SLOVENSKI
VES1MK
CELOVEC SREDA 10. JULtJ 1991
Letnik XLV. Štev.29(2611)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil. din. 20
P. b.b.
____________________________L
Darujte /a žrtve vojaške agresije!
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je za pomoč žrtvam hrutaine agresije jugosiovanske armade v Sloveniji pri Posojilnici Ceiovec odprta poseben konto sštevitko
3,047.107
in poziva vse, da pomagajo rojakom v Slo-veniji. Zbran denar bo ZSO prenakazata Rdečemu križu Slovenije. Hvata!
Zahvaia
Siovencem
Predsednik siovenske vtade Lojze Peterie se je ob pri-iiki svojega bivanja na Koroš-kem (zasedanje DS Atpe-Jadran) posebej zahvaiii Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem ter Narodnemu svetu koroških Slovenev za njuno hitro pomoč drža-vlja-nom Slovenije. Kot je znano, so obe osrednji organizaciji ter tudi druge slovenske usta-nove na Koroškem pozvale k pomoči.
/zrednega zasedanja De/ovne skupnost/A/pe-Jadran pretek// teden v Ce/ovcu se je k//ub napetim razmeram v S/oventj'/' ude/ež/7 tud/ šets/ovenske tr/ade Lojze Peter/e.	SZ/ka; 1/1/. fr/tz
Brionski kompmmis ndphu Sovami pot v SMvaamst
Evropa je po pariškem obvezna za vse strani V slo- sti Ni707nnf-..Vnr.a^r.R^._
Evropa je po pariškem sestanku vrha KEVS že sprožila svoj varnostni mehanizem. Prva je na vrsti Jugoslavija, še pred desetimi leti vzor stabilnosti jn varnosti. V desetih dneh je evropska trojka kar trikrat obiskala Jugoslavijo, nazadnje v nedeljo, ko je na Brionih kar 16 ur vodila razgovore s sprtimi stranmi, s predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije in zvezne vlade in predsedstva Jugoslavije. Soglasno sprejeta deklaracija naj bi bila
venski delegaciji so bili predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik parlamenta France Bučar, predsednik vlade Lojze Peterle, član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek in zunanji minister Dimitrij Rupel. Hrvaško je vodil predsednik Franjo Tud-jman, predsedstvo Jugoslavije Stipe Mesič, zvezno vlado Ante Markovič, Srbijo pa je zastopal njen član v predsedstvu Borisav Jovič.
Trojki Evropske skupno-
, Nizozencu Van den Broe-ku, Luksemburžanu Poosu in Portugalcu Pinheiru, je treba priznati veliko prizadevanje za vzpostavitev trenutnega miru v Sloveniji in za vztrajanje pri dogovoru o začetku trimesečnih pogajanj z zvezno vlado, predsedstvom in ostalimi zveznimi inštitucijami. Vojna je torej ustavljena, pogovori se bodo pričeli najkasneje 1. avgusta, v njih pa bo Slovenija enakopraven subjekt, potekali bodo pod budnim nadzorstvom medna-
opazovalcev, enote JA so se umaknile v kasarne, slovenski teritorialci so vsaj deloma demobilizirani, cestne barikade izginjajo, življenje se normalizira.
Slovenija ima torej vse možnosti, da po treh mesecih postane resnično samostojna in si pridobi mednarodno priznanje.
Če brionsko deklaracijo ocenjujemo iz tega vidika, potem so bili slovenski poli-
(Da//'ena2. .sVram/
Vranitzky proti pre-nagij enemu priznanju Stovenije!
Avstrijski kancier dr. Franz Vranitzky se je v svoji izjavi o položaju v Jugoslaviji pred avstrijskim pariamentom izrekel proti prenagljeni odločitvi o priznanju Slovenije in Hrvaške s strani Avstrije.
Zvezni kancler je pri tem poudaril, da ne bi bilo dobro, če bi Avstrija svojemu sosedu predlagala možen končni rezultat procesa notranjih sprememb ter poudaril, da bi korak priznanja Slovenije in Hrvaške lahko tudi povzročil konflikt med obema državama. Dodal je tudi, da osamljeno avstrijsko priznanje obeh republik ne bi pripomoglo k razrešitvi tako notranjih kot tudi mednarodnih problemov Jugoslavije.
Avstrijski šef diplomacije, zunanji minister dr. Alois Mock, je parlamentu poročal o pobudah, ki jih je Avstrija sprožila za internacionalizacijo jugoslovanske krize oz. vprašanja nove siovenske države.
Haiderjevi FP grozi ) izključitev
Haiderjeva škandalozna izjava o ,,urejeni politiki zaposlovanja v tretjem rajhu" bo za svobodnjaško stranko lahko imela hude posledice. Na zasedanju Libernalne internacionale (Ll)-strcšne organizacije liberalnih - strank v Evropi - v Berlinu, so delegati sklenili, naj se izvede postopek o izključitvi proti FPO. Predlog za postopek so vložili delegati iz Nizozemske in Švedske,
dokončna odločitev pa
naj hi bila sprejeta po dveh mesecih.
V okviru postopka o izključitvi FPO iz L1 bo na zatožno klop poklican tudi sam Haider.
ANERKf

Protest/ prot/ vo/ašk/ agres/j/ jugos/ovanske armade se na-da/ju/e/o po trse/ Evropi. Pretek// teden /e neka/ sto demonstrantov na Duna/u zahteva/o tako/sn/o prek/n/tev ogn/a v S/oven/j/ /n se so//dar/z/ra/o s sfrem//en/em s/ovenskega /n hrvaškega naroda po neodvisnost/ in suverenost/. S/ika; Gerhard Maurer
DS Alpe-Jadran in KorošRa obsodili
vojaško agresijo
Mn n// /mec/.s/avmk/ De/ovne sk///mo.s7/ A/pc-Jadran, med ////m/šc// v/nd //avarske. Zgo/v/pf Avstri/e, .Ča/e/.ske. GraJ/š-čan.skf. Lon/hnrdi/c, Trcmm/a, E<meč//<?, Koroške (ZemanoJ ter .S7ovr/;i/r (Peter/ej, .so na nn/no .sk/iraai izredni .seji d. j/di/a v Ce/ovcn .sog/a.sno in demonstrativno izraziti .so/idarno.sf in podporo samostojnima repnidikama .SVoveni/i in Hrvaški ter osno in odtočno obsoditi vojaško agresijo .tA na -SVoveni/o.
V temeljiti razpravi o dramatičnem položaju v Sloveniji po brutalni agresiji jugoslovanske vojske so udeleženci sestanka sprejeli tudi resolucijo s petimi točkami:
1. SFR Jugoslavijo pozivajo, da takoj ustavi vojaško agresijo proti Sloveniji, da za rešitev obstoječih problemov uporablja izključno mirna sredstva, ter da se odpove sleherni uporabi sile za zatiranje pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. Ob vsaki uporabi sile
pa predvidi kazenske sankcije za tiste, ki bi to ukazali ali izvedli. Pozivajo jo tudi. da zagotovi vsem jugoslovanskim republikam vse pravice in demokratične svoboščine.
2.	Pozivajo vse države, posebno države KEVS, da priznajo pravico do samoodločbe in neodvisnosti ter da priznajo suverenost republik Slovenije in Hrvaške, da bi s tem ustvarili temelj za demokratično legitimirano zvezo držav.
(Da//e //a 2. .s/ramj
2	Politika	SLOVENSKI VESTNIK
KOMENTAR
Dr. Kr/sf/yan ScAe//ander
KRIZA DOLARJE
..Ga.speJ /A;Acr, ,S7;;t< ;;/ma uajte, /ma Ar;", je pEa/o ;;;; e;;eu; o;/ transparentov na Jerno;;-s;ra;;j; prot/ agre^/j; jago-s/ovan.ske	.,/j;;J.ske"
artna Jenu Dunaja.
Dejansko je tek/a Ar; na oAe/; s;rar;e/;. nekje taJ; z;; Jo/arje. A; s;;; j;7; Jo A' /vre/ kratkun oA/jaA//aA ZDA;;; Etropska skupnost samo v pr/tnera, Ja 7;;go.s7av;ja ostane ,,enotna Jržasa". ,S'r/rsk; ..tankov^k/ konann-s;;'" sr; ;o po//;/ko /nterprea-ra/; po stoje /n /o snaura/; ko; pooA/a.st;7o za aporaAo Arata/nega	vojaškega
pobega prot/ .S7ove;;/j;.
Za/ /7' ;aAo, Ja je mora/o an;ret/ ;;aJ JO /jaJ/, več sto A;t; ranjen/A /n ^for/eaa ogromna n;ater;a/;a; s'ko-Ja, Ja .sta voJ//n/ zapaJn/ y;7; začet/ ^pozaa^aJ ;;apač;;o.st .svoje po//;/ke. Za ...svet; nače//" zaAoJne Jc/noAraJčnc ka/tare, Ao; sva prav/ca aaroJov Jo sanaroJ/očAe ;;; zarrara;;y7' voyaiA;'ga ;;a.s;7ja. voJ;7-nema .svetovne;;;;; žun-Jar/a ;oAra; a; s/o. .S7ove-n;ja r;;' Eavajt, taka/ ;a nadte.
A;ne;7k; /7' s/o A o/j za o/;raa;7;'t' oA.stoječ//; vp/;v-a;7; .s;raA;ar s* Evrop/, za Aar potreAaje taJ; sog/a.sje .Sotjet.ske zveze. Ta pa se A oj; poJoA;;;/; oJ/oč/;ev ;;eka;er/A Je/a;7; repa/d/k. A; Ao; .S7ove;aja ae v/J;jo Aot/očno.s;/ v cea;ra/;z;raa; Jržas a; tvorA/, A; že Jo/go več ae A or;.s a /tUere.son; posaraeza;/;	a aro Jo v.
Al ro/r.sAa sAapao.s; pa se prav ;aAo Aop aeaarov v /asva;7; vr.sta/;, oJ .Severne /r.sAe preAo Ea;a/on;je Jo 7;;žae E/roEke.
Do so aeAa;er; voJ/tej/; natnerava/; res;;;' z nekaj m;7/jarJam; Jo/ar/ev. To Ja not ;7: oJaosov a;eJ aaroJ; ae Ao mogoče res/;/ ae z Jo/arp ae s ;aaA/.
ZAL poziva
Frakcija Zelene alter-native je na ponedeljkovi seji avstrijskega parlamenta vložila predlog, naj ta organ sklene rok za priznanje neodvisnih in suvernih držav Slovenije in Flrvaške.
Po Voggenhuberje-vem mnenju bi pravočasen politični signal s strani Avstrije ostalo Evropo prej zbudil iz letargije in s tem tudi sprožil odločno intervencijo Evropske skupnosti.
tike vsekakor uspešni. Kritikom in jastrebom v Sloveniji pa seveda ni všeč zamrznitev sprejemanja nadaljnjih osamosvojitvenih ukrepov, vrnitev zvezne vojske v zeleni pas ob meji, odvajanje carin v zvezno blagajno, morebitno plapolanje jugoslovanske zastave z zvezdo na mejnih prehodih in še kaj. Tehtanje vrednosti vojnega stanja in uničenja življenj, nastajanja ogromne materialne škode z vrnitvijo na izhodiščni položaj 25. junija se vsekakor nagiba k slednjemu. Kljub temu pa je na današnjem zasedanju slovenske skupščine pričakovati vročo debato.
Kljub zmernemu optimizmu za mir v Sloveniji, pa jugoslovanska kriza še zdaleč ni razrešena. Še nadalje se zamotava srbsko-hrvaški vozel. Miloševič je v soboto pozval k obrambi srbske države, v tem pa so se poenotile tudi vse srbske stranke. Vojska se je ob agresiji na Slovenijo začela naglo diferencirati in postaja vse bolj srbska. V njenem vodstvu prevladuje trda linija, poteka zamenjava vodilnih kadrov. Sledijo si izjave in grožnje generalov Adžiča, Kadijevi-ča, Negovanoviča, idr. Največji problem pa je, da je ukrepanje vojske vse manj
Kot je povedal Janša, je 5. julija v centru visokih vojnih šol v Beogradu imel načelnik generalštaba jugoslovanske armade general Blagoje Adžič predavanje 150 visokim oficirjem v rangu od majorja do polkovnika, ki jih jugoslovanska vojska, kot je povedal Adžič, namerava premestiti v enote v Slovenijo in Hrvaško.
General Adžič je zbranim častnikom dejal, da je jugoslovanska armada v vojnem stanju, ki ji je bilo vsiljeno s strani secesionistov, ki po dogovoru z zahodnimi silami ogrožajo „socialistični razvoj jugoslovanske skupnosti". Glavni krivec za vse pa naj bi bil večstrankarski politični sistem v Jugoslaviji, ki je sprl narode, in politiki, ki hočejo uvesti kapitalizem.
V dosedanjih bojih naj bi vojska po Adžičevih besedah doživela poraz zato, ker je spoštovala omejitve s strani jugoslovanske vlade in ni uporabila dovolj enot. Toda to je bila le prva bitka in vojna še ni končana. Vojska se je umaknila v vojašnice,
racionalno m vse bolj srbsko-emocionalno.
Ob upoštevanju srbske mentalitete, njihovega vojaškega ponosa, zgodovinske vojskovalne tradicije je pričakovati stopnjevanje vojne napetosti do ostrega spopada.
Kako bodo Srbi preboleli poraz proti slovenskim teritorialcem in „rezervnemu vodniku" Janši, je vprašljivo. Krivdo za to valijo na Markoviča, češ da jih je oviral pri uporabi večjih sil. Da pa se ne bodo spoprijaznili s samostojno Hrvaško, jo gotovo. Še niso zaceljene rane ustaštva,
kjer popolnjuje enote. Stanje v armadi je po Adžičevih bese-dah ponekod sicer res slabo, toda neodločnih častnikov se je treba zdaj znebiti, izdajalce pa celo ubiti na licu mesta. Po besedah Adžiča „vojna ne izbira žrtev", dosedanje žrtve v Sloveniji pa so bile „mini-malne in zanemarljive". „Ne moremo več čakati. Ni več umika. S Slovenijo lahko opravimo v desetih do pet-najstih dneh", je še povedal Adžič, ki je omenil še mož-nost tuje intervencije po začetku drugega dela vojne in sicer s strani Nemčije, Avstrije, Madžarske in Češke in Slovaške.
Notranji minister Bavčar pa je na tiskovni konferenci povedal, da jugoslovanska vojaška letala ne prevažajo le novih enot, temveč tudi intenzivno snemajo položaje slovenske	teritorialne
obrambe in razne zgradbe. Po slovenskih obveščevalnih podatkih naj bi bil prvi cilj druge vojne faze eliminacija slovenskega in hrvaškega političnega vodstva,
najbolj pa jo simbolizira sam general Blagoje Adžič, kateremu so ustaši pobili vso rodbino, zaradi česar je zavestno, še bolj pa podzavestno voden proti Hrvatom z bolečino in maščevalnim sovraštvom.
Slovenska osamosvojitev je prekrižala srbski načrt o Srboslaviji, torej federaciji s srbsko dominanco, podkrepila pa je idejo o veliki Srbiji, ki bi zajela vse ozemlje, kjer Srbi živijo. Nacionalni sporazum za obrambo srbske države, srbizacija vojske in približevanje med njo in četniškim gibanjem zbujajo grozo pred
DS Aipe-Jadran...
j/VaJn/jevnnje.s 7. str;;;;/j
3.	Delovna skupnost Alpe-Jadran prosi predvsem Evropsko skupnost, da republikama Sloveniji in Hrvaški odobri finančna sredstva in s tem podpre razvoj svobodnega tržnega gospodarstva.
4.	Delovna skupnost Alpe-Jadran poziva vse nacionalne vlade vseh dežel članic delovne skupnosti, da uresničijo njene zahteve, da bi jugoslovanskima republikama konkretno izkazale solidarnost in jima nakazale tudi pozitvne perspektive za njun nadaljnji razvoj.
5.	Države KEVS ter Evropske skupnosti so poz-\ane, da takoj odpošljejo v Slovenijo mednarodne opazovalce, ki morajo biti v stanju, da efektivno nadzorujejo ustavitev ognja ter sporazum, ki je bil dosežen med vlado v Beogradu in republikama Slovenijo in Hrvaško.
Dan pozneje, v četrtek, pa st) vse v koroškem deželnem /boru zastopane stranke sprejele nujnostni predlog, v katerem podpirajo resolucijo DS Alpe-Jadran, hkrati pa avstrijsko zvezno vlado pozivajo, da podvzame vse, kar bi pospešilo mirno razrešitev jugoslovanske krize ter zagotovilo demokratični razvoj. V predlogu koroški deželni zbor nadalje izraža slovenskemu in hrvaškemu narodu svojo solidarnost v njunih prizadevanjih za neodvisnost ter podpira pravico do samoodločbe.
neobvladljivim spopadom.
K temu je treba dodati še socialnoekonomsko stanje in spomniti na Miloševičevo izjavo pred delavci: „Delati ne znamo, bojevati pa se znamo!" Če upoštevamo, da je Miloševič vedno znal izkoristiti množice in jih popeljati v boj proti včasih tudi dozdevnim sovražnikom, mu s pomočjo srbskih generalov ni težko sprovocirati najbolj krvavo vojno proti „usta-šem", Albancem, separatistom, izkoriščevalskemu zahodu Jugoslavije ali še širše. V vojni se pozablja na socialno stanje, takrat so pomembnejši drugi cilji.
Evropa je zgodovinsko gledano Srbe vedno demonizirala. Največkrat tudi neopravičeno. To počenja tudi sedaj. Samo z odpiranjem možnosti za enakopravno in ustvarjalno integracijo bi lahko pomirila in otopila njihov občutek prikrajšanosti in odrinjenosti. To pa je dolg in zelo zahteven proces, ki ne dovoljuje groženj, prepovedi, blokad.
Prekinitev vojne in trimesečna pogajanja so delna priložnost, da sc strasti umirijo in da se Evropa dokoplje do novih spoznanj o tej zapleteni združbi narodov v Jugoslaviji, Slovenija pa ima priložnost, da sc pogovori o vsem, za kar je bil Beograd doslej giuh.	Jože Rnvšek
Starš/ sAora; 3000 s/ovetisk/A vojakov, A/ s/už/jo vojašA/ rok v jugos/ovansA/ armad/, od/očno zaAfevajo vm/tev nj/Aov/A s/nov v domov/no. I/ S/oven/jo pa AAraf/ pr/Aajajo štev/tčne de/egac/je staršev srbsA/A /n ArvašA/A vojakov, da b/ zvedet/ za usodo svo-j/A s/nov. S//Aa ;z l/rAn/Ae kaže sn/denje srbske matere s svoj/m s;Aom.
Adžič spet zagrozit z vojaško agresijo...
A^r; trsko v/;; kor;/<?re;;r; v ;;ede//o t' Ljub//;;;;; v/u obrumbu; rs/or ./auez	uuru.s/er za a o/ra-
uje zadeve /gor Z?avear poveda/a, da .s/ovea.sko pod-/;'eao vodstvo razpo/aga z obvesčeva/ada; podafkt, po katerd; se vojaka pr;prav/ja za poaovao uporabo oborožeae ,s;7e v 5/oveatj;.
Brionski kompromis odpira
(7Vada//eva;;je s /..str;;;;/j
SLOVENSKI VESTNIK
Znanost/pofitika
10. julij 1991 3
Slovo od refbnnskiti Huzij!
IVAN LUKAN
Kukoviča je s svojimi sodelavci oz. avtorji publikacije univ. prof. dr. Petrom Gstet-tnerjem, univ. ass. dr. Mirkom Wakounigom. univ. ass. mag. dr. Georgom Gombo-sem ter Larisso Krainer predstavi) javnosti temeljito pripravljeno strokovno analizo dejanskega stanja na področju dvojezičnega šolstva tri leta po uvedbi zakona ter iz tega izvirajoče dolgoročne negativne posledice. Publikacija pa je tudi odgovor na zaključno poročilo zvezne komisije za manjšinsko šolstvo pri ministrstvu za pouk. Poročilo je - kot smo že poročali - Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odločno zavrnila.
V svojem uvodu je predsednik Strokovnega združenja poudaril, da so njegovi člani od leta 1986 dalje sodelovali v tako imenovani „ko-misiji strokovnjakov" in v komisiji za manjšinsko šolstvo, da pa predvsem šolska komisija ni upoštevala stvarnih predlogov za učinkovito in pozitivno reformo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Kritičnim članom komisije tudi ni bilo omogočeno spremljanje izvajanja ločevalnega zakona.
Samopt iznanje
Univ. prof. dr. Peter Gstet-tner se je najprej dotaknil zakjučnega poročila zvezne šolske komisije in poudaril, da je poročilo po eni strani nekritično in hvalilno, po drugi strani pa je katalog želja, katerih uresničitev pa ne zahteva.
Ostro je kritiziral vodjo manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu Wiegeleja, ki je v to poročilo dobesedno zapisal, da pri uveljavljanju ločevalnega zakona „ni prišlo do masivnih napak". Samo ta formulacija, ki se v le malo spremenjeni obliki pojavlja v vseh poročilih šolskih oblasti od sprejetja ločevalnega zakona, dokazuje, da se jc šolska oblast sama razkrinkala, je dejal Gstet-tner. K temu je še dodal, daje iz nekaterih odlokov razvidno, da z obveznimi pospeševalnimi	integracijskimi
ukrepi hočejo olepšati neza-dovljivo stanje na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem.
.Strokovno pedagoško združenje d vojez/čn/b ue;7e/je v /c na tokovni konjerenc/ v Ce/ovcu in /m Dunaju pres/avdo kritično pub//kac;jo o izkn.s'n/n/; z vs///eu/m /očeva/n/m šo/sk/m zakonom iz /e/a 79&S. P/cri.scJnik združenja, ravnate// Franc Kukoviča, na tiskovni konjerenc/; ,,/Vo.sVov pak/iknci/cpove vse. Gre za s/ovo o<7 re/ort/rskik ;7uz;j..."
Izvedba	ločevalnega
zakona pa da je pokazala, da je to bil in je še zakon za in proti koroškim Slovencem, ki ne uživa podpore po ostali Avstriji. Najbolj zgovoren dokaz za to je Gradiščanska, ki je kar dvakrat, v letih 1988 in 1990, odločno odklonila prevzem takega ločevalnega šolskega modela.
Ob koncu svojega prispevka pa je Gstettner zastavil vprašanje, kaj je z odgovornostjo teh politikov, ki so takrat tako koroškim Slovencem kot tudi nemško govorečim sodeželanom vsilili model zidov in ločevanja. Relativno zadovoljivo število prijav k dvojezičnemu pouka v zadnjih treh letih pa je Gstettner pripisal odprtosti mladih staršev, izboljšanju klime, h kateri je privedlo tudi anaži-rano delo celovške univerze, ter skrbi za ohranitev prijateljstva med otroci in učitelji, ki je na take odločitve pozitivno vplivala.
Nove oblike ločevanja
Univ. asistent dr. Mirko Wakounig je v svojem prispevku na tiskovni konferenci dejal, daje šolska oblast v teh preteklih treh letih per-fekcionirala svoj kontrolni in s tem tudi oblastniški sistem. Dejal je tudi, da ni nobene znanstvene raziskave, ki bi dokazala, da je šolski zakon obrodil pozitivne sadove glede izboljšanja jezikovnega znanja učencev, dodatnih učiteljev ter staršev.
Opozoril pa je na to, da se ločevanje ne bo ustavilo pri razdeljenih razredih, marveč da že grozijo nove oblike, kot je to uvedba predmeta prostovoljne vaje iz slovenščine". Prve negativne posledice te oblike ločevanja so že vidne, saj se je število prijav k dvojezičnemu pouku v Borovljah za šolsko letu 1991/92 v primerjavi z iztekajočim znižalo z dvajset na sedem. „Grozi nam, da bodo preostali le ostanki dvojezičnega pouka", jc posvaril dr. Mirko Wakounig.
Z veliko zaskrbljenostjo pa je Wakounig opisal nastalo
situacijo znotraj slovenske narodnostne skupnosti. „Ugotoviti moram, da je stanje enotnosti in solidarnosti znotraj slovenske manjšine porazno, je obžaloval razvoj in pri tem ugotovil, daje politika koroških strank razdvojila narodnostno skupnost ter da se njen del na žalost zateka v narodnostni privatni geto.
Neupoštevani predtogi
Univ. as. mag. dr. Georg Gombos s celovške univerze pa je dejal, da je njegov inštitut izdelal vrsto predlogov za nadaljnje izobraževanje učiteljev, da jih pa šolske oblasti niso upoštevale. Položaj dodatnega učitelja ter tudi vprašanje didaktičnih delavnic da sta prav tako proble-matičena, saj so dodatni učitelji ostali sami, didaktične delavnice pa nikakor ne morejo biti mesto reševanja konfliktov, je poudaril Gombos, ki je Gradiščansko in Južno Tirolsko označil za vzgled za uvajanje interkul-turnega učenja.
Larissa Krainer pa je v publikaciji dokumentirala razgovore s starši, učitelji in dijaki, iz katerih je razvidno, da jih večina odklanja vsiljen model.
Poziv Schoitnu
Za izhod iz nastalega stanja na področju dvojezičnega manjšinskega šolstva na
Koroškem je ravnatelj Kukoviča zahteval, da morajo šolske oblasti, tako na Koroškem kot tudi na zvezni ravni, temeljito spremeniti svoj dosedanji odnos do tega vprašanja ter se končno odpreti kritični razpravi in konstruktivnim predlogom za izboljšanje na področju dvojezičnega šolstva. Ministra za pouk dr. Scholtna pa je pozval, da uresniči svojo obljubo o kritični preučitvi zakona.
Med nujno potrebne ukrepke pa jc Kukoviča uvrstil uvedbo šolskih poskusov z znanstvenim spremljanjem, kritično razpravo o potrebi dodatnega učitelja, notranjo reformo, razveljavitev vseh sedaj veljavnih zakonov, ki izvajajo ločevanje otrok po kriterijih učnega jezika, obvezno dvojezično kvalifikacijo za ravnatelje dvojezičnih šol in dvojezično kvalifikacijo za vse učitelje, ki poučujejo v dvojezičnih razredih, ter ne nazadnje prenehanje pritiska na etnopolitično priznavanje staršev, ki hočejo otroka prijaviti k dvojezičnemu pouku.
Predstavitvi publikacije na Dunaju pa je prisostovala tudi državna poslanka Zelene alternative mag. Terezija Stoisič, ki je izjavila, da bo ob parlamentarni obravnavi zaključnega poročila zvezne šolske komisije zavzela obširno in odločno stališče do slovenski narodnostni skupnosti vsiljenega šolskega modela ter zahtevala dejanske reforme v smeri integracije in interkulturnosti.
Un/v. as. dr. M/rko IVakoun/g Ravnate// franc Kukov/ca

,, Danes n/bče ur more prezre// družbene s/varnos/; s/en, k/ /očujejo včas/b skupne dvojezične razrede. Fe s/ene so ov/ra za ntedktd-/urno č/ovežko srečevanje žo/sk/b o/rok, /očujejo pr/ja-/e/js/va /n preprečujejo, da /n se o/roc/ /a/iko sproščeno uč/b drug od drugega. D z/dov/ sZbjo k raznus7janju o uj;7;ovem praven; namenu
/er o mo/;v;7; povzroč;7e/jev /n /zvaja/cev /ak/b /očeva/u/b ukrepov. Kaj/; v resn/c; so dos/; več ko/ samo 'ukrep; za pr/dob;7ev p ros/o ra za nove razrede'. - Dberse/z/ be;j?/ d/es.' ,,/Veu/e kanu u/emaud mebr au der soz/a/en Kead/d/ der Maueru vorbe/seden, d/e d/e ebema/s geme/usam gejubr/en zrve/spracb/geu .S'rdu/k/assen /renueu. D/ese
AJaueru s/nd /7/udern/s jur d/e /n/erkubure//e menseb-debe Regegnung der .Scbu/-k/nder, s/e /reuuen Freund-sedaj/en uud verd/nderu ungeztvungenes vone/n-ander Feruen. D/ese Maueru zrv/ngen z um /Vacb-denken uber /dre e/gen/b-cben Ztveck und uber d/e A7o//ve der Verursacber und Re/re/ber so/cber Fren-uungsmajiuadmeu. D/ese A/aueru s/ud /n der Fa/ v/e/ mebr a/s d/oj/e 'A7ajiuadmeu zur Rescbajjung von ueuem K/assenraum'." (Gs/e/Znerj
In Wien trat dic Kommis-sion fur die Angelegenheiten des Minderhcitenschulwe-sens in Kiirntcn beim Bun-desministerium fur Unter-richt und Kunst zusammen, um tiber den nun vorliegen-den Endbcricht uber die Reform des Minderheitcnschul-wesens seit dem Jahre 1988 zu beraten. Scitcns des Zentral-verbandes slowenischer Or-ganisationen, der in der Kommission durch Dr. Thco-dor Domej und Direktor Franc Kukoviča vertreten ist, konnte dem Bcricht nicht zu-gestimmt werden.
In einer schriftlichen Stel-lungnahme der Zentralver-bandes an den Leiter der Kommission, Dr. Klaus Satz-ke, wird als Begrundung un-ter anderem ausgefuhrt, daB
Abschied
von
Reform-Diusionen
nach Berichterstattung der Kommissionsmitglieder in den Gremien des Zentralver-bandes festgestellt wurde, daB die wissenschaftlichen Grundlagen und Untersu-chungen, die so einen Eva-luationsbericht begrunden muBten, fehlen und daB es auBer einigen positiven Pra-amblen und Wunschvorstel-lungen von Kommissionsmit-gliedern (etwa Kapitel 8), Verzerungen und falsche Darstellungen gibt, we!che ein Bericht dieses AusmaBes nicht beinhalten dtirfte. Wei-ters wird festgestellt, daB die Kommission ihre Tatigkeit nicht ausschlieBlich nach pa-dagogisch-didaktischcn Not-wendigkeiten der zwei-sprachigen Volksschule aus-richten konnte.
Ferner wird es als ahisto-risch bezeichnet, weil er den gesamten Kontext des Zu-standekommens des Minder-heitenschulgesetzes von 1988 ausklammert.
Ferner wird festgestellt, daB etliche andiskutierte oder zur Diskussion in der Kommission vorgeschlagene Fragen aus dem Bcreich der zweisprachigen Volksschule in Karnten im Bericht nicht genugend oder uberhaupt nicht erwahnt sind.
Der Zentralverband Slo-wenischer Organisationen bleibt weiterhin bei folgen-den Forderungen:
#	Reduzierung des Drucks auf cthnopolitischc Bekcnnt-nisse der Eltern;
#	Bcseitigung der Trenn-mauern und der ausgegrenz-ten einsprachigen Parallel-klassen;
#	damit Aufhebung der der-zeitigen Gesetzlage, die schulorganisatorischc Tren-nungsmaBnahmen nach un-tcrrichtssprachlichcn Kritc-rien vorsieht;
#	Vcrpflichtung zur qualifi-zierten Zweisprachigkcit fur allc Lchrkraftc, die in zwci-sprachigen Klassen unter-richten.
SLOVKfNSK!
HEUTE
!M! DieSeite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTNIK
S!owenien zwischen Hoffen und Bangen — ha!t der KompromiB?
Pos/anka Ze/ene a/fernahve v aysfr//s/(em par/amentu mag. Terez//a Sfo/s/č se je s/ zadnj/V? dne/i osebno prepr/ča/a o sfanju na avsfnjs^o-s/ovens/</ me/7. Posnetek je z mejnega preboda Jezersko, kjer je avstrijsko par/amen/arko pozdrav// komandant enote ter/tor/a/ne obrambe.
Nemško-slovenski koordinacijski odbor vladi v Beogradu
In Slowenien ist man nach dem Krisengipfel mit EG-Beiteiiigung am vergangenen Sonntag auf der Insel Brioni skeptisch. Dieentscheidende Frage: Halt die Waffenruhe oder droht eine neue Aggres-sion der jugos!awischen Armee.
Die Lage ist jedenfalls unkiar, dennoch kann von einer Normaiisierung der Situation im jiingsten Staat Europas gesprochen werden. Dies schlieBt jedoch nicht aus, daB man ftir den Ernst-faH, sprich eine neueriiche militarische Intervention, nach wie vor gerustet ist. Dies umso mehr, ais es von Seiten der Armeeftihrung immer wieder AuBerungen und auch offene Drohungen, die einen neuerlichen miiita-rischen Schiag gegen Slowe-nien nicht ausschlieBen, gibt.
Eine Schltisselfrage ftir SIowenien und auch Kroa-tien ist ferner deren Aner-kennung durch die interna-tionaie Staatengemeinschaft. Diese laBt nach wie vor auf sich warten; - auch Oster-reich konnte sich bisher nicht zu einer Anerkennung der
beiden neuen Staaten durch-ringen. Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky warnte sogar ausdruckiich vor einer zu „raschen Positionierung" Osterreichs, die Grtine Alternative setzte sich im Parlament ftir eine Fristset-zung ftir die Anerkennung Sloweniens und Kroatiens durch Osterreich ein.
Positiv wurde vem allen Parteien die Entsendung einer Parlamentarier-Dele-gation in das neue euro-paische Krisengebiet beur-teilt. Die Delegation soli sich in den nachsten Tagen in Ljubljana, Zagreb und Belgrad ein authentisches Bild der nach wie vor hochexplosiven Situation in Slowenien, Kraotien und in Jugos!awien machen.
Die Hilfsaktionen versch-iedenster Organisationen der Karnten Slowenen sind in der Zvvischenzeit voli ange-laufen. Der slowenische Regierungschef	Lojze
Peterle hat sich im Rahmen seines Karnten-Aufenthaltes dafur offiziell bei beiden Zentralorganisationen der Karnten Slowenen bedankt.
Predsednika Nemško-slo-venskega koordinacijskega odbora krške škofije, dr.
Ustanovljena stranka EL -
V nedeljo, 30. junija 1991 je bil ustanovni občni zbor Enotne liste/Einheitsliste (EL). Enotno listo so konstituirali kot stranko po tozadevnem zakonu. Hkrati pa sta bila razpuščena Klub slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) ter Koroška enotna lista (KEL).
Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo le nekaj nad 20 delegatov, za predsednika pa je bil izvoljen frakcijski vodja EL na Bistrici pri Šmihelu Andrej Wakounig. Ostali člani odbora: mag. Peter Waldhauscr, Hanzi Dragaschnig, Villi Moschitz, Jože Wakounig, Jurij Mandl, Franc Jožef Smrtnik, Sabina Nachbar, dipl. inž. Hanzi Miki.
Po statutu bo nova stranke imela več sekcij, med njimi sekcijo za občinske odbornike, sekcijo južnokoroških kmetov, Mlado KEL itd.
Eno prvih dejanj nove stranke je bila obsodba vojaškega posega v Sloveniji ter zahteva Avstriji, da prizna samostojni in neodvisni državi Slovenijo in Hrvaško.
Valentin Inzko in dr. Ernst Waldstein, sta pretekli teden naslovila na generalnega konzula Socialistične federativne republike Jugoslavije, Marjana Majcna, o razmerah na jugoslovanskem področju sledeče stališče s prošnjo, da ga posreduje vladi SFRJ:
„Nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škofije, ki se zavzema za sožitje med Nemci in Slovenci in enakopraven položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, izraža svojo globoko zaskrbljenost zaradi agresivnega nastopanja zveznih oboroženih sil v Sloveniji. To ravnanje nasprotuje principom civilizirane družbe in ovira pot k mirnemu sožitju med narodi in graditvi mednarodne skupnosti."
„Ta odbor", je rečeno v stališču beograjski vladi , „poudarja pravico slehernega naroda do samoodločbe in pričakuje, da bodo organi Jugoslavije spoštovali prizadevanja Slovencev v republiki Sloveniji do svobodnega uravnavanja	njihovega
narodnega razvoja in neposrednega včlenjanja v skupnost neodvisnih držav. Taka rešitev iz zapletov na jugoslovanskem prostoru bo edino mogla pripeljati k odpravi napetosti med narodi in prispevati k ohranitvi miru."
Izjava
slovenskih
izseljencev
Odbor Zveze slovenskih izseljencev je na svoji seji dne 4.julija 1991 poleg raznih vprašanj bivših pregnancev obravnaval tudi trenutne razmere v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji ter v tej zvezi sprejel naslednjo izjavo:
Tragični dogodki zadnjih dni v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji so globoko prizadeli tudi nas, bivše slovenski izseljence, ki smo pred skoraj 50 leti na lastni koži okusili grozote nasilja in vojne. Zato odločno obsojamo vojaški poseg jugoslovanske vojske v Sloveniji ter izražamo solidarnost slovenskemu narodu v njegovem boju za dosledno uresničitev in obvarovanje svoje samostojne in neodvisne države.
Bivši pregnanci, ki iz lastnih izkušenj vemo, kaj pomeni odrekanje svobode in kratenje človekovih pravic, smo globoko prepričani. da v današnjem času splošnega zbliževanja in sodelovanja med narodi vojaški posegi ne morejo in ne smejo biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. V tem smislu vse odgovorne dejavnike v Jugoslaviji pozivamo, da pri urejanju odprtih problemov opustijo vsako uporabo sile, zastrašena-nja in pritiska ter krenejo po poti miroljubnega iskanja rešitev.
Zveza slovenskih izseljencev svoje članice in člane vabi, da se vključijo v akcije	solidarnostne
pomoči žrtvam tragičnih dogodkov v Sloveniji ter po svojih možnostih podprejo zbiranje sredstev pri Posojilnici Celovec oziroma pri Zvezi slovenskih zadrug.
Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu
Široka akcija za pomoč žrtvam nasiija v Sioveniji
Poleg Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je za pomoč žrtvam vojaškega nasilja v Sloveniji pri Posojil-nici-Bank Celovec odprla konto s številko 3,047.107, k pomoči Sloveniji pozivajo še druge institucije. Koroški Caritas je odprl konto s številko 0000-00587 pri Karn-tner Sparkasse in konto s številko 7,700.004 pri Avstrijski poštni hranilnici. Za pomoč pozivajo tudi socialdemokratske ženske (konto: 96410-758080 pri Bawag, geslo „Slowenicnhilfc"), ter druge organizacije koroških Slovencev (konto štev. 35.009 pri Zvczi-Bank).
RESOLUTiON
der auBerodentlichen Vollversammlung der ARGE Alpen-Adria zur Krise in Jugoslawien, heschlossen am 3. Juli 1991 in Klagenfurt von den antvesenden Regie-rungsschefs der in der Arbeilsgemeinschaf! vertretenen Republiken, Lander, Rcgionen, Komitale und Kantone.
Die ARGE Alpen-Adria sieht in den dramatischen Vorgan-gen in Jugoslawien auch einen Prufstein fur die Bevvahrung der Prinzipien des Foderali-smuns und der Subsidiaritat in einem Europa der Regionen.
1.	Die Sozialistische Fodera-tive Republik Jugoslavvien wird dringend aufgefordert, die brutalen militarischen Aktionen gegen Slovvenien zu beenden und zur Losung der anstehen-den Probleme ausschlieUlich friedliche und demokratische Mittel anzuwenden. Sie wird ferner aufgefordert, auf jede weitere Gewaltanwednung zur Unterdruckung des Selbstbe-stimmungsrechtes der jugosla-wischen Volker zu verzichten und jede Gevvaltanvvendung durch Befehlende und Ausfu-hrende unter Strafsanktion zu stellen. Sie wird schlieBlich aufgefordert. allen jugoslawischen Republiken alle Rechte und demokratischen Freiheiten ein-zuraumen.
2.	Alle Staaten, insbeson-
dere die Staaten der KSZE vver-den aufgefordert, das Selbst-bestimmungsrecht,	die
Unabhangigkeit und die Sou-veranitat der Republiken Slovvenien und Kroatien anzuer-
kennen, um damit die Basis fur einen demokratisch legitimier-ten Staatenbund zu schaffen.
3.	Die Arbeitsgemeinschaft Alpen-Adria bittet insbeson-dere die Europaischen Gemeinschaften, den Republiken Slovvenien und Kroatien Finanzmittel zu gevvahren und damit die Entvvicklung einer freien Marktvvirtschaft zu unterstutzen.
4.	Die Arbeitsgemeinschaft Alpen-Adria ersucht die nationalen Regierungen aller Mitgliedslander der Arbeitsgemeinschaft, ihre Forderungen zu verwirklichen, damit den jugoslawischen Republiken Solidaritat konkret bekundet wird und ihnen auch positive Perspektiven fur ihre vveitere Entvvicklung aufgezeigt vver-den.
5.	Die KSZE und die EG vver-den aufgefordert, sofort inter-nationale Beobachter zu ent-senden, vvelche instande sein mussen, die Einhaltung des VVaffenstiUstandes und die Beachtung der zvvischen der Belgrader Regierung und den Republiken Slovvenien und Kroatien getroffenen Vereinba-rungen zu garantieren.
Import-eksportno podjetje v Celovcu išče
tajnico
za takojšnjo zaposlitev z znanjem angleščine.
Nudimo zanimivo, samostojno delovno področje s primerno plačo.
Vašo ponudbo pošljite pod šifro „X-l"na naslov Slovenski vestnik, Tarviser StraBe 16, 9020 Klagenfurt/Celo-vec.
!mport-Export-Unterneh-men in Klagenfurt sucht zur sofortigen Anstellung tuchtigc
Sekraterin
mit Englisch-Oualifikation.
Wir bieten ein interessan-tes, eigenstiindiges Arbcits-gebiet mit entsprcchcnder Bczahlung.
Ihre Bcwerbung richten Sie bitte unter der Chiffrc ,.X 1" an den Slovenski vestnik. Tarviser StraBe 16, 9020 Klagenfurt.
Podelili bralne značke
.S/orcm.ske s'fuJi/.ske krgižeica /e 2. ju///7; v A//aJinykem Jome 74. /^oJciik/ /va/uc zuačAe. Žara Ji vo/ne c 5/oveei/i je oJpaJ/a s/avao.sVaa /jro.s7at'a, k/:;d fem:^ je hita goJe/ifev za rw/a<7e Ara/Ae /a Ara/ce oz. c.y<?prejeraaiAe Ara/aiA zaačA jat aoprizaa-aje. /1 A.sfJa/a; reAorJ je go^favi/g 74-/ema /T/:i 7?oMeA (.S/V) ..TVerrriaa VeAA" .S'e/e-/Cof - oiea/ora a A7arfa Ve/iAj, ki je pre-Ara/a Aar 47 Aaj/g/ TCajizaa Jari/a so poJar/A .S/o^ea.sAa /;ro-j^efaa zveza, Vaša Aajfga a; Za/ožAa Drava.
Iz!et na Mčevo pianino
Dobitniki bralnih značk in knjižnih daril:
MLADINSKI DOM v Čelov cu. 1. razred slovenske gimnazije
(mentorica vzg. Eda Velik): Marko Kulmesch. Damjan Vav-ti, Titi Busch, Boris Brumnik, Karli Ogris, Nejc Jager, Christa Malte, Marijan Sitter, Christine Pleschnik, Viktorija Mitsche, Ana Kuntarič, Tamara Wieser; -Cicibanova bronasta značka.
2.	razred slovenske gimnazije
(mentorica vzg. Berta Piskernik ): Anja Gallob. Tanja Gutovnik. Živa Kuntarič, Elizabeta Rat-schnig, Daniela Writz, Ana Žnidar - Cicibanova srebrna značka.
3.	razred slovenske gimnazije
(mentorica vzg. mag. Anica Baša ): Miloš Blajs, PeterTraun-zlata značka.
4.	razred slovenske gimnazije
(mentor vzg. mag. Richard Jer-
OB DNEVU VSTAJE
SLOVENSKEGA
NARODA
VABIMO NA
XII. Spominski pohod na Komeij
ki bo v nedeljo,
21. julija 1991
Za pohodnike bosta na voljo dver različno dolgi poti, in sicer:
#	za tiste, ki radi in lahko grejo peš, je zborno mesto pri tovarišu Janku Apov-niku na Borovju 32 pri Pliberku (Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti državni meji — Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta. Odhod od Apovnika bo ob 9. uri preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komlju. Pot v eno smer je dolga 7 km;
#	Za tiste, ki ne zmorejo cele peš poti, je do 11. ure zborno mesto pri gostilni Pistotnik na Komlju/Kom-mel bei Bleiburg. Pot je dolga 2,5 km. Odhod od Pistotnika je ob 11.30 uri.
Ob 13.00 uri je za vse pohodnike in za tiste, ki niso prišli peš, zborno mesto pri spomeniku, nakar bo spominska svečanost padli Domnovi četi. Po njej bo pri Štibarju tovariško srečanje.
Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu!
Za malico in pijačo bo poskrbljeno!
Zveza koroških partizanov, področni odbor Pliberk
Zveza slovenskih izseljencev, SPI) Edinost v Pliberku
nej): Izidor Furjan (šestič), Mar-git Gutovnik (četrtič), Franziska Mitsche (četrtič), Marija Rat-schnig (četrtič) - zlata značka.
MODESTOV DOM (mentor mag. Jože Krnc): Boris Gallob (drugič). Marko Gallob (drugič), Mario Igerc (prvič), Robert Mikel (drugič), Štefan Ulbing (prvič) - srebrna značka.
L razred slovenske gimnazije
(mentorica mag. Ivana Kam-pusch): Nataša Janežič, Silvia Pečnik, Verena Olip, Marija Otip, Mirja Oraže - bronasta značka.
SPD „RADt$E" (mentorica Leni Ogris): Samo Lampichler, Sandra Lampichler, Andreja Ogris, Tomaž Ogris, Christine Pichler, Ines Schiemann, Nataša Thaler, Christina Tolmajer. Martin Wieser, Christian Woschitz, Igor Woschitz, Tamara Wo-schitz, Verena Wrulich - bronasta in Prežihova značka.
SPD .HERMAN VELIK",
Sele Kot (mentorica gospa Marta Velik): Emi Roblek-prebrala 47 knjig - rekord (14 let), Mihi Roblek (14 let), Toni Dovjak (13 let), Tomi Roblek (12 let), Marianne Užnik (10 let), Rudi Dovjak (10 let), Toni Suppan (10 let), Flori Roblek, Erika Roblek (7 let) 10 knjig. Flori Suppan (7 let) 4 knjige, Kristine Dovjak (9 let) 17 knjig - Prežihova značka.
SPD ..VALENTIN POLAN ŠEK" na Obirskem (mentorica Marta in Vida Polanšek): Majda Furjan, Marijan Polanšek, Magdalena Žuraj - Cicibanova srebrna značka.
Nina Polanšek - Cicibanova zlata značka.
SPD ..BILKA" v Bilčovsu (mentorica Irena Reichmann): Janja Kolter, Stefan Reichmann. Milena Reichmann, Danica Reichmann, Breda Zablatnik, Olga Zablatnik , Martina Schel-lander,* Martina Lausegger, Stefan Pečnik, Petra Schellander. Roman Weber, Danijela Pečnik - Cicibanova bronasta in srebrna značka.
SPD „SRCE" v Dobrli vasi letos niso zmogli sodelovati in tudi Pliberk ne, pač pa so obljubili, da se bodo potrudili spet prihodnje leto 1991/92!
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v
Celovcu: Gregor Domej in Elena Messner - Cicibanova bronasta značka; lija Messner - Cicibanova zlata značka; Peter Traun (3. razred slovenske gimnazije) -zlata značka.
Omanova
razstava
odpovedana
Razstava	Valentina
Omana v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki v Sloveniji, ki je bila predvidena za petek, 5. julija 1991, je zaradi vojnega stanja v Sloveniji odpovedana. Nov termin bomo pravočasno sporočili. Omanova ustanova in monografija bo predvidoma predstavljena v Avstriji, in sicer pred razstavo.
Pred nedavnim je Slovensko planinsko društvo opravilo izlet na Ilčevo planino, vso obdano z belimi narcisami. Pobudnik in vodja izleta je bil Toni Valentinič iz Bil-čovsa.
Pot nas je vodila v grapo Velike Suhe nad Podgorjami. Pri prvem razpotju smo zavili desno v breg in kmalu dosegli
narcisno polje na Ilčevi planini. Narcise so bile takrat v najlepšem razcvetu in so s svojim opojnim vonjem pričarale takšno privlačno vzdušje, da bi najraje kar ostali na tem lepem koščku zemlje.
Toniju iskrena hvala za užitek z željo, da bi nas še večkrat popeljal kam v hribe uživat lepo naravo.
VEST!
Zborovsko tekmovanje v Spittatu
Krizi v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi sta vplivali tudi na potek tradicionalnega tekmovanja pevskih zborov v Spittalu ob Dravi. Iz Slovenije ni mogel sodelovati član ocenjevalne žirije prof. Marko Munih, tekmovanja pa se nista udeležila tudi prijavljena pevska zbora iz Armenije in Letonije. Med osmimi zelo kvalitetnimi zbori iz Evrope in ZDA je zmagal Komorni zbor Monteverdi iz Budimpešte. Tekmovanje je potekalo v dneh od 4. do7. julija.
Zahključni
nastop
vSkoHčah
Prejšnji četrtek so se z zaključnim nastopom predstavili tudi učenci oddelka glasbene šole v Škofičah. Ob obilnem obisku staršev in sorodnikov je nastopilo 11 učencev, ki so pokazali svoje znaje klavirja, kljunaste in prečne flavte ,\ violine in saksofona. Poslušalci so bili zelo zadovoljni, saj je delo glasbenega učitelja Romana Ver-dela obrodilo lepe uspehe. Društveniki SPD Edinost so nastopajoče in starše povabili na prijeten zaključni piknik.
Govorilne ure
Urad za pokojninsko zavarovanje delavcev sporoča, da bodo meseca julija govorilne ure v Pliberku 18. julija od 11.30 do 14. ure v pisarni delavske zbornice ter v Beljaku, 23. julija od 8. do 12. ure v pisarni delavske zbornice.
Umrl prošt Franc Brumnik
Dolgoletni dehant in prošt fare Dobrla vas, konsisto-rialni svetnik Franc Brumnik je umrl v 78. letu starosti. Prošt Brumnik se je rodil leta 1913 v Rudi v Podjuni, za duhovnika pa je bil posvečen leta 1938. Franc Brumnik je bil med drugim duhovnik v Šmarjeti in v Kotmari vasi, rektor Doma prosvete v Tinjah, več let pa je tudi vodil slovenski dušnopastirski urad in bil urednik cerkvenega lista Nedelja. Leta 1968 ga je škof dr. Jospeh Kostner imenoval za prošta v Dobrli vasi. Pogreba Franca Brumnika se je poleg škofa dr. Egona Kapellarija udeležila velika množica faranov, znancev in prijateljev.
POZOR!
Posojilnica-Bank Podjuna oddaja v najem lep poslovni prostor - 70 m , ki leži ob glavni cesti v središču Dohrle vasi.
Interesenti naj se javijo na tel. štev. 04236-2076.
w/M%M7IDSf/ie7M kOHCeitM
Nad 2000 /jedi se je y petek zvečer ude/eži/o solidarnostne prireditve za S/oven/jo na starem grade s/ BeAšfanju. 1/ečer je priredi/a soci/ademokratska stranka Koroške, ku/fnrn/ program pa so obi/kova/i Barbara Stromderger, /7ar/ek/n Company, Aiex Bedak ter domača tamburaška skupina. 1/es čisti dohodek prireditve bo socia/demokratska stranka Koroške nameni/a žrtvam vojaške agresije v S/oveni/i.	Stika; Fritz
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Celovcu skupaj z OSNOVNO ŠOLO VUZENICA razpisuje
21. koroško tikovno kolonijo m!adih -ietos na Radišah
Kolonija bo v času od 21. do 25. 8. 1991 v Kulturnem domu na Radišah.
Sodelovali bodo otroci iz Vuzenice, Trsta, Porabja in Koroške.
Stroške udeležbe krijeta organizatorja. Udeleženci naj bi bili stari med 9 in 15 let (sprejeli pa bomo tudi mlajše, če imajo veselje do likovnega ustvarjanja). Udeležence bomo porazdelili po družinah na Radišah. Za udeležence iz Koroške prenočišč na Radišah ne moremo preskrbeti. Tisti, ki so doma v bližnji okolici, naj bi se na Radiše vozili, za tiste iz oddaljenih krajev pa bomo preskrbeli prenočišča v bližnji okolici Radiš. V primeru, da bi glede tega nastali problemi, bomo poskrbeli za prevoz na Radiše in domov.
Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza do 31. julija 1991. Prosimo za čimprejšnje prijave, po telefonu 0463/514300 20 ali pismeno na Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Priredite!)
Četrek,	vsoti	SONČNA ENERGIJA - PRIMERNA AL-	SPD Bitka
11.7. 20.15	vBilčovsu	TERNATIVAZABENCtNSKE MOTORJE Predava: Emi) Ogris	
Sobota.	v občinskem	POLETNA NOČ	SPD ZARJA
13.7. 20.00	kopatišču vžetezni Kapli	!gra:ansambe)Me)osizS)ovenije *	
Sobota,	v kutturni dvorani	KULTURNI VEČER	SPD Edinost
13.7. 20.30	vSkofičah	Nastopajo: MePZ Rož in trio Rož	
Sobota.	gostitna	Tradicionatno	SPD
13.7.	Picei (Ted))	KRESOVANJE	Vinko ..Potjanec
20.30	Zgornje Žamanje s petjem in ptesom		Skocijan
Petek.	v domu	SLOVENSKE POČITNICE	Sodatitas
19.7. 18.00	v Tinjah	Voditelj: mag. Miha Vrbinc Do: 26. jutija.	
Petek	v domu	PERtAE LATINAE - LATINSKE	Sodatitas
19.7. 18.00	v Tinjah	POČITNICE Vodita: Ratph Prausmutter in Fetix Kucher Do: 26. jutija	
Sobota.	pri Trktu	POLETNA VESELICA	Atpski ktub
20.7.	vSetah-	Zaptesigra:	Obir
20.30	Borovnica	ansambe) LavantaterSpitzbuam.	
Petek.	v domu	REZBARSTVO -ZAREZOVANJE	Sodatitas
16.8.	v Tinjah	Vodi: DietmarVVrieBnig Do: 18.8.	
RAZSTAVE
CELOVEC
-Pri Joktnu-ZorkaVVeiss-Loiskandl, mešane tehnike (do 16.8.)
-	Mohorjeva knjigarna - Miha Maleš, grafike
-	Gaierija v stotpu - trena Polanec, slike
-	Galerija Carinthia - hic et nune, medn. umetnost (odprtje: 9.7., do 30.7.)
ROŽEK
-	Galerija Rožek - Giselbert Hoke, dela (odprtje: 6.7., 19.30; do 4.8.)
TINJE
-	Galerija Tinje -Anna Seifert, batike (odprtje: 4.7., 20.00)
OSOJE
-	Galerija Carinthia - Kirn en Joong, dela (do 2.8.)
BEGUNJE
-	Galerija Avsenik razstava stik znanih jugoslovanskih avtorjev, dela je dala na razpolago galerija LM v Mariboru. Ogled del je možen vsak dan od 11. do 17. ure.
LJUBLJANA
-	Kulturno-informacijski center Križanke dr. Peter Rister, doživeta arhitektura Zilje, Roža in Podjune (do 31.8.)
IZLETI
Treking v Kenijo in Tanzanijo-od 17. decembra 1991 do 6. januarja 1992. Prijave sprejma Jožko tgerc. te). 04230/657.
študijsko potovanje v ČSFR organizira Dom v Tinjah od 8. do 13. jutija 1991. Vodita: dr. Grete Schmidt in dr. Jože Kopeinig.
	*											'
												*
.												
...												
	*											*
												
	*											
												*
MENJAVA DENARJA (VALUTE)	dne 5.7.1991
dobite (šil.) plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,75	13,25
za 1 angleški funt	S	20,40	21,20
za 100 franc, frankov	f	204,00	212,00
za 100 itai. tir	Lit	0,93	0,97
za 100 dinarjev	DIN	0,-	50,00
za 100 švic. frankov	sfr	801,00	829,00
za 100 hotand. guldnov	Hfi	614,50	636,50
za 100 nemških mark	DM	692,00	714,00
Posredujeta: Posojitnica-Bank,
Zveza-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovcc/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmctjenost Hsta/B!att)inic: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik ( hefredakteur: Ivan P l ukan t rednik \intiu k"k"t
!zdajateij in zaiožnik/Herausgeber und Verieger: Zveza
vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j Drava. Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T d.o.o.. Vodnikova 133. 61000 Ljubljana, Slovenija telefoni: 061/555-524 (komercialna) 061 554-045, 061/557-185 (centrala), telefaks: 061/555-343.
Križanka
Spodnje besede s pravilnim kombiniranjem vpišite v tik. Črna polja, ki ločijo besede med sabo, so že vrisane v lik. V dveh navpičnih kolonah, ki sta označeni s pikicami, boste po koncu reševanja dobili dva zemljepisna pojma: slovensko goro in veliko svetovno morje.
5	črk: KROŽENJE TRDOGLAV
6	črk: ACENTIL, ČISTKA,
HAVAJI.	IMETEK.
IMPORT. RJAZAN. TOBI-JA, VALETA:
5 črk: ALŽIR. GREGA. JALTA, PEGAM, PLAZA. ŠEKEL. SRAGA. TOBAK: 4 črke:	ANŽE. GATE.
IKAR, LIKA, OBOL, SPOL. TAHI;
3 črke: ATE. AVE, ČIR. IZA, KEN, OTS, SLA. TEK:
2 črki: AT, BA. DS, IM. IT. NT.
Jože Petelin.
Od BerMna do Budyšina
Pevski zbor „Rož" v gosteh pri Lužiških Srbih
Ob/uv//r;mo ,sprwi	z;;/)/.s v nr;r/H//eva;;/u o /rofov;;;;/;; /n
goVovan/M Mešanega pev.sAega z&ora ,,/čož" v pre/šn;;' MnnšAJ JernoArrančn;, zc/a/ zc/ružc;;; Nemč;/;'. PAecpo/eg navfopovv//-/Lov/tc o/7MM/e vase, se pog/a&ja v oza<7;a (zgoJovfns^a, soc/a/-na) nemške čfraž&e In predvsem v Aa/a<rnn/;u/;a'enu snaacf/o fa/nAra) zmeči/; Et;ž;šM/; Srbov. frispevM' so nar;; r/obroc/oš/;,
&; z n/;nn pog/er/arno /;rebo ;;;/ormanvnega z; J;; oz/e Korošce. bra/cern pa ;;b priporočamo za pozorno bron/e.
Uredništvu
/Var/ni/e vanje
V petek smo se odpravili na ogled mesta. Berlin je dokaj pozno poslal metropola Nemčije - leta 1871 - in od takrat je doživel svoj velik razvoj. Leta 1920 se je združilo do tedaj osem samostojnih mest in leta 1939 j$ štel 4.4 milijona prebivalcev, kar je največ doslej. Ob koncu vojne skoraj povsem razrušen in številčno zdesetkan sc sedaj spet bliža štirim milijonom prebivalcev.
Piše: Mila
Obsega 20 okrajev in po površinski razprostranjenosti 900 km* sodi med največja mesta na svetu. Od severa proti jugu meri 40 km. od vzhoda proti zahodu skoraj 50 km. In še ena zanimivost: na območju je 62 jezer in 127 drugih vodnih površin in s 450 vodnimi mostovi je Berlin evropski rekorder - pred Benetkami!
Tako ogromnega mesta v enem samem dnevu res ni mogoče spoznati. Imeli smo odličnega vodiča in naš šoferje pridno sukal volan avtobusa po berlinskih ulicah in tako smo s sprotnim ogledovanjem po mestu prevozili nič manj kot 67 km. Peljali smo se po reprezentančni berlinski ulici „Unter den Linden", kjer je kup pomembnih zgradb: državna opera, katedrala sv. Hedvike, univerza, Neue Wachc, Zeughaus, državna
biblioteka, najboljši hoteli in trgovine. Ustavili smo se na Pariškem trgu/Pariscr Platz, obširnem prostoru pred Bran-denhurškimi vrati/Brandcn-burger Tor. Od padca berlinskega zidu je to za obiskovalec Berlina najzanimivejša turistična točka. Slavolok, ki je iz leta 1791, zdaj popravljajo, do pred nadavnim štiri metre visoko zazidana vrata spet urejajo v nekdanji videz. Na obeh straneh slavoloka je množica kramarjev, ki ponujajo pred-
vsem trenutno najaktualnejše berlinske spominke - okruške berlinskega zidu (košček te „kuriozitete", nič večji kot vži-galična škatlica npr. stane 1
Dvo/ez/čn; nap/s; na gosf/Znab opozapa/o oP;skova/ce, da fu ž/vj/o Luž/g/t; Srb/.
DEM, pa simbole nekdanje NDR: vojaške kape, našitke, epolete, značke, zastave itd. Posel cvete in spominja na latinsko reklo: „Tako mine slava sveta..."
Potem smo se peljali mimo Reiehstaga in Kongresne dvorane, skozi park Tiergartcn, mimo 67 m visokega spomenika Sicgessaule (na čast ne vem kateri nemški zmagi), dvorane Berlinske filharmonije, Potsdamskega trga, za katerega zdaj, ko je meja odstranjena, snujejo različne načrte, kako naj bi ga spet medili, v mestni okraj Kreuz-berg po razvpiti četrti afro-azijskih priseljencev, med katerimi je največ Turkov, zato temu predelu pravijo tudi Mali Istanbul, kjer ni varno hoditi peš, zaradi kriminala od kraj in ropov do umorov. To so berlinski kontrasti. bi rekel neobremenjeni opazovalec, blišč in beda, bi rekel realist.
DALJE PKHJODNMČ
M.MhM			
SR 10.7.	12.10	Zunanjepolitični report; 13.10	Rdeči prah; 15.30 Ost-ržek; 16.00 Leo in Fred; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Me, ženske; 18.30 Leteči zdravniki; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Zakaj sem le reke! „da"?; 22.10 Pogledi s strani; 22.20 Dallas; 23.05 Gorila.	15.00	Tedaj; 15.05 Polkovnik Strogoff; 17.00 Zavarovana družba; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00	Pravica do ljubezni; 18.30 Dobro si tulil, lev; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 21.30 Črno na belem; 22.00 čas v sliki; 22.30 Večerni šport.	9.00 Živ Žav; 11.40 Video slrani; 16.25 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Klub Klobuk; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Smrt v Benetkah; 22.20 Dnevnik; 22.40 Video strani; 22.45 Sova: Alf, Twin Peaks; 0.05 Video strani.
ČE 11.7.	10.30	Argumenti; 11.45 Črno na belem; 12.20 Klub seniorjev; 13.10 Mohawk; 14.25 Batman; 15.30	Ostržek; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Leteči zdravniki; 19.20 Novo v znanosti; 19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Pot k uspehu; 21.20 Pogledi s strani; 21.30 Nasprotniki pod južnim soncem.	15.40 Tedaj; 15.45 Gasparone; 17.15 Srečanje z živaljo in človekom; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Povej resnico; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.00 Trailer; 21.30 Pozor, kultura; 22.00 Čas v sliki; 23.30 V raju in peklu.	9.00 Beni, V Cityju, Slovenci v zamejstvu; 16.40 Video strani; 16.55 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Mozaik; 18.35 Spored za otroke: Kapitan Power, Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Chri-stabel; 22.35 Sova: Vi ste pa najbrž njen mož.
PE 12.7.	12.15 Notranjepolitični report; 13.10 En dan na tekmi; 15.30 Ostržek; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Leteči zdravniki; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Stari; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Leto 2022... Tisti, ki želijo preživeti;23.10 Večerni šport; 23.30 Velika kraja v banki.	15.25 Dežela za obzorjem; 17.30 Srečanje z naravo; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Milijonsko kolo; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Diagnoza; 21.00 Posebnosti znanosti; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Brez sape; 0.00 Odprta knjižnica.	9.00 Operacija Barbarossa; 15.10 Video strani; 16.25 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Marl-boro Musič Show; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Festival sveta; 20.45 Paralaksa; 22.30 Sova: Dragi John, Legenda o črnuhu Charleyu, Skrivni kabaret.
SO 13.7.	12.30	Zdravo Avstrija; 13.35 Deklica iz farovža; 15.30 V senci sove; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 Športna abeceda; 18.05 Šport; 18.30 Leteči zdravniki; 19.20 Dobesedno; 19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Kdor reče A; 22.10 Model in vohun; 22.55 Krt; 0.30 Čas v sliki; 2.05 čas v sliki.	17.00 Štajerci; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 KUlturni žurnal; 20.15 Na preobratu; 22.10 Čas v sliki; 22.15 Večerni šport; 22.45 Rdeči kavč; 23.15 Zgodovina rock'n'rolla; 23.35 Temptations; 0.35 The Cure; 2.05 Čas v sliki; 2.10 Ekslibris.	9.00 Radovedni Taček, Klub Klobuk ; 10.15 Operacija Barbarossa; 15.45 Fantastični svet D.C.Collinsa; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 18.35 Prostozidarstvo od blizu; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.35 Pesmi iz življenja Leonarda Cohena; 21.45 Sova: Vojna in spomin.
NE 14.7.	12.00 Tednik; 12.30 Orientacija; 13.35 Ljubček, mlajša postajam; 15.15 Raji živali; 16.15	Kraljestvo miru; 17.10 X-Large; 18.30 Leteči zdravniki; 19.15	Lotto - žreb; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Puccini in njegovi libretisti; 21.20 Madame Butterfly; 0.20 Čas v sliki.	10.15 Zvit kot kača; 11.00 Mozartov kalendarij; 13.00 Dober dan Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.15 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 22.10 Čas v sliki.	9.10	Otroška matineja: Živ žav, Nevarni zaliv; 12.00 Slovenija; 12.35 Saga o Forsytih; 13.25 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Onstran gozda: 18.40 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Neuničljivi; 20.50 Zdravo; 22.10	Dnevnik; 22.55 Sova: Polna hiša, Polnočni klici; 23,55 Video strani.
PO 15.7.	10.30 Gorila; 12.00 Iz parlamenta; 13.40 Tarzan, branilec pragozda; 14.55 Popeye; 15.25 Ostržek; 17.10 VVurlitzer; 18.05 Mi; 18.30 Leteči zdravniki; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Hunter; 22.10 Tri ženske; 0.10Thirta.	14.55 Maria Stuart, škotska kraljica; 17.00 Svetovni čudeži tehnike; 17.30 LindenstraBe; 18.00	Pravica do ljubezni; 18.30 Drops; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falke-nau; 21.08 Mojstri kuhajo; 22.00	Časvslikile.	9.00 Mozaik; 14.55 Video strani; 15.05 Zdravo; 18.00 Dnevnik; 18.35 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik: 19.55 Vreme; 20.05 Blišč in vrišč gledališč; 21.25 Osmi dan; 22.10 Dnevnik; 22.35 400 let slovenske glasbe; 23.20 Sova: Simpsonovi, Polnočni klici.
TO 16.7.	12.05	Šport v ponedeljek; 13.10 Tom, Crosby in brigada miši; 15.25 Ostržek; 15.50 Medved Bojan; 17.10 VVurlitzer; 18.05	Mi; 18.30 Leteči zdravniki; 19.20 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dežela gora; 21.07 Pogledi s strani; 21.15 Tin Men - dva smešna nasprotnika.	16.40 Rumena reka; 17.30 Orientacija; 18.00 Pravica do ljubezni; 18.30 Zdravo Avstrija; 19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 No, tole; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00	Čas v sliki; 22.30 Klub 2.	9.00 Mozaik:	Zgodbe iz školjke, osmi dan; 16.30 Sova, pon.; 17.55 Poslovne informacije; 18.00 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke; 19.30 Dnevnik; 21.05 Slovenija-umetnostni vodnik; 21.15 Glasbeni portreti; 21.50 Dnevnik; 22.10 Sova: Pujsovi dosjeji; Polnočni klici; 23.35 Video strani.
n Arna	t/fMiaČl/A	SMRT V BENETKAH	
RADIU RUMJ3RA Sreda, 10. 7. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Poletni festivali: Osoje, Bekštanj, Ljubljana, Mitlstatt Četrtek, 11.7. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 12. 7. Koroška in koroški Slovenci v Enciklopediji Slovenije Sobota, 13. 7. Od pesmi do pesmi -od srca do srca Nedelja, 14. 7. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel: p. Tone Zajc 18.10-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 15. 7. Partnerski magazin Torek, 16. 7. Partnerski magazin		S Smrtjo v Benetkah je veliki italijanski umetnik Luchino Visconti ustvaril enega svojih najlepših filmov, film o hrepenenju, absolutni lepoti na meji božanskega, ki lahko človekovo minljivost zapiše večnosti. Vsi Viscontijevi filmi kažejo avtorjevo težnjo k popolnosti, ki celo v njegovem 'grdo neizprosnem' filmu Padec bogov deluje v funkciji impresivnega upodabljanja moralnega razkroja v času nacističnega totalitarizma. Visconti je v svoji duši glasbenik, z neizmernim poznavanjem in ljubeznijo je na oder postavljal opere, zaradi tega je tudi v njegovih filmih glasba izredno pomembna pripovedna plast. Za Smrt v Benetkah je Visconti izbral roman Thomasa Manna in življenje velikega nemškega komponista Gustava Mahlerja, seveda le kot inspiracijo, možnost za pripoved in izpoved o lastnih dvomih in iskanjih, povezanih z umetnostjo. Tako Britanec Ken Russel ni imel prav, ko je v svojem filmu o Gustavu Mahlerju ironično parafraziral Viscontijev film kot karikaturo o Mahlerju, saj očitno Viscontija ni hotel razumeti. Film si lahko ogledate v sredo, 10. julija, ob 20.05 na prvem sporedu TV Slovenija.	
Teden ndadih umetnikov
od 29. julija do 3. avgusta 1991 v Mladinskem centru na Rebrci
Starost: od 6 do 12 let Prinesi s seboj: osebne potrebščine, delovno obleko, škarje, lepilo, vodne barvice, instrumente in veliko dobre volje! Cena: 750 šil. za polni penzion. Stroški za material se posebej zaračunajo. Prijave sprejema: Mladinski center na Rebrci, 9133 Miklavčevo, tel: 04237/2142 ali Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tet: 0463/516243, ter Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, tel: 0463/511166/78
Z vami bodo deiaii, risati, peti, ptesati, stikati:
* Albert KRAJGER.
. Saša KUMP.
.Gabriel LIPUŠ,
. Use MOLLER.
. Barbara MOSENEDER, .Nežika NOVAK.
. Valentin OMAN,
. Hermi PAULIČ,
. Rožica PUŠNIK.
. Tanja ZGONC.
Jezikovnih počitnic ne bo!
Krščanska kulturna zveza in Zavod Republike Slovenije za šolstvo obveščata vse starše, ki so prijavili otroke na III. JEZIKOVNE POČITNICE v Novem mestu, da teh počitnic letos ne bo. Kot je znano, je jugoslovanska armada napadla samostojno Republiko Slovenijo in s tem dejanjem destabilizirala najmlajšo demokratično državo v Evropi. Organizatorji zaradi negotovih razmer v Republiki Sloveniji odpovedujemo letošnje jezikovne počitnice v Novem mestu.
Upamo, da bodo naslednje jezikovne počitnice v poletnih mesecih 1992 v zares samostojni, neodvisni in suvereni Republiki Sloveniji", je rečemo v izjavi za javnost.
Treking v Kenijo
17. december 1991 - 6. januar 1992
Novo leto pod afriškim soncem. Čeravno je že precej slovenskih planincev obiskalo najvišje afriške gore, smo se odločili, da v okviru enega trekinga ponudimo vzpon na oba najvišja vulkanska masiva Jezerskega višavja.
Prijave: Okvirne prijave za „Teden štiritiso-čakov" okoli Saas Feeja in Trekking Kenija -Tanzanija že sprejema pisarna Planinske zveze Slovenije v Ljubljani.
Delavska zbornica razširila servis
CELOVEC. Delavska zbornica v Celovcu je povečala svojo servisno in posvetovalno ponudbo. Na področjih delovnega in socialnega prava ter varstva potrošnikov (Konsumentcnschutz) bo strokovnjak odslej na voljo vsak četrtek tudi zvečer od 16.30 do 19.30. Posvetovanje je brezplačno, če imate na teh področjih kakšen problem, pa se lahko pozanimate oziroma s strokovnjakom posvetujete tudi po telefonu (0463/ 5870).
V tej zvezi delavska zbornica še opozarja, da bosta knjižnici v Beljaku in Celovcu odslej odprti tudi ob petkih popoldne (v Beljaku od 12. do 16. ure, v Celovcu od 11. do 16. ure). Knjige si lahko izposodite brezplačno.
Jezikovne počitnice
„C)ub tre popoli" tudi letos prireja skupinska dopusta z jezikovnima tečajema. Pod geslom, „Korošci se učijo jezike sosedov" bo od 21. julija do 3. avgusta organiziran tečaj slovenščine ob Bohinjskem jezeru ali na južnem Koroškem, tečaj italijanščine pa bo od 25. avgusta do 7. septembra v Pescari. Informirajte in prijavite se za tečaj slovenščine pri Eriki Jaklitsch, 9020 Celo-vec/Klagenfurt, DeutenhofenstraBe 12, telefon 0463/516046, za tečaj italijanščine pa pri Gerdi Diwald, 9073 Vetrinj/Viktring, Emil Holzl-Weg 4. telefon 0463/292103.
Jame v Ob/gu, prav/ čudež narave, s/ je og/eda/o že preko 70.000 ob/skoya/cey.
Naravni zakiad kot doživetje
Skoraj sto tet je tega, ko so v obirskih jamah še kopali svinec in cink. Po drugi svetovni vojni so se sicer spomniti naravnih zakladov, vendar rudarstvo ni več zaživelo. In skoraj bi bile jame v Obirju prišle v pozabo, če se jih ne bi sredi osemdesetih let spomnili nekateri Kapelčani. Tako se je leta 1985 porodila misel, da bi uredili neke vrste Postojnskih jam v Obirju, leta 1987 so najbolj zavzeti ustanovili svoje društvo,
minuli petek pa je bila slovesna otvoritev Jam v Obirju, te nove kapelske turistične zanimivosti.
Otvoritev pa je bila že kar naknadna, kajti jame je doslej obiskalo že daleč preko 10.000 obiskovalcev iz vsega sveta. To pa predvsem tudi potrjuje pravilnost, da so se tudi sosednje občine finančno udeležile pri izvedbi projekta, saj so tudi njihovi letoviščarji zadovoljni, da si
Star/ voz/čk/, ostankz zž nekdanjega rudn/ka.
lahko ogledajo ta čudežni podzemski svet kapnikov.
Predsednik društva dr. Peter Haderlap je lahko z upravičenim ponosom ugotovil, da so obirske jame dejansko že sedaj priznane kot čudež narave, župan dr. Hal-ler se je lahko pohvalil, da je uspelo poplačati vse stroške, ki so znašali kar 32 milijonov šilingov, deželni politiki pa so še celo obljubili, da bodo asfaltirali še preostali del dovoznice k obirskim jamam.
Največji kompliment pa je organizatorjem izrekel predsednik mednarodne rudarske zveze dr. Hubert Trimmel. Pohvalil jih je, da so izredno skrbno uredili jame, vsej regiji pa naznanil razvoj: „Zelezna Kapla je na poti, da ustvari nadregionalno, da, celo nadnacionalno privlačnost." To pa si lahko ogledate tudi vi. Poslužiti se morate le posebnih avtobusov, ki vozijo z glavnega trga v Železni Kapli od 9.15 ure dalje vsakih 75 minut. Tudi karte dobite v posebni prodajalni na glavnem trgu. Poslu-žite se te ponudbe! Splača se!
dr. Peter Rader/ap
3BB
Pr/ ofvor/fv/ je zape/ tud/ MoPZ„ l/a/. Po/anšek .
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Uredništvo Slovenskega vestnika k velikim uspehom iskreno čestita!
Milan Hribernik avstrijski prvak!
Naš rojak Milan Hirbernik z Radiš, ki tekmuje za klub Allstyle v Celovcu, je ponovno postal avstrijski prvak v semikontakt-kara-teju. Na prvenstvu na Bistrici v Dravski dolini je v skupini do 80 kilogramov brez poraza osvojil najvišji avstrijski naslov, v skupini nad 80 kilogramov pa je bil odlični drugi.
Odličen uspeh sta si priborila tudi Jan Šiman, ki je v svoji skupini (pod 14 let) prav tako osvojil prvo mesto, bron pa je dosegel brat Sven Šiman v kategoriji pod 18. let. V ekipi Allstyle Celovec pa je na tem prvenstvu sodeloval še mladinec Peter Zanki, ki pa tokrat ni imel sreče.
Ponovno avsfr/jsk/ prvak v sem/kontakt-karateju.' M/tan H/rbern/k z Radiš.
Gerhard Pappler podpisal za SAK
Prestopni rok še ni končan, vendar SAK že javlja novo pridobitev. Iz Klopinja se mu je namreč pridružil Gerhard Pappler, ki naj bi igral v poziciji prostega igralca v obrambi. Še vedno pa ni rešeno vprašanje, kdo bo novi legionar v vrstah SAK. Za dosedanjega, Gorana Stanisavljevi-ča, se namreč poleg celovške Austrie poteguje tudi VSV/ Beljak. Zaostrilo pa se je med SAK in Železno Kaplo, saj SAK želi za Grubelnika
zagotovilo, da ga lahko naslednje leto odkupi, temu pa Kapla nasprotuje. Sicer pa je prestopni rok bolj miren: v Sele se je vrnil Nantej Travnik (Klopinj), Šmihel je kot trener prevzel Franc Gostenčnik (Zitara vas), Žitaro vas pa bo treniral legionar Bošnjak, ki pa bo tudi igral. Železna Kapla pa želi pridobiti še Tončija Blajsa (SAK), vendar tudi ta pogodba še ni podpisana.
Nova E!o-!ista: Kovač, Hattenberger na vrhu!
/Va razpo/ugo je nova L7o-/i.sfa ša/a.s/or .S/otezrskc šporzzzc zveze, k/ .so se v pretek// .sezon; zu/c/cž/// koroškega prvenstva v spod/;j; //g/, v prvetn razreda-vz/;o<7. v J. razredu D ter se uspešno vk/juč/// tud/ v tekmovanje za korošk/poka/ 7990/97.
Na prvih dveh deskah sta svoji poziciji utrdila Silvij Kovač (2112 Elo-točk) in Arnold Hattenberger (2017), največ točk je v preteklem polletju pridobil igralec drugega moštva Robert Hedenik (46), najboljša med mladinci pa je ostala Dunja Lukan!
Medtem ko je Kovač tokrat izgubil 11 točk, je Hattenberger nadaljeval svojo serijo uspehov in pridobil nadaljnjih 15 točk, tako da ima SŠZ na prvih dveh deskah še naprej dva igralca s preko 2000 Elo-točk. Ostali igralci prvega moštva so v bistvu obdržali svoje pozicije, tako da v postavi za prihodnjo sezono ne bo prišlo do bistvenih sprememb.
Močno pa so napredovali nekateri igralci drugega moštva ter mladinci. Poleg Roberta Hcdcnika so sc izkazali mladinec Marko Galloh (+34). Rupert Rcichmann in mag. Peter Waldhauscr (po 21), Jožko Boštjančič (20),
mladinski igralec Alekstan-der Lukan (19) ter Antonija Einspieler (13 točk). Največ točk pa so izgubili Alojz Gal-lob (23), Gorazd Živkovič (17), Franc Koltcr (16) ter dr. Joži Amrusch (15).
Najboljša	mladinska
igralka je Dunja Lukan, ki je svoj Elo-konto zvišala na 1508 točk, sledijo pa ji Boris in Marko Gallob ter brat Aleksander.
Robert Heden/k
Lestvica šahistov SŠZ (1.7H991):
(v oklepaju Elo-število 1/91)
L Kovač Silvij 2112 (2123), 2. Hattenberger Arnold 2017 (2002). 3. Živkovič Gorazd 1888 (1905), 4. Alojz Gallob 1875 (1898), 5. Rulitz Franci 1835 (1831), 6. Fcrm Ivko 1807 (1805), 7. dr. Amrusch Joži 1782 (1797), 8. Koltcr Franc 1763 (1779). 9. Rulitz Herbert 1711 (1724), 10. Rcichmann Rupert 1698(1677).
11. mag. Peter Waldhauser 1675 (1654), 12. dr. Hanzi Gasscr 1671 (1668), 13. mag. Mirko LauScggcr 1659 (1656); 14. Ivan P. Lukan 1648(1649), 15. Robert Hedenik 1517(1471), 16. Dunja Lukan 1508 (1501), 17. Boris Gallob 1463 (1482), 18. Marko Gallob 1444 (1410), 19. Antonija Einspieler 1436 (1423); 20. Aleksander Lukan 1425 (1406).