevki za novoletno jelko •?< '• .'t; - Pobega Jožefa lir 300, Babič Velja 200, Antončič Jolanaa 100, Jamšek Roberto 200, An tončič' Stefanja 150, Rakar A-melija 100, Marš*č Ardemja 100, Sker Adelma 50, Zonko An tonja 50, Stefančč Marija 200, Zonto Ant on ja 100, Antončič Roža 50, Antončič Franka 200, Turko Marija 50, Busdachin Anna 100, Perossa Avgusta 200, Jamšek Alojz 150, Veljak Lazar 150, Cunja Albina 100. Mar-šič Marta 40, Vesnaver Marija 100, Bossi Giordano 200, Pin-cin Maria 150, Martinčič Marija 150, Maršič Salvator 100. N. N. 200, Veljak Karel 200. Bo-ž glav Vilma 100, Furlanič Lucija 100, Mikac G u^epp na 100, Bertok Orlando 100. Kocijan Ana 100, Matcovic Al^o 70. Bo-sicer iz kitaj k'ga porcelana, nom L®'1« 100 Beštjak Arge- temveč iz č sto navadne t krušene in zamazane p^oč^v ne. Zn čilna za te lokale je palma, ki sameva na kakem vogalu. Običajno je to umeten proiz-vd. vedno pa prr.šen. On ol~p-'šuje izglrd in olajšuje prebavljanje kalorij, Ra-di’-a seveda ni ed:no v z'i-na''jem izglr-du. davna ra?l!-ka je v hran!. V prvi reštavra-c ji — ki so jo ppsctilj cenjeni delegati — se dobi vse prav do na;izbranejših special:tet. P je se izbron šampanjse in prstna vodka. Za d?Iavce ni special;tet, tudi šampanjca ne, temveč v~dka z lesnega špi ita. Boršč t okrat seveda brez velikega kosa mesa) stane en rubelj. la 150, Puder Maria 150. Bera ni SUva 50. B^ani Maria 50. Sorgo Ines lir 50,. V STRAMARU: Loredan Jože lir 500, Rakar Ana 20. Gele-nf Se gio 100, Vodopivec Slava 50, Sav dri Roža 300, Vesnaver Ma'a 150, Starc Nerina 200, Spssa G ovanni 100, Lavr'-ha Erminja 500, Veljk Fau*to Tavčar Aron 500, Sancin Karmela 1000, Sancin Feliče 300, Godina Paskualin 200, Sancin Dragotin 50, Švara 300, Guli 200,De Luca C, 300 Sinčič Milka 100, Marija 100, Fabro Sancin 100, Flego Danica 100, Mad-dolfinni 200, Dogusinki 100, Tonda Josipina 200, Fornazaro Josip 500, Živec Zora 500, Tavčar Smiljana 100, Neumensred 100, Flego Novel 300, Terscal 200, Ratosa 200, Merlak 100, Babič Ivanka 200, Veidau 50, Mošelli Stanko 250, Gork č Josip 250, Gruden Josip na 150, Mosetti Albert 300, Skrap Mil-ček 250, Pauz:n Vinko 1000, Vafta Vittorio 200, Pertot Ivan 200, Flego Darko 300, Zajec Rada 200, Sancin Teodor 100, Sancin Stanislava 100 Zampa Guido 200, Spanger N. 400, Godina Jožef 100, Cibic Mr.rijo 150 Jerkič E.i 700, Gcdina Ana 200, Debeljuh Anica 200, Stranj 300, Srebernik Mari a 500, Prosen M lka 300, Sancin 100, Sancin Olga 200, Sancin Lojza 300, Sancin Ivana 300, Sarrrerin Nadalina 300, Santin Z ra 200, Nov.c Zofija 100, Stopar Franco 100, Sancin Marčel 150, Go- 200, Chinch~lla Gisela 100. Ba-! dina Grizela 50, Bubnič Jakob zec Josip 100, Babič Rožalia 50, Lubi na 50, Nadoc 100, Mar. lir 30°- sič A'esio 100 Sancin A'o'z 100 DAROVALCI PRI OHEHU: V-s^aver Val ria 200. Gandu-sio Lucia 150 Ciaodu^o Jolanda 100, 2 rbo Maria 100. F»r-’u»a Au-el a 25, C’a' A”na 10n, Cuss li tforni 200 Fot, n.Galerijn v Milanu«, «Zenska pri oknu», «St?eklem ce», «2 n ka, ki prekorači cesto«. «Samcta» itd. svojemu lastnemu dotedanje- Hieratično trde, skoro primi ti- mu delu ga je gnalo v vedno nova iskanja in izkušnje. Tako je dozorH v svojo drugo, tzv. metafizično razvojno dobo. Ni pri tem pozabil barvne in plastične abstrakcije prve dobe s široko sintetičnim poenostavljanjem, vendar je rast el v vedno bolj človečansko umetnost z glasovi za universalno poetičnost, ki diha iz njegovih negibnih, zamaknjenih podob. Prva in druga doba je na razstavi dobro zastopana in nam more dati precej jasen pojem o Corrajevi umetnosti. Daši je jasno, da nam razstava risb in grafik, ki ne podaja dognane harmonizacije barv in tonov njegovih olj, ne more popolnoma pokazati Carrajeve umetniške osebnosti. Prva, futuristična doba je nedvomno bolje zastopana s številnejšimi deli, na vsej levi stram od vhoda v galeriji in še z nekaterimi na desni strani. V risbi imamo tu podanih mno-co najvažnejših del iz te dobe. ki j‘h je kasneje izdelal v ba.- vni tehniki: «Penelopa», «Pijuni plemič», »Pogreb anar- vlsttčne podobe, s poudarjeno dmamlčno plastičnostjo, imajo pogosto ostro polemično zafrkljivo noto. T~> nam omogoča usaj razumeti trde, sintetično podane figure iz te dobe. DrUg a, metafizična doba, mnogo pomembnejša, dclgotraj-nejša, je izpolnjena z bolj u-ravnovešenim in poglobljenim delom, ki se je rešilo vsega dotedanjega niladostno-patetične. ga. Umirjena kontemplat vnost, nekaka romantična zamišljenciSt v naravo in človeka, to bi bila neka približna oznaka del te dobe s silno pestrostjo in mnog’mi razvojnimi peripetijami. Te mu niso nikdar dale, da bi pop 't-vel v kak omleden munlrizerr. Iskrena in globoka poetičnost ali še bolje, liričnost, je neločljiva značilnost te dobe, pred vsem brezštevilnih kraj n. Pač psihološki izliv njegovega res n bnegt temp- ramenta, ki ga. je Pognal, da se je tako kmalu h vil iz objema prve, razumarskr igrivosti svoje stvarjalnost1. No dih dramatičnosti, celo človr ške tragičnosti proseva iz njegovih kompozicij. Ne moremo videti v tej dob: kakega si lnega povratka %■> rt al'zem, kot je sem in t a kdo trdil. Globok smisel za lik obliko, plastičnost in prostornost, ki mu ga je dal, je vsepovsod prejasno viden. Strogo dosledno izločanje vsega slučajnega, epi-zodno-pripovednega t. j. poenostavljanje, prvi korak, fauvistič ni v abs rak izacijo, ki d je njegovim delom izraz neg.bnosti in monumentalnosti, ga stavijo odločno v sodobno za-padno evropsko moderno. Kr omotično bogastvo je za vsa dela te dobe še pomembnejši in vsekakor bistvenejši e-lement, ki pomenja pravo vsebinsko ekspresitmost predmeta. Zato je razumljivo in pravilno, da na razstavi v vSkcrpijonu«, bistveno grafični, ta doba ni obširno zastopana. Vendar nam dajejo razstavljena dela iz te dobe; Toaleta, Figura v sobi, Tihožitje, 2ene pri jezeru, Mladenka na konju, Igralci tenisa, Kopalke, Figura, Marina, dcuolj jasen pojem o njej. Kažejo mm izrazito vse omenjene oznake, razen barvnih seveda; namesto teh zadnjih pa, mojstrske risarske roteze, ki v svoji najnujnejši omejenosti tenkoču*no podajajo vtrak najrahlejši odtenek predmetne oblikovnosti Z. JELINČIČ I. OKRAJ Reati F.ancesco lir 500, Rossi Gius.ppe 1.000, Levpu..če.k A-madja 500, Gia.doni Zorka 300, Gregorič Kaierita 500, Ctrgol Ivan 300, Gr.g r č Peter 500, R.K.J. 5 000, N ar d. n Anton 200, Terb ž-n Marija 250, Ščuka Tončka 300, Spanger Ivan 500, Sal Luciano 200, Benčič Karel 200, Jurkič Mario 200, Ni-brant Bogomil 200, Abram Sta. ni l,v 200, 2upar,čič Mario 200, Dietz S.a k0 200, Adamič Albert 200, B zj k Karel 200, Kre. ševič Jo Lp 50, Bucik Alojz 200, Bucik T režija 200, Ščuka Vladimir 300, Ščuka Iva 200, Ma-r sp n Oreste 150, Stok V. 100, N.N. 100, Rutar Delly 200, Se-rin S lvio 2.000, Cent alfped 2.000, Okretič Lia 100, Quar-gnal Maria 15, Žoga Dalila 200, D'corti Marja 100, Collini M rcel’a 200, Campaniali Giu-stioa 500 Markuša Valer:a 100 Saksida J sip 100, Ukmar Josipina 100, Rudež Ana lir 250, Barič R. lir 500, Bubnič A. 500, Ivančič A. 1.000, Turk J, 200, Gregor č A. 200, N.N. 500, Rupena F. 3.000, Bizjak R. 100, Košuta F. 500, Milonig A. 200, Vodopivec L. 200, Božič l! 1.000, Majcen J. 300, Bianchi O. 100, Albreht E. 100, Jacus A. 500, Kaučič 240, Nikul n loo', Rebula O. 100, Knez B. 100, Oeb hin A. 100, Zavratnik P. 200, Križman J. 400, K šuta L. 300, Suc A. 100, Vukašič S. 1000, Ferluga K. 500, Vatovec M. 1.000, STAR 15.000, Slarc A. 1.000, Terčon D. 100, Martelanc K. 100, Klun F. 300, Ciac-chi 200, Cossi 1.000, Štrukelj B. 100, Štrukelj J. 300, Martelanc L. 100, Carbomin 5.000, Slokar M. 300. Sušič K. 500, Benčič V. 1.000, Saksida G. 300, Mi-helj A. 100, Lukač M 200, Fonda I. 200, Kal n F.” 500, Ru. mexin 20.000, Calligari f’. 200, imri i p Močan pritok mrzlega zraka t/ L j\A la z Balkana je razjasnil nebo. * IlL/VlL Predvidevajo še nadalje jasr.-o vreme z znižanjem tempera-ture. Danes smo imeli v Trstu najoižjo temperaturo 6 in najvišjo 10.2 stopinji. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 12. DECEMBRA 1951 :» [K : • iiili ■iii ::: :::: ■tu ji’ :: Em RADIO Opozarjamo vas . na sledeče oddaje: Jug. cone Treta: 13.45: Igrajo razni ansambli: 18.30: Nekaj Chopinovih skladb. — Trst II.: 13.00: Pes.ra operetna glasba; 21.20: Zna-ne skladbe za klavir. — Trst I.: 12.30: Klavirske strani; 23.20: Plesna plasba. — Slovenija: 15.10: zabavna glasba: 18.15: Samospevi Benjamina Ipavca; 21.00: Slovenska or.iesiralna glasba. TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV BELE HiŠE SEJA PERZIJSKEGA PARLAMENTA Zaupnica francoski vladi F0STER DULLES ,N sparkman Večje število ranjenih LSfi riEr,:ir 2C trgovanjusKitajsko me|| DrefeDj v parlamentu Splošni obrambni proračun za leto 1952 znaša 3 milijarde 370 milijonov frankov Demokratski senator je izjavil, da ZDA upajo, da bo Ja- ——- PARIZ, 11. — Narodna skupščina ja nocoj sprejela drugi člen Schumanovega načrta. O odobritvi prvega člena, la se nanaša na ratifikacijo, in o odobritvi celotnega zakona bo skupščina glasovala v četrtek zjutraj in Pleven je napovedal da bo postavil vprašanje zaupnice. PARIZ. 11. — Narodna skupščina je s 377 proti 240 glasovi odbila predlog o odobritvi razpravljanja o Schumanovem načrtu. Po odklonitvi tega predloga bo skupščina morala glasovati o njegovem sprejemu. Menijo, da je bilo v diskusiji prejšnjega tedna že vse povedano v prid in proti temu načrtu. Kljub temu pa je na pc-poldianskem zasedanju prišlo do »trčenja« med zagovorniki in nasprotovala «poola». Diskusija je bila zelo ostra. V njej so sodelovali ljudje visokih govorniških kvalitet. Pierre Andre je še nadailje vztrajal, da ie freba razpravo preložiti. Podprl ga je predsednik De Gauliove skupine. Andre je nastopal proti podpisu Schu manovega načrta, ker v njem «ne vid} dovolj jamstva za u-spešno obratovanje francoske industrije« in je zahteval ponoven pregled svojih predlogov na seji komisije. Med zagovorniki Schumanovega načrta je bil tudi Paul Reynaud, Jd je poudaril, da bi odvrnitev načrta vplivala na svetovno javno mnenje in predvsem na javno mnenje v Ameriki. Ren£ Pleven je priznal tveganja okoli odobritve Schuma-veka načrta, ki jiih je preprečil iranccski parlament s svojim »junaštvom* in s tem dokazal, da bi bilo veliko bolj tvegano nadaljevati po prejšnji P**’-Odklonitev načrta bi pomenila p iljšanje drage proizvodujt jekla in bi odvzela Evrcp-j vsa njena upanja, medtem ko se bodo z odobritvijo znižale cene in dvignilo blagostanje. . Francoska vlada je sklenil? potrošiti rekordno vsote, in si. ter 955 milijard frankov za o-faratnbo leta 1952. Medministrska kanisija, kateri je predsedoval finančni minister in minister gospodarstva Rene Ma-yer ter minister za proračun Pierre C a« ra nt, je izročila načrte za splošen proračun v letu 1952, k; bo za 23 odstotkov višji od lanskega. V celoti znaša proračun 3.370 milijard' frankov; tretjino t* vsotp bodo porabili za plače in štipendije državnih uslužbencev, kar predstavlja največjef proračunsko breme. F——5 Poročilo o moči atlantske skupnosti LONDON, 11. — Ostalih 9 članic Atlantskega pakta z veliko nestrpnostjo pričakuje poročilo, ki ga delegati ZDA, Francije in Anglije pripravlja, jo že nekaj mesecev in v katerem bodo ocenili sedanjo in bodočo celotno mož atlantske skupnosti. Menijo, da bodo zaključke o poročilu «treh» obdržali v najstrožji tajnosti, medtem to v drugih krogih obstaja mnenje, da bo poročilo obsegalo sledeče splošnp točke: učinkovitost tega podjetja je večja kot go predvidevali v za-četku in glavni namen podpis nikov Atlantskega pakta iP te-mejjito sodelovanje, tako da »(bodo ^oraJi med drugim uki-r>i+i tuoj nekatere panoge proizvodnje v korist skupnosti«; v poročilu naj bi nadalje zahtevali zmanjšanje stroškov na najmanjšo možnost, da rešijo gc*>oodarsko strukturo vsake države podpisnice; v istih kro. f<; i pa nH?ig tega menijo, da se toSo zaključki treh predstavnikov velesil ujemali z zamislijo generala Eisenhowerja, da je treba uresničiti čim več predvidenega načrta- Eksplozija v Milanu MILAN, 11. — Okoli 10.30 je možna eksplozija prestrašila prebivalce v predelu Niguarda v okolici Milana. Tamkaj se lovanje gumijastih izdelkov, ki jih uporabljajo v zfravilstvu. Iz neznanih vzrokov je v tovar. ni nastal velik požar, ki je v trenutku zajel več poslopij, tako da je bilo že od daleč videti ogr.jene zublje in ogromne oblake dima. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci in rešili 7 oseb, med katerimi je bil tudi lastnik podjetja. Ker so osebe bile ožgane, so jih takoj prepeljali v bolnico. Ogenj je povzročila eksplozija neke električne peči. Po zadnjih poročilih je ^ nesreči izgubil življenje en delavec. Amerike finančno pomoč v vi- pooska sklenila dvostranski sporazum s Cankajškovo vlado Iz varnostnih razlogov je Mosadek po skrivnem izhodu zapustil poslopje • Vladni šini 500 milijonov dolarjev, s —.. - ...----------- «japonsko javno mnenje zelo! privrženci grozijo, da bodo z lastnimi rokami raztrgali opozicijske posiance nasprotuje Mao tge Tungovi Anglija ni zahtevala iinaacne pomoči od ZDA? WASHIN GTON. 11. — V tukajšnjih uradnih krogih potrjujejo vest, da je Velika Britanija zahtevala od Združenih držav katerimi naj bi angleška vlada odstranila nevarnost finančne krize v prihodnjih 6 mesecih. V londonskih uradnih krogih pa zanikujejo vesti, po katerih naj bi Velika Britanija zahtevala od ZDA finančno pomoč Glasnik zakladnega ministrstva je dejal, da se je Velika Britanija samo vpisala v seznam držav, ki zahtevajo ekonomsko pomoč od ZDA, ne da bi pri tem točno določila zahtevano vsoto. Na vladi ZDA leži, v kakšni višini bo to pomoč odobrila. V zvezi s to britansko zahtevo so prejšnji teden razpravlja, li v Washirjgtonu, danes pa so z njimi nadaljevali v Londonu. Voditelj ECA za Veliko Britanijo William Batt, ki je včeraj prišel iz Washingtooa, je imel danes prvi razgovor z zakladnim ministrom Butlerjem. Ob prihodu je voditelj ECA dejal, da nima s seboj nobene formalne obljube o pomoči Veliki BrL taniji. še celo pa ne ob'jube o 100 milijonski pomoči v šter-lingih, kar bi znašalo 280 milijonov dolarjev. TOKIO, 11. — Republikanski svetnik Bele hiše John Foster Dulles je imel v Tokiju tiskovno konferenco, na kateri se je izrazil proti vzpostavitvi trgov, skih odnosov med Japonsko in sedanjo Kitajsko. Dejal je, da bo o tem vprašanju razpravljal v razgovoru v japonskim ministrskim predsednikom Yoši-dom. Po njegovem mnenju Japonska lahko ali pa tudi ne trguje s Kitajsko, ker lahko svoje izvozne izdelke prodaja na tržiščih jugovzhodne Azije. Japonska ne sme računati.samo na ameriško pomoč in si bo lahko ustvarila zdravo in močno gospodarstvo samo pod pogojem, da Japonci marljivo delajo irj da država ohrani svoje politično in socialno ravnotežje. Demokratski senator John Sparkman, ki je prav tako prisostvoval konferenci, je potrdil, da bi vsako politično in gospodarsko zbližanje med Japonsko in sedanjo Kitajsko predstavljalo veliko prepreko pri odobritvi mirovne pogodbe z Japonsko s strani ameriškega kongresa. Kitgjski zaradi napada na Korejo, je dejal Sparkman, in ZDA upajo, da bo Japonska sklenila dvostranski sporazum s Cankajškovo vlado«. Posledice inflacije pri izdelavi vojaškega materiala ZDA WASHINGTON, 11. — V poročilu obrambnega ministrstva za finančno leto, ki se je zaključilo 1. julija 1951, je rečeno, da so na vsakih 10 milijard stroškov za izdelavo vojnega materiala izgubili od spomladi 1950. leta 2 milijardi zaradi inflacije. V poročilu nadalje predvidevajo pondven dvig cen v prihodnjih mesecih in $ tem nove težkoče glede oborožitvenega načrta. Poročilo pravi, da je treba inflacijo zajeziti, če hočejo da bodo ameriške vojaške priprave lahko na dostojni višir.i. TEHERAN, 11. — V dopoldanskih urah je imel ministrski predsednik Mosadek govor pred perzijskim parlamentom. Govoril je uro in pol. Potem je izjavil, da bo vlada ostala na oblasti vse dotlej, dokler ne bo dobila nezaupnice in omenil. da bo vlada jutri poslala vsem poslaništvom bivših odjemalcev «AIOC» note, v kartelih jih bo opozorila na njihovo pravico. da v desetih dneh lahko prijavijo, če bodo še nadalje kupovali perzijski petrolej in naj to svojo pripravljenost sporočijo državni družbi. V času washingtonskih razgovorov je Mosadek navezal stike z Mednarodno banko po pakistanskem poslaništvu. Razgovorov niso prekinili zato upa, da mu bodo poslali predloge glede poravnave spora z Anglijo. Ko je govoril 0 vzrokih poloma za rešitev spora v ZDA je dejal, da Velika Britanija ni bila naklonjena ameriškemu posredovanju. In čeprav je bilo v prvem trenutku videti, kot da Amerikanci izraž-jo nekakšne simpatije za perzijsko stališče, so v bistvu vendarle bili na strani britanskih interesov. Tudi v bodoče bo Perzija napravila vse. da se ne bodo angleški tehniki vrnili v Perzijo. Glede notranjega poležaja je Mosadek zagotovil, da bo še vnaprej izvajal svobodne volitve kljub provokacijam z nekaterih strani. Glede četrtkovih manifestacij, ki so dovedle do velikih neredov, pa je dejal, da bodo v bodoče prepovedali vse dijaške manifes ac je. Na dopoldanskem zasedanju parlamenta je prišlo dq številnih izgredov med privrženci vlade in opozicije. Mosadek je pod varstvom policije zapustil parlament skozi poseben skriven izhod. Policija je z orožjem v roki napravila red. Zlasti so sejo razburili priporniki opozicije, ki so večkrat prekinili Mosadekov govor. V nekem trenutku ie celo vzklikni. ~ ~ lOTSj Boks Partizan 9. januarja v La Spezia LA SPEZIA, 11. — 8. januarja bo v La Spezia mednarodni boksarski dvoboj med Šport Virtus (La Spezia) ter Partizanom iz Beograda, v katerem nastopajo mnogi jugoslovanski reprezentanti in je trenutno po mnenju strokovnjakov najmočnejša ekipa v Evropi. Za Virtus bodo boksali med drugimi: Šerpi, Visintin, Marcolino, Raba, Delfino. Pellegrini in Gozzar.o. Za nekatere kategorije bodo pozneje določili tekmovalce. Boksarji Partizana bodo verjetno nastopili še v Milanu in Rimu. , * * S! BERLIN. 11. — Nemški kolesar Rudi Mirke je umrl včeraj zvečer za posledicami padca na šestdnevni kolesarski dirki Berlina v bolnici v Westendu. Imel je 34 let. NOGOMET Amerikanci nočejo angleških profesionalcev NEW YORK, U. — Predsednik ameriške nogčmetne lige Jim Mc Guire je včeraj zvečer. izjavil, da Amerika ne bo uvozila evropskih nogometašev. John Mc Phaii, srednji napadalec Celtica iz Glasgcvva je o-biskal Mc Guira zadnji teden novembra, vendar je biio to poslovno in privatno potovarrje. Zaradi tega obiska s° se v britanskem tisku pojavili glasovi, ki so proglašali Mc Phaila za zastopnika nekaterih škotskih in angleških klubov, ki naj bi razpravljal o preselitvi nogometašev Velike Britanije v ZDA. Po eni od teh novic je imela ameriška liga namen sprejeti take igralce za trener- je s stodolarsko plačo na teden. «Ni res in je skoraj smešno; — ^e dejal Mc Guire — seveda bi bili zadovoljni da bi imeli pri nag evropske igralce, vendar one proste, ne vezane na društva, ki bi prišli v Ameriko zaradi drugih razlogov. L^h-ko nudimo samo to, kar smo do sedaj: mesto v moštvu in to le tistemu, ki ima že lasten zaslužek. Nogomet v Ameriki še ni dosegel one stopnje, da bi lahko nudili igralcu visoko plačo*. TEKMOVALCI 0XF0RDA in Cambridgea že na snegu SELVA Dl VAL GARDENA, 11. — Univerzitetni študenti Oxforda in Cambridgea, razmeščeni v 12 hotelih, so že začeli s treningom za tradicionalne smučarske tekme v tnvuku ir.’ slalomu, ki se bodo začele 17. t. m. in bodo trajale do 22. decembra Študentje so začeli prihajati že v soboto. Do danes zvečer jih je dopotovalo 390, preostalih 70 pa pričakujejo v prihodnjih dneh. Trening vodi 12 smučarskih učiteljev in 4 olimpijski trenerji. Študentje angleških univerz po narodnosti niso vsi An- gleži, temveč so med njimi tudi Američani, Irci, Novozelandci Francozi, Švedi in Finci. Prognoze za tradicionalni dvoboj niso hvaležna stvar; v obeh moštvih sodelujejo člani angleške smučarske olimpijske reprezentance za Helsinki. Snežne razmere so odlične posebno po zametih zadnjih dni. i' * * LONDON, 11. — Britanski boksarski trenerji bodo zahtevali najmanj sedem in pol odstotka od čistega inkasa boksarja, ki ga trenirajo. Zamora na Dunaju DUNAJ, 11. — Nekdanji sloviti nogometni vratar Zamora, ki je pred nedavnim pojtal zvezni kapetan za sestavo španske nogometne reprezentance, bo odpotoval v prihodnjih dneh na Dunaj. Tam bo obiskal Wal-terja Nauscha, ki ima v Avstriji enako funkcijo kot Zamora v Španiji. Z njim bi rad preštudiral vse dobre in slabe strani avstrijske nogometne šole. * * * PARIZ. 11. — Francoz Felix Miquet, evropski prvak v cat-chu, je ohranil naslov z zmago r.ad Italijanom Primom Came-ro. V prvi rundi je zmagal Car-nera (125 kg) v 15 minutah in 50 sekundah; v drugi Mique_t (112 kg) v 10 minutah, 10 sekundah; v tretji prav tako Francoz v manj kot dveh minutah. K V It O P A Naj bol j ši lahkoatletski rezultati v letu 1951 100 m.: 10.2 Mc Balley (VB) 10.3 Suharev (SZ) 10.4 Fiitterer (N) Kolev (B|) tO.S Gefster (N) Zandt (N) Sanadze (SZ) Kiszka (P) Morozov (SZ) Kazancev (SZ) 200 m.: 20.9 Mc Bailey (VB) 21.1 Kraus (N) 21.2 Subarev V. (SZ) 21.3 WiIkinson (VB) 21.4 Zandt (N) 21.5 Kolev (Bg) Haas (N) VVebrtl (Svi) Sbenton (VB) Stacey (VB) 400 m.: 47.2 Geister (N) Wiot (VB) 47.3 Haas (N) 47.7 Back (Fi) Degats (Fr) 47.8 Hlggins (VB) 47.9 Wutke (N) Steger (Svi) Pugh (VB) Siddi (I) #00 m.: 1:49.S Wint (VB) t:50,( Parlett (VB) 1:50,0 Cleve ! Kristijanija. Zavoj v levo. Plužna v desno. Preskok grmičja in zopet smiuk. Planeš v dolino kot puščica. Pritisneš z nogama ob tla. robiš in s kristijanijo v širokem loku ustaviš. Zapičiš palice v sneg, obrišeš solzne oči in opazuješ, kako vozijo drugi smučarji. Oglašajo se z vrha, čez minuto so prvi že pri tebi; nerodneži se pobirajo iz lukenj, počasneti plužijo, previdnejši se vračajo peš: Kolena zahtevajo počitka. Pa kaj bi sedaj počival. Nazaj, gor v strmim. Zopet na vrh in z urha v dolino. In tako ves dan. Sivina mraka pri leze neopazno iz skritih gorskih dolin. Ne razločiš več luknje od vzpetine. In greš proti koči. Mrak. Saj res, tiho in neopazno je prišel in me predra-mil iz premišljanja. Pogledal stm proti morju. Drobne lučke so se prižigale. Mesto je humelo v nočnem življenju. Gore so utonile v mraku. Pritisnil je hlad, toda ne oni astri, rezki hlad, ki ti zapira nosnice in ki daje siiegu pod nogami glas. Toda ta hlad, rezek in oster, bom čutil. Vem, da ga bom. Pomeni sneg. pomeni smučanje, pomeni vživati belo opojnost. In krenil sem proti domu, da si pripravim prve stvari za letošnjo smuko. g p da če ga »e bodo pustili govoriti, bo poklical na pomoč ljudstvo. Tedaj je v odgovor dobil številne klice «Ven, ven». Po Mosadekovem govoru je prevzel vodstvo seje podpredsednik Fatemi in po izpraznitvi prostorov za poslušalce in tisk nadaljeval s sejo za zaprtimi vrati. Med tem ko so se v dvorani odigravali dramatični trenutki, pa se je okoli poslopja zbrala večisooglava množica* Mcsade-kovih pripadnikov, ki so trikrat skušal; vdreti skozi glavna vrata v poslopje, vendar so jih agenti z bajoneti prisilili na umik. Manifest-nti so se nato zbrali na trgu pred parlamentom jn kričali, da bodo «z lastnimi rokami raztrgali opozicijske poslance*. Po zaključku dopoldanske seje je podpredsednik Fatemi po teheranskem radiu dejal, c'a bo Mosadek govoril pred parlamentom čim bo policija ponovno vzpostavila red v notranjosti in zunaj Mailisa. V spopadih je bilo ranjenih vsaj 25 oseb. Jutri bo j"vna seja parlamenta, na kateri bodo razpravljali o spornih točkah med vlado in opozociio. 16 opozicijskih poslancev in 15 časnikarjev, ki so se zatekp v palačo Parlamenta upa, d") bedo s svojim obnašanjem vrgli Mosadekovo vlado še pred volitvami. Pomoč OZN palestioskim beguncem PARIZ. 11. — Urad Organizacije združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, *i ga vodi Amerikanec John Blamdford-. je sklenil sporazum s posvetovalno komisijo francoskih. turških, angleških in severnoameriških 'izvedencev o novem načrtu v prid 878.000 a. ratekih emigrantov iz «Svete zemlje* jn številnih dežel Srednjega vzhoda, ki so jih morali zapustiti zaradi vojnih dogodkov leta 1948. Za izvedbo navrta bodo potrebovali 250 milijonov dolarjev. Na podilagi tega nažrta ne bodo nudili pele. stinskim beguncem samo na-: pomoči, ampak im t v državah, kjer so sedaj nastanjeni, preskrbeli tudj .»tanova-in zaposlitev. Od celotne vsote bodb siaono 50 milijonov dolarjev porabili za pomoč. Denar bodo prispevale države članice OZN, izročili pa ga i'' državam Srednjega vzho. dia. ki ga bodo porabile za iz-vedfoo smernic, ki jih določa načrt. Nobelov nagrajenec o vzrokih vojne OSLO, 11. — Nagrajenec z Nobelovo nagrado za mir za leto 1951 Leon Jouhaux je jmel danes tradicionalno slavnostno konferenco v prostorih Nobelovega* instituta v Oslu. Ko je poudaril, da predstavljata gospodarski kaos in revščina temeljne vzroke vojne, je znani francoski sindStelisf poudaril •jcmen proslavljanj dneva človečanskih pravic. Zaradi sindikalne delavnosti in delavnosti vseh poštenih demokratov bodo pravice človeka še prej priznali in iih ne bodo kratili. Po. udaril fe nujnost mednarodnega nadzorstva v primeru sporazuma o splošni razorožitvi. Razgovor Mayer-Plak KINO V TUMTl Hossetii. 16.: «DogodivSčloe M8*' ka Pola*. Gary Cooper. Excelsior. 15.15, 17.15, 19.30, »Pandora*, A. Gardner. M*”" J. Mason. u Nazionale. 16.00: «Messallna»i rlja FeHx. Fenice. 16.30: «Napad na j*** vlak», Mc Nally in A. Snv . Filodrammatico. 16.00: *Yan2,,ii uslugo, gospa*, B. Hope, u Arcobaleno. 16.00: «Bobneči som* J. Wayne in P. Neal. Astra Rojan. 16.00: «Take so ske», J. PowelI, E. Taylor. Alabarda. 15.30: «Male žene», « 7aylor, M. 0’Brien, J. Armonia. 15.30: «Stral) na odru < J. Wyman M. Dietrlcb. Ariston. 16.00: epotepuh na ^ nju», Mc Crea in W. Hendrlsc-Aurora. 15.00: »Živele pr°^ ce», Croccolo in N. Taranto. Garibaldi. 15.00: »Sijajni Ideale. 16.00: «Alahov vt», u Boyei*in M. Dietrich. Impero. 16.00: «Poljubi ®* '{lirlc del boš», P. Foster in P*fic£ Italia. 15.00: «Moje življenje tvojega sina*, L. Scott. Kino ob morju. 16.00: J* skrivnosti*, S. Tracy, Hep° Moderno. 16.00: «Manon», 16.00: «Manon», Savona. 16.00: «Roman Gordon*, B. Stanwydc. Viale. 16.00: «Kozaški napa®; Vittorio Veneto. 16.00; sMam*; J. MaS nikar se.ne^ročM,.^, de*!* Donald, J. Azzurro. 16.00: «Dunajska ta*, N. Forst in Dora C°ffl’r' Belvedere. 16.00: «Talec» E. Marconi. 15.30: «Sestre — wr P. Goddard in V. Lake Ma-simo. 16.00: «SrartM>o5“ džungla*, J. We'ssmuller. Novo Cine. 16.00: «Na sreb"11 ki», E. Flynn. |je. Odeon. 16.00: «Pesem Sabu in T. Bey. Radio. 16.00: »Družina Stod®* 1 Ingrid Bergmann. , Vittoria. 16.00: «Mlada vdovah Russell. L Hayward. RADIO JlKiOSUOVASBHf OOSli K S» 'l' A SREDA, 12. decem3bra U51 Poročila ob 7.00, 13.30, l9'<5 23.05. 7.15 Jutranja gusba-Igrajo razni ansambli, l4-00^ jn vanskl skladatelji v beseffi ^ glasbi. 14.30 Od včeraj 14.35 Znane polke in valčk1'‘1{5t Antoni n Dvorak: Slovanski P ^ 13.15 S Trž.Skega ozemlja. m)0 Nekaj Chopinovih skladb. ]tjVi Poje Dana Ročnik ob sPre!!l>ila-kmečkega tria. 19.30 p0?Mf 21.00 Pred desetletnico I. Qr ske brigade. 21.30 Vedre je. 22.00 Pisan večerni /P01 23.10 Glasba za lahko noč. 1 KST II. 7.30 Jutranja glasba; -»liki orkestri. 12.00 Sodobna. jpO ja. 12.10 Za vsakega nekaj- jjjo Pestra operetna glasba. „K3 Glasba iz baletov. 13.40 ^j.00 glasba. 17.30 Plesna gla*6*; imr Glas Amerike. 18.15 Brucn-.^ ^ cert št. 1. v g-molu za vi” orkester. 18.40 Scherzi in 1 19.15 Plesi raznih narodov. -^ Večerni koncert. 20.45 Vese1 ki. 21.CO Vokalni kvartet. ^ Znane skladbe za klavir’,egdl' Glasba iz revij. 22.00 Iz,a?Inver}e' koncertnih dvoran. 23.00 u ni ritmi. 23.32 Večerni P1 TRST i. ,9 00 7.45 Jutranja glasba. ' , ,|rfKe je Rino Salvi ati. 12.30 KladjsW; strani. 13.25 Operetna J^ouiKi 14.00 Tretja stran. 14.10 iz oper. 14.50 Kdo je tlsK®* 15.00 Pregled britanske^ 17.30 Program BBC. I8-40 soort"' 19.15 Pesmi. 19.50 Kratk« i^d*-vesti. 21.00 Noblova 22.50 Glasba po vaših 23.20 Plesna glasba. .U« i, lav ir5'. 12.00 Zborovske i« K .las®* sklaube. 12.40 Zabavna * ir 13.00 Iz predalov P>onl£,red °[ redništva. 13.20 Pisan »P" ---------------------- soi;stične t0tr 'st«„ kestralne in 14.10 Orkestralne suite. dinib) Igra namreč nahaja tovarna za izde- ................................................................................................................................................................................................................................................................... im....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiih"111"11 PAKIŽ, 11. — Podpredsednik ministrskega sveta in minister za finance Mayer je imel razgovor s predsednikom Mednarodne banke za obnovo in razvoj Eugenom Plackom. Razgo- Cankar:”'radiTska Igra. M vor se ie nanašal na ekonomska venska orkestralna P’. in finančna vprašanja dežel Spored zabavne glasbe ■ Atlantskega pakta. 22.45 Za pr jelen konec iii“" it.iu neon dinc st bavna glasba. 15.30 2e^*rdij^ij posluSajtel 16.00 !«£ oper. 17.10 Veseli nape*, Igra Zabavni orkester Ka ljana. 18.15 Samospev » ^ na Ipavca. 19.15 0rK{Ln mlrdlnski 19.40 Zabavna glasbe. - Njegovo Ime je vselej napisano na vrhu ln ga Izgovarjajo s spoštovanjem; tist:, ki moža obdajajo, se vselej iudijo vsemu, kar je napisal, kakor tudi onemu, kar še bo napisal; nad njim visi venec glave ln pred njim so pan-teonska vrata odprta na ste-?aj. Ce pa daljnogled obmes ln pogledaš skozi lečo. ki po. manjšuje, zagledaš povpre. fen profesorski tip. kakršnih imajo veliki narodi kar na bataljone; zagledaš moža k; svoje žive dni prelaga svoj kovček znanja; zagledaš u-Cenjaka, ki kakor kakšna modlstka vsakega pol leta reklamira novo robo, s katero se je za to sezono oskr bela, in pripominja, da prodaja staro po znižani ceni, zagleda? moža, ki na naši prostoduanostl gradi svojo lažnivo vel Cino. In koliko je še drugih in drugačnih slik. kadar pogleduje? svet skozi led. ki povezujeta in pomanjšujeta. Ena in druga takšna leta je okno ječe, to pa v večji meri kakor kateri koli se ta-ko popoln ameriški daljnogled. Zn Itn u Moja tr*najsta ljubezen: to je — moja Zena. Ze davno sem vedel, da Je številka trinajst nesrečna, nisem pa vedel, da velja to tudi v ljubezni. Ce bi bil vedel, bi bil trinajsto ljubezen preskočil in se takoj štirinajsti«; zalju-bil, ali pa bi bil trinajsto ljubezen vnesel v spisek pod številko 12 a. Ampak tudi tale 12 a lahko pa kdaj napravi veliko zmedo. Spominjam se nekega hotela v kopališču, kjer je hotelir želel ustreči predsodkom gostov in je presko. Cii sobo st. 13 ter oznadl dve sobi z dvanajstico pod 12 a in 12 b; v ti dve sobi sta se vselila dva zakonska para, pričela že takoj spočetka zahajati drug k drugemu v sobo in sta se tako premešala, tako se med seboj zamotala, da se je moral naposled vplesti še sam policijski komisar in odločiti, kdo izmed njih pripada sobi a in kdo sobi b Nu, naposled se razumem da kdo zaradi sobe s številko trinajst vpade v tuj zakon, ampak zaradi te usodne ite. — to se je lahko pripetilo samo meni. In vpadel sem Sele potem, ko sem se reSil ječe, tako da sploh nisem občutil tistega zadoščenja, ki ga občuti obsojenec, ko spet zaživi v sv o-bodi. Iz šole v vojsko, iz voj. ske v ječo In iz ječe v zakon. Vse kaže. da bi moral biti tak red v življenju: v Soli nabiraš potrebno učenost za življenje, v vojski in ječi pa se uriš za zakon. V vojski se naučiš discipline in brezpogojne ubogljivosti, v ječi pa se naučiš med rešetkami n?, oknu ogledovati življenje, ki se ga sam ne udeležuješ. Ampak primerjava zakona z vojsko in ječo ni samo hudobna. tudi točna ni. Saj b. komu Se lahko dovolili primerjavo, da sta si vojska in zakon nekoliko pedobna; ni kakor pa si nista podobna ječa ln zakon. V vojski, na primer, se razen brezpogojne pokornosti učiš stopati v korak, kar Je nenavadno pomembno za zakon; in po tem te nauče. da se na povelje obračaš na levo in des. no, kar je prav tako porab-no v zakonu; pa se naulis MOJA BRANISLAV NUŠIČ 26. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiimimiiimim Jecn trebno prav pogostokrat tu-1 ječa in sicer: prvih pet let 'robovanja v težkem okovju, di v zakonu; naučiš se biti pogumen nasproti sovražniku, kar te pa vendar ne moti, da mu ne bi tudi pokazal hrbta, in to se dogaja tudi v zakonu; napad in odkrita borba, kaj presenečenje, kaj nagla obramba, nočni napad, vzbuna ta nočna služba. In vsi ti pojavi so tako pogosti tudi v zakonu. Zastran ječe pa že ne moremo reči, da bi bila v tolikšni meri podobna zakonu, kajti, postavim, zastran ječe ne more veljati tista beseda, ki velja za zakon: «to je kletka, iz katere si ptica želi svobodo, tista, ki je zunaj pa bi rada v kletko*. In vendar je med ječo in zakonom nekaj podobnega, kar pa ve- To _____________________________________ . . lja samo do neke mere I vilke telebitl v lastni zakon t stati na straži, kar tl Je po-1 Je tisto, po čemer Je zakon drugih pet let v lahkem o-kovju, tretjih pet let robija brez okovja, v četrtem pet-letju pa postane obsojenec svobodnjak, ki se drugače svobodno giblje >n prihaja samo zvečer v ječo notevat. Je pa še neka večja razlika med zakonom, ječo in vojsko, pa tudi med solo in zakonom, in po tej razliki je očitno, da zakona ni mogoče primerjati in tudi ne v njem iskati kaj podobnega s temi ustanovami- Sola kakor vojska ta ječa Imajo svoj določeni rok službe, zakon ga pa nima. V šoli, na prlmeT, veš, koliko let se moraš učiti, pa se potrudiš in jo dokončaš ln ko dosežeš diplomo, nima; kaj več o- In res, č-e nameravajo v bodočih časih kako reformirati zakon, naj bi jih pr. tem vodila prva skrb, da v zakonu določijo rok. Ako je zakon nekak dolg nasproti človeštvu, je dolg pač samo tedaj dolg, če ima določen rok. In kar je poglavitno, če bi imel določen rok, bi se zakon nemara dal urediti na bančni podlagi, v vojski, kjer je razločno in I Vsako leto bi naredili inven. ' turo in bilanco, ugotovili do te!fi stlm. ki do kraja izpolnijo I Sam nisem nikoli svoje zakonske dolžnosti. ljeval o preureditvi o Neki moj prijatelj, ki pre- '**“------------------nrRDr - misij uje o razmerju države do zakona, se je srečno domislil, da bi se zakon po nje. govem lahko kar najtemeljiteje preuredil, ako bi u-vedli zakone na povelje. Ne vem, kakšni bi po njem bili taksni zapovedani zakoni, a vsekakor bi v takem primeru veljalo ne samo zapovedano sklepanje zakonov, marveč tudi premestitve, po. višanja, upokojitve, odpusti iz službe zaradi nesposobno-sti pa nemara celo pomilostitve od nadaljnje službe v zakonu. To bi bili nenavadno zanl. mivi ukazi, s katerimi bi može premeščali po potrebi službe, s čimer bi vsaj bilo uzakonjeno tisto, kar se daru-gače v življenju tako pogosto dogaja; pa ukazi, s ka-terlmi bi upokojevali može po paragrafu sedemdesetem, s čimer bi prav tako uzako nili tisto, kar se tudi sicer tako pogosto dogaja v življenju; in naposled bi se z odpusti iz državne službe prav tako uzakonilo, kar se ‘ tako llillilliltilliiiuiiuniiiiiiiiliiliilillllliillllllliiliillillillli z zakonom predpisano, ka-ko dolgo traja rok. in prav to velja naposled tudi za ječo. Obsodijo te. pre bero sod. bo. — in čeprav se glasi celo na dvajset let. vendarle veš, kako dolgo bo trajala ta reč, in učakaš konec svoje nesreče, pa naj bo Se tako da. leč. V zakonu pa tega roka ni in samo tako lahko razumemo tistega grešnika, la je ob petindvajsetletnici zakonskega življenja, torej na svoji srebrni poroki, izprego. voril svoji ženi naslednjo prigodnico: «Lej, žena, č« bi te bia pred petindvajsetimi leti, na najta poročni dan ali, vzemiva, naslednji dan ubil, bi bil odsedel svojin dvajset let težke Ječe in bi ____________________________ bil zdaj že pet let svoboden. praviti s šolo. Prav tako je | tako pa...!* biček in izgubo in če je izguba večja od dobička, bi ključe izročili trgovskemu so. disču pa konec. Dokler ni tako, nahkuje zakon delni-Ski družbi, kjer pobirajo dividende kdaj pa kdaj tašče in svakinje in kdaj pa kdaj tudi kak hišni prijatelj. Ce pa je zakon dolžnost do domovine, bi ga vsaj kazalo tako urediti, da bi se država oddolžila s priznanjem za dobro in vestno izvrševanje te dolžnosti. Ne mislim, naj bi država poklanjala kolajne za hrabrost, za državljanske zasluge in za skrbno službo, čeprav bi bila takšna odlikovanja prav primerna tudi v zakonu. Vendar naj bi drža va našla kak drug način, po ker sem pač prepJ2 je že davno refornjj s0dj>‘ deformiran. Po m ■ ge iaP bi blo največ, kar bi prid. ko zgodilo zakonu -neiflo potrebno je, da ga P eI11o . popravljati. Ce „^lopJe’ te-hraniti kakšno P^tiH je zgrajeno na ka oPra melj ih, pa moramo P Aot ljati, pokrivati, t>e-davati ln ~ . . tudi sicer v življenju katerem bi se oddolžila ti-1 pogosto dogaja. na. zgrajenega sedi, ki si jo ova čl°pa ta pred duhovnom. P bl &o li ne popravljamo. vSj po* rali resno borniki današnjega dll P pobrigati bi se pa^iji zakon kdaj pa doZ-daU 9 pokrili, pobelil. tež3 zazidali. S>cer pa preureditve z njh« P^a. da do danes se zalcon. M ne ve. kaj Je »ivlje111^ Ve' lo je pojavov v.j v] j pj katerih so že gmt &4 mišljevall ln to u* -m j kakor o zakok"teTem SO' ______ saftaffl «-j-sS (Nadaljeval OlBvm urednik BRANKO BABIC - Odg urtdnik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI St. 6, III n»d. - felefon Stev. IKHUd fn - WJtnl prrtal STO - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠK A St. i0. - Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8 30 - 12 In Od 15 18 - Tel 73.3« — Cen« o£lasov Za vsak mm viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finanfno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mrr. SIrlne l 25. t* vse vrste oglasov lO dln. - Tiska TrlaSkl tiskarski za?od. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-ll.. Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlsti 30la-I. Tel. 70 ,30 dl"’ ,seCno t|sKg »aamia aav, mniftai »«>», V"1*«'"* — "••• ».un« «■ »»a v, «,*«.««... v. KratlCnega mOZe11’51^* STO . ZVU: Založništvo trtaSkega tiska. Trst 11.537«. — Za JugosuvlJo: Agencija demo p.zO-Z. ' NAROČNINA: Cona A: mesečna 350 Četrtletna #00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B Postni ttkoCI ratun ta Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekotl ratun pri KoiMinalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja KLHJ: izvod 6. Izvod 6, mesečno 150 din. ■— * -encija den Založništvo tržaškega tlska^