/5 Praznik sv. Roka v Nabrežini se bo po deževnem vikendu nadaljeval tudi danes /6 Pogovor z novo Miss Trsta, trojezično lepotico iz Ukev Katrin Schnabl /8 Primorski dnevnik TOREK, 17. AVGUSTA 2010_ Št. 193 (19.900) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kaj pa, če to ne bo osamljen primer? SandorTence Upali smo, da o Reziji nekaj časa ne bomo več pisali oziroma, da bomo pisali takrat, ko se bo tam zgodilo nekaj lepega in spodbudnega. Žal se moramo spet vrniti v dolino pod Kaninom, kjer se je občinski svet opredelil za izločitev Rezije iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Odločitve ne bomo ocenjevali s političnega vidika, saj so upravne in politične razmere v Reziji vsem znane, pač pa z vidika zakona in zakonskih postopkov. Zaščitni zakon ne določa procedur za izločitev občine iz seznama narodno mešanih uprav, pač pa pravi, da omenjeni seznam Iahko spremeni le predsednik republike na predlog paritetnega odbora za sIovensko manjšino. ZakonodajaIec je biI ob tem vprašanju očitno optimist, v pričakovanju, da se bo ta seznam širiI in ne skrčiI, kot bi sedaj hoteIi rezi-janski občinski upraviteIji. Dogajanja pa si vseeno zaslužijo tudi politični razmislek. Občinski svet v Reziji je namreč prvi občinski svet, ki se je opre-deIiI za takšen pravno zeIo vprašljiv korak. Lahko se tolažimo z ugotovitvijo, da je Rezija edinstven in obenem osamIjen primer. Kaj pa, če bi se za podobne poteze odIočiIi tudi drugi občinski sveti v videmski pokrajini, kjer so na obIasti desničarji aIi pa tisti, ki pravijo, da beneško narečje nima nič skupnega s slovenščino? Dovolj, da pogledamo, kaj se je dogajalo v Špetru in v nekaterih sosednjih občinah, katerih župani so pisaIi zunanjemu ministru Frattiniju in ga dejansko pozvali, naj Rim prekIiče vsakršno podporo tamkajšnji dvojezični šoIi. italija - Ljudstvo svobode kritizira predsednika republike Napolitano zavrača očitke desne sredine Berlusconi nekoliko omilil zahtevo po predčasnih volitvah videm - Sklep občinskega sveta Občina Rezija zahteva izločitev iz zaščitnega zakona za Slovence VIDEM - Občina Rezija hoče biti izločena iz zakona za slovensko manjšino. Tako se je opredelil občinski svet na predlog župana Sergia Chineseja, ki je doživel podporo svetnikov večine in enega opozicijskega predstavnika, druga dva svetnika opozicije pa sta se vzdržala. Rezija je prva občina iz seznama 32 občin Furlanije-Julijske krajine, ki noče več biti v sklopu zaščitnega zakona za Slovence. Za vključitev Rezije v zaščitni zakon je Občina zaprosila 25.9.2002 (župan Sergio Barbarino), januarja 2009 pa je župan Barbarino zaprosil tudi za vključitev Rezije v seznam občin, kjer se na osnovi dekreta predsednika FJK izvaja t.i. vidna dvojezi-čnost (italijanščina in rezijansko narečje). Na 3. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano zavrača očitke desne sredine, ki pritiska na Kvirinal, da v primeru vladne krize takoj razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. »Če mislijo, da sem kršil ustavo, imajo vse možnosti, da zahtevajo mojo odstavitev,« je dejal Napolitano. V mislih je imel besede podpredsednika poslancev Ljudstva svobode Maurizia Bianconija, ki mu je glasno in polemično očital pristranskost. Silviu Berlusconiju se medtem, kot kaže, ne mudi več z zahtevo po predčasnih volitvah. V primeru volitev bi namreč v desni sredini glasove pridobil le Umberto Bossi in to na škodo Berlusconijeve stranke Ljudstva svobode. Na 4. strani Sporne kraške poroke sodniki ne bodo ovirali Na 6. strani Pri Andreju Miliču upajo na bogato letino Na 7. strani Kopanje v Tržiškem zalivu usodno za moškega iz Štandreža Na 12. strani Mlada motorista trčila pri Romansu Na 12. strani 1 f I • v v v • v V Gradišču množičen beg priseljencev Na 12. strani kolumbija - Sreča pri strmoglavljenju boeinga 737 Od 131 potnikov in članov posadke na krovu letala umrl samo eden BOGOTA - Na kolumbijskem otoku San Andres je med pristajanjem včeraj strmoglavil boeing 737 s 131 ljudmi na krovu. Čeprav se je letalo prelomilo na tri dele (na posnetku Anse), je umrla le ena oseba. Po podatkih poročnika kolumbijskih zračnih sil Davida Barreta pa preiskovalci že preiskujejo trditve, da je letalo zadela strela pred pristajanjem na otoku San Andres okoli 190 kilometrov vzhodno od obale Nikaragve. Na krovu letala, ki je vzletelo v kolumbijski prestolnici Bogota, je bilo 125 potnikov in šest članov posadke. Umrla je ena oseba, okrog sto pa je poškodovanih. gorica - Sklep občinskega odbora V središču mesta odslej stopnišče Giorgio Ursi GORICA - Stopnišče v središču Gorice bo nosilo ime po Giorgiu Ursi-ju, slovenskem kolesarju, ki je osvojil srebrno kolajno na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 in ki je v zamejskih športnih krogih poznan tudi kot Jurij Uršič. Občinski odbor je sicer vsega skupaj odobril pet poimenovanj; ploščad pred telovadnico Palaconi na Roj-cah bo tako nosila ime po boksarju Luigiju Musini, dalje pa so poimenovali krožišče po diviziji Gorizia, stopnišče po iredentistu Carlu Corubolu in ulico pri sejemskemu razstavišču po senatorju Francescu Maraniju. Na 13. strani 2 Torek, 17. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Po predlogu skupine poslancev opozicije ustavnemu sodišču Slovenska vlada proti zadržanju izvajanja arbitražnega sporazuma Zahtevo je vložilo 37 poslancev iz SDS, SNS in SLS - Ustavno sodišče zadeve še nima na dnevnem redu LJUBLJANA - Slovenska vlada se je včeraj na dopisni seji izrekla proti začasnemu zadržanju izvajanja arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, kar je ustavnemu sodišču predlagala skupina poslancev v njihovi zahtevi za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Vlada meni, da predlagatelji niso izpolnili postopkovnih predpostavk za zahtevo. Zadržanje izvrševanja zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma bi imelo "težko popravljive škodljive posledice na položaj Republike Slovenije v mednarodnih odnosih," zato vlada nasprotuje tej zahtevi, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Vlada meni, da je arbitražni sporazum skladen z ustavo, saj je ustavno sodišče 23. marca to enkrat že potrdilo, od takrat pa po mnenju vlade ni nobenih novih dejstev. Prav tako so na vladi ponovili mnenje, da z izvrševanjem arbitražnega sporazuma ne bo moglo priti do neustavne situacije. Zahtevo za presojo zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma je 2. avgu- sta vložila skupina 37 poslancev iz SDS, SNS in SLS. Po njihovem mnenju je namreč zakon o ratifikaciji sporazuma neustaven, ustavnemu sodišču pa so predlagali, da do svoje končne odločitve zadrži njegovo izvrševanje. Na ustavnem sodišču so povedali, da zahteva še ni uvrščena na sejo sodišča, izven predvidenega razporeda dela pa v tem trenutku ni predviden niti poseben sklic seje. Dnevni red prve redne jesenske seje, ki bo, kot piše na spletni strani sodišča, 16. septembra, pa bo kot običajno znan nekaj dni pred samo sejo. Generalni sekretar sodišča Erik Kerševan je še povedal, da bo ustavno sodišče zahtevo, ki sicer nima oznake prednostno, obravnavalo po predpisanem postopku in ob spoštovanju pravil o vrstnem redu obravnavanja zadev. Tako kot pri drugih zadevah "pa si bodo tudi pri tej seveda prizadevali za čimprejšnjo obravnavo". Zakon o ratifikaciji sporazuma so državljani na referendumu potrdili 6. junija, v veljavo pa je stopil 31. julija. (STA) Ustavno sodišče je enkrat že razsodilo, da arbitražni sporazum ni protiustaven slovenija - Številna velikošmarenska bogoslužja Nadškof Stres pozval k solidarnosti Slovenski škofje o nujnosti skrbi za ljudi - Na Brezjah slovenski metropolit govoril tudi o pomenu trdnosti družine BREZJE - Ljubljanski nadškof Anton Stres je na praznik Marijinega vnebovzetja tisočem zbranih romarjev na Brezjah spregovoril o družbeni pravičnosti in družini kot zavetju v stiski. Dotaknil se je tudi leta evharistične prenove, kongresa v Celju in napovedal, da bo sledilo leto dobrodelnosti in solidarnosti. Med poslanstvi cerkve je Stres v uvodu poudaril dobrodelnost, dejavno krščansko ljubezen, solidarnost in zavzemanje za družbeno pravičnost. Ob tem je izpostavil, da smo v zadnjem času priča hudim krivicam, ki se množično dogajajo delavcem v nekaterih slovenskih podjetjih. "Poteptana pravičnost je nedopustna in sramotna," je dodal. Osnovne pravičnosti v družbi ni mogoče zagotavljati brez učinkovitega zatiranja samovolje posameznikov, je poudaril Stres. A po njegovem mnenju imajo odgovorni v državi, ki imajo nalogo in zato tudi ustrezna sredstva za preprečevanje takšnih krivic, dolžnost, da to čim prej v praksi tudi zagotovijo. "Slednje velja za pravice domačih in tujih delavcev," je še poudaril. V nadaljevanju se je ljubljanski nadškof ustavil še pri stiski družin in otrok. Izrekel je priznanje staršem v enostarševskih družinah za dvojni trud pri vzgoji otrok, a dodal, da je za otroke "najbolje, najbolj zaželeno in najbolj obetavno, če lahko doživljajo skrbno in odgovorno očetovsko avtoriteto ter brezpogojno materinsko ljubezen in nežnost". Po mnenju Stresa so urejene družine bolj kos težavam, ki jih prinaša sodoben način življenja. Ostali slovenski škofje so darovali maše v različnih romarskih središčih po Sloveniji. V svojih pridigah so opo- zorili predvsem na gospodarske razmere in na krivice, ki se dogajajo mnogim delavcem, pa tudi opozorili na pomen družine. Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger je v pridigi med mašo na Ptujski Gori opozoril, da v družbi ne bo več poštenosti in solidarnosti, če si ne bo vsak posameznik prizadeval biti bolj pošten in če se bo vsak zapiral vase in gledal zgolj na svoje koristi. Dotaknil se je tudi družin in opozoril na pomen tradicionalne družine. Opozoril je tudi na potrebo po večji enotnosti slovenskega naroda. Enotnosti naroda po prepričanju Krambergerja ne morejo zagotoviti ne ideologija ne ma-terializem ali kak drug 'izem' ne strankar-stvo ne politika ne sekte. Ampak je to poslanstvo Cerkve. Mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek je na Homcu pri Slovenj Gradcu izpostavil pomen dobrodelnosti in solidarnosti, tudi v luči razmer v Preven-tu in Vegradu. Po njegovih besedah to nista osamljena primera, poleg neposredne pomoči delavcem pa je po besedah Turn-ška nujno tudi iskanje dolgotrajnih rešitev. Koprski škof Metod Pirih pa je romarje na Sveti Gori opozoril na zanikanje vere s strani mnogih. "Kako pomembno je, da Boga upoštevamo v zasebnem in javnem življenju, da upoštevamo božje in naravne zakone glede dostojanstva vsake človeške osebe, glede zakona in družine, glede vzgoje in enakosti, kot tudi glede resnične in odgovorne svobode," je opozoril. Kardinal Franc Rode pa je že v sobotni pridigi v Novi Štifti opozoril na vedno večjo sekularizacijo družbe. Ocenil je, da so zakoni današnje družbe pogosto v nasprotju z božjimi in pri tem izpostavil spoštovanje spočetega življenja, zakonske zveze in družine. Okrcal je medije, ki da ustvarjajo neresnosti, ignoranco, neprijaznost in celo sovraštvo do kristjanov in do Cerkve. Rode razlog za to vidi v tem, da "nismo sposobni sprejeti naše preteklosti, ker imamo problematičen odnos do svoje zgodovine". (STA) V FJK prihodnji ponedeljek cepilna akcija proti steklini TRST - S prihodnjim ponedeljkom, 23. avgusta, bo na ozemlju Furlanije-Julij-ske krajine spet stekla akcija za preprečevanje stekline z oralnim imuni-ziranjem lisic. Deželni odbor FJK ob tem opozarja, da bodo cepitvene vabe najprej postavili na območju severno od predalpskega pasu na nadmorski višini čez 600 metrov. 10. septembra se bo nadaljeval drugi del ukrepanja, ki bo zajel ostalo deželno ozemlje. Vabe s cepivom bodo temne barve, sestavljala pa jih bo zmes ribje moke, v kateri bo skrita kapsula cepiva. Vabe bodo raztresli po ozemlju iz helikopterja. Pozneje bo lahko potrebno tudi dodatno ročno postavljanje cepivnih vab na območjih, kjer ne bo mogoča uporaba helikopterja, kar pomeni predvsem v bližini naselij. Na sedežih občinskih uprav in oddelkov zdravstvenih podjetij za pre-vencijo so razobešeni infomativni plakati, delijo pa tudi zgibanke. Območja, na katerih poteka cepilna akcija, so označena z ustreznimi napisi. Videmska univerza v evropskem projektu na področju nanotehnologije VIDEM - Skupina za nano elektroni-ku na inženirski fakulteti videmske univerzi se je vključila v evropski projekt Nano-Function, ki ga financira Evropska unija v okviru sedmega okvirnega programa 2007-2013. Pri projektu sodeluje mednarodna mreža s 15 partnerji iz nekaterih največjih evropskih javnih in zasebnih raziskovalnih centrov na področju nanotehnologij. Cilj projekta je razvoj novih možnosti uporabe elektronskih mikro in nano tehnologij, kot tudi realizacija inova-tivnih komponent z uporabo sposobnosti projektiranja in izvedbe majhnih inteligentnih predmetov. ki lahko znatno razširijo področje uporabe elektronike za izboljšanje kakovosti življenja. Brezupno stanje ženske z izvijačem v glavi PORDENON - Neko 38-letno Romunko so včeraj popoldne našli nezavestno v stanovanju v kraju Montereale Valcellina. Ženska je imela v glavo zarit izvijač, ki ji je povzročil globoko rano v glavi. V bolnišnici ji skušajo rešiti življenje, a je upanje majhno. Neapeljčanoma je spodletelo LIGNANO - Na parkirišču nekega supermarketa v Lignanu so karabinjerji včeraj aretirali mlajša Neapeljčana, ki sta prihajala iz trgovine, kjer sta nakup plačala s ponarejenim 20-evrskim bankovcem. Pri sebi sta imela še druge ponarejene bankovce, oba pa sta stara znanca organov javne varnosti. dutovlje - Srečanje in okrogla miza v krajevnem socialno - varstvenem zavodu Skupina Iz-hod si prizadeva za drugačne možnosti bivanja oseb z dolgotrajnimi motnjami v duševnem zdravju DUTOVLJE - V petek je Socialno varstveni zavod Dutovlje, ki je zavod za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in/ali razvoju obiskala skupina IZ-HOD. Skupina IZ-HOD je samoorganizirana skupina ljudi oziroma civilna pobuda, ki že od 18. julija pešači po različnih institucijah v Sloveniji. Svojo pot so začeli v Zavodu Hrastovec - Trate v Slovenskih goricah, zaključili jo bodo v Ljubljani 24. avgusta, kjer bodo svoje ugotovitve v zvezi z željami in pričakovanji posameznikov posredovali županu, vladi in predsedniku države. Celotna pot bo dolga nekaj manj kot 700 km. Za ta pohod so se odločili, ker želijo širšo javnost opozoriti, da se ne strinjajo, da se ljudi z različnimi težavami v duševnem zdravju obravnava v bolj ali manj zaprtih ustanovah, kot so psihiatrične bolnišnice, prevzgojni zavodi, domovi za ostarele, posebni zavodi. Na ta način se jih iztrga iz njihovega domačega okolja. Vsi, ki so izkusili dolgotrajno stisko zaradi bolezni, starosti, duševne stiske, telesne ali duševne oviranosti, imajo le 50% možnosti, da ostanejo izven ustanove. Skupina IZ-HOD je v sodelovanju z gostiteljem - SVZ Dutovlje - o zgoraj navedeni problematiki v zavodu organizirala odprto tribuno na temo »Odpiranje zavodov in premik stanovalcev v skupnost s poudarkom na spoštovanju temeljnih človekovih pravic«. Tribune se je udeležilo veliko povabljenih: predstavniki občine in lokalnega okolja, sorodnih ustanov v občini, predsednik in trije člani sveta zavoda, stanovalci in zaposleni zavoda. Vsi, ki jih proces odpiranja zavoda najbolj zadeva. Rdeča nit pogovora je bila ugotovitev enega izmed pobudnikov skupine IZ-HOD dr. Vita Flakerja, profesorja na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, da se večina uporabnikov in zaposlenih strinja s predlogom, da je potrebno oskrbo iz institucij preusmeriti na posameznika v skupnosti. Nekateri vidijo tudi kup ovir, predvsem v denarju. Dejstvo pa je, da je Slovenija med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu: več kot 20.000 ljudi je nastanjenih v različnih ustanovah. Zato je treba razviti različne oblike podpore posameznikom v skupnosti, v domačem okolju in reorganizirati sedanje ustanove tako, da bodo uporabniki bivali v manjših bivalnih enotah. V SVZ Dutovlje v zadnjih letih ta proces intenzivno teče, v bivalnih enotah živi 14 % stanovalcev, letos bo preseljenih v novo bivalno enoto še deset ljudi. Odpiranje doma in prosto gi- Gledališko plesna skupina SVZ Dutovlje je pripravila tudi predstavo Tisoč in banje stanovalcev pa v neposrednem okolju poraja veliko odprtih vprašanj, ki jih mora ustanova reševati skupaj z okoljem. Po zaključku tribune je sledila predstava gledališko plesne skupine SVZ Dutovlje Tisoč in ena noč in plesni nastop Društva študentov invalidov Slovenije. Po večerji se je glasbeno - zabavna točka zaključila z nastopom DJ Theriassa. Nekaj stanovalcev se je naslednji dan pridružilo pohodni-kom, ko so dan nadaljevali pot proti Stari Gori. ena noc / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 17. avgusta 2010 3 videmska pokrajina - Sklep občinskega sveta na predlog župana Chineseja Občina Rezija noče več biti v zaščitnem zakonu za Slovence VIDEM - Občina Rezija zahteva izločitev iz državnega zakona za slovensko manjšino. Tako se je opredelil občinski svet na predlog župana Ser-gia Chineseja, ki je doživel podporo svetnikov večine (desna sredina) in enega opozicijskega predstavnika, druga dva svetnika opozicije pa sta se vzdržala. Županu in njegovi upravi sta očitala, da je bila seja sklicana brez predhodne poglobitve obravnavanega vprašanja in da o tako pomembnih zadevah nikakor ne gre razpravljati 13. avgusta. Formalno gledano se je občinski svet za izločitev Rezije iz zakona 38 vsekakor opredelil soglasno. Rezija je prva občinska uprava s seznama 32 občin Furlanije-Julijske krajine, ki noče več biti v sklopu zakona za slovensko manjšino. Za vključitev Rezije v zaščitni zakon je Občina zaprosila 25.9.2002 (župan Sergio Barbarino), januarja 2009 pa je župan Barbarino zaprosil tudi za vključitev Rezije v seznam občin, kjer se na osnovi dekreta predsednika FJK izvaja t.i. vidna dvojezičnost (italijanščina in rezijansko narečje). Aktualna uprava, ki jo vodi župan Chinese, očitno postavlja na glavo vse sklepe Barbarinove uprave, ki je bila tudi desnosredinsko usmerjena. Chinese je na občinski seji povedal, da je občinski odbor še pred sklepom občinskega sveta poslal v Rim vso dokumentacijo, »ki naj bi dokazovala, da Rezija in Rezijani nimajo nič skupnega s Slovenci.« Te »utemeljitve« so poslali predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in predsedniku vlade Silviu Berlusconiju. Župan ni omenil paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki ima odločilno besedo pri vključitvi in tudi pri morebitni izločitvi posamezne občine iz seznama zaščitnega zakona. S prošnjo za izločitev Rezije iz zakona 38 smo hoteli zaščititi obstoj re-zijanščine, »ki nima nič skupnega s slovenščino,« je ponovil Chinese. Ob tej priložnosti je občinski svet tudi izrazil željo, da bi Rezijo kot sestavni del furlanske skupnosti vključili v ozemlje zakona 482 (zaščita jezikovnih skupnosti). »Rezijani se imamo najprej za Rezija-ne, potem se čutimo Italijane in nato še Furlane,« je poudaril Chinese. Petkovo občinsko sejo je spremljalo okoli petdeset Rezijanov, v glavnem izseljencev, ki se poleti vračajo domov. S ploskanjem in vzklikanjem so bučno pozdravili odločitev občinske skupščine. S.T. Kaj pravi zakon 38 Zaščitni zakon v četrtem členu določa, da vključitev občine v uradno narodno mešano ozemlje lahko zahteva najmanj 15 odstotkov volilcev in volilk ali pa tretjina občinskih svetnikov. Za to pot so se odločile vse narodno mešane uprave. Seznam 32 občin Furla-nije-Julijske krajine je z odlokom odobril predsednik republike Giorgio Napolitano. Zakon ne govori o možnosti, da bi se posamezna občina sama izločila iz zgoraj navedenega seznama, pač pa pravi, da je ta seznam mogoče spremeniti z odlokom predsednika republike na predlog paritetnega odbora za slovensko manjšino. Še kar zapletena procedura, ki ščiti slovensko manjšino in obenem tudi manjšino (opozicijo) v občinskih svetih. Rezijanski kulturni dom na Ravanci, ki je žarišče kulturnega življenja v Reziji zdravstvo - Svarilo slovenskega infektologa Bakterija NDM-1 se ne sme razširiti Nova bakterija je odporna na najmočnejše antibiotike, razširjena pa je predvsem v bolnišnicah v Pakistanu in Indiji LJUBLJANA - Nova bakterija NDM-1 je običajno v črevesu in je postala odporna tudi na najmočnejše antibiotike, je povedal infektolog Milan Čiž-man. Čeprav bakterije v Sloveniji za zdaj niso zaznali, mora zdravstvo bakterijo NDM-1 po njegovem zelo resno vzeti in vse storiti, da se ne razširi. Še posebej zato, ker v petih letih še ne bo novega antibiotika. Milan Čižman, sicer infektolog pediater s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra, je opozoril na nevarnost prenosa genetskega materiala še na druge bakterije, ki so že odporne. Potem bi se vrstile okužbe z bakterijami brez učinkovitih zdravil, saj v naslednjih petih letih po besedah Čižmana ne pričakujejo novih antibiotikov. "Zato je treba storiti vse, da se ta bakterija ne bi razširila," je poudaril in dodal, da se je NDM-1 sodeč po prvih primerih zaenkrat razširila predvsem v Indiji in Pakistanu. Kaže, da so se ti ljudje zdravili v tamkajšnjih bolnišnicah in po vrnitvi v Evropo so to odporno bakterijo prinesli s seboj. V Evropi se je bakterija ponekod tudi razširila in sicer od enega bolnika na drugega, pojasnjuje Čižman. Super bakterijo, kot ji še pravijo, so najprej zabeležili v britanskih bolnišnicah, od koder poročajo že o 37 primerih, o njej poročajo tudi iz ZDA, Kanade, Epruvete s testnimi primeri bakterije NDM-1 ansa Avstralije ter več evropskih držav. V Belgiji je padla že prva žrtev. Infektolog Čižman pravi, da v Sloveniji obstajajo bakterije tudi iz te skupine, ki so lahko odporne na najmočnejše antibiotike. Super odpornost omenjeni bakteriji sicer daje gen za encim, ki so ga poimenovali NDM-1 (New Delhi metalo-beta-laktamaza). Nevarnost za okužbo s to bakterijo obstaja v Sloveniji samo v primeru, če bi se nekdo zdravil v Indiji ali Pakistanu in bi potem prišel v Slovenijo ter se nato zdravil zaradi neke druge okužbe. Pri takšnem bolniku bi slovenski zdravniki po Čižmanovih besedah morali iskati, ali je okužen s super bakterijo. NDM-1 je namreč prisotna v bolnišnicah v Indiji in Pakistanu, kjer ljudje, predvsem iz Evrope in ZDA prihajajo na cenejše, pogosto lepotne operacije. "Evropa se boji, če bi se bakterija razširila oz., da bi se gen za encim, ki nosi to odpornost, razširil še na druge bakterije. Genetski material lahko gre z ene bakterije na drugo," navaja Čižman in dodaja, da je treba zelo paziti na dobro higieno v bolnišnicah. Katja Seme z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete pa je povedala, da z rutinskimi testi lahko tudi tako odporno bakterijo "najdejo in prepoznajo". Vendar ne morejo s temi testi ugotoviti, da gre za NDM-1, zato zaenkrat to delajo le v referenčnih laboratorijih v Angliji in v ZDA. "Drugače pa bakterije, ki so tako odporne, lahko prepoznajo že s čisto običajnimi testi," pravi. Prvič je bila ta encim pri bakteriji, izolirani v Evropi, opisan leta 2009 pri bolniku, ki je bil na posegu v Indiji. Sicer pa ni treba iti v Indijo, da se okužiš z NDM-1. Kar se Evrope tiče, so po trditvah Katje Seme najslabše razmere v Grčiji zaradi velike razširjenosti bakterij, ki izločajo karbapenemaze, se pravi tudi NDM-1. (STA) književnost - Od 15. do 1 9. septembra bo potekal priljubljeni festival Pordenonelegge Pordenon bo spet stičišče ljubiteljev knjig Med številnimi imeni svetovne književnosti tudi Boris Pahor, Suzana Tratnik, Andrej Blatnik in Jurij Hudolin - Tudi predavanja, gledališke predstave, koncerti PORDENON - Vse je skoraj nared za letošnji literarni festival Pordenonelegge, ki bo v tem mestu potekal že enajstič. Od 15. do 19. septembra se bo v mestu zvrstilo sto petdeset dogodkov, katerih nesporni protagonisti bodo knjige in njihovi avtorji. Med petdnevnim dogajanjem bodo mesto obiskali pisatelji svetovnega slovesa, na primer Paco Ignacio Taibo II, španski pisatelj, ki živi v Mehiki, njegovi romani pa so prevedeni v preko dvajset jezikov. Maroški pisatelj Tahar Ben Jelloun, avtor svetovne uspešnice Kako sem hčerki razložil rasizem, ki bo s pomočjo svojega najnovejšega romana tokrat spregovoril o ljubezni in ločitvi v arabskem svetu. A tudi stoletnik Gillo Dorfles, v Trstu rojeni mislec, kritik in umetnik, ki bo v pogovoru z Lorenzom Michellijem spregovoril o svojem razgibanem ustvarjalnem življenju. Ali mojster italijanskih srhljivk Dario Argento, starosta italijanskih novinarjev Eugenio Scalfari, filozof Umberto Ga-limberti, pevec Franco Battiato, igralca Michele Placido in Dario Vergassola, novinar in pisatelj Massimo Gramellini ... Pordenon bo ponovno gostil tudi tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, na sporedu pa je tudi srečanje z mlajšo generacijo slovenskih književnikov; v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pri- rejajo namreč okroglo mizo L'Europa ol-tre confine (Evropa preko meje), na kateri bodo sodelovali Veronika Simoniti, Suzana Tratnik, Andrej Blatnik in Jurij Hu-dolin. (pd) »Strah vzbujajoči« Dario Argento (levo) in Jurij Hudolin med pesniškim večerom v tržaškem Kulturnem domu kroma 4 Torek, 17. avgusta 2010 ITALIJA politika - Kvirinal odgovarja na kritike desne sredine Napolitano: Če kršim ustavo, lahko zahtevajo mojo odstavitev Berlusconi je za petek sklical sejo voditeljev stranke Ljudstva svobode RIM - »Tisti, ki misli, da predsednik republike krši ustavo ima na razpolago zakonsko proceduro za njegovo odstavitev.« Giorgiu Napolitanu nikakor niso bile všeč besede podpredsednika poslancev Ljudstva svobode Maurizia Bianconija, ki je v dnevniku Il Giornale zelo kritično ocenil predsednikova stališča o politični krizi v desni sredini. Napolitano je dejal, da predčasne volitve niso edina rešitev po razkolu med Silviom Berlusconijem in Gianfrancon Finijem. Parlament lahko v primeru padca Berlusconijeve vlade tudi izvoli novo vlado, ki mora seveda imeti večino v senatu in v poslanski zbornici. Poslanec Bianconi je v časniku, ki je last družine Berlusconi, samo na glas povedal to, kar mislijo mnogi vidni predstavniki Ljudstva svobode. Napolitano naj bi prekoračil svoja pooblastila, ko je dal jasno razumeti, da Berlusconi ni bil izvoljen direktno od ljudstva, temveč od parlamenta. Kviri-nal sedaj poudarja, da ima prav parlament možnost oziroma dolžnost, da obtoži in celo odstavi predsednika republike, če meni, da je kršil republiško ustavo. Bianconi je sinoči očital Kviri-nalu, da je na politično kritiko predsedniku odgovoril s pretirano ogorčenim uradnim sporočilom. Da v desni sredini gledajo z nezaupanjem na Napolitana priča izjava vodje senatorjev Ljudstva svobode Maurizia Gasparrija, ki svari predsednika, »naj ne pristane na zakulisno zaroto proti Berlusconiju.« Predsednik vlade je medtem za petek sklical politični vrh Ljudstva svobode, ki naj bi Finiju in njegovim pristašem postavil pravi formalni ultimat. Ali sprejmejo na novo napisan vladni program ali naj izstopijo iz vladnega zavezništva, kar bi Berlusco-nija utrdilo pri zahtevi po razpustu parlamenta in predčasnih volitvah. V zadnjih dneh je ministrski predsednik vsekakor nekoliko omilil stališča o predčasnih volitvah, ki si jih trenutno najbolj želi vodja Severne lige Umberto Bossi. Zadnje volilne ankete namreč napovedujejo, da bi v primeru predčasnih volitev v vladni večini pridobil glasove edino Bossi in to na škodo Berlusconijeve stranke. Oblikovanje morebitnega tretjega volilnega pola bi tudi v primeru volilne zmage desne sredine postavilo pod vprašaj vladno stabilnost v senatu, za katerega veljajo drugačna volilna pravila kot v poslanski zbornici. Predsednik republike Giorgio Napolitano je v teh dneh tarča pohval, a tudi kritičnih pripomb bumbaca sicilija - 4,5 stopnje po Richterju Potresni sunek na območju Eolskih otokov ni povzročil večje škode za ljudi in okolje RIM - Eolske otoke na Siciliji je včeraj prizadel najmočnejši potresni sunek, kar jih je bilo letos zabeleženih v Italiji. Tla so se stresla ob 14.54, seiz-mografi pa so pokazali, da je imel sunek moč 4,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Na otoku Lipari so skale, ki so zgrmele na plaže, lažje poškodovale sedem kopalcev. Druge škode v mestecih otočja do trenutka, ko to poročamo, niso opazili, prav tako kot ni škode na plovilih, ker ni prišlo do večjega valovanja. Epicenter potresa je bil na morju, prebivalci in številni turisti na otokih pa so sunek zelo jasno zaznali. Obalna straža je s plaž, na katerih je prišlo do lomljenja skal in kamenja, evakuirala številne kopalce in zaprla dostop na ogrožena mesta. »Bilo je nekaj panoge, incidentov pa nismo zabeležili,« je povedal Riccardo Gullo, župan občine Leni na otoku Salina. Iz Rima je takoj po potresu na Eolske otoke odpotovala skupina iz- vedencev. Predsednik nacionalnega geofizičnega zavoda INGV Enzo Boschi je ocenil, da potres ni bil posebno močan in da je za usade in lomljenje skal krivo predvsem slabo vzdrževanje ozemlja. PO njegovih besedah so ljudje izrazito zaznali potres zato, ker je bil njegov epicenter razmeroma plitev, le 19 kilometrov globoko in samo šest kilometrov daleč od otoka Lipari. »Potresi te vrste niso nikoli zelo močni in sodijo v normalno in dobro raziskano seizmično aktivnost v Sredozemlju,« je dodal Boschi. Na območju Eolskih otokov je te dni na krovu neke barke na počitnicah predsednik senata Renato Schifani. Takoj po potresu so ga z ladjo Finančne staže prepeljali v Lipari, kjer se je na županstvu udeležil sestanka krizne skupine. Nekaj skal je sicer padlo v morje nedaleč od kraja, kjer je zasidrano plovilo, ki je imelo na krovu nosilca druge najvišje državniške funkcije. siena - Letošnji palio očitno pod nesrečno zvezdo Tragična usoda zahtevala smrt vodje francoske delegacije SIENA - Palio v Sieni se zdi res zaklet. Po tradiciji se namreč zgodi kaj negativnega vsakokrat, kadar tekmujejo štiri kontrade, ki imajo med svojimi barvami zeleno. To so Bruco, Oca, Selva in Drago. V Sieni se bojijo za tokratno tekmovanje, ki se je že začelo s težavami in tudi tragično. Prva dva poskusna teka sta bila odpovedana zaradi neurja, sledila pa je tragična smrt vodje delegacije iz francoskega Avi-gnona, 77-letnega Alaina Emphouxa, ki ga je v noči na ponedeljek ubil kamniti blok, ki se je odtrgal z nekega balkona. Emphoux se je na Trgu Tolomei udeležil večerje, ki naj bi prinesla srečo tekmovalcem, in ko je vstal, da bi bolje videl, kaj se dogaja na konjski stezi, ga je zadela polovica kamnitega bloka, ki se je odlomil izpod balkona palače, pod katero je družba večerjala. Včeraj navsezgodaj so prizorišče nesreče ogradili in začeli sodno preiskavo, ki bo pokazala morebitno kazensko odgovornost za tragedijo. Na prizorišču konjskih dirk so z eno-minutnim molkom počastili spomin na Emphouxa, »Francoza, ki je bil prijatelj pa-lia« in ki je 40 let redno zahajal v Sieno. Balkon, s katerega se je utrgal kamniti blok in ubil francoskega privrženca konjskih dirk v Sieni Alaina Emphouxa ansa Davčna povračila letos dosegla že šest milijard evrov MILAN - Seštevek davčnih povračil, ki so bila izplačana so 31. julija letos, je dosegel šest milijard evrov, so sporočili z Agencije za prihodke. Povračila je prejelo približno milijon odvisnih zaposlenih, upokojencev, tistih, ki opravljajo svobodne poklice in podjetij. Največ povračil je zadevalo preplačane neposredne davke (v veliki večini fizičnih oseb), izdanih pa je bilo več kot 783 tisoč nakazil. Po višini povrnjenih zneskov pa prednjači davek na dodano vrednost IVA s kar štirimi milijardami evrov, vrnjenih avtonomnim delavcem in podjetjem. Zeleni škuner končal preiskavo zdravja morskih voda FIRENZE - Italijansko morje je okuženo na 169 odsekih, kjer manjkajo ustrezne čistilne naprave, ali pa so se razpasle črne odplake. Največ takih situacij je v Kampaniji, Kalabriji in na Siciliji, dobro kakovost voda pa imajo na Sardiniji in v Apuliji. Obračun letošnjega monitoringa z Zelenim škunerjem je Legambiente predstavila včeraj v Grossetu, kjer so povedali, da je 15 odstotkov prebivalcev v Italiji brez navezave na kanalizacijsko omrežje. Sezonske razprodaje niso razgibale nakupov RIM - Po sicer nedokončnih podatkih, ki jih je zbralo združenje potrošnikov Codacons, so letošnje poletne sezonske razprodaje na približno enaki ravni kot v lanskem, s trgovskega vidika črnem letu. V Rimu so doslej zabeležili povprečno porabo približno 200 evrov na družino, enako kot lani, kar pomeni, da ni znakov izhoda iz krize. Lacij je sicer prva izmed 20 dežel, kjer se je obdobje razprodaj izteklo in je torej mogoče narediti prvo bilanco o poteku sezone. Ta obračun po sondaži Codaconsa dokazuje, da smo še daleč od izhoda iz krize, saj ni nobenega znaka izboljšanja, pravijo na Codaconsu. Za Rim pa dodajajo, da se je razprodaj poslužila samo polovica Rimljanov, čeprav je povprečje nekoliko izboljšala prodaja v butikih v središču, kjer je med kupci tudi veliko turistov. EVRO 1,2820 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. avgusta 2010 valute evro (povprečni tečaj) 16.8. 13.8. ameriški dolar japonski jen 1,2820 109,49 1,2799 109,78 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 8,7281 39,1325 60,0040 8,6978 39,1183 59,8400 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4498 082110 7,4504 0,82120 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 9,4943 7,9540 9,5021 7,9260 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,853 1,3350 24,885 1 3488 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 280,20 15,6466 281 08 11 iaui£.cii JM IUI II I L poljski zlot 3,9929 1,3366 4,0160 1,3329 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4379 1,9558 1,4280 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2313 3,4528 4,2303 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7085 2,2682 0,7088 2,2694 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 1 9382 290,00 1,9391 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2350 7,2311 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. avgusta 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,27594 0,37625 0,25406 0,11500 0,16833 0,23833 0,647 0,899 1,154 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.708,93 € +225,73 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. avgusta 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,56 INITEDIII IDr»DA 3 Q~> -2,36 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,10 15 75 +8,59 -0,32 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 138,53 +0,70 +0,41 TELEKOM SLOVENIJE 237,78 93,10 +0,06 -0,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,72 DELO PRODAJA - CTni +2,96 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDABCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,30 -0,19 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 17,41 7 7 n -1,14 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 134,28 -3,67 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,50 +1,04 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. avgusta 2010 -0,31 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,115 85,3 1492 -1,15 -1,63 -0 13 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,68 -0,21 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,97 3,76 -0,51 -0,40 EDISON ENEL ENI 0,929 3,815 1601 -0,80 -0,46 FIAT FINMECCANICA 9,58 -0,25 +0,84 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,37 14,85 +0,00 -0,74 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,34 1061 -0,63 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,45 +0,57 +0,46 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,87 6,62 1 85 +0,00 -0,53 +1 09 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,32 12 96 +2,11 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,09 -0,84 -0,18 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,61 5,86 1 06 -0,55 -1,18 TENARIS TERNA 13,85 315 -0,93 +0,29 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,09 7 Ç7 -0,79 -3,11 _1 nc UNICREDIT 1,97-0,30 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,22 $ -0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. avgusta 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 815,05 3.215,82 +0,16 -0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.846,28 808,91 +0,01 +0,21 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.380,34 628,22 +0,10 -0 16 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 253,43 1.465,77 -0,18 -0 15 Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.355,26 -0,57 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.269,66 2.176,32 -0,33 +0 13 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.076,08 1.106,06 6.110,57 5.276,10 -0,29 -0,61 +0,00 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.597,60 2.429,27 +0,01 -0,37 +0,51 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.173,50 2.698,29 +0,56 -0,39 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.196,67 2.933,51 21.112,12 2.661,70 18.050,78 -0,61 -0,21 +0,19 +2,11 -0,64 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu repentabor - Ob 15. avgustu V nedeljo osrednji verski del praznovanja Dopoldansko mašo je vodil tržaški škof Crepaldi, popoldansko pa domači župnik Bedenčič Tudi letos se je na Repentabru ob velikem šmarnu ponovilo tradicionalno romarsko srečanje, ki že vrsto let poteka ob krščanskem prazniku Marijinega vnebovzetja ter na kraški grič ob meji privabi množico Marijinih romarjev z obeh strani. Letos je prirediteljem prazničnega štiridnevja nekoliko zagodlo vreme, saj sta bila petek in sobota oblačna in deževna. Sonce se je namreč nad tem delom Krasa prikazalo komaj v nedeljo dopoldne. Nedeljski spored je kot že tradicionalno uvedla romarska sveta maša ob osmi uri zjutraj, glavno predpoldansko bogoslužje pa se je pričelo ob desetih. Zaradi negotovega vremena je letos potekalo v cerkvi in ne kot tradicionalno na prostem v senci košatih lip. Dopoldansko sveto mašo je daroval nadškof in tržaški škof mons. Giampaolo Crepaldi, in sicer ob so-maševanju domačega župnika Antona Bedenčiča. Crepaldi, ki je vodenje tržaške cerkve prevzel pred manj kot letom dni, je tudi tokrat izrekel nekaj besed v slovenščini, bogoslužje je zato potekalo večjezično. V svoji homiliji je nadškof Crepaldi poudaril končni cilj vsakega življenja kristjana, ki je stremenje k večnemu. Nadškof je nato povzel zgodovino dosedanjega praznovanja velikega šmarna, ki ga je papež Pij XII. proglasil leta 1950. Verovanje krščanskega človeka v vnebovzetje pa je že veliko starejše. K nam je prišlo z vzhoda, saj so tam že v šestem stoletju praznovali Dormitio ali Spanje Božje Matere. Kristjani verujejo, da je na praznik Marijinega vnebovzetja Kristusova mati prišla v blaženost z dušo in telesom. Crepaldi je nato prisotnim dejal, da je prav Marijin zgled vodilo vsem kristjanom, naj s prenovljenim upanjem gledajo na ta njen svetli in veličastni znak. Po zaključku dopoldanske maše se je množica romarjev zadržala v siju prijetnega sonca nad Tabrom, prireditelji pa so seveda tudi letos poskrbeli za pogostitev z domačimi dobrotami, med katerimi seveda niso mogli zmanjkati kuhani štruklji. Še pred popoldansko sveto mašo, ki se je pričela ob petih, so se iz zvonika oglasile melodije pritrkovalcev ZCPZ. Domači župnik Anton Bedenčič, ki je vodil popoldansko romarsko sveto mašo, je v svoji homiliji poudaril edinstvenost Marijinega svetišča na Repentabru, saj je večina slovenskih župnij v zaledju Trsta oziroma njegovi okolici posvečena svetnikom. Češčenje božje matere Marije pa je na Slovenskem zelo zakoreninjeno, o čemer priča kopica Marijinih svetišč - Svete Višarje, Ptujska gora, Sveta gora itd. Bedenčič je nato dejal, da je zatekanje pod plašč Marije mogoče le ovrednotiti v moči vstalega Kristusa. S svojim vstajenjem je ta premagal smrt in odrešil človeka. Praznično štiridnevje se je na Re-pentabru zaključilo sinoči, in sicer s praznovanjem farnega zavetnika svetega Roka, ki goduje 16. avgusta. Ob sveti maši so tudi letos kot že tradicionalno s svojimi melodijami nastopili godbeniki iz Na-brežine, kjer se prav tako časti tega krščanskega svetnika. (ps) Levo posvetni del praznovanja, desno in spodaj pa verski kroma tabor - V cerkvici Klavirski koncert v okviru festivala Med zvoki krajev V soboto zvečer je praznovanje obogatil tudi klavirski koncert, ki ga je Občina Repentabor pripravila v sodelovanju s Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst kroma / SVET Torek, 17. avgusta 2010 APrimorski ~ dnevnik 5 1 Hladnokrvni policisti preprečili samomor V nedeljo pozno popoldne se je na nadvozu pri katinarski bolnišnici odigrala prava drama, ki se je po zaslugi skupine hladnokrvnih policistov dobro končala. Mlad avstrijski državljan, je na hitri cesti prekoračil zaščitno ograjo in se usedel na rob nadvoza. Noge so mu bingljale nad več deset metrov globokim prepadom. Opazilo ga je več voznikov in telefon št. 113 je začel brneti. Prihiteli so policisti, ki so vzpostavili dialog z mladeničem in ga poskusili pomiriti. Medtem so morali poditi radovedneže, ki so se ustavili, da bi prisostvovali prizoru. Prometna policija in tržaški mestni redarji so odsek začasno zaprli za promet, da bi se dotok vozil zmanjšal. Policistom je naposled uspelo telefonsko povezati Avstrijca in njegove starše, ki so bili na letovanju na Hrvaškem. Kljub temu se mladenič ni hotel vrniti na cesto, s časom je postajal položaj vse bolj zaskrbljujoč. Po približno dveh urah so se policisti odločili, da mladeniča spravijo na varno s silo. Skupaj so ga bliskovito prijeli in s težavo povlekli do praznega cestišča. Mladi moški je bil močno zmeden, ugotovili so, da je zaužil precej psi-hotropnih zdravil in alkohola. Na prizorišču se je z njim ukvarjalo zdravstveno osebje, ki ga je nato odpeljalo v bližnjo bolnišnico. Trije policisti so si v akciji lažje poškodovali roke in vrat. Njihovi kolegi so naposled ugotovili, da je Avstrijec s svojim avtomobilom sam privozil do katinarskega nadvoza. Vozilo je bilo parkirano v bližini, predali so ga staršem, ki so prihiteli iz Hrvaške. Prijavili 80-letnico, ki stanuje v avtodomu Odredba tržaškega župana iz leta 2004 prepoveduje kampiranje na območjih, ki niso izrecno namenjene prikolicam in avtodomom. Zaradi kršenja omenjenega pravila so neizprosni mestni redarji nazadnje prijavili sodstvu 80-letno sintsko gospo, ki stanuje v avtodomu v Ul. Miani (pri športni palači). Njen 48-letni sin ima stalno bivališče v nekem stanovanju, gospa pa v skladu s tradicijo živi v av-todomu. Mati in sin, ki sta rojena v Trstu, sta bila v nedeljo še vedno z vozilom na istem mestu, kljub temu, da so redarji pred dnevi napisali globo. Tokrat je gospo doletela celo sodna prijava. pomoč kopalcem V nedeljo več reševalnih akcij v Tržaškem zalivu Veliki šmaren je marsikdo preživel ob morju: nekateri so poiskali osvežitev s plavanjem v morskih valovih, drugi so se v zaliv podali na krovu svojih čolnov. Med številnimi prijetnimi nedeljskimi izleti, ki so brezskrbno minili, pa bi se nekateri lahko slabo končali. K sreči so pravočasno posegli agenti pomorske policije in pristaniške kapitanije, ki so kopalce pripeljali na varno. Najprej so v jutranjih urah posegli agentje pomorske policije iz Devina, ki so na obali pod starim devinskim gradom rešili plavalko v težavah; zaradi slabosti namreč ni mogla več iz vode in se je prestrašeno oprijela skale, dokler je niso agenti potegnili na krov in odpeljali v devinski portič. Tu ji je potrebno pomoč nudila reševalna ekipa 118. Kar nekaj dela je imela tudi pristaniška kapitanija, ki je v popoldanskih urah pri Devinu priskočila na pomoč čolnu v težavah. Okrog 19. ure pa so njeni agentje posegli pri Lazaretu, kjer so iz zagate rešili čoln, na katerem je bila mlada nosečnica s svojim partnerjem. 6 Torek, 17. avgusta 2010 TRST / nabrežina - Zaradi slabega vremena Praznik sv. Roka se nadaljuje še danes Drevi bo nastopil narodno-zabavni ansambel Roka Žlindre - Še so odprte razstave, na trgu pa stojnice 253 štipendij za otroke Oddelek celične biologije odslej v katinarski bolnišnici Oddelek za celično biologijo (ali citologijo) glavne bolnišnice je po novem v katinarski bolnišnici. V drugem nadstropju poslopja za anatomsko patologijo na Katina-ri bodo odslej raziskovali tudi ul-trastrukturno in molekulsko zgradbo celice. Dež jo je konec tedna pošteno zagodel Nabrežincem, ki so morali na vrat na nos spremeniti program tradicionalnega praznika sv.Roka. Tako petkov kot sobotni popoldan oziroma večer je namreč lilo kot iz škafa, tako da je bil dogajanje na trgu pred cerkvijo ohromljeno. Pobudniki, se pravi domača društva in devinsko-nabrežinska občinska uprava, so se zato domenili, da bodo praznik podaljšali še za en dan, to je še danes. Medtem ko je bil petkov spored v določeni meri rešen, saj sta bili srečanji s pisateljema Jamesom Davisom in Borisom Pahorjem pod varno streho Grudnove rojstne hiše (le večerni ples z ansamblom Roka Žlindre je odpadel), je sobotno dogajanje dobesedno splavalo po vodi: odpadel je tako nastop folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice kot tudi plesni večer s skupino Primorski fantje. Nedeljsko vreme je bilo nedvomno lepše, tako da se je veliko ljudi v večernih urah zbralo na trgu, kjer je nastopila Irene Pahor s kabaretno predstavo, včeraj pa je zaživela priljubljena tombola v priredbi SK Devin. Da bi obiskovalcem nabrežin-skega praznika vseeno postregli še z večerom dobre glasbe, so se odločili, da v goste drevi spet povabijo Roka Žlindro. Na glasbenem področju se v zadnjem času njegovo ime vse bolj odmevno pojavlja. Gre za mlad ansambel, za trio zasedbo z diatoni-čno harmoniko, z večglasnim fantovskim petjem in z dekliškim voka-lom za dodatek. Ansambel je v sodelovanju s skupino Kalamari letos zmagal na Emi 2010 s pesmijo Narodno zabavni rock, maja pa je nato zastopal Slovenijo na pesmi Evrovi-zije v Oslu. Seveda si lahko danes še ogledate razstave po vasi in se zaustavite ob enogastronomski ponudbi stojnic posejanih po trgu. avtobusi Šolske vozovnice Tržaško podjetje Trieste Trasporti sporoča, da je tudi letos možen nakup šolskih vozovnic, s katerimi se dijaki oziroma študentje peljejo na avtobusnih progah tržaške pokrajine. Vozovnice so uporabne od 1. septembra do 30. junija, stanejo pa 190,25 evrov (za eno samo progo) oziroma 239,10€ (za vse proge). Družine, v katerih je več študentov, bodo deležne dodatnega popusta; ob nakupu druge šolske vozovnice bodo imele dese-todstotni popust, ob nakupu treh ali več šolskih vozovnic pa dvajsetodstotni popust. Letne vozovnice je mogoče kupiti pri okencu v Ulici dei Lavoratori 2, ki trenutno obratuje s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.30. Po 30. avgustu bodo pri okencu razpoložljivi od ponedeljka do četrtka, od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure, ob petkih pa od 8.30 do 12.30. Kupci morajo s seboj prinesti fotografijo, davčno številko in osebni dokument, podpisati pa morajo tudi ustrezen obrazec, s katerim potrdijo vpis v šolo (v primeru, da je študent mladoleten, mora obrazec podpisati eden od staršev). V nedeljo se je na nabrežinskem trgu zbralo veliko ljudi: nekateri so se zabavali ob igrivem kabaretnem nastopu igralke Irene Pahor, drugi pa so si ogledali razstave -objavljamo še fotografiji zbirk in maket na ogled na sedežu SKD Igo Gruden uslužbencev civilne uprave Notranje ministrstvo je za šolsko leto 2010/2011 razpisalo natečaj za podelitev 253 štipendij. Namenjene so otrokom in sirotam uslužbencev oz. nekdanjih uslužbencev civilne uprave notranjega ministrstva pa tudi otrokom uslužbencev zaposlenih na nižji srednji šoli (samo sirotam) in višji srednji šoli. Prošnje lahko vsakdo vloži do 30. septembra. Razpis je vsekakor objavljen na spletni strani tržaške prefekture www.prefettura.it/trieste/, pod geslom bandi di gara e concorsi. Seveda pa ga lahko dvignete v uradu za razpise, na prefekturi v sobi 28. Univerzitetne štipendije zavarovalnice Generali Zavarovalnica Generali bo v sodelovanju s fakulteto za ekonomijo tržaške univerze tudi letos finančno krila 5 triletnih štipendij po tisoč evrov letno. namenjene so najzaslužnejšim študentom, ki se bodo vpisali na diplomski študij iz statistike in informatike za podjetja, finančne družbe in zavarovalnice. Zainteresirani morajo prošnjo vložiti do 1. septembra v uradih predsedstva fakultete za ekonomijo. Kandidati bodo morali opraviti pisno preizkušnjo, ki bo na sporedu 6. septembra ob 15. uri v prostorih fakultete za ekonomijo. Vse informacije so na voljo v tajništvu predsedstva fakultete v Ul. Valerio 4/1 (telefon 0405587016, naslov elektronske pošte segreco@econ.units.it, spletna stran www.econ.units.it). Pojasnilo Objavljamo pojasnilo v zvezi z nedeljskim člankom o vojnih in povojnih dogodkih v Medji vasi in okolici. Gospod Josip Legiša je pojasnil, da so 4. novembra 1946 potniki z vlaka res streljali na delavce pri Štivanu (med delavci je bil tudi on sam), šele zatem pa so z motornimi kolesi privozili na prizorišče policisti, ki so prav tako streljali proti delavcem. katinara - Po padcu Motoristovo zdravstveno stanje se je izboljšalo Zdravstveno stanje voznika skuterja, ki se je v soboto hudo poškodoval med Treb-čami in Padričami, se je izboljšalo. Dobro novico je potrdilo nabrežinsko poveljstvo ka-rabinjerjev. Včeraj je iz katinarske bolnišnice prišla razveseljiva vest, da se zdravstvena slika počasi izboljšuje. 39-letni R. R. z Op-čin je še vedno ležal na oddelku za reani-macijo, zdravstveno stanje je stabilno in pacient je pri zavesti. V soboto popoldne je v smeri proti Padričam s svojim skuterjem 125 ccm padel na asfalt in končal pod kombi-jem, ki je vozil proti Trebčam. Zaradi močnega krvavenja na nogi je bil potreben takojšen poseg zdravnikov. Svetnika obiskala zapor Deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Camber in tržaška občinska svetnica iste stranke Raffaella Del Punta sta v nedeljo obiskala tržaški zapor. Ugotovila sta, da je paznikov premalo, zapornikov pa preveč. Ozračje pa je po njunem mnenju na splošno dobro, kljub temu, da je v nekaterih celicah do 10 ljudi v 30 kvadratnih metrih. tržaško sodišče - Pravda o sporni poroki na Krasu Negovalka in priletni zaročenec bosta lahko dahnila usodni »da« Tržaško sodišče ne nasprotuje poroki med 88-letnikom in njegovo več kot trideset let mlajšo negovalko, proti kateri so se pritožili sorodniki priletnega zaročenca. Sodni senat, ki mu je predsedoval predsednik sodišča Arrigo De Pauli, je včeraj na podlagi zdravniških mnenj in številnih zaslišanj odločil, da poroke bo oviral. Neobičajni par se zatorej lahko pripravi na veliki dan, medtem ko bo nečakinja morda vložila priziv. Njen odvetnik Peter Močnik bo najprej dobro prebral dolgo sodniško utemeljitev, šele zatem se bo v dogovoru s stranko odločil za naslednji korak. Sestra in nečakinja priletnega gospoda z vzhodnega Krasa o poroki nista nič vedeli, dokler nista sredi poletja prebrali oklic v časopisu. Odnos med 88-letnim Kra-šovcem in njegovo več kot trideset let mlajšo negovalko, ki je pred leti prišla k njemu iz Slovenije, je v nju- nih očeh zelo sumljiv. Lani so kara-binjerji, prav tako na pobudo starostnikove nečakinje, že uvedli preiskavo v zvezi z dediščino, saj je gospod podpisal oporoko, s katero bi njegovo nezanemarljivo premoženje dedovala negovalka, ki že več kot pet let skrbi zanj podnevi in ponoči. Preiskavo so v naslednjih mesecih ustavili. Tokrat sta sorodnici poskusili preprečiti poroko med delodajalcem in negovalko. Nečakinja trdi, da 88-letnik ne odloča sam, saj naj bi nanj vztrajno in uspešno vplivala negovalka. Nečakinja je s pomočjo odvetnika Močnika dokazovala, da si gospodična spretno prilašča celotno premoženje ostarele in šibke osebe. Poroka naj bi predstavljala kronanje njenih naporov. Sodniki so v teh tednih zaslišali znance, karabinjerje, zdravnike in druge ljudi. Prejšnji teden so priletnega gospoda obiskali in zaslišali na njegovem domu, saj ga na sodišču ni bilo. Odločilno je bilo baje mnenje starostnikovega osebnega zdravnika. Sodniki so potemtakem ocenili, da ni jasnih dokazov, po katerih bi lahko sklepali, da na odločitve 88-let-nika odločilno vpliva negovalka. Odvetnik Peter Močnik je včeraj komentiral, da je tržaško sodišče provincialno, saj noče prevzeti večjih odgovornosti. »Sodni senat je na podlagi mnenja osebnega zdravnika odločil, da poroke ne prepove. Razplet je po mojem mnenju v nasprotju s tem, kar je bilo povedano na obravnavah,« je menil Močnik. Odvetnik dodaja, da se je državno tožilstvo v bistvu strinjalo z njim, saj se je zavzelo za zaustavitev poroke. Sam bo v prihodnjih dneh podrobno proučil dokumentacijo, s stranko pa bosta odločila, ali je umestno vložiti priziv. Kraška zaročenca pa bosta morda prav kmalu dahnila usodni »da«. (af) / TRST Torek, 17. avgusta 2010 7 kmetijstvo - Andrej Milič iz Zagradca Zapisan avtohtonim sortam prideluje vitovsko, malvazijo in teran Na velikem posestvu se posveča tudi živinoreji, ob tem pa z ženo Bernardo in hčerkama rad postreže gostom V sklopu poletnih obiskov pri kmetih in obdelovalcih tržaške pokrajine smo se zadnjič mudili pri Radu Kocjančiču iz Doline, tokrat pa smo se iz Brega povzpeli na Kras. V Zagradcu smo obiskali Andreja Miliča, ki že vrsto let obdeluje veliko posestvo. Največ sadov te zemlje konča na mizah in pogrinjkih znanega kmečkega turizma, ki v svojo sredo privabi veliko množico gostov. Za to dejavnost poleg njega skrbi žena Bernarda, pomagata pa jima tudi hčerki Lucija in Neža. Koliko površine obdelujete? Skupno imamo triintrideset tisoč trt, ki se raztezajo na šestih hektarjih in pol. Dva hektarja sta namenjena gojenju povrtnin (krompirja, repe, paradižnika). Približno štiritisoč kvadratnih metrov (0,4 ha) imamo vrta (paradižnika, radiča, špargljev). Trije hektarji so poraščeni s travo, nekaj več kot hektar pa imamo detelje, ki jo uporabljamo pri reji prašičev. Vsega skupaj imamo petdeset oziroma ena-inpetdeset hektarjev zemljišč. Česar doslej nisem naštel, je poraščeno z gozdom. Ukvarjate se torej tudi z živinorejo. Da, imamo v glavnem junice, ki jih koljemo za pridobivanje mesa. Nimamo torej ne molznih krav, pa tudi ne dojilj. Prašiče kupimo, ko so še mladiči, redimo jih za meso, koljemo pa jih redno enkrat tedensko. Kakšne vrste vina pridelujete na vaši kmetiji? Smo zapriseženi avtohtonisti. Pridelujemo torej vitovsko, malvazijo in teran ter nekaj chardonnaya. Bi oljka uspevala na tem delu Krasa? Seveda, a imamo zaenkrat še nekaj težav z dovoljenji. Danes obstajajo vrste oljk, ki so zelo odporne ne samo na burjo, ampak tudi na mraz. Težave pa imamo s predvideno širitvijo kmečkega turizma, čeprav nam je občina že pred časom dala ustrezno dovoljenje. Koliko vina pridelata letno? Trt imamo triintridesetih tisoč, nekatere od teh pa so še zelo mlade. Na posamični trti ne puščamo več kot kile oziroma kile in pol grozdov. Ko je letina dobra, pridelamo do dvestopetdeset hektolitrov vina. Kakšna bo letošnja letina in kdaj bo potekala trgatev? Letos je letina dobra. Grozdje je zdravo in veliko ga je. Kmalu ga bomo začeli redčiti. Padavine so se lepo razporedile skozi celo poletje. Morda zorenje grozdja nekoliko kasni, a le za nekaj dni. Trgali bomo konec septembra. Imate kaj škode od divjadi? Srne so nam pred kratkim obrale štiritisoč mladih trt, starih dve leti. Nato smo v bližino nasadili deteljo in divjad se je spravila nanjo, trte pa pustila pri miru. Merjascev ni veliko in zato v vinogradu ne povzročajo kake prekomerne škode, morda le tu pa tam kaj rijejo v iskanju črvov in gomoljev. Gozdna straža je vsekakor lani ocenila, da se je tu v bližini zadrževala skupina petindvajsetih divjih prašičev, ki so nam pomendrali dva hektarja vinogradov. Pred njimi smo se skušali zavarovati z električnimi pastirji. Kako pa kaj dejavnost na turistični kmetiji? Pohvalimo se lahko, da uspešno delamo. Že veliko časa nismo povišali cen, saj ljudje v žepih nimajo veliko, zato mora vsak malce potrpeti. V poletnem času je veliko povpraševanje glede sob, predvsem s strani avstrijskih in nemških turistov, ki od nas tudi radi ponesejo marsikaj domov, denimo vino ali mesne izdelke. Avstrijci so navezani na Trst, saj ga še vedno čutijo kot svoje pristanišče. Kam tržite ustekleničeno vino? Naš trgovski potnik obiskuje Veneto, kjer pa se je precej težko meriti v konkurenci z njihovimi vini, predvsem zaradi cene. Iščemo možnost za prodor na slovensko tržišče, nimamo pa velikih količin, s katerimi bi lahko nastopali. Največ vina se namreč natoči gostom, ki se ustavijo pri nas. Primož Sturman Triintrideset tisoč trt veliko obrodi, »žlahtni« pridelek pa vešče spravijo v sode kroma bohinj - Kriška župnija Mladinski poletni tabor po meri dobrih planincev Obvezna je bila skupinska slika udeležencev Tudi letos se je naša mladinska višješolska skupina odpravila na poletni tabor v Bohinj. Manjkal je marsikdo, ki je izbral različne oblike zabave v letošnjem poletnem času. Ostali zvesti člani pa nismo bili zaradi tega prikrajšani. Letos smo bili vsi odlični planinci in družabni ljudje; tako smo - končno - prav od blizu srečali bližnje in manj bližnje gorske cilje, Črno prst in Orož-novo kočo, na primer, a tudi bolj turistične točke, kot so soteska Vintgar in Bled, kjer nas je očarala blejska noč. V dneh, ko je bila vročina neznosna, smo se pridružili številnim krajanom in Ljubljančanom, ki so uživali ob Bohinjskem jezeru, ki nam je edino ponudilo zaželeno sprostitev v prijetni in čisti vodi. Vesela družba je pa uživala tudi v koči, kjer ni bilo nikdar dolgčas in to tudi s pomočjo domačega župnika Janeza, ki nas je naučil nekaj novih družbenih iger. Nedeljsko evharistijo smo letos darovali v starodavni cerkvi v Nemškem Rovtu. Posebna zahvala gre vsem sodelavcem, ki so omogočili letošnji tabor, posebej pa družini Marije in Hermana Jazbec, ki sta skrbela za lačne želodce. Poletni tabor sta organizirala župnija v Križu in Slovenska škofijska komisija za mladino M.S.. Prijava zalog vina do 10. septembra Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija. Rok za predstavitev prijave zapade v petek 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti, in sicer črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do torka 7. septembra. Pestri večeri na Velikem trgu Prireditve v okviru pobude Se-restate, ki jo prireja tržaška občinska uprava, se na Velikem trgu nadaljujejo še do sobote, 21. avgusta. Na pobudo tržaškega italijanskega združenja slepih in slabovidnih bo drevi na oder stopila mlada rock skupina Campovolo, ki bo občinstvu postregla s pestrim repertoarjem skladb Luciana Ligabueja. Jutri pa bo na vrsti smeh z oblikovalci predstave Zelig, in sicer s pevcem, imi-tatorjem in komikom Sergiom Sgrillijem in toskansko dvojico I Maneros. Petek bo posvečen Beatlesom s koncertom Let it Beatles v izvedbi benda Marshmallow Pies in Bobbyja Mc Geeja; poskrbljeno bo tudi za gledališki intermezzo oz. za branje poezij Sare Cechet Woodcock in Raffaeleja Sinkovi-ca. Sobotni večer pa bo minil v znamenju zaključnega, finalnega večera lepotnega tekmovanja Miss Topolini 2010. Vsi dogodki bodo na sporedu ob 21. uri in bodo seveda brezplačni. Film Ben X v gledališču Basaglia Gledališče Basaglia vabi drevi v sklopu filmskega festivala Mlade zgodbe, mlade strasti na novo srečanje s filmom. Tokrat bo ob 21. uri na platnu na dvorišču zaživela belgijsko-nizozemska produkcija, film Ben X Nica Baltha-zarja. Gre za tragično zgodbo mladega fanta, odpadnika, ki mu realnost ne odgovarja, neznosna mu in se zaradi tega raje zateče v virtualni svet online iger. Tam mu bo uspelo splesti prijateljstvo z dekletom. mestni poletni večeri - Nadaljuje se bogat niz Musei di Sera Vabilo v muzej ob Kanalu V Palači Gopčevic in pred njo bo danes in jutri pestro glasbeno-gledališko dogajanje - Tudi otroške delavnice in strokovna vodstva V tržaškem gledališkem muzeju Carlo Schmidl se nadaljuje letošnja sedemnajsta izvedba prireditve Musei di Se-ra-Muzeji zvečer. Niz večernih muzejskih dogodkov poteka vsak torek in sredo v Palači Gopčevic oziroma na bregu pred njo, z današnjim sporedom pa prehaja v drugo polovico dogajanja. Ob delavnicah za otroke (začetek ob 20.30) in raznih predavanjih ter strokovnih vodstev, bo nocoj ob 21. uri na sporedu Girl of Golden West, gledališko-glasbe-na predstava, posvečena stoletnici opere Dekle z Zahoda Giacoma Puccinija. V glavni vlogi bo nastopila Maria Cristina Della Pietra, ob drugih igralcih bo na klavir igral Piero Maranzana. Ob 22.30 bo na sporedu Aria di jazz, futurističnega pesnika Vladimira Milettija. V glasbeno-gledališki improvizaciji bosta nastopila Giulio Cancelli in Angelo Comisso. Jutrišnji spored predvideva med drugim nastop skupine Ensemble Maraghi (ob 21. uri pred Palačo Gopče-vic), ki ponuja izbor carigrajske glasbe, nastale v oto-manskem obdobju. Ob 22.30 pa bo v dvorani Bobi Bazlen elektronska performansa L'immagine del suono v izvedbi Tiziana Boleta. V gledališkem muzeju pa se je mogoče kot rečeno udeležiti tudi raznih strokovnih vodstev, si ogledati razstavo gledaliških kostumov in draguljev ali muzejsko zbirko Giorgio Strehler. Prejšnji torek so uprizorili glasbeno-gledališki poklon Timmlu kroma 8 Torek, 17. avgusta 2010 TRST / devin - Nova Miss Trsta Katrin Schnabl na tekmovanjih za najlepšo v deželi in Italiji Trojezična lepotica iz Ukev bi dobro zastopala našo deželo Oče Ukljan, mati Rezijanka, Katrin pa živi v Devinu - Sanja o manekenskem poklicu Rjavolasa Katrin Schnabl, ki je pred tednom dni v Sesljanu osvojila krono Miss Trsta, ima nekaj dobrih adutov tudi za četrtkov večer v Lignanu. V obalnem mestecu bo žirija po vodstvom slovitega kiparja Giorgia Celibertija izbrala najlepšo v Furlaniji-Julij-ski krajini, srečnica pa bo potovala naravnost na državni finale nagrade Miss Italia. 22-let-na Katrin bo skušala člane žirije prepričati s svojimi nespornimi telesnimi vrlinami, a tudi z življenjepisom. Trojezično dekle je namreč prava zmes tukajšnjih kultur in krajev. V znaku tehtnice (27. septembra 1987) se je rodila v Guminu, otroška leta je prebila v Ukvah v Kanalski dolini, kjer je doma njen nemško govoreči oče. Mati je Rezijanka. Katrin je šole najprej obiskovala v Čenti, nato pa se je vpisala na slovensko gimnazijo v Celovcu. Pred štirimi leti se je preselila v Devin, dela pa v Gradežu. Naziv »Miss FJK« bi ji vsaj s tega vidika nedvomno pristajal ... Kaj si občutila 10. avgusta, ko si v Sesljanu postala Miss Trsta? Bilo je nepričakovano, čudno. Zelo se veselim naslova. S čim si očarala žirijo? Rekli so, da so jim všeč moje oči. Si že kdaj sodelovala na lepotnih tekmovanjih? Samo enkrat. Pri 16 letih sem zasedla tretje mesto na tekmovanju za Miss Alpe Adria. Zaradi šolskih obveznosti nisem nadaljevala selekcij. Kaj pa te je letos prepričalo, da si se prijavila? Prepričala me je prijateljica Kristina Ferluga. Vpisala pa sem se bolj za šalo. Je bilo na tekmovanju lepo? Izkušnja je bila dobra, več punc je bilo mlajših, nekatere pa so bile starejše. Skoraj vse so bile prijazne. Defile v kopalkah mi ni povzročal težav, trema pa me je zagrabila, ko so me nenapovedano pozvali, naj se predstavim. Kako si praznovala? Po nagrajevanju smo šli plesat, a nisem šla pozno domov, saj sem imela drugi dan službo. Kaj delaš? Sem tajnica v gradeškem golf klubu. Službo sem dobila, ker poznam tri jezike, saj Slovenci in Avstrijci redno obiskujejo klub. Kaj pa pravijo domači? Zadovoljni so, presenečen in vesel pa je tudi moj fant. Oče pa mi modro govori, naj ostanem z nogami na tleh. V četrtek te čaka tekmovanje za Miss FJK v Lignanu. Da. Zmagovalka potuje naravnost na finale Miss Italia. Drugače pa bom od ponedeljka do četrtka vsekakor v kraju Salso-maggiore, kjer se bo dvesto deklet potegovalo za mesta v finalu. Kako se pripravljaš na četrtkov večer? Treniraš? Ne (smeh), ni kaj trenirati. Izbrali me bodo zaradi tega, kar sem. Edino kar vadim, je govor, da ne bom spet imela treme. Skušala bom poudariti, da dobro zastopam Fur-lanijo-Julijsko krajino, saj poznam tri jezike. Ko sem se vpisala na celovško gimnazijo, sem slovenščino in nemščino slabo poznala, govorila sem samo v narečju. Tam sem se precej naučila. Pa še furlansko razumem. Se kdaj vračaš v Kanalsko dolino? Vedno grem tja na počitnice. Leta 2003, ko je prišlo do poplav, sem bila v Ukvah s teto in bratranci. K sreči je bil prag naše hiše visok: stavbo je poplavilo, a je ni uničilo. Oče je končal s popravljanjem hiše pred dvema letoma. Čemu pa si se preselila v Devin? Po maturi sem prišla na sezonsko delo v gostilno Al Cavalluccio in nato sem tu ostala: po petih letih v celovškem Slovenskem domu sem bila že kar samostojna. Tu sem delala še kot natakarica v restavracijah Dama bianca, Tenda rossa in Citta di Londra. Recimo, da ti uspe prodor v finale Miss Italia in da se visoko uvrstiš. O čem sanjaš? Bila bi manekenka, kakor moja starejša sestra Elisabetta Madotto, ki živi v Milanu, ali pa TV-voditeljica kot Ilary Blasi. Kaj pa, če načrt spodleti? Delo v Gradežu mi ugaja, skušala pa bom izkoristiti svoje priložnosti. Aljoša Fonda Katrin Schnabl v devinskem portiču (zgoraj, foto Kroma) in z naslovom najlepše Tržačanke Včeraj danes Danes, TOREK, 17. avgusta 2010 PAVEL Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 13.03 - Luna vzide ob 15.17 in zatone ob 23.55 Jutri, SREDA, 18. avgusta 2010 HELENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,4 stopinje C, zračni tlak 1013,8 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,4 stopinje C. [I] Lekarne nabrežje - Razstava Palčičeva dela na ogled še danes Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Beneško nabrežje 3 - 040 274998, Nabrežina -040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16 (na vogalu z Ul. Rossini), Milje - Beneško nabrežje 3, Nabrežina -040 200121 - samo s predhodnim te- lefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (na vogalu z Ul. Rossini) - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Giustizia privata«. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »Motel Woodstock«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Splice«; 16.15, 18.10, 20.05 »Šansone«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Lap-prendista stregone«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Pandoram - L'universo parallelo«; 19.45, 22.00 »The box; 22.05 »Solomon Kane«; 16.00,18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 16.30 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basi-licata coast to coast«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il segreto dei suoi occ-hi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »L'uomo che verra«; 18.30, 22.15 »Il solista«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 18.50, 21.00 »Svet igrač 3«; 19.20 »Superžur«; 17.20, 21.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.30 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 18.40, 21.40 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 21.10 »Odrasli«; 20.50 »Izvor«; 16.20, 18.40, 21.00 »Kot noč in dan«; 19.20, 21.40 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 21.30 »Superžur«; 18.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.00 »Coco Chanel in Igor Stravinsky«; 16.45, 17.00, 19.00 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro.)«; 16.25, 18.50, 21.20 »A-Ekipa«; 16.05, 18.45 »Svet igrač 3 (sinhro.)«. LJUDSKI VRT - 21.15 »A seriuos man«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sansone«; Dvorana 2: 15.00, 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; 18.20, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pandorum - L'universo parallelo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Splice«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. POLETNIFOTOUTRIP '10 s primorskim v DNEVNIKOM Primož ¿JhikHo n"'"- -¡TC Palčičeva dela v galeriji del Giulileo so na ogled samo še danes dopoldne kroma Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. / TRST Torek, 17. avgusta 2010 9 SKD Igo Gruden in SK Devin obveščata, da se Praznik sv. Roka v Nabrežini nadaljuje tudi danes, 17. avgusta 2010, ob 20.30 ples na trgu ROK ŽLINDRA S Poslovni oglasi Neva veliko je takih dni, ko sreča se ti nasmeji. So pa tudi slabi dnevi, zato zdaj želimo ti, da bodi srečna na ta dan, ko praznuješ 60. rojstni dan. Matej, Davorin in Katerina Čestitke NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. V Lazaret k Tanji Sturman in soprogu je štorklja z malo RAJO priletela. Srečni družini želita veliko sreče v življenju Eda in Valentina. Nika in Erik se smejita, ker v zibki ALEŠ jima mežika. Mamica Sara in očka Peter srečna z njimi se veselita. Pomnoženi družinici čestitamo, malemu Alešu vzklikamo: »naj bo hoja po tem svetu mirna in lahka brez zatikov«. Openska žlahta. H Mali Kg^si [H Osmice PRODAM audi A3, ambition, 1.6, letnik 2002, črne metalizirane barve. Info na tel. št. 338-3407804 po 20. uri. ČRNE IN ČRNOBELE ljubeznive mucke podarim. Tel. št. 040-225068. IZKUŠENA GOSPA išče poldnevno delo kot pomočnica v gospodinjstvu ali pri negi starejših oseb. Tel. 0038656551450 ali 00386-51852892. ODDAM V NAJEM dvosobno stanovanje na Proseku. Tel. št.: 3201509155. PRODAM domač krompir. Tel. št.: 040200882. PRODAM dve hrastovi kadi za grozdje. Za informacije pokličite na tel. št. 3498430222. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja. Tel. 339-3280638. PRODAM Matematika 1, Algebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'analisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154 PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, 53 kv.m. Tel. št. 040-2024228. V DOLINI dajemo v najem 150-metr-sko okusno opremljeno stanovanje v hiši z lepim razgledom na morje. Cena: 1.600 evrov mesečno. Telefonirati samo če resno zainteresirani. Tel. 338-6055075. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju dijakom srednjih šol in dijakom nižjih razredov znanstvenega liceja. Tel. št.: 349-4031872. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. Zaprti bodo tudi danes, 17. avgusta. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta do vključno danes, 17. avgusta, ter da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Je-zikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do danes, 17. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. št. 040-567751, 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. Tel.: 040281153. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040-299450. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. 040-225305. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmi-co v Samatorci št. 22. Tel. 040 -229180. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano, Medja vas št. 14. Tel. št. 040-208553. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. V KRIŽU PRI BLJANVH je Silvano odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel.: 040220708. S Izleti SPDT obvešča člane, ki so se vpisali na izlet po Črni Gori, da morajo, plačati predujem v višini 100,00 evrov in izročiti fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Črno goro je obvezen), če tega niso storili pri vpisu samem. Te formalnosti lahko opravite danes, 17. avgusta, od 19. do 21. ure v društvenih prostorih v Boljuncu. Velja spomniti tudi, da mora vsak udeleženec izleta imeti društveno izkaznico s poravnano letno članarino. KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 28. avgusta so 4. septembra. Prijave do petka, 20. avgusta, od 9. do 13. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN sporoča, da bo društveni izlet v nedeljo, 5. septembra, v Ziljsko dolino na Koroškem. Odhod ob 8. uri iz Nabrežine, povratek okrog 20. ure. V ceni izleta (35,00 evrov) je všteto kosilo v slovenski gostilni. Vpisovanje v Kavarni Gruden v Nabreži-ni in v trgovini Kosmina. Info: Vera Tuta (040-299632 ali 339-5281729). SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 19. septembra, izlet v bolnico Franjo s kosilom v Idriji. Info na tel. št. 040415797 ob uri obedov. Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča cenjene člane, da bodo uradi zaprti do 20. avgusta. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Boario Terme (BS) za 80 starejših občanov od 5. do 19. septembra. Prijavo, izpolnjeno na ustreznih obrazcih z vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 20. avgusta, na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, Naselje Sv. Mavra 124 -Sesljan od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30; v tajništvu občine Repenta-bor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Info na Upravni službi za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, tel. 040-299145. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do petka, 20. avgusta. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, daje tržaški urad odprt od 9. do 13. ure in da bo zaprt do vključno 20. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. V BARKOVLJAH bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo v nedeljo, 22. avgusta, ob 19. uri. Pela bosta dva zbora. Sledila bo procesija s svečkami, nato družabnost v župnijski dvorani. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. POKRAJINSKI URAD ANPPIA-VZIAPP (Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih pre-ganjencev) bo zaprt do ponedeljka, 23. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta za dopust do vključno 25. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 27. avgusta, ob 18.00 obisk vinske kleti v Ronkah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). O.P.Z. SLOMŠEK IN ML.P.S. SLOMŠEK prirejata v Slomškovem domu v Bazovici od 30. avgusta do 2. septembra med 8.30 in 12.30 poletni pevski teden. Posebna pozornost bo namenjena petju otrok od 5.leta starosti dalje. Poleg malice bo čas za igro in za ustvarjalno delavnico. Info in vpisovanje na tel. št. 040-226480 (g. Zdenka) in 349-6688759 (Anna Maria). Vljudno vabljeni novi pevci in pevke! ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozi- na: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori do 5. septembra delovali s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agriturizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologi-nja-psihoterapevtka dr. Lucia Loren-zi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 347-4437922. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. H Prireditve RAZSTAVA KLAVDIJ PALČIČ Likovna prehajanja v dvorani del Giubileo, Nabrežje III. novembra 9, v Trstu. Urnik ogleda od 10. do 12. ure do vključno danes, 17. avgusta. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 20. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju«. O delih in avtorjih bo spregovoril dr. Da-mir Globočnik. Glasbeno kuliso bo poustvaril »Percussion sax keyboard trio« - Andrej Pirjevec, Bojan Volk in Matej Barič. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Ko-vačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. Prispevki V spomin na starše daruje Norina 30,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'An-gelo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob Ivanke Štoka darujeta Marjan in Nevenka 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Zdravkota Caharijo darujejo Anica, Katerina in Adriano 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Jadrana Bacchija daruje družina Capponi 50,00 evrov za cerkev na Pesku. Ob obletnici smrti dragega Brunota Ciuka daruje družina 100,00 evrov za cerkev Bazovici. V spomin na dragega očeta Carla Pu-rija, ki je umrl v tragični nesreči, darujeta hčerke Carmen in Mathilda z družinama 200,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Franca Komarja darujeta Božica in Milko 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Zdravkota Caharijo darujeta družini Caharija Peter in Go-lemac Anton 50,00 evrov za nabre-žinsko cerkev. Ob 50. rojstnem dnevu Rite Nassim-beni darujeta Ksenija in Mauro Bullo 150,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 50. obletnici poroke Majde in Jo-ška Jelen daruje druž. Bullo 350,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijazno taščo Marino prispeva Eletta 50,00 evrov za KD Rov-te Kolonkovec. V spomin na dragega Zdravka Cahari-jo daruje sestra Vera 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot. Draga Mila, tvoja dobrota mi je v težkih trenutkih bila v veliko tolažbo. Hvala ti, ostala boš vedno v mojem spominu. Marija Matjaževa ^ Zapustil nas je Daniele Danieli (Danilo) Žalostno vest sporočajo žena Maria, hčerki Silvana z Mauriciom in Marisa z Igorjem, vnuki Alex, Sofia in Anna skupaj z Nereom in Iolando ter vsi sorodniki. Zadnji pozdrav bo v četrtek, 19. avgusta ob 12.30 iz ulice Costalunga. Sledila bo sv. maša in pogreb na Kontovelu. Kontovel, 17. avgusta 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Dragemu Danilu v zadnje slovo! Čelo, Bruna, Denise in Robi z družinama Draga Marisa, ob tem žalostnem in tragičnem dogodku smo Vam blizu. Celi družini izrekamo globoko so-žalje. Osebje s farmacevtskega oddelka iz bolniškega tržaškega podjetja Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona Lidia Pahor vd. Štolfa Žalostno vest sporočajo hči Paola s Samom in sin Dario z Elder ter vnuki Matej, Patrik, Nataša, Andrej in Boštjan. Pogreb bo jutri, v sredo, 18. avgusta ob 13. uri iz ulice Costalunga v cerkev v Štivan. Pokojnica bo ležala v mrliški vežici od 11. ure dalje. Štivan, Medja vas, 17. avgusta 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje Dariu in ostalim sorodnikom družina Hrovatin Ob izgubi drage mame izrekajo globoko sožalje Dariu in družini Masterji Devina Smučarske in kolesarske tekmovalne skupine ter člani SK DEVIN izrekamo sožalje Dariu, Elder, Mateju, Patriku ter svojcem ob težki izgubi drage Lidije. Ob izgubi drage mame Lidie Pahor vd. Štolfa izrekamo iskreno sožalje Dariotu in Paoli ter ostalim sorodnikom. Društvo Timava Ob nepričakovani hudi izgubi predrage mame in none Lidije iskreno so-žalje Dariu, Elder, Mateju, Patriku in sorodnikom. Upravni in Nadzorni odbor SK DEVIN 10 Torek, 17. avgusta 2010 KULTURA / salzburg - Glasbeni del festivala Straussova Elektra zablestela v vrhunski izvedbi Organizatorji so opero uvrstili v spored kot poklon Richardu Straussu in Hugu von Hofmannsthalu »Ali poznaš rešitev proti sanjam?« Na Klitemnestrino vprašanje Elektra odgovori z usodno prerokbo, ki je izpoved lastne maščevalne obsesije in neskončna nočna mora, v katero skuša potegniti vse sorodnike. Brezizhodnost iz temnih prikazni vesti so doživeli tudi gledalci nove uprizoritve opere Elektra, ki ima poseben pomen v opernem programu letošnjega, jubilejnega salzburškega festivala kot poklon dvema od ustanoviteljev, skladatelju Richardu Straussu in pisatelju (ter njegovemu zvestemu li-bretistu) Hugu von Hofmannsthalu. Hofmannsthalova Elektra je priredba starogrške Sofoklejeve tragedije skozi dekadenčno poudarjanje eksistencialne plati, morbidnega in bolečega hrepenenja po smrti ženske, katere edini cilj je maščevanje očeta z eksekucijo matere morilke. Salzburški festival cilja vedno na vrhunsko izvedbo; dosegel jo je tudi tokrat z idealno zasedbo, ki je ustrezala zahtevam opere po treh impozantnih ženskih glasovih in odrskih osebnostih. Iréne Theorin je v vlogi Elektre pokazala izrazito odrsko prezenco in karizmo pevke, ki suvereno obvlada vokalno snov in se je intenzivno vživela v doživeto igralsko kreacijo. Na nasprotni strani smrtnega plesa tega nočnega bitja je bujno hrepenenje po življenju in ljubezni ravno tako zafrustrirane sestre Krizo-temis, kateri je Eva-Maria Westbroeck dala ne samo sočnost polnega zvoka, a tudi veliko življenjske energije. Waltraud Meier je ekspresivna in fascinantna Klitemnestra, René Pape pa dopolnjuje odlično žensko zasedbo v vlogi brata Oresta, ki izpolni maščevanje s krutim umorom matere in njenega ljubimca Egista. Med najbolj občutenimi prizori celotne opere je njegovo srečanje s sestro Elektro, ki zaradi oddaljenosti lastne alienacije si ne drzne objeti brata, edinemu pa pokaže svojo trpečo masko v direktni svetlobi, kateri se je do tedaj izogibala. Straussova enodejanka je z glasbenega vidika predstavljala na začetku prejšnjega stoletja jasno preusmeritev s svojo disonančno ostrino in prevladovanjem simfoničnih barv; sam avtor je želel, da bi veličastna zvočnost velikega orkestra preglasila pevce, kar je za operno predstavo nenavadna poteza. Za Straussov spopad med glasovi in glasbili je dirigent Daniele Gatti poskrbel z italijanskim temperamentom, saj je Dunajske filharmonike čustveno pognal v zagon ekspresionističnih evokacij. Elektra je jetnica lastnih obsesij, kot je zgovorno prikazala uprizoritev v režiji Nikolausa Lehnhoffa in s scenami Raimunda Bauerja. Igralska dimenzija je močno poudarjena, scena je ponotra-njena vizija, kostumi pa uporabljajo simbolične barve: poševni zidovi palače, kjer se okna ne razlikujejo od pogrez-nic, ki so vhodi v grobove antičnega pokopališča, sivina in tema, prašno temne barve z edino izjemo Klitemnestri-nega krvavo rdečega plašča. Prizorišče je brlog, celica ječe, katakomba duše, kjer se Elektra izolira od zunanjega sveta in čaka le na smrt, saj so njena ramena že pobeljena z apnom, dvorjani pa jo z oken opazujejo kot črne srake. Uprizoritev ponuja obenem dodatno branje, saj se kostumske sugestije gibljejo med starogrško bistvenostjo maske in halje in uniformo tridesetih let, ki je znamenje nasilja režima. Škoda le, da elegantno ravnovesje celote zdrsne na koncu z neumestnim prizorom klavnice, poškropljene s krvjo in z visečo lutko Kli-temnestrinega trupla, kar z željo po šokantnem preobratu v kontrastni, beli neonski luči postane nepotrebni dodatek v že dovolj izrazitem čustvenem vzponu do viška tragedije. Izvršeno maščevanje ne daje duši zaželjenega miru; Elektra z njim izdihne, ostale pa prevzame osuplost, ko strmijo v prizorišče umora, saj nasilje rojeva le ciklično vrtenje začaranega kroga. Rossana Paliaga festival ljubljana - Ta teden V četrtek Londonski simfonični orkester, v petek Vlado Kreslin Festival Ljubljana bo v predzadnjem tednu ponudil še enega izmed svojih vrhuncev, koncert priznanega Londonskega simfoničnega orkestra pod taktirko Valerija Gergijeva, nastopil pa bo tudi legendarni Vlado Kreslin. V atriju Uršulinskega samostana pa je bilo sinoči mogoče prisluhniti italijanskemu Baročnemu orkestru Collegium Pro Musica. Pod taktirko Stefana Bagliana, ki je tudi solist na kljunasti flavti, je orkester izvedel baročno klasiko Antonia Vivaldija Štirje letni časi in zvoki narave. Poleg Bagliana se je kot solist na koncertu Dresdenske različice Štirih letnih časov za pihala in godala predstavil še violinist Federico Guglielmo. Guglielmo je bil koncertni mojster številnih italijanskih orkestrov, od orkestrov RAI in Verdi v Turinu do orkestrov Gledališč La Fenice v Benetkah in Carla Feliceja v Genovi. Poglobil je poznavanje baročne glasbe in večkrat sodeloval z angleškim dirigentom Chri- stopherom Hogwoodom. Italijanska skupina Collegium Pro Musica je nastala leta 1989 na pobudo flavtista in umetniškega vodje Bagliana. Zasedba je nastopala na pomembnih festivalih in v znamenitih koncertnih dvoranah po vsem svetu. V četrtek bodo v Cankarjevem domu ob 20. uri nastopili sloviti londonski simfoniki pod taktirko Gergijeva. Skupaj s solistom Sergejem Hačatrijanom na violini bodo izvedli Koncert za violino in orkester v d-molu Jeana Sibeliusa ter Simfonijo št. 5 Gustava Mahlerja. Po krstni izvedbi Sibeliusovega violinskega koncerta v Helsinkih leta 1904 je nek ugleden kritik zapisal: »Ta koncert je - iskreno povedano - dolgočasen.« Helsinškemu orkestru je takrat dirigiral sam Sibelius. Istega leta se je na Dunaju zgodila še ena neuspešna prva izvedba, svojo Peto simfonijo je dirigiral Mahler, ki je prav tako naletel na slab odziv občinstva. Kaj imata poleg neugodnega prvega sprejema del Mahler in Sibelius še skupnega, bo mogoče ugotoviti na četrtkovem koncertu pod vodstvom Ger-gijeva, ki, kot piše na spletni strani Festivala Ljubljana, do globin neusmiljeno razgalja vsako glasbeno delo. V petek pa bo za rockovsko-etno vzdušje poskrbel priljubljeni kantavtor Vlado Kreslin, ki je že tradicionalni gost Festivala Ljubljana. Na koncertu v Križankah, ki se bo začel ob 20. uri, bo nastopil skupaj z gosti, ki do koncerta ostajajo skrivnost. Kreslin je bil na začetku svoje kariere bobnar glasbene skupine Apollo. Leta 1983 se je priključi skupini Martin Krpan. Skupina je leta 1991 razpadla, Kreslin pa je stopil na samostojno glasbeno pot. Leta 1991 je izdal album Namesto koga roža cveti. Pozneje se je povezal z Beltinško bando. Je avtor številnih glasbenih albumov. Kreslin je gostoval na mnogih festivalih tako v Sloveniji kot v tujini. S svojo glasbo je obogatil številne slovenske filme. (STA) A sangue freddo Il Teatro degli Orrori Alternative rock La Tempesta Dischi, 2009 Tokrat posvečamo rubriko italijanski glasbeni sceni, ki jo sicer marsikdaj »zanemarjamo«, a nam vseeno ponuja kvalitetne glasbene izdelke. V tem primeru gre za zasedbo Il Teatro degli Orrori in nje- no novo ploščo A sangue freddo. Bend Il Teatro degli Orrori je leta 2005 nastal iz glasbenih projektov One Dimensional Band in Super Elastic Bubble Plastic. Gre za alternative-noise rock skupino; ustanovili so jo pevec Pierpaolo Ca-povilla, kitarist Gionata Mirai, basist Giulio Favero in bobnar, Trža-čan Francesco Valente. Aprila 2007 je zasedba izdala svoj prvenec Dell'impero delle tenebre, ki je takoj vlila novega elana »zaspanemu« italijanskemu roc-ku ... Album je obsegal enajst komadov, ki so se, od prvega do zadnjega, prepletali z izredno originalnimi rock ritmi. Bend sestavljajo zelo sposobni glasbeniki s »frontmanom« Capovillo na čelu, ki daje močnim udarcem tržaškega bobnarja poseben, skoraj gledališki pečat! Skupina je, kot se za novonastali bend spodobi, v teh letih vneto koncertirala po Italiji in si »priborila« vse več oboževalcev. Lani so Capovilla in ostali posneli svojo drugo ploščo A sangue freddo, ki jo je jeseni izdala italijanska alternativna glasbena založba La Tempesta Dischi. Na album je bend tokrat posnel dvanajst komadov, ploščo pa posvetil nigerijskemu pisatelju in aktivistu Kenu Saro-Wivi, članu etnične skupine Ogonijev, ki se je zavzemal za pravice nigerijskih prebivalcev in protestiral proti onesnaženju, ki ga je v Nigeriji povzročala naftna industrija. Kena Saro-Wivaja je leta 1995 nigerijska vlada obsodila na smrt. A sangue freddo je tako plošča, ki jo zaznamujejo bodisi socialne kot ljubezenske in literarne tematike. Uvaja jo umirjena Io ti aspetto, a že pri naslednjem komadu Due lahko prisluhnemo hitrejšim, ro-kerskim ritmom, s katerimi je italijanski bend zaslovel. V socialni sklop pesmi uvrščamo komade A sangue freddo in Il terzo mondo, pravi poslastici pa sta pesmi Padre nostro in Majakovskij. S prvo se je Ca-povilla želel oddolžiti revolucionarni plati Jezusa Kristusa, druga pa je glasbena priredba neke Majakovskijeve poezije. Ploščo svetujem vsem, ki so bili s sodobno italijansko glasbo »vrgli puško v koruzo« ... Rajko Dolhar Umetniki za Karitas letos šestnajstič Sinji vrh nad Ajdovščino letos gosti 16. mednarodno likovno kolonijo Umetniki za Karitas. Kolonija, ki se je včeraj začela pod naslovom Nosite bremena drug drugega, bo potekala do 20. avgusta. Izkupiček od prodanih del bodo namenili družinam v stiski. Dela bodo razstavljena na Sinjem vrhu, na Zemonu in še v desetih slovenskih krajih ter za-mejstvu.Udeleženci letošnje likovne kolonije so Abdulwahab AI Awah-di, Gordana Gašperin, Vlasta Ar-zenšek Gottstein, Tamara Burmic-ky, Metka Erzar, Rado Jerič, Janez Kovačič, Matej Metlikovič, Gregor Pratneker, Marjan Skumavc, Karen Soklič, Aleša Stritar in Adriano Ve-lussi. Častna gosta kolonije sta Maša Bersan Mašuk in Nikolaj Mašuk. Pridružili se jim bodo tudi strokovni sodelavci likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in slikarji Jože Bartolj, Lucijan Bratuš, Primož Brecelj, Silva in Azad Karim, Mira Ličen Krmpotič in Tone Seifert. Poleg ustvarjanja v likovnih ateljejih in na prostem bo likovna kolonija letos ponudila dva dogodka. Jutri ob 20. uri bo pogovor o umetnosti in dobrodelnosti, ki ga bo vodil Jože Bartolj. V četrtek pripravljajo tradicionalni dan odprtih vrat, ko se lahko udeležencem pridružijo tudi drugi likovni ustvarjalci, ki želijo darovati svoje likovno delo. Ob 18. uri bodo odprli razstavo na Sinjem vrhu ustvarjenih in podarjenih del. Izkupiček od prodanih del na lanski koloniji Umetniki za Karitas je bil namenjen otrokom, katerih starši so izgubili zaposlitev. Prodali so 73 likovnih del v skupni vrednosti 14.200 evrov. (STA) Lovec oblakov na festivalu v Avstraliji Film Lovec oblakov Mihe Knifica tokrat gostuje v Avstraliji. Včeraj je bil v Sydneyu v kinoteki Ritz Cinema predvajan med osmimi finalisti festivala NAFA Show-fest International, med katere so se ob Lovcu oblakov uvrstili izključno avstralski in ameriški kratki filmi. Osem finalistov je žirija izbrala v junijskem predizboru. Lovca oblakov je označila kot »slovenskega velikobudžet-nega Mad Maxa«, so sporočili iz produkcijske hiše Start film produkcija. V filmu Lovec oblakov je avstralsko občinstvo v svet iluzije, v leto 2147, popeljala igralska zasedba, ki jo sestavljajo Boris Cavazza, Sebastjan Cavazza, Emil Cerar in drugi. Film je nastal v koprodukciji s Filmskim skladom RS in studiom Arkadena. Za Lovca oblakov je festival NAFA Show-fest International že 11. filmski festival. Na Festivalu slovenskega filma je Lovec oblakov lani prejel vesni za najboljši kratki film in za najboljšo scenografijo, deležen je bil tudi posebne omembe žirije. Posebno omembo žirije si je prislužil tudi na letošnjem filmskem festivalu ff600'' v Ljubljani, na festivalu AsterFest v makedonski Strumici pa je prejel posebno nagrado žirije za kratki film. (STA) »Nov« Muzej islamske umetnosti Muzej islamske umetnosti v Kairu, ki velja za največjega te vrste na svetu, je po osem let trajajoči prenovi v soboto za vabljene goste ponovno odprl vrata. Širša javnost se bo skozi 25 razstavnih dvoran, v katerih je približno 2500 eksponatov, lahko sprehodila v začetku septembra. Muzej se sicer ponaša z okrog 100.000 eksponati. Med njimi velja omeniti najstarejši islamski dinar, ki datira v leto 697, v muzeju pa hranijo tudi pozlačen ključ Kaabe, t.i. božje hiše, najsvetejšega kraja v Me-ki, in redke rokopise. Tu so še številni keramični predmeti pa tudi znanstveni instrumenti, ki so jih nekdaj uporabljali astronomi, kemiki in arhitekti. (STA) / SVET Torek, 17. avgusta 2010 1 1 evropska unija - Eurostat potrdil prvotne ocene Julija v območju evra inflacija 1,7-odstotna Inflacija se je tako približala srednjeročnemu cilju ECB, da naj bo blizu, a pod dvema odstotkoma LUXEMBOURG - Države v območju evra so julija na letni ravni zabeležile 1,7-odstotni dvig cen, je evropski statistični urad Eurostat danes potrdil v drugi oceni. Celotna EU je zabeležila 2,1-odstotni dvig cen. Julija so se cene v območju evra na mesečni ravni sicer znižale za 0,3 odstotka, v celotni EU pa so cene potrošniških dobrin upadle za 0,2 odstotka. Julijska inflacija je nekoliko višja kot v mesecih pred tem. Letna stopnja inflacije v območju evra je bila junija namreč 1,4-odstotna, v celotni se-demindvajseterici 1,9-odstotna, maja pa 1,6- oz. dvoodstotna. Inflacija v območju evra se je julija tako približala srednjeročnemu cilju Evropske centralne banke (ECB), ki je inflacija blizu, a pod dvema odstotkoma. Kljub temu pa v Frankfurtu v luči pričakovanega počasnega okrevanja gospodarstva evrskega območja za naslednjih nekaj let ne napovedujejo izrazitih inflacijskih pritiskov, tako da naj bi inflacija ostala v okvirih ciljev ECB. K letni inflaciji so v območju evra julija največ prispevale cene transporta, ki so se zvišale za 4,5 odstotka, alkohola in tobačnih izdelkov (3,3 odstotka) in v skupini stanovanja (2,7 odstotka). Cene so se medtem znižale v skupinah komunikacije (-0,8 odstotka) ter rekreacija in kultura (-0,3 odstotka), medtem ko se je gospodinjska oprema podražila le za 0,5 odstotka. V mesečni primerjavi so se najbolj zvišale cene rekreacije in kulture (1,2 odstotka), hotelov in restavracij (1,1 odstotka) in transporta (0,5 odstotka), najbolj pa so se v luči sezonskih razprodaj pocenila oblačila (9,7 odstotka). Najnižjo stopnjo letne inflacije oz. celo deflacijo so julija zabeležile Irska (-1,2 odstotka), Latvija (-0,7 odstotka), Slovaška (+odstotek), Nemčija (1,2 odstotka) in Nizozemska ter Finska (1,3 odstotka), najvišjo pa Romunija (7,1 odstotka), Madžarska (3,6 odstotka), Velika Britanija in Bolgarija (3,2 odstotka)(+4,3 odstotka). Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu ansa svetovno gospodarstvo - Po objavi japonskih podatkov o BDP za drugo četrtletje Pred Kitajsko samo še ZDA Japonska zdrsnila na tretje mesto - Do leta 2020 naj bi kitajsko gospodarstvo dohitelo ameriško, ki je danes še daleč spredaj TOKIO - Japonska je v drugem četrtletju letos na letni ravni beležila 0,4-od-stotno gospodarsko rast, kar je najmanj v zadnjih treh četrtletjih in precej manj od napovedi analitikov. V četrtletju je Japonsko na drugem mestu med največjimi svetovnimi gospodarstvi prehitela Kitajska, po podatkih za polletje pa je Japonska še drugo največje gospodarstvo. V prvem četrtletju je japonska gospodarska rast na letni ravni znašala še 4,4 odstotka. 0,4-odstotna letna rast v drugem četrtletju je precej pod pričakovanji analitikov, ki so pričakovali 2,3-odstotno rast. Na četrtletni ravni se je japonski BDP povečal za 0,1 odstotka. Japonsko gospodarstvo je poganjala rast v Aziji, ki je krepila japonski izvoz in proizvodnjo. Vladni ukrepi so sicer spodbujali potrošnjo doma, niso pa uspeli povečati skupnega domačega povpraševanja. Potrošniška poraba, ki predstavlja okoli 60 odstotkov japonskega BDP, je glede na prvo četrtletje ostala nespremenjena. Kapitalski izdatki podjetij so se povečali za 0,5 odstotka, medtem ko so se javne investicije zmanjšale za 3,4 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki japonske vlade. Napovedi za tretje četrtletje so negotove. Ohlajanje svetovnega gospodarstva duši izvoz in proizvodnjo. Tveganje za izvozno usmerjeno japonsko gospodarstvo predstavlja tudi močnejši tečaj jena, ki je prejšnji teden dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 15 letih. Zaradi višjega tečaja jena so japonski izdelki v tujini dražji, s čimer so japonski izvozniki na tujih trgih manj konkurenčni. Japonska je v drugem četrtletju tako izgubila drugo mesto med največjimi svetovnimi gospodarstvi. Po predhodnih izračunih japonske vlade je japonski BDP znašal 1288 milijard dolarjev, medtem ko je bil kitajski pri 1336 milijard dolarjev. V prvi polovici leta pa je bila Japonska še pred Kitajsko. Japonski BDP je v polletju znašal 2578 milijard dolarjev, kitajski pa 2532 milijard dolarjev. Toda kitajski napredek v drugem četrtletju lahko že pomeni, da bo Kitajska na letni ravni že prehitela Japonsko. Najbolj drzni pa tudi napovedujejo, da bi Kitajska lahko do leta 2020 prehitela tudi ZDA, ki so za zdaj daleč pred vsemi. Pred desetimi leti je bilo kitajsko gospodarstvo sedmo na svetu. Leta 2007 je »padla« Nemčija in Kitajska se je že povzpela na 3. mesto. Po mnenju analitikov Wall Street Journala bo na koncu letošnjega leta vrstni red največjih svetovnih gospodarstve naslednji: ZDA, Kitajska, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija. Kitajsko gospodarstvo je v drugem letošnjem četrtletju na drugem mestu na svetu (za ZDA) prehitelo Japonsko, ki je sicer to mesto še ohranila v skupnem seštevku za celotno prvo polletje ansa Iran: Leta 2011 začetek del na novem objektu za bogatenje urana TEHERAN - Iran bo začel prihodnje leto graditi nov, že tretji objekt za bogatenje urana, je napovedal vodja iranske jedrske agencije Ali Akbar Salehi. Kje naj bi zrasel nov jedrski objekt, Salehi ni razkril. Bogatenje iranskega urana trenutno poteka v glavnem iranskem jedrskem objektu v mestu Natanc v osrednjem delu države. Drugi tovrstni objekt Iran še gradi, in sicer znotraj gore v kraju Fordo nedaleč od svetega mesta Kom. Salehi je v preteklosti napovedal, da bo Iran nove jedrske objekte gradil le še na lokacijah, ki jih ni mogoče napasti iz zraka. Glavna nasprotnika Irana, ZDA in Izrael, namreč ne izključujeta morebitnih letalskih napadov za ustavitev iranskega jedrskega programa. V vojni v Afganistanu doslej ubitih več kot 2000 tujih vojakov KABUL - V skoraj devetih letih vojne v Afganistanu je bilo doslej ubitih že več kot 2000 tujih vojakov, piše na spletni strani www.icasual-ties.org. Med 2002 ubitima pripadnikoma tujih sil od začetka ameriškega napada na Afganistan leta 2001 je največ Američanov, 1226. Letos je bilo v tej nemirni državi pod Hindukušem ubitih že 434 tujih vojakov, najbolj črno doslej pa je bilo lansko leto, ko je vojna zahtevala 521 žrtev med tujimi vojaki. Črna gora plačuje odškodnine Hrvatom za zasežene jahte PODGORICA - Črnogorske oblasti so izplačale odškodnino za jahte in čolne, ki jih je ob začetku vojne na Hrvaškem (1991-1995) odpeljala tedanja jugoslovanska vojna mornarica. Po navedbah hrvaških oblasti naj bi bilo skupno v začetku vojne samo na dubrovniškem območju odpeljanih ali poškodovanih 336 jaht in čolnov. Šlo naj bi za jahte in čolne, ki so jih tedanji jugoslovanski vojaki odpeljali v obdobju med oktobrom 1991 in koncem junija 1992. Večina teh jugoslovanskih vojakov so bili pravzaprav rezervisti iz Črne gore, večino čolnov in jaht pa so preprosto odpeljali, se pravi ukradli, je poročal črnogorski časnik Vjesti. Črna gora je že pred tremi leti Hrvaški plačala tudi 375.000 evrov odškodnine za živino, ki so jo jeseni leta 1991 odpeljali s hrvaške kmetije v bližini Dubrovnika na območje Črne gore. avstralija Sobotne volitve bodo zelo tesne SYDNEY - Avstraliji se v soboto obetajo najbolj tesne volitve po 60 letih, kaže včeraj objavljena javnom-nenjska raziskava. Laburistični stranki premierke Julie Gillard napovedujejo 52 odstotkov glasov oziroma za štiri odstotne točke višjo podporo kot konservativni opoziciji pod vodstvom Liberalne stranke. Med rivalskima strankama namreč ni večjih razlik v notranji politiki, v zunanji pa sta obe zavezani odnosom z ZDA, vojni v Afganistanu in zavlačevanju pri ukrepanju glede podnebnih sprememb. Lahko bi se ponovil scenarij iz leta 1949, ko je le en poslanski sedež odločal o vladi. V 150-članskem predstavniškem domu imajo sedaj la-buristi 88 sedežev, konservativci 59, neodvisni pa so trije poslanci. Premierka Julia Gillard je izpostavila, da je njena vlada v času svetovne gospodarske krize izšla močnejša kot katerokoli drugo gospodarstvo na svetu. srbija Saj ni res, pa je V predmestju Novega Sada ukradli celotno toplarno NOVI SAD - Še do pred nekaj dnevi je bila na vrhu seznama najne-verjetnejših kraj v Srbiji kraja dveh kilometrov železniške proge nedaleč od Šabca. Po novem pa se je, verjeli ali ne, na vrh tega seznama povzpela kraja celotne toplarne v naselju Mišeluk pri Novem Sadu, piše na svoji spletni strani včerajšnji hrvaški časnik Jutarnji list. Več milijonov evrov vrednega objekta, ki se je raztezal na površini dobrih 300 kvadratnih metrov in je v višino meril okoli šest metrov, enostavno ni več (na posnetku vse kar je ostalo od toplarne), niti pristojni v Novosadski toplarni niti novosad-ska policija pa nimajo pojma, kam bi lahko izginil. V Novosadski toplarni so vložili kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, sumijo pa, da za krajo stojijo Romi. A Jutarnji list navaja besede neimenovanega človeka, ki živi v bližini prizorišča kraje in v to ne verjame: "Le kakšni Cigani. Oni si tega ne bi upali. Prijatelj mi je dejal, da so se tu nekega dne preprosto pojavili delavci z bagri, kamioni in drugimi stroji ter rekli, da so jih poslali iz toplarne, da to demontirajo, saj naj bi bile naprave prodane v Bački Jarak. Delali so dva meseca in to je to." Izginula toplarna je včasih služila za gretje novosadske televizije, od bombardiranja zveze Nato leta 1999, v katerem je bilo poslopje televizije poškodovano in je ta prenehala oddajati, pa tudi toplarna ne deluje več. Nahaja se - oziroma nahajala se je - na območju, ki je bilo svoj čas predvideno za gradnjo elitne novosadske soseske, danes pa je povsem zapuščeno, polno na pol porušenih ogromnih zgradb televizije. 1 2 Torek, 17. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Že tretja tragedija na morju Kopanje v zalivu usodno za moškega iz Štandreža Truplo 74-letnega Renata Zavadlava našli v nedeljo popoldne dve milji od obale gradišče - CIE Množičen beg priseljencev Enajst pobeglih še iščejo V centru CIE v Gradišču je v nedeljo znova prišlo do neredov in množičnega bega priseljencev. Tokrat si je prostost skušalo priboriti kakih petdeset tujcev (skupno je bilo v nedeljo v centru okrog 130 oseb), ki so bili zaprti v prostorih bivše kasarne Polonio, beg pa je uspel petindvajsetim izmed njih. Štirinajst pobeglih so ujeli, ostale pa sile javnega reda še vedno iščejo. Neredi so izbruhnili v nedeljo zvečer. Okrog 50 nezakonitih priseljencev je s kovinskimi palicami, ki so jih ukradli v prostorih centra, najprej razbilo ključavnico in prišlo na notranje dvorišče, čez pregrade pa se je nato prebilo petindvajset tujcev. Za pobeglimi, ki so se porazgubili po njivah, so se takoj pognali policisti in karabi-njerji: osem oseb so sile javnega reda ujele že kmalu po begu, dodatnih šest pa so izsledile včeraj zjutraj. Ostalih, ki so po navajanju policijskega sindikata SAP v glavnem Tunizijci, zaenkrat niso našli. »Poslopje centra za priseljence ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih že vsi poznamo, nezadosten pa je tudi sistem za videonadzor. Država ima dve izbiri: center v Gradišču more zapreti ali pa vložiti denar v njegovo obnovo, da odpravi "šibke točke" strukture,« menijo pri goriškem pokrajinskem tajništvu sindikata SAP, podobno mnenje pa je izrazil tudi tajnik sindikata SIULP Giovanni Sammito, po katerem je število policistov v centru CIE v Gradišču prenizko. Sočasno z neredi v Gradišču je v nedeljo prišlo do množičnega bega priseljencev tudi iz centrov CIE v Milanu in v Brindisiju. Preiskovalci ne izključujejo, da so dogodki povezani. Sum o »skupni režiji« se je porodil že 18. julija, ko sta iz centrov CIE v Gradišču in v Milanu skušali istočasni pobegniti večji skupini priseljencev. (Ale) Kopanje v Tržiškem zalivu je bilo usodno za 74-letnega Renata Zavadlava iz Štan-dreža. Njegovo truplo brez življenja so našli v nedeljo popoldne, vzrok smrti pa naj bi bilo treba iskati v nenadni slabosti, ki ga je obšla med plavanjem. Po smrtih Massima To-massonija, ki je padel s čolna med ribolovom, in Enrica Bellata, ki umrl zaradi srčne kapi na svoji jadrnici, je usodno kopanje Renata Zavadlava že tretja tragedija, ki je letos zaznamovala Tržiški zaliv. Truplo 74-letnika iz Štandreža so opazili nekateri jadralci v nedeljo popoldne; plavalo je približno dve morski milji od obale. Na kraju je kmalu zatem posredovalo osebje luške kapetanije, ki je truplo pobralo iz vode in ga prepeljalo v pristanišče, kjer si ga je ogledal sodni zdravnik. Ker na truplu ni bilo nikakršnih poškodb ali ran, je moški po vsej verjetnosti umrl zaradi nenadne slabosti oz. utopitve, ki ji je sledila. Medtem ko si je sodnik zdravnik ogledoval truplo, se je osebje luške kapetanije s patruljnim čolnom odpravilo na iskanje plovila, s katerim se je še isti dan v dopoldanskih urah Za-vadlav odpravil na morje. V bližini valobra-na pristanišča so zagledali jadrnico Alisea in se ji približali; na njej ni bilo nikogar, motor ni bil prižgan, jadra pa niso bila dvignjena. Osebje luške kapetanije je zato stopilo na jadrnico in na njej našlo dokumente Renata Zavadlava, ki se je dopoldne s plovilom odpravil na morje iz pristana San Nazario. Stopničke, s katerimi je jadrnica opremljena, so bile spuščene v vodo; zaradi tega so preiskovalci takoj hipotizirali, da je moški po stopničkah stopil v vodo, nato pa naj bi ga med plavanjem obšla slabost. Renato Zavadlav se je rodil in odraščal v Štandrežu, v kulturno in družbeno življenje v vasi pa ni bil vključen; že pri štirinajstih letih se je zaposlil pri nekdanjem podjetju Mizzon in se izučil za električarja ter serviserja in montažerja gorilnikov. Nato je šel na svoje, sedež podjetja in trgovino si je uredil na Korzu Italia, na vogalu ob spominskem parku. Pri njem so bili kot serviserji in mon-tažerji gorilnikov zaposleni številni Štan-drežci, zaradi svojega poklica pa je vstopil v številne domove in bil zato zelo poznan ne le v rojstni vasi, pač pa po vsej Gorici in okolici. Podjetje je prepustil edinemu sinu Fabiu, njegova žena pa je umrla pred nekaj leti. Datum pogreba je že bil določen; od Renata Za-vadlava se bodo poslovili v četrtek, 19. avgusta, ob 10.30 v štandreški cerkvi. Renato Zavadlav bumbaca nova gorica - Policija na delu Številne tatvine verjetno izvedla ista oseba Uslužbenci Operativno komunikacijskega centra novogoriške policijske uprave v zadnjem času skoraj vsakodnevno poročajo o vlomih. Nekateri izmed njih so bili izvedeni na zelo podoben način, zato preiskovalci ne izključujejo, da jih je izvedel isti storilec. Že v noči na minuli torek je nekdo vlomil v skladišče v Vrtojbi. V objekt je vstopil skozi vrata, iz skladišča pa je odnesel več kosov različnega ročnega in električnega orodja v skupni vrednosti 500 evrov. V isti noči je poskušal neznanec vlomiti tudi v gostinski lokal v Solkanu. Tudi tam je skušal vlomiti skozi vhodna vrata, ker pa mu to ni uspelo, je od dejanja odstopil. V noči na sredo je neznanec vlomil v gostinski lokal v Šempetru pri Gorici. V prostor je prišel skozi stransko okno, iz blagajne ukradel blagajniški minimum v višini 100 evrov, v oči pa mu je pa- del tudi računalnik znamke Intel, zato ga je odnesel s sabo. Lastniku je povzročil za 900 evrov škode. V noči na soboto je skušal neznani storilec na vzvod vlomiti v trgovino z dekorativno opremo v Solkanu, a mu to ni uspelo. Operativno komunikacijski center novogoriške policijske uprave je zadnja dva primera vloma zabeležil v noči na nedeljo. Tat je najprej vlomil v prostore Vinoteke Goriška Brda na Delpinovi ulici v Novi Gorici. Vlomil je tako, da je razbil steklo na službenih vratih. Iz registrske blagajne je neznanec vzel 50 evrov in izginil. V isti noči je, po vsej verjetnosti isti storilec, vlomil v kozmetični salon v Novi Gorici. Tat je prav tako kot v vinoteki vlomil tako, da je razbil steklena vrata. Preiskal in preme-tal je prostore in s seboj odnesel prenosni računalnik, vreden 700 evrov. (nn) goriški grad - Med 20. in 22. avgustom v priredbi kulturnega združenja Mitteleuropa Praznik narodov prvič v Gorici Sodelovale bodo delegacije iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Poljske, Slovenije, Ukrajine in Furlanije-Julijske krajine Narodi srednje Evrope, ki so bili nekoč združeni v Avstroo-grskem cesarstvu, se bodo ta konec tedna ponovno srečali v Gorici. V grajskem naselju in na drugih lokacijah mestnega središča bo namreč med 20. in 22. avgustom potekala 162. izvedba Praznika narodov, ki ga prireja kulturno združenje Mitteleuropa. Mednarodni dogodek, ki je nekoč potekal v Jasihu, lani in predlanskem pa v Krminu, bo letos prvič gostila Gorica. »Krmin ni primeren za organizacijo prireditve, kot je Praznik narodov, ki postaja iz leta v leto odmevnejši. Zato smo začeli iskati alternativno prizorišče in stopili v stik z goriško upravo, saj je Gorica zaradi svoje obmejne lege in zgodovine najprimernejši kraj za tovrstno srečanje,« je povedal predsednik združenja Mitteleuropa Paolo Petiziol, goriški župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag pa sta poudarila, da je Gorica ponosna, da lahko gosti tako pomembno prireditev. Program Praznika narodov, na katerem bodo sodelovale delegacije iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Poljske, Slovenije, Ukrajine in Furlanije-Julijske krajine, se bo začel v petek, 20. avgusta, na pokopališču v Bračanu, kjer se bodo poklonili žrtvam vojn in padlim vseh narodnosti. Dan kasneje bo v šotoru na goriškem gradu koncert, ob katerem bodo grajsko naselje poživili tržnica in spektakli. Vrhunec bo praznik dosegel v nedeljo, ko se bodo dogodki vrstili že od jutranjih ur. Dopoldan bodo med Travnikom, goriško stolnico in Trgom Sv. Antona na sporedu govori, slovesna maša in sprevod v narodnih nošah, od 13.30 dalje pa se bo praznovanje v znamenju plesov, glasbe in petja nadaljevalo na goriškem gradu. (Ale) Kolesar iz Gorice padel v Solkanu V nedeljo popoldne so novogoriški policisti obravnavali prometno nesrečo v Solkanu, v kateri je starejši, 73-letni kolesar iz Gorice iz neznanega vzroka padel in z glavo udaril v tla ter pri tem utrpel telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan preko meje v goriško bolnišnico. Prometni policisti bodo na podlagi zbranih obvestil podali ustrezen ukrep. (nn) II V | v* v v Nesreča v novem kroziscu V nedeljo nekaj po 21. uri zvečer je prišlo v novem krožišču v Mirnu do prve prometne nesreče od njegove predaje prometu pred 14 dnevi. Povzročil jo je 43-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz Mirna proti Biljam, in je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo zapeljal s ceste. Voznik, ki v nesreči ni bil telesno poškodovan, skupilo jo je le njegovo vozilo, je v postopku odklonil preizkus al-koholiziranosti, zato so ga policisti pridržali v policijskih prostorih na podlagi 238.b člena Zakona o varnosti cestnega prometa in bodo zoper njega podali ob-dolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče. Zaradi prometne nesreče so mu šempetrski policisti izdali tudi plačilni nalog zaradi kršitev določil Zakona o varnosti cestnega prometa. (nn) Umetniki za Karitas Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se je včeraj začela 16. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki bo potekala do petka. Udeleženci letošnje kolonije so Abdulwahab Aiawahdi, Gordana Gašperin, Vlasta Arzenšek Gottstein, Tamara Burmicky, Metka Erzar, Rado Jerič, Janez Kovačič, Matej Metlikovič, Gregor Pratneker, Marjan Skumavc, Karen Soklič, Aleša Stritar in Adriano Velussi. Častna gosta kolonije sta zakonca Maša Bersan Mašuk in Nikolaj Mašuk, vsem omenjenim pa se pridružujejo še strokovni sodelavci kolonije, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ter slikarji Jože Bartolj, Lucijan Bratuš, Primož Brecelj, Silva in Azad Karim, Mira Ličen Krmpotič in Tone Seifert. Jutri ob 20. uri bo potekal pogovor o umetnosti in dobrodelnosti, v četrtek pa dan odprtih vrat, ko se bodo lahko udeležencem kolonije pridružili tudi drugi ustvarjalci. Iz vseh del bodo organizatorji ob 18. uri pripravili razstavo s kulturnim programom, sledilo pa bo družabno srečanje in možnost nakupa ali rezervacije nastalih del. Izkupiček vseh prodanih del bo namenjen družinam v stiski. V vseh dosedanjih likovnih kolonijah Umetniki za Karitas je sodelovalo 917 avtorjev, ki so ustvarili in podarili skupaj 1.235 del. (nn) Fotografija cesarja Franca Jožefa romans - Včeraj Mlada motorista v bolnišnici V Romansu se je včeraj zgodila prometna nesreča z motorjem, v kateri sta bili ranjeni dve osebi. Mlado žensko, ki je utrpela hujše telesne poškodbe, so prepeljali v bolnišnico na Katinari, moškega pa v goriško bolnišnico. Ranjenca naj ne bi bila v smrtni nevarnosti. Nezgoda se je pripetila okrog 13.40 na pokrajinski cesti št. 3. 29-letni motorist S.I., ki je rojen v bivši Jugoslaviji in ima bivališče v kraju Terzo DAquileia, se je s potnico, 29-letno srbsko državljanko N.Z., peljal po Ulici Aquileia v Romansu. V bližini tovarne mesnih izdelkov Morgante je S.I. izgubil nadzor nad motornim vozilom in padel. Poškodovanemu vozniku in potnici, ki sta obležala na asfaltu, je kmalu nudilo pomoč osebje rešilne službe 118, ki je poklicalo rešilni helikopter. Leta je dekle prepeljal v tržaško bolnišnico, mladeniča pa so z rešilnim vozilom odpeljali v Gorico. Na kraju so posredovali tudi karabinjerji. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. avgusta 2010 13 gorica - Pet poimenovanj na predlog odbornika Cosme «V V IfV v š Stopnišče v srediscu mesta bo nosilo ime po Giorgiu Ursiju Slovenski kolesar je osvojil srebrno kolajno na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 Stopnišče v središču Gorice bo nosilo ime po Giorgiu Ursiju, slovenskem kolesarju, ki je osvojil srebrno kolajno na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 in ki je v zamejskih športnih krogih poznan tudi kot Jurij Uršič. Njemu v čast je občinska uprava na predlog odbornika Sergia Cosme poimenovala stopnišče, ki povezuje ulici Brass in Cadorna. Komisija za toponomastiko je sklep s petimi poimenovanji sprejela v začetku maja, prvič pa se je o predlogih odbornika Cosme pogovarjala sredi marca. Sklep komisije za toponomastiko je zdaj potrdil še občinski odbor, v kratkem pa bodo namestili table z novimi imeni. Poleg stopnišča po Ursiju so po nekdanjem športniku poimenovali še oširek pred telovadnico Pala-coni na Rojcah; odslej bo nosil ime po Lui-giju Musini, bokserju, rojenemu leta 1914 v Gorici slovenskima staršema iz Števerja-na, ki je v svoji karieri odigral 52 dvobojev, 38-krat zmagal, petkrat dosegel remi, trikrat se je na ringu spopadel z velikanom iz Sequalsa Primom Carnero in ga trikrat premagal. Musina je pred dvajsetimi leti v domu za ostarele v Krminu umrl kot neznanec, potem ko ga je v mladih letih holly-woodska zvezda Lana Turner označila »za najlepši kip iz italijanske kolekcije«. Na predlog Cosme so dalje poimenovali krožišče pri mostu 8 Agosto po diviziji Gorizia, stopnišče med ulicama San Michele in Del Carso po iredentistu Carlu Corubolu in ulico pri sejemskemu razstavišču po Francescu Maraniju, ki je bil goriški »podesta« od leta 1905 do leta 1908. Kot so zapisali v sporočilu občinskega tiskovnega urada, »divizija Gorizia je vodila italijansko odporništvo vseh Goričanov od maja leta 1945 do septembra leta 1947, njen cilj pa je bil vrnitev Gorice pod Italijo«. Francesco Marani, rojen leta 1850 in umrl leta 1934, je kot »podesta« sprejel sklep za odkup sedanje občinske palače, nato je bil kot poslanec izvoljen v dunajski parlament, med prvo svetovno vojno pa je skupaj z družino živel v begunstvu v Galiciji. Po povratku v Gorico je sodeloval pri začasni povojni mestni vladi, nato je bil leta 1924 izvoljen v poslansko zbornico in zatem še v senat. Polkovnik in iredentist Carlo Carubolo se je med prvo svetovno voj- no kot prostovoljec boril na Krasu, nato pa je bil predsednik goriške zveze vojnih veteranov. Po Veliki vojni je napisal knjigo »Dal sacrificio alla gloria«, ki je izšla v šestih ponatisih. Giorgio Ursi se je rodil se je 1. septembra leta 1944 v Doberobu, umrl pa 8. oktobra leta 1982 v Gorici. Njegova kolesarska kariera je bila dokaj kratka. S kolesarstvom se je začel resno ukvarjati šele pri osemnajstih letih, ko je treniral pri tržaškem klubu Bartali Rovis. Ursi je takoj pokazal velik talent za ta šport, na olimpijske igre v Tokio pa je odpotoval povsem naključno. Italijanska reprezentanca se je pripravljala za nastop na dirkališčnih vožnjah. Eden izmed reprezentantov se je poškodoval in Ursija so poklicali, da bi ga zamenjal na eni od pripravljalnih tekem. Dirko si je ogledal tudi zveni trener Guido Costa, ki je bil tako navdušen nad Ursijevo vožnjo, da ga je pri priči vključil v reprezentanco. Ursi je na tako na olimpijskih igrah 17. oktobra leta 1964 Ursi med cestno dirko (levo) in ob povratku z olimpijskih iger s srebrno kolajno foto vip na dirkališču Hachijoj v Tachikawi osvojil srebrno kolajno v zasledovalni vožnji. Po povratku domov mu je Gorica pripravila slovesen sprejem, že nekaj dni zatem pa je Ur-si obiskal Dijaški dom Simon Gregorčič, kjer je gojencem pripovedoval svoje športne dogodivščine na Japonskem. Posebno navezan je bil na vzgojiteljico Dijaškega doma Jožico Tomsič, sploh pa je imel med goriškimi Slovenci veliko prijateljev in znancev. Po izrednem uspehu v Tokiu je Ursi zmagal več dirk med amaterji. Na svetovnem prvenstvu v Frankfurtu je v zasledovalni vožnji osvojil bronasto kolajno za Nizozemcem Tiemnom Gršnom in Čehom Ji-rijem Dalerjem. Profesionalno kolesarstvo in njegove zakonitosti pa je le s težavo sprejemal. Kmalu je opustil kolesarstvo in se zaposlil najprej kot mehanik, nato pa kot bolničar v goriški bolnišnici. Umrl je zelo mlad. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju v Gorici 8. oktobra leta 1982, ko je imel le štirideset let. (dr) podturn - Na dan 50-letnice smrti Poklon Emilu Komelu O glasbeniku predaval Alessandro Arbo, med mašo zapelo učno osebje glasbene šole, ki je po njem poimenovana Učno osebje SCVG Emil Komel med mašo zadušnico v Podturnu V Podturnu so se v petek - na dan 50-letnice smrti - poklonili spominu na Emila Komela, goriškega skladatelja, organista in pe-vovodje, ki je pustil globoko sled v glasbenem življenju mesta. Na pobudo Centra za ohranjanje in ovrednotenje ljudskih tradicij v Pod-turnu je bilo najprej na sporedu predavanje, med katerim je Alessandro Arbo, muzikolog, ki poučuje v Salzburgu, spregovoril o Ko-melu in o sakralni glasbi na Goriškem. Poudari je, da Komel ni bil inovator, včasih pa si je privoščil bolj začinjeno harmonijo v sicer do- Umrl prvi častni občan V nedeljo, 15. avgusta, je v 67-letu starosti umrl Aleš Nemec, prvi častni občan občine Šempeter-Vrtoj-ba. Listino z nazivom častnega občana mu je po sklepu občinskega sveta izročil župan Dragan Valenčič ob občinskem prazniku 25. julija lanskega leta. Od Aleša Nemca se bodo poslovili jutri ob 17. uri na pokopališču v Vrtojbi. Od danes do do jutrišnjega pogreba bo v avli dvorca Coronini za pokojnim odprta žalna knjiga. Derivatov nimajo več Tržiška občina je sporazumno razveljavila pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih - derivatih, ki jo je z raznimi bančnimi zavodi podpisala leta 2003. Razveljavitev pogodbe ne bo ničesar stala, občina pa bo dobila tudi pozitivne obresti, ki so se doslej nabrale. Pogodba bi sicer tržiško občino vezala do leta 2036, zdaj pa imajo občinski upravitelji spet na razpolago 750.000 evrov, s katerimi so derivate kupili. Zaradi spornih finančnih instrumentov so tržiške občinske upravitelje večkrat kritizirali opozicijski občinski svetniki, razna opozorila pa so prejeli tudi z računskega sodišča. gradišče - Tudi letos naval obiskovalcev »Blatni« sejem vsekakor uspešen Kot običajno so bili med obiskovalci sejma tudi letos številni otroci bumbaca Naval obiskovalcev so za veliki šmaren tudi letos beležili na ptičjem sejmu v Gradišču; zaradi jutranjega dežja so bile poti sredi parka precej blatne, ne glede na to pa so se sredi ptic, rac, kokoši, zajcev in drugih domačih živali sprehajali obiskovalci iz vseh okoliških krajev in tudi iz Slovenije. Med desetinami nagrad, ki so jih po- delili na sejmu za posamezne sorte v naših krajih najbolj razširjenih ptic kot tudi za papige, druge eksotične primerke in perutnino, je najprestižnejše priznanje, državno nagrado za ščinkavca »Memorial Sergio Franzot« prejel Claudio Pettenon iz Tre-vignana pri Trevisu. Med liščki je prvo mesto osvojil goriški Slovenec Stefano Bensa. POLETNIFOTOUTRIP '10 s primorskim v DNEVNIKOM bumbaca kaj tradicionalni zasnovi. Arbovemu izvajanju je sledilo veliko ljudi, med katerimi so bili predstavniki raznih glasbenih in kulturnih ustanove iz mesta, tako da je srečanje povsem uspelo. Predavanju je sledila maša zadušnica, ki jo je daroval župnik Ruggiero Dipiazza. Uvodoma je Mirko Butkovič na orglah zaigral dva preludija iz Komelo-ve zbirke, nato pa je pel zbor učnega osebja SCVG Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja. Zapeli so štiri dele iz Komelove maše Mis-sa pro defunctis in štiri Komelove slovenske pesmi za mešani zbor. Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. 1 4 Torek, 17. avgusta 2010_GORIŠKI PROSTOR kinoatelje - V petek V Trenti četrta postaja čezmejne okoljske karavane Soča sooča Kinoatelje in Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka Dom Trenta vabita v petek, 20. avgusta, ob 19.30 uri na četrto postajo čezmejne okoljske karavane Soča sooča. Gostje tokratnega pogovora, ki bo potekal v Domu Trenta, bodo Lučka Kaj-fež Bogataj, mednarodno priznana strokovnjakinja za podnebne spremembe in sodobitnica Nobelove nagrade za mir kot članica IPCC (Medvladnega odbora za podnebnih spremembe), Boris Kolar, biolog in pisatelj, lanski nominiranec za nagrado Kres-nik, ki je leta 1980 ob novici o predvideni postavitvi 60 metrov visokega jeza in hidroelektrarne v zgornjem toku Soče organiziral prvi upor proti tovrstnim nesmiselnim posegom v naravo in uspel, in Andrej Zdravič, filmski in zvočni ustvarjalec, avtor filma o reki Soči V steklu reke (1997), za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada. Pogovor bo vodila novinarka Klavdija Figelj, sledil pa bo dokumentarni film »Trenutek reke / Il tempo del fiume« avtoric Anje Medved in Nad-je Velušček. Niz soočenj, imenovanih Soča sooča, od marca do oktobra sooča Slovence in Italijane, umetnike in znanstvenike, pragmatike in vizionar-je z namenom skupnega razmišljanja o vprašanjih ohranjanja ravnovesja med naravo in družbo. Posebnost dogodka v Trenti je, da se bosta na nek način srečala izvir in izliv Soče, saj so na prireditev povabljeni predstavniki obeh narodnih parkov, Triglavskega in parka Isola della Cona. Poleg tega so organizatorji iz Kinoateljeja v Trento povabili tudi župane vseh občin, skozi katere teče reka Soča in predstavnike številnih organizacij, s pomočjo katerih nastajajo omenjena soočanja, ki so jih kinoateljejevci do zdaj izvedli v Solkanu, Tolminu in Kanalu oziroma Desklah. Film Trenutek reke, ki zaključi vsako od soočenj, je bil v juliju predstavljen tudi na Postaji Topolove v Benečiji, kjer ga je z besedo pospremil novinar Ervin Hladnik Milharčič. Soočenju v Trenti bo v septembru sledil postanek v Kobaridu, sledili pa bodo še kraji na italijanski strani vse do izliva Soče. (nn) / OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto do 4. septembra 2010 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure). [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt. fi Razstave GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice obvešča, da je muzej na gradu Kromberk za obiskovalce ponovno odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 19. uro; informacije po tel. 0038653359811, www.goriskimuzej.si. STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.gori-zia.it. V MUZEJU TRETJE ARMADE v Redi-pulji je na ogled razstava na temo bitke pri Verdunu; od torka do nedelje med 8.30 in 12. uro in med 13.30 in 17. uro. V OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU bo do 19. septembra na ogled razstava »Viaggio nel primo '900«. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava »Sonce miru 2010 - Lutke sožitja«; do 25. avgusta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro. GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK (CI- FI) vabi na ogled razstave fotografij nastopajočih iz folklornih skupin na lanskem Festivalu folklore v kavarni Cicchetteria v Ul. Petrarca v Gorici. Fotografije članov krožka Angela Da-miana, Idane Medeot, Stefana Sen-tierija, Luigija Tosorattija, Giovanni-ja Viole in Paole Zavan bodo na ogled do 29. avgusta. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Sto let iger in igrač«; do 29. avgusta od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. STAMPANTICA 2010: prodajna razstava grafičnih listov in bibliofilskih izdaj je na ogled v notranjem parku knjigarne LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici; do 9. septembra od torka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (informacije po tel. 0481-33776, leg@leg.it, www.leg.it). ~M Koncerti V OGLEJSKI BAZILI KI bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 20.45 koncert Danieleja Boccaccia (orgle) in orkestra I Ca-meristi Triestini; vstop prost. NOTE V MESTU 2010: v soboto, 21. avgusta, ob 20.30 na sedežu združenja Cuore amico v Ul. Cipriani 71 koncert kitarista Gabrieleja Del Forna; v četrtek, 26. avgusta, ob 20.30 na trgu v Štandrežu koncert Daniele Brussolo (flavta) in Serene Vizzutti (harfa); v petek, 27. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru koncert kvarteta kitar At-hanor (Valentina Roselli, Maria Fran-cesca Arcidiacono, Fulvio Sain, Mario Milosa); v torek, 31. avgusta, ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert pianistke Virginie Pecorella. GLASBENI VEČERI V VILI CODELLI V MOŠU: v petek, 20. avgusta, ob 21. uri bo koncert z naslovom »Od Salzbur-ga do Hollywooda«, nastopil bo komorni orkester Furlanije Julijske krajine; v soboto, 21. avgusta, ob 21. uri bo koncert pinistke Antilene Nicoli-zas in sopranistke Federice Vinci; v nedeljo, 22. avgusta, ob 21. uri bo na vrsti Rossinijeva »La Cenerentola«, nastopili bodo mezzosopranistki Sabrina Bessi in Valentina Volpe, tenor Leonardo Alaimo, baritoni Bernhard Hansky, Armando Badia in Flaviano Giordano ter sopranistka Anna Viola; v soboto, 28. avgusta, ob 21. uri bo koncert z naslovom »Sijaji z Dunaja«, nastopili bodo sopranistki Ilaria Za-netti in Maria Giovanna Michelini, tenor Andrea Binetti ter bariton Nicolo Ceriani; v nedeljo, 29. avgusta, ob 21. uri bo koncert pianistke Serene Stella; v petek, 3. septembra, ob 21. uri bosta nastopila violinist Michael An-tonello in pianist Todd Crow; v soboto, 4. septembra, ob 21. uri bo koncert klarinetista Massimiliana Miani-ja in pianista Rinalda Zhoka; vstop prost. MEDNARODNI FESTIVAL ANTIČNE GLASBE v organizaciji centra Dramsam: 26. avgusta, ob 21. uri v cerkvi Sv. Nikolaja v Zagraju koncert »D Al-tri suoni«, nastopa skupina Diacronie; 10. septembra, ob 21. uri v gradu Kromberk pri Novi Gorici koncert »Sonate a quattro«, nastopa Collegium Pro Musica antica; vstop prost. GLASBENI DOGODEK NOČNA IZMENA X bo v petek, 27. avgusta, ob 19.30 v Salonitu Anhovo. Nastopili bodo Siddharta, Tabu, Elvis Jackson, Kingston, Slon in Sadež, Eternity, Turn Around, Sons; vstop prost. H Šolske vesti PRIPRAVA NA VSTOP V SREDNJO ŠOLO pri Mladinskem domu bo potekala od 6. do 10. septembra. Še je možen vpis k popoldanskemu pouku 2010-11; informacije in prijave po tel. 0481-536455 ali 328-3155040 (ali v uradu MD po 1. septembru). M Izleti PD ŠTANDREŽ prireja dvodnevni avtobusni izlet »Salzkamergut, Bavarska in lepa modra Donava« 11. in 12. septembra; informacije po tel. 048120678 (Božo med 12. in 14. uro) in tel. 347-9748704 (Vanja). MLADINSKI ODSEK KD DANICA z Vrha organizira v nedeljo, 29. avgusta, enodnevni avtobusni izlet v Acqua-splash v Lignanu. Odhod z Vrha ob 8.30, vrnitev v večernih urah. Poleg avtobusa sta v ceni vključeni tudi vstopnina in malica; informacije in vpisovanje po tel. 329-4015568 (Manuel) ali 340-4654873 (Jan) najkasneje do 25. avgusta. I!3 Obvestila LAS KRAS: informativno srečanje o razvojnih možnostih in projektih za privatnike, ustanove in javne uprave bo v ponedeljek, 23. avgusta, ob 20. uri v dvorani centra Danica na Vrhu. AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na društvenem sedežu na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 048133029 (Elena). OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481-595891, o dovoljenjih za bivanje po tel. 0481-595810 in 0481-595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvesture na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). Kvestura obenem sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta do 22. avgusta. ZGODOVINSKI RAZISKOVALNI CENTER LEOPOLDO GASPARINI v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču obvešča, da bodo tajništvo, arhiv, fototeka in knjižnica do 15. septembra odprti ob delavnikih med 17.30 in 19.30, za dopust pa bodo zaprti med 2. in 13. avgustom. V centru zbirajo gradivo o fašističnem režimu na italijanski vzhodni meji v obdobju med leti 1920 in 1943; informacije na info@istitutoga-sparini.it, www.istitutogasparini.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 int. v Gorici bo do 20. avgusta zaprta; od 23. avgusta do 3. septembra bo odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure. AŠD SOVODNJE prireja od 17. do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v So-vodnjah ob Soči; informacije asdso-vodnje@libero.it ali po tel. 335312083 (Aleksij), 328-3674301 (Rudi), 328-0680499 (Simon). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 20. avgusta. »PIŠINA PARTI« bo v soboto 21. avgusta, od 15. ure dalje v športnem igrišču na Vrhu. Organizatorji pri KD Danica vabijo na družabnost, kjer ne bo ničesar manjkalo. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 21. avgusta zaprta. Možna je izposoja in vrnitev knjig v prvem in drugem nadstropju palače Werdenberg med 10. in 12.30 od ponedeljka do sobote; informacije na www.isontina.librari.beniculturali.it ali na bs-ison@beniculturali.it. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi v Ul. Carduc-ci v Gorici zaprti do 22. avgusta. ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bosta 22. avgusta v Vuzenici v Sloveniji ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS Danilo Turk; informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) ali eri-mic65@tiscali.it. VIDEMSKA UNIVERZA obvešča, da bosta goriška sedeža v palači Alvarez v Ul. Diaz in v hiši Lenassi v Ul. IX Agosto zaprta do 15. avgusta; od 16. do 31. avgusta bosta odprta od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Hiša filma na Travniku in sedež v Ul. Nizza v Gorici bosta v avgustu zaprta, knjižnica palače Alvarez bo zaprta do 20. avgusta, med 23. avgustom in 3. septembrom pa bo odprta med 9. in 13. uro. Sedež v Krminu bo zaprt do 31. avgusta. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD bo v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah bo zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se bodo zaključile v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi občane na informativno srečanje o poteku del za širitev avtoceste Vileš Gorica, ki bo v torek, 24. avgusta, ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah. Prisotni bodo predstavniki izvajalcev del in odgovorni inž. Luca Vittori. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE prirejajo 9. oktobra celodnevni izlet; informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah po tel. 3405182969 (Patrizia), 333-8852535 (Ali-da), 347-5453272 (Livio), 3290703958 (Mirjam). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaradi počitnic zaprt do 31. avgusta. MLADINSKI DOM v Ul. Don Bosco v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgusta v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad do 31. avgusta odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih zaprto. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, euro-pa@provincia.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040635626. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica namenjena pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije od 1. do 15. septembra po tel. 0481-531445 in 0481534549 (faks), info@kclbratuz.org, www.kclbratuz.org pod kategorijo »gledališče«. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Ul. Cicerone 8 v Trstu do 5. septembra odprti s poletnim urnikom od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. H Prireditve FESTIVALGO (www.festivalgo.eu) bo potekal v Novi Gorici od 27. do 29. avgusta: v petek, 27. avgusta, ob 20.30 bodo na Bevkovem trgu nastopili Eva Hren in Sladcore ter zasedba Cana Flamenca; ob 23. uri na poletni sceni KGŠ bodo nastopili Strizzy. V soboto, 28. avgusta, ob 21. uri bo na Bevkovem trgu na vrsti Dalaj Eagol; ob 23. uri bodo na poletni sceni KGŠ nastopili hrvaški Elemental. V nedeljo, 29. avgusta, ob 21. uri bo na Bevkovem trgu nastopila zasedba LeeLooJamais; ob 23. uri na poletni sceni KGŠ pa skupina Elevators. Vse dni bodo pred Splendid barom potekale v popoldanskih urah otroške delavnice in prireditve (v petek, od 15.30 dalje, v soboto in nedeljo od 17. ure dalje), ob 20. uri na poletni sceni KGŠ bodo potekale projekcije glasbenih filmov in ob 24. uri bo na ploščadi med no-vogoriško knjižnico in gledališčem After party z DJ-i in elektronsko glasbo. Na Bevkovem trgu bo v dnevih festivala potekal sejem vinilk. 0 Mali oglasi PRODAM ALFA ROMEO 156 2000TS letnik 1997, zelo ugodna cena; tel. 348-6572496. PRODAM KNJIGE »Kemija za gimn. 1«, »Slov. književnost«, »Slov. slovnica in jez. vadnica«, »Pregled slov. slovstva«, »Kristjan in sv. pismo«, »Kaj verujemo 3«, »Book and Bookmarks«, »Around and about Britain and the states«; tel. 340-0030154. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Maria Visintin vd. Corazza iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES IZ GORICE: 10.30, Iolanda Brescia vd. Calligaris iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku. DANES IZ TRŽIČA: 10.50, Giuseppe Valenti iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in na novo pokopališče v Štarancanu. DANES V GRADEŽU: 9.00, Roberto Facchinetti (ob 7.30 iz Spinee) na glavnem pokopališču. Ob izgubi drage mame Cirile izrekamo odbornici Marjeti Kranner in vsem v družini iskreno sožalje Upravni odbor SCGV Emil Komel / MNENJA, RUBRIKE Torek, 17. avgusta 2010 1 5 slovenija - Po podatkih mejne policije Število nezakonitih migrantov se v zadnjem desetletju stalno zmanjšuje LJUBLJANA - Število nezakonitih migrantov se v zadnjem desetletju stalno zmanjšuje, je povedal vodja oddelka za državno mejo v sektorju slovenske mejne policije Darko Poštrak. Če so v preteklosti migranti skušali mejo prečkati v vlakih ali tovornjakih, skušajo danes v Evropsko unijo priti kar peš. V večini primerov jih mejna policija ustavi že na meji, je pojasnil. Pred dnevi so celjski kriminalisti zaradi 15 kaznivih dejanj overitve lažne vsebine in prepovedanega prehajanja meje kazensko ovadili 27-letnega Mariborčana. Osumljeni je izvedel nezakonito preseljevanje najmanj 79 tujcev. Kot lastnik dveh podjetij v Sloveniji jim je proti plačilu skozi prikazano zaposlitev v podjetjih uredil dokumente za vstop v Slovenijo. Vendar pa takšni primeri po besedah Poštra-ka niso pogosti oz. jih praktično ni. Mejna policija morebitne nezakonite preseljence najprej preverja na mejnih prehodih, kjer se preverja tudi namen vstopa v schengensko območje oz. v Slovenijo. "Glavni razlogi za nezakonito prehajanje meje so sorodstvene vezi in poznanstva, ki jih imajo migranti v Sloveniji," je dejal Poštrak. Če ima nekdo pri sebi delovno opremo, so policisti nanj le še bolj pozorni. Število ilegalnih migrantov se sicer v Sloveniji po njegovih besedah zmanjšuje že celotno zadnje desetletje. V prvem polletju letošnjega leta so jih tako našteli 353, lani pa 410, kar je 14-odstotno zmanjšanje. Po državljanstvu izstopajo državljani Bosne in Hercegovine, ki jih je bilo letos že nekaj čez sto, sledijo državljani Hrvaške, Srbije, Albanije, Kosova in Turčije. Najbolj se je zmanjšalo število ilegalnih prehodov pri državljanih Kosova, Makedonije in Srbije, kar pa je povezano tudi z vizumsko liberalizacijo. Kot poudarja Poštrak, so mejni policisti že v letih pred vizumsko liberalizacijo ugotavljali, da so se ilegalne migracije preusmerile na druge države, zlasti preko Madžarske v Avstrijo ali preko Slovaške proti Nemčiji. Število ilegalnih migrantov se v Sloveniji zmanjšuje že celotno zadnje desetletje arhiv V zadnjem času opažajo, da nekateri potujejo tudi preko Ukrajine in Belorusije na Poljsko. "To se spreminja glede na tveganje, da jih bodo prijeli," je pojasnil. Kljub mejnemu nadzoru se nekaterim vendarle uspe pretihotapiti v državo. Po besedah Poštraka jim na meji uspe zajeti več kot 85 odstotkov ilegalnih migrantov, 15 odstotkov jih odkrijejo v notranjosti Slovenije ali celo v tretjih državah. Če so jih na meji zajeli 353, to torej pomeni, da jih je mejo kljub vsemu uspelo prečkati okoli 50. V Sloveniji se mejna policija kadrovsko ni krepila, ima pa v uporabi boljšo opremo, zato je tudi uspešnejša pri odkrivanju in prijemanju ilegalnih migrantov. "Na eni strani je res manj ilegalcev, na drugi strani je policija verjetno učinkovitejša," je pojasnil. Med preostalimi razlogi za zmanjšanje števila migrantov pa Poštrak omenja boljše sodelovanje z državami izvora ilegalnih migrantov. Ilegalni migranti državne meje ne skušajo več prečkati v tovornjakih. Kot je dejal Poštrak, so se včasih tovrstni prehodi meje dogajali skoraj tedensko, danes pa v vsej Evropi takšen primer odkrijejo le enkrat na mesec ali dva. Voznik tovornjaka se namreč zaveda, da bo v primeru, da ga pri tem zasačijo, dobil prepoved vstopa v državo. To se tako zgodi le izjemoma, večinoma pa se dogaja, da migranti izstopijo iz vozila tik pred mejnim prehodom in mejo prečkajo peš. Kljub vsemu pa velika večina potnikov potuje dobronamerno in predpisov ne kršijo. Poleg tega je morebitne slabe namene preseljencev težko dokazovati. "Drugače pa je, če je posameznik že vpisan v schengenskem informacijskem sistemu (SIS), kar pomeni, da je bil že obravnavan za kaznivo dejanje", je poudaril in pojasnil, da imajo nekateri tudi prepoved vstopa v schengensko območje. Glede na število ljudi, ki potujejo preko Slovenije, je 350 ilegalnih migrantov po mnenju Poštraka zanemarljiva številka. Samo v prvem polletju letošnjega leta je bilo namreč več kot 40 milijonov prehodov državne meje v Slovenijo. (STA) celje - Skupni projekt s Hrvaško Obnova Vodnega stolpa in ureditev Velikega Tabora Zgoraj Vodni stolp v Celju, spodaj Veliki Tabor na Hrvaškem CELJE - Pokrajinski muzej Celje načrtuje ureditev Vodnega stolpa in digitalni sprehod po Knežjem dvorcu s stalno razstavo o celjskih knezih, ki jo nameravajo pripraviti najkasneje v dveh letih. Kot je povedal direktor muzeja Stane Rozman, so odvisni od uspešnosti na razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Na razpis, vreden milijon evrov, so se prijavili skupaj z muzeji hrvaškega Zagorja. Friderik II. Celjski je bil poročen s hrvaško plemkinjo Elizabeto Fran-kopansko, obe državi pa povezuje tudi njegova druga žena Veronika Deseniška, je pojasnil Rozman. "Če bomo uspešni na razpisu bodo na hrvaški strani uredili dvorec Veliki Tabor, ki je najpomembnejši poznosrednjeveški plemiški grad v kontinentalnem delu Hrvaške, na slovenski strani pa bi uredili Vodni stolp s stalno razstavno postavitvijo," je še dejal. Celjska občina, ki bo v torek danes na Starem gradu odprla prenovljen Friderikov stolp, nadaljuje z obnovo Knežjega dvorca. Za njegovo ureditev je prejela sredstva iz dveh letošnjih razpisov, in sicer v višini 2,3 milijona evrov. S pridobljenimi sredstvi bo uredila prostore celotnega komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta, namenjenega kulturnemu programu Pokrajinskega muzeja Celje in Zavoda Ce-leia Celje. V okviru investicije bodo uredili še večnamensko multimedijsko dvorano na zahodnem traktu, ki bo lahko služila tudi protokolarnim namenom celjske občine. Uredili bodo tudi razgledno ploščad na zgornji etaži komunikacijskega stolpa. Z obnovo Knežjega dvorca je občina pričela že v 80. letih prejšnjega stoletja. PREJELI SMO Slovenskim občilom Potem ko je Primorski dnevnik decembra 2000 objavil spis veljaka Levih demokratov, ki že desetletja poskuša civilizirati Slovence, da bi končno opustili jugoslovanski nacionalizem in postali vredni, da živijo v demokratični in pluralni Italijanski republiki, sem se odločil, da opišem delovanje italijanske nestrpnosti do Slovanov, in posebej do Slovencev, ob severovzhodnem Jadran od leta 1848 do konca leta 2000. Spis z naslovom »Zrel čas za človeški zorni kot« je izšel v Primorskem dnevniku dne 2. januarja 2001. Ker mi ni bilo znano, da bi možakar vsaj pasivno obvladal slovenski jezik, sem upal, da mu bodo slovenski tovariši prevedli spis, ki precej podrobno opisuje nestrpno obnašanje njegovih rojakov do mojih rojakov. Drugo upanje je bilo, da bodo Levi demokrati, ki obvladajo slovenski jezik, razpolagali s preverjenimi zgodovinskimi argumenti za dialog s tem njihovim voditeljem. Očitno naivno sem upal, da bodo posredovane podatke uporabili za kakšen kritičen odgovor na nje- gove izpade vsaj v Primorskem dnevniku, če že ne v Piccolu, čigar bralci potrebujejo in zaslužijo nekaj več zgodovinskega znanja o preteklosti ob severovzhodnem Jadranu, da bodo vedeli, da vse zlo, ki se ni začelo 1. maja 1945, se ni začelo niti 28. oktobra 1922, temveč mnogo prej. Trezno moram ugotoviti, da je bilo moje upanje, da bodo nastopili zoper njegove izpade naši veljaki, ki so imeli vsaj nekaj vpliva v njegovi stranki (Stojan Spetič, Demetrio Volcic, Miloš Budin in še kdo), prazno. Da sem se takrat odločil za obravnavani spis, je bilo odločilno predvsem dejstvo, da nam je tedaj grozil protiustaven, rasističen zakon, katerega žrtev so postale temeljne človekove pravice, če je res, kot določa 1. člen Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, da »The protection of national minorities and of the rights and freedoms of persons belonging to those minorities forms an integral part of the international protection of human rights ...«. Po zadnjem izpadu tega levičarskega veljaka, bi se spodobilo, da se v Piccolu oglasi Tothov prijatelj Budin in pojasni (bivšemu?) tovarišu, da je zelo pesniško trditi, da je vse ozemlje od Dalmacije do Julijske Benečije pluralno, obenem pa je zelo zločinsko prepustiti neimenovani organizaciji nasilnežev središče Gorice in Trsta. Da je neimenovana organizacija nasilnežev preprečila tako dvojezičnost, kakršno je Ustavno sodišče Italijanske republike opredelilo v treh razsodbah iz let 1982, 1992 in 1996, ni izmišljotina kakega slovenskega prenapeteža, temveč izhaja iz izjave ministra Carla Giova-nardija, ki jo je objavil Il Piccolo dne 16. januarja 2004: »Razmejitev, ki bi pomenila vpeljavo dvojezičnosti na celotnem občinskem ozemlju (Gorice in Trsta), bi imela isti učinek, kot vreči vžigalico v smodnišnico«. Prišlo bi do velike eksplozije, do velikega nasilja. Dobro bi bilo tudi pojasniti človeku, ki očitno ne razume slovenskega jezika, da slovensko narodnostno ozemlje (territorio etnico) ni nič drugega kot naselitveno ozemlje slovenskega naroda, na katerem želimo biti Slovenci enakopravni vsem drugim: tretji člen posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije opredeljuje to kot »parita di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appar-tengono« in priznava to na papirju že od 31. januarja 1963. Da pa tega dejansko ni (in je tako kršen ustavni zakon), je zasluga takih ustavnih patriotov kot je on sam. Povsem bi moralo zadoščati že poznanje italijanskega jezika, da bi ta ustavni patriot razumel, da izraz »territorio di insediamento di mi-noranza linguistica riconosciuta« ne pomeni nič drugega kot »narodnostno ozemlje«, na katerem naj bi bili pripadniki manjšin deležni popolne enakopravnosti. Če Ustavno sodišče trdi, da je manjšina zaščitena, kadar njeni pripadniki niso prisiljeni, da na naselitvnem ozemlju manjšine, ki ji pripadajo, uporabljajo v odnosih z javnimi oblastmi jezik, ki ni njihov mater-ni jezik, v resnici pa so največkrat prisiljeni tudi na ozemlju (frazioni), kjer naj bi veljal »bilinguismo integrale«, je več kot očitno, da »zaščitni zakon« ni zaščitni zakon. Če Budin zdaj tega ne more storiti, zaradi že prej sprejetih obveznosti, bi lahko to storil Demetrio Volcic, ki je nedvomno uveden v diplomatske veščine, in bi mu ne smelo biti težko prepričati upokojenega profesorja filozofije. Vsakemu demokratu bi moralo biti povsem nesporna vrednota enakopravnost in bi mu morala biti jasna razlika med prizadevanjem za enakopravnost in nasprotovanjem enakopravnosti. Veljak demokratske stranke pa vztraja pri dveh nacionalizmih, ki naj bi bila enako zlo. Če upoštevamo ljudski pomen glagola filozofirati, lahko sklepamo, da se profesor filozofije lahko povsem požvižga na matematiko. Za navadne zemljane pa je verjetno razlika med 190.905 osebami, ki so jih kot begunce registrirale pristojne oblasti, in 350.000 osebami, ki jih vztrajno objokuje veliki prijatelj civiliziranih Slovencev, vsaj nekoliko prevelika. Mogoče je »čas kislih kumaric« naklonjen objavi tudi tako heretičnega spisa. Samo Pahor 1 6 Torek, 17. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu »Azzurri« precej zadovoljni Slovenci ostali brez medalje Francesca Dallapè in Tania Cagnotto zlati s trimetrske deske BUDIMPEŠTA - »Azzurri« so na evropskem plavalnem prvenstvu na Madžarskem osvojili 17 medalj. Skoraj polovico so jih prispevali daljinski plavalci. V nedeljo sta za zadnjo najžlahtnejšo medaljo poskrbeli skakalki v vodo Francesca Dallape in Tania Cagnotto (sinhroni skoki s trimetrske deske). Italijanki (327,90 točke) sta bili bolj prepričljivi od Ukrajink Olene Fedorove in Anne Pismenske (312,00). Slovenci pa so odšli domov praznih rok, čeprav so v Budimpešti zapustili močan vtis. Osem plavalcev se je uvrstilo v finale. Za Italijane pa to ni rekordna bera kolajn, saj so pred dvema letoma v Eindhovnu zbrali 21 kolajn. Zadnji dan, v nedeljo, se je nastopu v disciplini 400 metrov prosto odpovedala Federica Pellegrini, ki je pred tem osvojila bron na 800 m prosto in zlato v istem slogu na 200 metrski razdalji. Pellegrinijeva se namreč ni počutila najbolje, saj je imela vročino. Zmagala je Britanka Rebecca Adlington. Zaročenec Pelle-grinijeve Luca Marin je bil v finalu na 400 metrov prosto četrti. Plavalka Gorenjske banke Radovljice Anja Klinar je v svoji »novi« disciplini na 200 delfin z izidom 2:09,44 osvojila osmo mesto. Kli-narjeva je bila do polovice proge celo v boju za najvišja mesta, v končnici pa je malo popustila, a kljub vsemu dosegla drugi najboljši izid v karieri, ki je zadostoval za osmo mesto. Sama tekma se je razpletla po madžarskih notah, saj sta se na najvišji stopnički uvrstili Katinka Hosszu, ki je tukaj slavila že na 200 mešano, in Zsuzsanna Jakabos, ki je Klinarjevi »odnesla« bron na 400 mešano. V nedeljo so prireditelji razdelili kar osem kompletov medalj. Začeli so sprinterji. Na 50 prosto je bila najboljša 33-letna švedska veteranka Therese Alshammar. Štirikratna olimpijska prvakinja je v Budimpešti pred tem zmagala že na 50 delfin, skupaj pa je zbirko medalj »Zlati« Italijanki Francesca Dallapè in Tania Cagnotto ansa obogatila za štiri. V moški konkurenci je evropski rekorder Francoz Frederic Bousquet po srebru na 50 delfin osvojil zlato v kravlu. Rusinja Julija Jefimova je z velikim naskokom dobila žensko tekmo na 50 prsno, pred tem pa se je veselila že zmage na 100-metrski razdalji. Madžari so imeli razlog za slavje tudi na 400 mešano, kjer je evropski rekorder Laszlo Cseh vodil od starta do cilja, srebrn je bil njegov rojak David Verraszto, dvojna madžarska zmaga pa je bila prepričljiva. Prav za konec so razdelili še oba kompleta medalj v mešanih štafetah. V ženski konkurenci so se tesne zmage veselile Rusinje pred Britankami, bron so osvojile Šve-dinje. Rusinje pa so bile takoj nato zaradi napačne predaje diskvalificirane in bron so osvojile Nemke. Črto pod prvenstvom so z zmago na 4 x 100 mešano potegnili Francozi z novim rekordom prvenstev 3:31,32. Z velikim zaostankom so se na drugo in tretje mesto uvrstili Rusi in Nizozemci. motociklizem Rossi v Brnu napovedal odhod k Ducatiju BRNO - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) je zmagal na veliki nagradi Češke, dirki moto-ciklističnega svetovnega prvenstva v Brnu, in povečal vodstvo v skupnem seštevku. Drugi v razredu motoGP je bil njegov rojak Dani Pedrosa (Honda), tretji pa Avstralec Casey Stoner (Ducati). Na deseti dirki sezone kraljevskega razreda je Lorenzo začel s tretjega startnega mesta. Pedrosa je bil najhitrejši v kvalifikacijah, z drugega mesta pa je startal Američan Ben Spies (Yamaha). Lorenzo je prišel na čelo že v prvem od 22 krogov, ko je dobil dvoboj petih motocikli-stov, ki so se borili za čim boljše izhodišče pred nadaljevanjem dirke. Branilec naslova ter devet-kratni prvak Italijan Valentino Rossi (Yamaha) se je uvrstil na 5. mesto. Slednji je napovedal, da bo naslednjo sezono nastopal v ekipi Ducatija. Španec Toni Elias (Mori-waki), vodilni v skupnem seštevku v razredu moto2, je bil na Češkem prvi pred Japoncem Jukijem Takahašijem (Tech 3), tretji pa je bil Italijan Andrea Iannone (Speed Up). V najšibkejšem razredu do 125 kubičnih centimetrov so trojno zmago vpisali Španci. Najhitrejši je bil Nicolas Terol (Apri-lia) pred rojakoma Polom Espargarom (Derbi) in Esteve-jem Rabatom (Aprilia). Naslednja dirka SP, VN Indianapolisa, bo 29. avgusta. igralec leta - UEFA Največ je Interjevih nogometašev NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) je objavila imena igralcev, ki kandidirajo za najboljšega nogometaša leta v evropskih klubih. V konkurenci je 12 igralcev, zmagovalec pa bo znan 26. avgusta na žrebu skupin lige prvakov v Monaku. Uefa bo sicer podelila priznanja še za najboljšega vratarja, branilca, vezista in napadalca. Nominirance za nagrade so z glasovanjem izbrali trenerji 16 klubov, ki so v minuli sezoni igrali v osmini finala lige prvakov. Lani je nagrado za najboljšega igralca dobil Argentinec Lionel Messi (Barcelona). Nominiranci: - vratarji: Julio Cesar (Inter), Hugo Lloris (Lyon), Victor Valdes (Barcelona); - branilci: Lucio (Inter), Mai-con (Inter), Gerard Pique (Barcelona); - ve-zisti: Xavi Hernandez (Barcelona), Arjen Robben (Bayern München), Wesley Sneij-der (Inter); - napadalci: Lionel Messi (Barcelona), Diego Milito (Inter), Wayne Roo-ney (Manchester United). BECKHAM - Lynne, sestra enega najbogatejših nogometašev na svetu, Davida Beckhama, zaradi revščine prejema socialno pomoč s strani države (164 funtov, okrog 200 evrov). David, ki baje s tem naj ne bi bil seznanjen, toliko denarja »zasluži« v nekaj sekundah. FEDERER KO - Britanec Andy Murray je v finalu teniškega turnirja ATP serije masters v Torontu z nagradnim skladom 2,43 milijona dolarjev premagal Švicarja Rogerja Federerja s 7:5 in 7:5. Murray je prvi igralec doslej, ki je na enem samem turnirju premagal tako Federerja kot Španca Rafaela Nadala. KOLESARSTVO - Američan Tyler Farrar (Garmin) je zmagal na 15. klasični kolesarski dirki v Hamburgu (216,6 km) in s tem ponovil lanski uspeh. Kristijan Koren (Liquigas) je bil 44. z zaostankom osmih sekund.Borut Božič (Vacansoleil), drugi Slovenec, pa je odstopil. KAJAK-KANU - Ponovljeno evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah v Bratislavi je slovenski reprezentanci prineslo veliko uspeha. Po sobotni mo-štveni bronasti kolajni kajakašev so slovenski uspeh oplemenitili še Peter Kauzer in Jure Meglič z zlato oziroma srebrno posamično kolajno v K-1, ter kajakašica Urša Kragelj, ki je bila bronasta. Slovenska vrsta je doslej na enem EP največ osvojila tri kolajne in to na sploh prvem prvenstvu stare celine; leta 1996 v Augsburgu je bil Simon Hočevar zlat med kanuisti, v ekipnih vožnjah pa so se s srebrom in bronom okitili še kajakaši in kanuisti. košarka Slovenija na »Akropolisu« Na turnirju Adecco Srbija boljša ATENE - Slovenska košarkarska reprezentanca je že prispela v Atene, kjer bo v sklopu priprav na svetovno prvenstvo igrala na močnem mednarodnem turnirju Akropolis. Ob izbrancih Memija Bečiroviča bodo v grškem glavnem mestu nastopili še domačini, Srbi in Kanadčani. To bodo tudi zadnje tekme slovenske izbrane vrste pred odhodom na SP v Turčijo. Turnir v Atenah bo od danes do četrtka. Turnir Akropolis so prvič igrali leta 1986, do zdaj pa je potekal na le treh prizoriščih - dvoranah SEF, Glifadi in Oaki -, kjer je že šestič zapored in skupno dvanajstič. Slovenska izbrana vrsta je na njem nastopala trikrat, leta 1995 je bila četrta, 2003 druga, 2007 pa tretja. Največ naslovov prvaka turnirja ima v rokah Grčija (14), ki je nepremagljiva že zadnjih pet let. Slovenija bo danes (18.00) igrala proti Srbiji, proti kateri je izgubila v nedeljskem finalu turnirja Adecco v Mariboru s 73:82 (Nachbar 18; Mačvan 15). Jutri (20.45) bodo Slovenci igrali proti Grčiji, v četrtek (18.00) pa proti Kanadi. nogomet - Predstavili abonmajsko kampanjo Triestine Vsi na tribuni Pasinati Tribuna Colaussi samo za oglaševalske namene - Vsi abonenti z navijaško izkaznico - Prva prvenstvena tekma izven abonmaja »Batte ancora« (Še utripa). Tako se glasi moto letošnje abonmajske kampani-je Triestine, ki so jo včeraj predstavili na Stadionu Rocco. Ob ceniku so predstavniki kluba nakazali dve glavni novosti letošnje sezone. Kot so napovedali, bodo morali vsi, ki želijo kupiti abonma oziroma spremljati tekme Triestine tudi na gostovanjih, imeti navijaško izkaznico. Vsi abonenti bodo izkaznico prejeli brezplačno in bo veljavna pet let. Ostalim bo izkaznica dostopna proti plačilu (10 evrov). Vsak imetnik izkaznice bo prejel brezplačno tudi predplačano kartico Superflash U. S. Triestina Calcio, ki jo podarja tržaškim navijačem Hranilnica FVG, imel pa bo lažji dostop na vse dejavnosti in aktivnosti kluba. Vsak abonent bo moral pred prejemom izkaznice izpolniti vpisno polo (dostopno tudi na spletni strani kluba), fotokopijo osebnega dokumenta in davčne številke ter fotografijo (portret). Mladoletni morajo oddati tudi fotokopijo osebnega dokumenta skrbnika. Nadalje je letos klub sprejel odločitev, da bo tribuna Colaussi zaprta. Vsi abo-nenti, ki so doslej spremljali tekme na osrednji tribuni, bodo v letošnji sezoni sedeli na tribuni Pasinati: »To je bila edina možna pot za omejitev previsokih stroškov vzdrževanja stadiona in stroškov za varnostnike. Opravili smo različne raziskave in ugotovili, da je to najboljša rešitev,« je pojasnil predsednik Fantinel. Z zaprtjem tribune Colaussi (uporabljali jo bodo za oglaševalske namene) bo klub krepko zmanjšal stroške za varnostnike: »Računamo, da bomo s tem prihranili 100 tisoč evrov,« je še nakazal predsednik Triesti-ne in pojasnil, da z iztržkom lanskih abonmajev niso uspeli pokriti vseh stroškov vzdrževanja stadiona. Z navijači se je klub že pogovoril in kaže, da so tako odločitev sprejeli. Na predstavitvi so vsekakor poudarili, da bo to veljalo izključno v letošnji sezoni. Seveda bodo osrednjo tribuno odprli, če bo obisk množičen. Ker je novica o vključitvi v B-ligo dospela šele pred kratkim, je klub obenem odločil, da bo prva prvenstvena tekma proti Albinoleffeju zaradi tehničnih in organizacijskih težav izven abonmaja. Pri sestavi abonmajev je vodstvo kluba tudi letos upoštevalo splošno finančno stanje in zato so cene abonmajev enake lanskim ali celo nižje. Kot lani vključuje letošnja ponudba možnost cenejšega abonmaja, če stari abonent privabi novega (po- nudba »Uživajta dva«). Letos je tak tip abonmaja še cenejši od lanskega, saj bo na primer stari abonent tribune Furlan plačal 100 evrov, novi pa prav tako 100 evrov (lani 120 evrov). Kdor ne bo izkoristil te ponudbe, bo plačal 120 evrov, novi abo-nent (brez »starega) pa bo moral odšteti še 30 evrov več. Tudi letos bodo abonmaje po znižani ceni prejeli starejši (over 60), ženske, under 18 in under 14 ter osebe s posebnimi potrebami in njihovi spremljevalci Novost predstavlja ugodna cena a univerzitetne študente. Na včerajšnji predstavitvi je vodstvo s številčnim prikazom tudi poudarilo, zakaj je abonma nasploh najcenejša rešitev: za nakup posamične vstopnice na stranski tribuni Furlan bi stranka odštela v predprodaja 14 evrov (polna cena 16 evrov), vsak obisk pa z abonmajem stane 7,50 evrov. Abonmaje je možno kupiti od danes, in sicer na ul. Macelli (Koordinativni center Triestine), Ticket Point in na blagajnah pri vstopu št. 10 (ul. Valmaura). (V.S.) CENE ABONMAJEV V SEZONI 2010/11: TRIBUNA FURLAN: polna cena 150 evrov, stari abonenti 120, »uživaj v dveh« 100+100; over 60 in ženske 90 evrov, stari abonenti 75, »uživaj v dveh« 70+70, under 18 40 evrov, stari abonenti 35, »uživaj v dveh« 25+25, univerzitet-niki 70 evrov, under 1410 evrov. TRIBUNA PASINATI: polna cena 240 evrov, stari abonenti 200, »uživaj v dveh« 150+150; over 60 in ženske 140 evrov, stari abonenti 120, »uživaj v dveh« 100+100, under 18 50 evrov, stari abonenti 40, »uživaj v dveh« 30+30, univerzitetniki 70 evrov, under 1410 evrov. TRIBUNA VIP: polna cena 1.500 evrov, over 60, ženske in under 18 1.000 evrov, under 14 200 evrov. CENE PRVE TEKME: Tribuna Fur-lan: polna cena 10 evrov (v predprodaji 6 evrov); za ženske, over 60, under 18 in 14 ter osebe s posebnimi potrebami 7 evrov (3 v predprodaji); Tribuna Pasinati: polna cena 15 evrov (v predprodaji 12 evrov); za ženske, over 60, under 18 in 14 ter osebe s posebnimi potrebami 12 evrov (7 v predprodaji). DVA NOVA IGRALCA - V Trst prihaja od Ravenne na enoletno posojilo brazilski nogometaš Robson Machado Toledo, od Parme pa je k Triestini prišel zvezni igralec Francesco Lunardini. / ŠPORT Torek, 17. avgusta 2010 17 jadranje - Evropsko mladinsko prvenstvo v olimpijskem razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti v zlati skupini s 3. mesta Po šestih kvalifikacijskih regatah - Čupina jadralca v veter počasna, v krmi nadoknadita več mest Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta uspešno zaključila kvalifikacijski del mladinskega evropskega prvenstva v olimpijskem razredu 470 v francoskem La Rochelle. Po šestih regatah (z enim odbitkom) zasedata 3. mesto, z nemškim dvojecem Zepunt-ke/Baldewein in francoskim parom Pe-ponnet/Lebrun pa delita enako število točk. Zdaj ju čaka finalni del tekmovanja, ko bosta v zlati skupini merila moči z najboljšimi. Če bosta po petih plo-vih v najboljši deseterici, bosta nastopila tudi v regati za kolajne (medal race). Po prvem dnevu regat, ko sta bila 4. in 15., sta zajadrala bolj prepričljivo in tako potrdila, da sodita med najboljše mladince v Evropi. V posamičnih regatah sta bila v nedeljo 2. in 7., včeraj pa sta osvojila tretje mesto, v zadnji regati pa sta bila prva. Po treh kvalifikacijskih dneh vodi francoski par Bouvet/Mion, ki je s šestimi prvimi mesti daleč najboljši (tačas zaseda na svetovni članski jakostni lestvici 15. mesto). Druga sta prav tako francoska jadralca Balzeau in Fountaine. »Jadrata vseskozi zelo srčno in predano,« poudarja trener Antonaz, ki Čupino posadko spremlja vseskozi iz gu-menjaka, »Pa vendar sta v veter počasna. Kroj jadra je zgrešen, zato jadro ne daje tistega, kar smo pričakovali. Razmišljali smo tudi o zamenjavi jadra, vendar ne bomo tvegali. Ves zaostanek morata Simon in Jaš zato vsakič nadoknaditi v 13 Obvestila ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da bodo košarkarji letnika 1999 trenirali jutri, 18. 8. v Prosvetnem domu na Opčinah 18.00 -19.30, v četrtek, 19. 8. in petek 20. 8. na igrišču na Kontovelu, 18.00 - 19.30. Od nedelje, 22. 8., do sobote, 28. 8., so na sporedu enotedenske priprave v Postojni. Od ponedeljka, 30. 8. do petka, 10. 9.: ponedeljek, sreda, petek, Prosvetni dom na Opčinah, 17.30-19.00; torek, četrtek, igrišče na Kontovelu, 17.30-19.00. Letniki 2000/01: od ponedeljka, 30. 8. do petka, 10. 9.: ponedeljek, sreda, petek, Prosvetni dom na Opčinah, 16.30-17.30; torek, četrtek, igrišče na Kontovelu, 16.30-17.30. Info: marinandrej@alice.it ali 338/5889958 Andrej Vremec. ŠD VESNA - mladinski sektor, vabi dečke in deklice, ki so rojeni od leta 2000 do 2005 (dopolnjenih 5 let starosti), da se pridružijo naši nogometni šoli. Za vse informacije pokličite na 040220871 ali na 3293515480. Treningi se bodo začeli 1. septembra. ŠD KONTOVEL organizira v sodelovanju z ZSSDI odbojkarski kamp od 30.8. do 10.9., za deklice od letnika 1998 do 2003. Vadba od ponedeljka do petka, od 8.30 do 16.00. Vpisovanje v ponedeljek, 30.8., v telovadnici na Kontovelu. Info: 3383277407. AŠD SOVODNJE prireja od danes do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v Sovodnjah ob Soči; za informacije asdsovodnje@libero.it ali po tel. 335312083 (Aleksij), 328-3674301 (Rudi), 3280680499 (Simon). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSSDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta starosti med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). NK KRAS vabi vse mlade ljubitelje nogometa, letnike od 1994 do 1999 (naraščajniki, najmlajši in začetniki), ki bi se radi nam pridružili, da čimprej pokličejo na telefonsko številko 3489246311. NK Kras obenem vabi letnike 200001-02-03-04 (cicibani in mali cicibani) naj pokličejo na telefonski številki 3280350533 ali na 3289518440. Na voljo bodo vse informacije pred uradnim začetkom sezone. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR bo priredilo na Stadionu 1. Maja, poletni športni teden. Potekal bo od 23. do 27. avgusta. Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam, ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Kontakti, informacije in vpisovanje na: 338-3764446 ali pa mailu: sport.bor@gmail.com. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSSDI organizira »Nogometni kamp« od 23. do 28.avgusta na nogometnem igrišču Doberdoba, za otroke od 6. do 13. leta starosti. Vodili bodo specifični trenerji za nogometaše in za vratarje. Zadnji dan Vas čaka presenečenje. Informacije in vpis na tel. št. 339-3853924 (Emanuela) ali na erimic65@tiscali.it. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom (8.00 - 14.00). Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta v zadnji kvalifikacijski regati v rumeni skupini osvojila prvo mesto. Od danes bosta moči merila samo z najboljšimi kroma krmi s špinakerjem. To jima uspe, ker sta do trikrat bolj agresivna kot vsi ostali in s fizično močjo nadoknadita vsako regato od pet do šest mest,« je še pojasnil An-tonaz, ki je sicer vesel s taktičnimi izbirami varovancev in tudi s starti, ki so bili solidni. Tudi po uspešnih kvalifikacijah pa ostaja še naprej previden: »Če bo jakost vetra nižja od 10 vozlov, imata Simon in Jaš velike možnosti dobre končne uvrstitve. Če bo jakost vetra kot doslej, od 15 do 18 vozlov, pa bosta zelo težko ubranila tako visoko mesto. Vprašljivo je, ali bosta tako intenziven tip jadranja, kot sta ga imela te dni, vzdržala vse do konca. Vsekakor pa sem nanje zelo ponosen, saj se stalno trudita.« Na francoskem prizorišču je bilo doslej sončno, pihal pa je termičen veter. Od danes do petka se bosta Čupina jadralca pomerila s 43 posadkami. Med italijanskimi jadrnicami sta najboljša, druga »azzurra« sta Dubbini in Balestrero na 17. mestu. Najboljša slovenska posadka Tidd/Dolinšek je na 12. mestu. (V.S.) Vrstni red: 1. Bouvet/Mion (Fra) 5 točk, 2. Balzeau/Fountaine 9, 3. Sivitz Ko-šuta/Farneti (Ita) 17, 4. Zepentke/Calde-wien (Nem) 17, 5. Peponnet/Lebrun (Fra) 17, 6. Elsner/Szymanski (Nem) 18., 7. Kavas/Orfanos (Grč), 8. Tsinouke-lis/Karonis (Grč) 27. skiroll Bogatčeva zdrknila na 7. mesto Po tretji etapi svetovnega pokala FIS v skirollu na skupni lestvici v ženski konkurenci še naprej zanesljivo vodi Norvežanka Solli, ki ima po tretji etapi, prejšnji teden so tekmovali prav na Norveškem, 405 točk. V sprintu je osvojila 2. mesto, na tekmi s skupinskim startom pa je bila 12. Mladinina »azzurra« Mateja Bogatec, zaradi službenih obveznosti, prejšnji teden ni tekmovala. Prav zaradi tega je na skupni lestvici zdrknila na 7. mesto. Bogatčeva ima 229 točk. »Do konca letošnje sezone sta na sporedu še dve etapi svetovnega pokala. Od 10. do 12. septembra v Cuneu in 18. in 19. septembra v Solunu v Grčiji. Tretje mesto je že tako daleč, da ga bo skoraj nemogoče doseči. Letos je pač taka prehodna sezona,« je priznala Mateja Bogatec, ki je v lanski sezoni postala tako pokalna kot svetovna prvakinja. Na 2. mestu skupne lestvice je Rusinja Elena Rodina (358 točk), tretja pa je Švedinja Hanna Seppas (327 točk). Konec tedna bo znova na vrsti državni pokal. Mladinini rolkarji bodo tekmovali pri Folgarii. DANES - Prijateljska tekma, v Repnu (19.00): Kras - Zaule. košarka - Košarkarji Bora Radenske (prvi) začeli s pripravami Zagnano na delo Cilji so visoki: uvrstitev v play-off - Prvi teden s košarkarsko žogo, nato na vrsti kondicija Kolesarji SK Devin so nabirali kondicijo v Toblachu Kolesarji SK Devin so letos priredili v sodelovanju z ZSŠDI petdnevne priprave, ki so potekale od 1. do 5.avgu-sta. Izbrali so gorski letoviščarski kraj Toblach na Južnem Tirolskem, kjer so številne gorske poti, ki so primerne za kolesarjenje. Priprav se je udeležilo pet naraščajnikov (Luca Goldin, Piermarco Grisonich, Alberto Di Giorgio, Peter Sossi in Erik Mozan) in trije najmlajši (Jan Godnič, Tristan Taverna in Matteo Dutti). Skupini sta vodila trenerja Ivan Sossi in Emiliano Paoletti. Dnevno so kolesarili po gorskih in kolesarskih stezah v okolici Toblacha; starejši so se preizkusili tudi na težjih progah. Vreme je bilo večinoma jasno. Če je deževalo, so šli v bazen in v kraje, kjer je bilo lepše vreme. Skupina se je zelo dobro ujela, kljub starostni razliki. Utrudljive treninge so lajšali z večernimi sprehodi v okolico. Spali so v mladinskem prenočišču, ki je bilo še kar skromno, vendar so lepo preživeli dneve, tako da je bila petdnevna izkušnja zelo pozitivna. Na prvem treningu se je zbralo petnajst košarkarjev: ob članih tudi mladinci kroma Na Stadionu 1. maja so se včeraj zbrali košarkarji Bora Radenske na prvem treningu. Košarkarjem so dobrodošlico izrazili predsednik Bruno Kneipp, športni direktor Lucio Martini in spremljevalec Edi Sosič, na koncu pa je na vrsto prišel še novi trener Boban Po-povič: »Najprej bi se rad zahvalil odbornikom, ki so mi zaupali vodenje ekipe v deželni C-ligi. Zame je to enkraten izziv. Pričakujem, da bom tudi pri Boru doživel vsa zadoščenja, ki sem jih že občutil v zamejstvu,« je pojasnil sežanski trener, ki je po letu premora zelo motiviran. Od fantov pričakuje zagnanost, kar je poudaril tudi športni direktor Martini: »Ne želimo tvegati toliko, kolikor smo lani. Letošnji cilji so visoki, in sicer uvrstitev v play-off. Zato temu primeren more biti odnos vseh igralcev.« Prvi teden priprav bo Popovič izkoristil za spoznavanje igralcev, zato bo bolj košarkarsko usmerjen, nato bodo do deset dni košarkarji nabirali kondicijo pod vodstvom kondicijskega trenerja Miloša Kalca, v nadaljevanju pa bodo treninge popestrile prijateljske tekme in turnirji. Včeraj je bil odsoten pomožni trener Boris Vascotto; nadomeščal ga je Robert Jakomin. Predsednik Kneipp je prvi trening izkoristil tudi za predstavitev igralcev, ki so se letos pridružili Borovi ekipi, in sicer Attilia Fumarolo, Alana Burnija in Sašo Krčalica. Ekipo bodo sestavljali še Boc-ciai, Bole, Crevatin, Devčič, Madonia, Pertot in Zanini ter nekateri mladinci, ki so včeraj prav tako začeli s treningi. (V.S.) 18 Torek, 17. avgusta 2010 ZGODOVINA Družina Kalister v Trstu Podoba Trsta v 19. in v začetku 20. stoletja ter narodni preporod tržaških Slovencev Milan Pahor 1 Uvodne ugotovitve Preden se lotimo zgodbe o uspehu in zatonu Kalistrove družine v Trstu in delno tudi njihovih sorodnikov Gorupov, bi zapisali nekaj ugotovitev in misli, ki so podobne drobnim sledem, ki nas nato privedejo na glavno pot. Drobne sledi Kalistrove družine so se do danes ohranile v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Tako hrani Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu spomenico. Gre za podelitev častnega občanstva gospodu Francu Kalistru. Občina Sla-vina mu je podelila častno občanstvo 3. marca 1889. Ponosni smo, da hranimo omenjeni spomenici iz leta 1889. Nismo pa vedeli, kako sta prišli do nas, saj je medtem prva generacija kulturnih delavcev, ki je delala pri nas v NŠK, žal preminila in se je pretrgalo ustno izročilo. Uganko smo razrešili sredi leta 2008. Ukvarjali smo se s pripravami na študijski dan o Ludwigu Karlu Moserju (profesorju, raziskovalcu, piscu), ki smo ga nato priredili 21. novembra 2008 v deželni konferenčni dvorani Tessitori v Trstu. Tako smo tudi preverili, če NŠK hrani Moserjevo knjigo (Der Karst und seine Hohlen), ki je izšla leta 1890 v Trstu. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da premoremo odlično ohranjen izvod. Želeli smo izvedeti, kako je izvod priromal v našo knjižnico, saj delujemo od leta 1947. Pogledali smo v stare inventarne knjige in odkrili, da je 1. junija 1951 Narodna in študijska knjižnica odkupila 12 knjig in spomenico iz zapuščine Kalister. To ni bil dar, temveč nakup v višini tedanjih 32.200 italijanskih lir. Ostalo lahko sami pridamo. V letu 1948 je umrl Viktor Kalister brez potomcev. Imetje so očitno začeli prodajati. Omenjeni delček je priromal v Narodno in študijsko knjižnico v Trstu. Ker govorimo o knjigah, se je pred pravo raziskavo o Kalistrih, pojavila radovednost, kako so slovenski zgodovinarji zabeležili Kalistre in Gorupe v raznih obdobjih. V knjigi Slovenska novejša zgodovina (iz leta 2005) naletimo na naslednji zapis: »(...) Druga kategorija davkov in dohodkov državnega proračuna so bili posredni davki, trošarine, takse, državni monopol in carine. Najpomembnejše trošarinsko blago so bili sladkor, kava, pivo, vino, žganje in likerji. Te davke so imenovali užitninske davke in jih je država dajala zasebnim podjetnikom v zakup za povprečno odškodnino. Pobiranje užitnine je bil donosen posel, s katerim je obogatela večina veletrgovcev in grosistov (Gorup, Kalister, Luck-man). (...)« Publikacija Zgodovina Slovencev iz leta 1979 nam še bolj bogato postreže s podatki. Janeza Kalistra omenja kar na štirih mestih, Josipa Goru-pa pa na dveh. V poglavju Kapitalisti na Slovenskem naletimo na naslednji zapis: »(...) Ivan Kozler, kmečki sin iz Kočevske Reke, oče avtorja prvega zemljevida Slovenije, je obogatel konec napoleonskih vojn s trgovino z južnim sadjem, kupil hiše v Trstu, na Reki, na Dunaju in v Ljubljani ter fevdalno gospostvo Ortnek. Janez Kali-ster, doma iz Slavine, je trgoval z domačimi pridelki, se preselil v Trst, se tu ukvarjal s špekulacijami, prevzemal davčne zakupe in se uvrstil med najbogatejše ljudi na Slovenskem. Ob smrti leta 1864 so cenili njegovo premoženje na 6-7 milijonov goldinarjev. (...)« V poglavju Domač tuj kapital je zabeležena dejavnost Kalistra in Go-rupa: »(...) Velike dobičke je prinašal zakup davkov, predvsem deželnih do-klad, ki so jih imeli posamezniki v svojih rokah, dokler jih ni konec 19.st. prevzela dežela sama. Iz vrst teh zakupnikov so izšli največji slovenski podjetniki te dobe kot npr. Kalister, Hočevar in Gorup.(...)« V poglavju Vloga Trsta je slovenski zgodovinar zapisal naslednjo ugotovitev: »(...) Slovenska buržoazija v tržaškem pomorstvu in industriji ni bila močneje zastopana. Vendar so se že prvi slovenski kapitalisti, kakor na primer Janez Kalister in Josip Gorup, vključevali v pomorstvo in so bili lastniki ladijskih deležev.(...)« In še v poglavju Slovensko gospodarstvo med dvema vojnama je Kalistrova sled: »(...) Ko se je sredi 19. st. izoblikoval, bil zapisan in propagiran program Zedinjene Slovenije in je dobil celo svoje zemljepisne meje, je bil to predvsem kulturni, prosvetni in politični program. Za oris nacionalnega gospodarskega programa je bilo treba še veliko praktičnega dela. Tu ne mislimo toliko na industrijsko dejavnost Terpinca, na veletrgovsko aktivnost Kalistra in Gorupa ter na druge naše ljudi podobnega formata, ampak tudi na razvoj zadružništva, za katerega sta veliko storila brata Vo-šnjak, proti koncu 19. st. še Janez Evangelist Krek, Etbin Kristan in drugi. Prav na začetku 20. st. ljudje okrog Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, za njimi možje pri Jadranski banki v Trstu. Daleč nazaj v zgodovino sega spoznanje, da slovensko ljudstvo, pozneje slovenski narod, ne more gospodarsko dobro uspevati brez morja. (...)« Omemba Kalistra pri zgodovinarju Josipu Malu (iz prve polovice 20. stoletja).V poglavju Trgovina in obrt v knjigi Zgodovina slovenskega naroda je zgodovinar Josip Mal takole zapisal: »(...) Zavedajoč se dejstva, da posreduje Trst ogromno večino vse trgovine z inozemstvom, je država uredila tržaško luko za vse vrste par-nikov, zasula je plitvine, napravila pomole in skladišča ter podpirala ladjedelništvo. (...) Večina tržaškega prebivalstva je na ta način živela od trgovine, bodisi naravnost ali pa posredno. Tudi podeželje se je oprijelo kupčije in marsikdo si je pri tem nabral veliko imetje (n. pr. Ivan Kalister, rojen v Slavini leta 1806, umrl leta 1864).(...)« Ob teh zanimivih zapisih slovenskih zgodovinarjev beležimo na drugi strani sprenevedanje in površnost nekaterih italijanskih tržaških raziskovalcev zgodovine mesta. V letu 2003 (ponatis pa v maju 2007) je izšla obsežna publikacija z naslovom Trieste nascosta (Raccolta illustrata di curiosita tra vie, androne, piazze della citta e dintorni). V slovenskem prevodu bi lahko tako rekli: Skriti (ali nevidni) Trst (Ilustrirana zbirka podatkov pri potovanju skozi ulice, trge mesta in okolice). Avtorja knjige sta Armando Halupca in Leone Veronese. Trieste nascosta je obsežna publikacija, ki na 440 straneh (v ponatisu 462) opisuje 370 (v ponatisu pa 400) značilnih ali pomembnih točk mesta in okolice. Na strani 178 je opisana 138. zanimivost mesta. Nanaša se na palačo Kalister (Palazzo Kalister) na Trgu Svobode štev. 2 (Piazza della Liberta, takrat Piazza della Stazione). Pod fotografijo omenjene palače je kratek oris. V prvih vrsticah je naveden točen podatek, da je bila palača dograjena leta 1884 po načrtu arhitekta Za-bea, ki je bil po rodu iz Trsta. Ostali podatki pa so pomešani in zgrešeni. Avtorja navajata, da je dal palačo zgraditi Giuseppe Kalister. Kot vemo je Janez Kalister preminil že leta 1864, torej dvajset let prej. V orisu je omenjen tudi Anton Kalister, ki naj bi po rodu izhajal iz Odese na Krimskem polotoku (takrat carska Rusija, danes Ukrajina). Mi pa dobro vemo, da so bili Kalistri po rodu iz Slavine (obči- Portret Janeza Nepomuka Kalistra (okrog leta 1840) na Postojna), kot pravilno povedo podatki iz tržaškega anagrafskega urada. Naročnik palače je bil veleposestnik Franc Kalister, njegov oče pa je bil Andrej Kalister. Žal je v Trstu še vedno prisotna miselnost, da je nemogoče, da bi bil Slovenec uspešna osebnost, ki se lahko uveljavi v italijanskem Trstu. Narodni preporod tržaških Slovencev se od srede 19. stoletja pa vse do prvega desetletja 20. stoletja prepleta z mnogimi dejavniki. Nosilci narodnega gibanja so posamezniki in organizirane ustanove, ki potegnejo za seboj večino pripadnikov lastnega naroda. Mnogi ljudje ostanejo ob strani, vendar po svoje pripomorejo k omenjenemu procesu, ne glede na dejstvo, da niso nosilci nekega gibanja. So lahko opazovalci, so pa lahko tudi občasni akterji, ko se porajajo določene pobude. Morda je to primer pripadnikov družine Kalister. Niso bili nosilci narodnega razvoja in preporoda, so pa sodelovali odgovorno, ko so bili na-prošeni. Vsekakor so čutili pripadnost svojemu slovenskemu narodu. Trst: priseljevanje, trgovanje, podjetnost. Od gospodarske rasti do narodnega preporoda Druga polovica 19. stoletja je bilo obdobje priseljevanja v mesto Trst, ki je nudilo obilo možnosti, saj je bilo takrat v velikem in naglem razvoju. V italijanskem letopisu, ki ga je izdala tržaška knjigarna Julius Dase za leto 1870, je omenjeno, da je bilo v te- danjem Trstu 125 slovenskih trgovcev. Če upoštevamo, da Italijani in Nemci (Dase je bil Nemec) radi dosledno manjšajo slovensko prisotnost in da mnogi Slovani v Trstu iz raznih razlogov radi prikrivajo svojo narodnost, pridemo kmalu do zaključka, da je bilo v Trstu vsaj dvakrat toliko slovenskih oziroma slovanskih trgovcev. Če bi bili vsi v Trstu prisotni trgovci in podjetniki tako kremeniti in dosledni kakor lastnik žganjarne Po-čkaj, ki je bila na vogalu ulic Ghega in Rittmayer in ki je nosila samo slovenski napis "Žganje in slaščice", bi bila slovenska podjetnost nedvomno bolj vidna. Tako je bila leta 1870 v stolni cerkvi sv. Justa vsako nedeljo in vsak praznik maša s slovensko pridigo in slovenskim petjem. Izmed pionirjev slovenske podjetnosti je ostal Tržačanom v spominu na prvem mestu Janez Nepomuk Kalister. Med slovenskimi priseljenci v Trstu ni manjkalo takih, ki so si s podjetnostjo in spretnostjo pridobili prava bogastva in se povzpeli v sam vrh mestne gospodarske elite. Lahko omenimo primer trgovskega podjetnika Franca Tadeja Reje (tudi Reyer) (1760-1855), po rodu iz Kanalske doline, člana tržaške Borze in predsednika Avstrijskega Lloyda; pa ladjarja Henrika Angela Jazbeca in vrste uspešnih tovarnarjev: Mahnič (predilnica), Metlikovec (tovarna strojev), Polak (tovarna mila), Vodnik (tovarna loja). Med uspešne podjetnike kapitaliste lahko uvrstimo tudi Ivana Kozlerja, lastnika večjega števila stavb v Trstu. Podjetnost, trgovanje, pomorska trgovina so bili sestavni del hitre rasti mesta. Prvi slovenski pomorščaki so bili sinovi slovenskih ribičev med Barkovljami in Štivanom. Proti koncu 18. stoletja so začeli njihovi sinovi stopati v službo bogatih trgovcev, ki so imeli svoje ladje in so pluli z njimi ob obalah Jadrana in Sredozemlja, pozneje pa odhajali po morju daleč proč v svet. Niso bili redki primeri tudi kakega slovenskega trgovca iz zaledja, ki si je kupil ladjo in si nato ustvaril trdno trgovsko in pomorsko postojanko v Trstu in na Reki. Tak trgovec je bil Franc Rakovec (16971760), ki si je najprej kupil ladjo na Reki, kasneje ga srečamo tudi v Orientalski družbi v Trstu. S pomorsko trgovino se je ukvarjal oče znanega mecena Žige Zoisa Michele Angelo (Mihael Angel) Zois, ki je leta 1745 prodal svojo ladjo Petru Tomaševicu s Pelješca. Med mnogimi priseljenci iz Dalmacije in balkanskega polotoka je imel posebno trgovsko srečo Jovo Kurtovic, po rodu iz Sarajeva. V Trst je prišel bos, okoli leta 1800 pa je bila družina Kurtovic že ena najbolj bogatih v mestu. Imela je v lasti več desetin jadrnic. Prav tako okoli leta 1800 je spadal med najbogatejše meščane Jurij Prešeren, veletrgovec z žitom. K še hitrejši rasti mesta so pripomogle tudi boljše povezave. Najprej izgradnja železnice Dunaj-Gradec-Ljubljana-Trst, ki je bila izročena prometu leta 1857. Skoraj enakega pomena za Trst je bila dograditev Sueškega prekopa leta 1869. Takrat je bila že v zatonu doba velikih jadrnic. Pomorsko trgovanje je slonelo do takrat predvsem na dalmatinskih jadrnicah. V gradnji jadrnic so prednjačili domačini z otoka Lošinj. Tam je bila zibelka znane družine Cosulich, ki so bili v mladih letih Hrvati (Kozulic), nato so se preselili v Trst, kjer so obogateli in se poitalijančili. Se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. avgusta 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Rok Dolenc - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 6.10 6.30 6.45 10.40 11.35 11.45 13.30 14.10 15.05 17.15 17.55 18.50 20.00 20.30 21.20 23.10 0.20 0.55 Aktualno: Euronews Dok.: Quark Atlante - Immagini del Pianeta Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate Aktualno: Verdetto finale 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik in gospodarstvo Nan.: Don Matteo 5 (i. T. Hill) Nan.: Capri - La nuova serie Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena 23.05 Dnevnik Variete: Da da da Film: Quattro giorni in Toscana (kom., Nem., '08, r. M. Keusch, i. E. Habermann, S. Groth) Dok.: Passaggio a Nord Ovest Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sottovoce Rai Due 6.00 Aktualno: Ricominciare 6.15 Variete: Videocomic 6.35 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.50 11.00, 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.15 Aktualno: Cult Book Storie 10.30 13.00, 18.30, 20.30, 23.55 Dnevnik 11.15 Variete: Giostra sul 2 (v. V. Mero-la) 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.20 Nan.: The dead zone - La zona morta 17.10 Nan.: Sea patrol 17.50 Risanke 18.05 Dnevnik - L.I.S. in športne vesti 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: The Core (fant., ZDA, '03, r. J. Amiel, i. A. Eckhart, D. Lindo) 23.20 Šport: 90o minuto champions 0.10 Variete: Stracult remix ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: ...E Napoli canta (glasb., It., '53, r. A. Grottini, i. G. Rondinella, V. Lisi) 10.20 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra (v. L. Coló) 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 17.15 Nan.: Kingdom 18.00 Dok.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: L'ispettore Derrick 21.05 Dnevnik 21.10 Variete: 32° Festival del Circo di Montecarlo 23.10 Deželni dnevnik 23.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Dok.: Correva l'anno 0.55 Aktualno: Rai Educational - Gap, generazioni alla prova Rete 4 7.10 Nan.: Balko 8.10 Nan.: T.J. Hooker 9.05 Nan.: Nikita 10.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 2 13.05 Nan.: Distretto di polizia 2 14.05 Aktualno: Forum - Il meglio di 15.10 Nan: Detective Monk 16.10 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Salto nel buio (fant., ZDA, '87, i. D. Quaid) 17.10 21.50, 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Vento di passioni (dram., ZDA, '94, r. E. Zwick, i. B. Pitt, A. Hopkins) Film: Io tigro, tu tigri, egli tigra (kom., It., '78, r. G. Capitani, i. R. Pozzetto) Nočni dnevnik in Pregled tiska 18.55 19.35 20.30 21.10 0.00 2.00 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Dok.: South Pacific 9.10 Film: Le avventure di Pitye Bell (kom., Niz./Nem., '02, i. Q. Schram) 10.05 17.30, 18.55, 22.20, 0.30 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 16.00 Film: Inga Lindstrom - Sulla via del tramonto (dram., Nem., '04, i. F. Lahme) 18.10 Film: La vera eredita (dram., ZDA, '06, i. J. Gedrick, L. Arens) 20.30 Variete: Striscia la domenica -Estate 21.20 Film: Il prescelto (srh., ZDA, '06, r. N. Labute, i. N. Cage) 23.30 Film: La giusta causa (triler, ZDA, '95, i. S. Connery, L. Fishburne) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved Italia 1 Nan.: La Tata Nan.: Beverly Hills, 90210 Risanke Nan.: Raven Nan.: The sleepover club Nan.: Déjà vu Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera café Risanka: One Piece - Tutti all'ar-rembaggio! Risanka: Futurama Film: Bingo - Senti chi abbaia (kom., ZDA, '91, i. D. Rasche) 15.30 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.00 Nan.: Blue water high 17.30 Dok.: Capogiro 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Panarea (kom., It., '97, r. Pipolo, i. M. Bulla, G. Nicheli) 23.10 Nan.: October Road 1.05 Nan.: Dark Angel 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: L'eta non conta 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 12.10 Dokumentarec o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Variete: Mukko Pallino 13.05 Šport: Sport Estate 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Super Sea 15.30 Dok.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Variete: Expo' Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Lirika: Il barbiere di Siviglia 0.10 Aktualno: Incontri al caffe de la Versiliana LA 6.00 7.00 7.30 9.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 18.00 19.00 20.00 21.10 23.40 0.40 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Aktualno: Omnibus - Estate Replay Aktualno: Omnibus Life - Estate Replay, sledi Due minuti un libro Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: Il principe e il povero (kom., ZDA, '78, r. R. Fleischer, O. Reed) Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. Dnevnik, sledi In Onda - Rewind Film: The Net - Intrappolata nella rete (triler, ZDA, '95, r. I. Winker, i. S. Bullock) Dok.: Delitti Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 S.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.37 Dnevnik (t Slovenija 1 6.50 Kultura 7.00 Odmevi 7.45 Parada 9.00 Risanka: Tiger Severin (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Kratki dok. film: Emigrant (pon.) 9.30 Nad.: Modro poletje (pon.) 9.55 18.40 Risanke 10.10 Lutk. nan.: Na potep po spominu 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 10.40 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.55 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.25 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine (pon.) 12.00 Družinske zgodbe: Družina Anžur (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Dok. odd.: Kmečko gostuvaje (pon.) 13.40 Umetnost igre (pon.) 14.10 Duhovni utrip (pon.) 14.25 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.10 Nan.: Sejalci besed (pon.) 16.30 Potplatopis, 11. oddaja (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.35 Dok. serija: Naravni parki Slovenije 18.00 Naši vrtovi 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Vrtičkarji 21.00 Dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. serija: Leto 1917, 2. del - Leninova revolucija 1.05 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 17.08.1992 (pon.) |r Slovenija 2 6.30 9.00, 1.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 13.30 Eutrinki - zaščitene posebnosti EU (pon.) 13.55 Dober dan, Koroška (pon.) 14.20 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 17.08.1992 14.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.10 Na obisku - oddaja Tv Koper (pon.) 16.40 Mostovi - Hidak (pon.) 14.35 Prisluhnimo tišini 17.45 V dobri družbi po slovensko (pon.) 19.00 Intervju: Borut Pahor (pon.) 20.00 Med valovi - oddaja Tv Koper 20.30 Mlad. serija: Muzikajeto (pon.) 21.45 Film: Življenje drugih (pon.) 22.30 Slovenski glasbeni dnevi 0.00 Film: Hazarder (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.45 16.15 17.00 17.40 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 22.15 0.45 Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Film: Zvoki ljubezni Sredozemlje Srečanje v skupnosti Italijanov Artevisione - Magazine Kuharski recepti Na obisku Vremenska napoved 0.30 Primorska kronika 21.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Šport Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Potopisi Srečanje z... Glasbena oddaja Čezmejna TV - TDD Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Izzivi mladih Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Razgledovanja Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Oglaševanje od začetkov do danes; Življenja reka (piše Žarko Rovšček); Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga - Odiseja; 18.00 Jazz odtenki; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buon-giorno da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Se-condo casadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di... ; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Proti etru (pon.); 17.15 18. vzporednik; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 17. avgusta 2010 ITALIJA jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 AMSTERDAM DON 0„y O 16/21 13/23 O PARIZ 13/17 LIZBONA O 17/32 OBRUSELJ 15/20 ŽENEVA 12/19 O MILAN 0 13/21 SKOPJE O J9/38 .v Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r Vremenska fronta nad Alpskem območju se bo v torek premaknila proti Polski. Anticiklon se bo že v sredo pojavil v višinah. Ozračje bo bolj stanovitno, v srednjih in nizkih plasteh pa bo bolj vlažno, zlasti v sredo ob prihodu jugozahodnih vetrov. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.10 Dolžina dneva 13.03 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.17 in zatone ob 23.55 Nad severnim Atlantikom in južno Skandinavijo je območje nizkega zračnega pritiska, nad Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam v višinah malo toplejšj,. in še razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vreme le najbolj občutljivim občasno povzročalo z vremenom povezane težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.04 najvišje 5 cm, ob 11.32 najnižje 1 cm, ob 18.04 najvišje 28 cm. Jutri: ob 1.51 najnižje -38 cm, ob 7.59 najvišje 16 cm, ob 13.39 najnižje 0 cm, ob 19.19 najvišje 31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 1 2000 m............ 8 1000 m .......... 16 2500 m............6 1500 m .......... 11 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7 in v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O 13/25 (^NAPOVED ZA DANES V nižini in ob morju bo prevladovalo jasno ali zmerno oblačno vreme. Oblačnost se bo lahko občasno okrepila. V hribih bo dopoldne zmerno oblačno, popoldne pa spremenljivo vreme. Ponekod se bo lahko pojavila kakšna kratkotrajna padavina. Delno jasno bo. V gorskem svetu zahodne Slovenije bo bolj oblačno, tam se bodo še pojavljale krajevne padavine, deloma plohe. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. O GRADEC 14/26 TOLMEČ O 11/24 TRBIŽ O 10/23 o 9/21 KRANJSKA G. d .. > VIDEM O 15/26 O PORDENON 16/25 ČEDAD O 16/25 CELOVEC O 11/23 O TRŽIČ 10/25 O KRANJ o 12/24 S. GRADEC CELJE 12/26 O MARIBOR 014/26 PTUJ O M. SOBOTA O 13/25 O N. GORICA O LJUBLJANA 14/26 POSTOJNA O 11/23 KOČEVJE N. MESTO 13/26 O ZAGREB 14/28 O REKA 18/27 Na obali bo dopoldne spremenljivo, popoldne pa zmerno oblačno; od morja bodo pihali tudi krajevni vetrovi. V nižini bo spremenljivo. V hribih bo spremenljivo do oblačno. Na Trbiškem bo vreme lepše. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v četrtek bo na vzhodu sončno. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v hribovitih predelih zahodne Slovenije bodo čez dan možne posamezne plohe. 21.-26.8.2010 Gornja Radgona Od sobote do četrtka, od 9.00 do 19.00 ure! (mjjj. OSEBNA IZKAZNICA - število razstavljavcev 1.690 - število sodelujočih držav 25 - razstavni prostor v halah 22.700 m2 - zunanji razstavni prostor 25.800 m2 - razstave živali 2.600 m2 - vzorčni nasadi, maneža, predstavitveni prostor 15.000 m2 - število obiskovalcev v letu 2009 130.000 U' POMURSKI SEJEM mednarodni 48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Naravnost na mizo! □ Obiskovalci ® □ Razstavljavci ® Vhod Izhod 1® I® Izhod ® © ® © [j VIP-Press wc ® C C2 C3 1 p ® © ©1® wc 0 uprava sejma recepcija tiskovno središče Q - (5) dvorane za posvete sejemski radio informacije banka/bankomat (t) dežurna tehnična služba © gasilci ^^ prva pomoč (jj) gostinstvo ^^ vhod-izhod IZBERITE PROSTOR IN ČAS POSLOVNOSTI IN NAJLEPŠIH DOŽIVETIJ! HALA A živila, razstava "Kupujem slovensko" (na skupnem razstavnem prostoru se predstavlja s svojimi blagovnimi znamkami in degustacijami 50 slovenskih podjetij), GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, OZS, kolektivne gospodarske predstavitve tujih držav HALA AI Bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK razstava "Slovenski oskar za embalažo 2010", razstava "Najboljše iz BIO 21", razstava regionalne kulinarične ponudbe iz Avstrije HALAA2 sredstva za prehrano in zdravstveno varstvo živali ter rastlin, oprema in orodja za kmetijstvo, blago za široko porabo HALAB MKGP RS, Svetovanja, okrogle mize, predavanja, predstavitev primerov dobre prakse, pogovori z ministrom, KGZS, strokovne in poslovne institucije, semena HALA BI osebna in dostavna vozila HALA B2 - AGROLAND popoldanski zabavni program za otroke: 21.,22.8.od 12.00,23.-26.8.od 14.00 večerni program z glasbenimi zvezdami: vsak dan od 19.00 HALA CI stavbno pohištvo, strešne kritine, obnovljivi viri energije, izdelki domače obrti HALA C2 stroji in oprema za živilskopredelovalno industrijo, oprema za gastronomijo, hlevska oprema, kmetijska oprema in orodja HALA C3 - "Salon vino Slovenija" predstavitev in pokušnja slovenskih vin HALA D - Doživimo podeželje slovenska regionalna kulinarična, rokodelska in turistična ponudba, naravni parki, zelišča, pokušnje DI - razstava prašičev voden ogled po razstavi prašičev: vsak dan ob 11.00 (21.8. ob 14.00, 25.8. odpade) D2 - razstava konj razstava slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, degustacija mesnih in mlečnih jedi slovenskih avtohtonih pasem domačih živali D3 - razstava goveje živine iz Slovenije in avstrijske Štajerske D4 - razstava drobnice pokušnja in prodaja ovčjih in kozjih sirov VH - Vinski hram razstava in pokušnja ocenjenih vin 36. odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona 2010, pogovor z vinsko kraljico Slovenije 2010: »Vino in mladi«, vsak dan razen 21.8. od 14.00 do 14.30 I - 5: DVORANE ZA STROKOVNE POSVETE, PREDAVANJA, OKROGLE MIZE, PREDSTAVITVE... ZUNANJI PROSTORI kmetijska mehanizacija, orodja in oprema, hlevska oprema, vinogradniška oprema, osebna vozila NI - gozdno parkovni nasad razstava lesov in delavnice »Gozdna šola«, ustvarjalne delavnice, degustacije, nastopi glasbenikov, prodaja podeželskih izdelkov, zdrava prehrana, turizem, naravna in kulturna dediščina... N2 - vzorčni nasadi vrtnine, zelišča, slovenske avtohtone, domače in udomačene rastline N3 - vzorčni nasad slovenski trsni izbor N4,5 - vzorčni nasad hibridi koruze in vrtnin Maneža, revija goveje živine vsak dan ob 13.00, revija konj vsak dan ob 10.00 (24.8. ob 9.00) in 15.00 (razen 25.8.), revija drobnice in prikaz striženja ovac 25.8. ob 15.00 DP - demonstracijski prostor državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov 22.8., prikaz izdelave lesnih sekancev 23. in 24.8. ob 11.00 in 15.00 P - prireditveni prostor predstavitev skulpture konja iz trte slikarke in kiparkeTamareVogrin, Eko tržnica 21.8., „ nastop folklornih skupin: iz Češke, Kiinštnih Prlekov ter Cven in Leščeček Veržej 21.8. ob 13.00, tekmovanje v plesanju polke 21.8. ob 15.00, tržnica medu in medenih izdelkov 22.8., revija narodnih noš in oblačil 22.8. ob 15.00, tekmovanje v vlečenju vrvi 22.8. ob 17.00, tržnica "Dobrote slovenskih kmetij" 23., 24., 26.8., kmečka tržnica »Podeželje na sejmu« 25.8., zaključek akcije "S kmetije za vas" 25.8. ob 14.00., tehtanje najtežje buče 25.8. ob 16.00, ¡.srečanje starodobnih traktorjev Steyr 26.8. ob 15.00 T - tekmovalni prostor tekmovanje v tradicionalni košnji trave 22.8. ob 9.00, tekmovanje "Človek proti traktorju" 22.8. ob 10.00, traktorski rodeo 23.8. ob 10.00 Celoten program dogajanja in druge informacije o sejmu: http://www.pomurski-sejem.si * organizatorji si pridružujejo pravico morebitne spremembe programa