NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 CMYK Leto L, št. 515, 29. maj 2023 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 26. junija. Gradivo bomo zbirali do 10. junija. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Že 50 let z vami Naš časopis praznuje Vezivo Prva številka Našega časopisa je izšla 6. maja 1973. Kdo bi si mislil, da bo tedaj – v primerjavi z zdajšnjimi časi – še skromno glasilo na osmih straneh dočakalo abrahama? V vseh teh letih je postal nepogrešljivo lokalno glasilo, ki v povpre- čju na osemdesetih, nemalokrat tudi več straneh prinaša zapis dogajanja na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer, Horjul in Dobrova - Polhov Gradec. A ne prinaša samo lokalnih novic, temveč je tudi bogata kronika časa. Kako se zasvetijo oči nekaterim, ko obiščejo uredništvo in odprejo vezane letnike. Naj Naš časopis ostane še naprej »vaš časopis« – tudi v naslednjih desetletjih. --> Borovnica Log - Dragomer Na kolo za zdravo telo Državna sredstva za zunanji fitnes Borovnica kolesari 2023 Promociji vseh oblik in zvrsti kolesarjenja je namenjen svetovni dan kolesarjenja, ki ga obeležujemo 3. junija. V Občini Borovnica so se odločili, da se bodo letos pridružili vsesplošni kolesarski evforiji po koncu Dirke po Italiji, pred Maratonom Franja, začetkom Dirke po Sloveniji in tradicionalnega Argonavtskega maratona. Na ta dan bodo organizirali prireditev Borovnica kolesari 2023. Več o dogodku si lahko preberete na borovniških straneh. --> 27 Dobra novica 55 Horjul Dobrova - Polhov Gradec Občinski praznik 25 let občine Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku Občine Vrhnika so podelili občinska priznanja. Zlato plaketo so prejeli Jože Malovrh, Ema Goričan in Slaščičarna Berzo, srebrni Damjan Debevec in Kulturno društvo Stara Vrhnika, županova priznanja pa Elica Brelih, Karol Jurjevčič in Vinko Keršmanc. Priznanja je podelil podžupan Mirko Antolović. Kulturni program so obogatili pritrkovalci KD Raskovec, Oktet Raskovec in dramska igralca Lara Wolf Završnik in Jure Rajšp. --> Občina Horjul bo 21. junija praznovala 25. obletnico obstoja. Praznik bo obeležila z muzikalom in pogostitvijo. Toda ne bo samo ta dan veselo v horjulski dolini. Celoten junij je poln družabnih, športnih in izobraževalnih dogodkov, od veselic (Horjul, Podolnica, Vrzdenec) do obiska čebele velikanke. Podroben koledar je predstavljen v notranjosti časopisa. Sodelujte pri razvoju Srebrni jubilej 6 --> 33 Peter Perše, urednik Konec aprila je občino razveselila vest, da bo projekt izgradnje zunanjega fitnesa v ŠP Log in ŠP Dragomer sofinancirala --> država. Vrhnika Podelili priznanja 63 Dragi bralke in bralci, v rokah držite jubilejno številko Našega časopisa! Naše lokalno glasilo je svojevrstno vezivo, ki že 50 let povezuje ljudi v naših krajih in sooblikuje skupnost ter zelo vpliva na kakovost našega bivanja. Dejstvo je, da so lokalne novice za marsikoga pomembnejše, kot pa tisto, kar se dogaja po svetu. V 50. letih je postal Naš časopis najbolj temeljita kronika dogajanja v lokalnem okolju. Preživel in doživel je marsikaj. Kako se je razvijal in rastel, boste izvedeli na skupnih straneh v temi meseca, kjer boste spoznali tudi njegove ustvarjalce in izvedeli, kako ga ob jubileju vidijo župani in pisci, ki vanj radi kaj napišejo. Kljub splošnemu trendu upadanja bralne kulture se obseg Našega časopisa vseskozi širi. To priča, da je za informiranje lokalne skupnosti pomemben in da je življenje v naših občinah razgibano in pestro. Ustvarjalci se trudimo, da ste čim bolje obveščeni o delu v naših občinah, da dobivate dobre informacije o življenju zavodov in ustanov. V njem je vedno bogata in raznovrstna paleta poročil različnih društev. Vez s preteklostjo iščemo v domoznanskih člankih, v intervjujih predstavljamo zanimive in pomembne ljudi iz naše preteklosti pa tudi sedanjosti, ozaveščamo in izobražujemo o temah, pomembnih za našo sedanjost in prihodnost. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste in še soustvarjate Naš časopis, pa tudi vsem, ki ga radi vzamete v roke. Naj bo še naprej naše vezivo, saj le skupaj pišemo najlepšo zgodbo. Srečno, Naš časopis! Iskrene čestitke ob dnevu državnosti! Želimo vam prijetno in ponosno praznovanje rojstnega dne naše domovine. Uredništvo Našega časopisa Cankarjeva misel: Participativni proračun Letos občina prvič uvaja participativni proračun, ki občanom omogoča, da predlagajo izvedbo različnih projektov in tako aktivno sodelujejo pri razvoju svojega lokalnega okolja. Na voljo je 40 tisoč evrov, predloge pa je občina sprejemala do konca maja. Glasovanje za projekte bo potekalo od 12. do 16. junija. Glasovanje bo potekalo preko občinske spletne strani in osebno na sedežu občine. --> 43 Ne bližaj se grešniku z očitanjem in z grožnjo, temveč z bratsko besedo! Ivan Cankar, Hlapci 1 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si LJUBITELJI NARAVE, KULTURE IN NOVIH DOŽIVETIJ VABLJENI NA OBISK! Raziščite zgodbo Ljubljanskega barja, ki se začne na razstavi v Hiši Morostig in nadaljuje po kratkočasni tematski poti ter vas pripelje do kolišča v naravni velikosti, kjer boste doživeli čas koliščarjev. Ogledi za skupine Obisk za skupine je na voljo po predhodni rezervaciji od torka do nedelje. Voden ogled traja okvirno 3 ure. Individualni obisk Hiša na Igu je odprta v soboto, nedeljo in praznike od 10. do 18. ure. Kolišče na Ljubljanskem barju si lahko obiskovalec ogleda samo z vodnikom. Vodeni ogledi so na voljo ob sobotah in nedeljah ter med prazniki ob 10.30, 12. uri, 13.30, 15. uri in 16.30. Zbor pred koliščem. Vljudno vabljeni! Morostig, Govekarjeva cesta 5, 1292 Ig 01/280 23 05 info@morostig.si www. morostig.si FB: Morostig – hiša narave in kolišč IG: morostig NOVA RADA IMAM SVOJ AVTO, ZATO DOBRO SKRBIM ZANJ OPEL ASTRA NAJBOLJŠA OD VSEH VARNOST NAJ BO VEDNO NA PRVEM MESTU. ZATO NE SKLEPAJTE KOMPROMISOV IN OBIŠČITE POOBLAŠČENI SERVIS. Značilni Vizor® z najnovejšimiOPEL IntelliLux® LED matričnimi žarometi Pure Panel® digitalna armaturna plošča Ergonomski aktivni sedeži s certifikatom AGR1 Zapeljite jo na testno vožnjo v Avtohiši Sever. VLAK JE ZA VSE Najboljše poti so tiste, ki jih skupaj ohranjamo zelene. Avtohiša SEVER, pooblaščeni serviser in prodajalec vozil Opel. Pogodbeni partner zavarovalnic: Triglav, Sava, Generali, Allianz. Nudimo cenitve škod in kleparska ter ličarska popravila vseh vrst vozil. Avtohiša Sever Sinja Gorica 112, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com Kombinirana poraba goriva (po WLTP-ciklu): 4,4–6,0 l/100 km, poraba električne energije: 15,8–6,2 kWh/100 km ter izpusti CO2: 0–135 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Specifične emisije dušikovih oksidov (NOX): 0–0,0460 g/km. Trdi delci: 0,00052 g/km in število delcev: 0,0900 *1011/km pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij je na voljo na www.opel-sever.com. Pridržujemo si pravico do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. www.sz.si 2 2 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prve novice Prihaja Argonavtski festival V začetku junija, od 8. do 11. junija, bo potekal Argonavtski festival, ki letos praznuje že 30. leto obstoja. Dogajanje se bo začelo v četrtek s slovesnim odprtjem, nato bo sledil opojen Dionizov petek, ko bo Stara cesta gostila kulinarično-sejemski dogodek. Sobotno dopoldne bo v znamenju športa, nakar bo festival dosegel enega svojih vrhuncev. Noč na Vrhniki. Magnifico, Maraaya, Miran Rudan, Djomla KS, Polkaholiki je le nekaj razlogov za obisk dogodka. Nedelja bo bolj umirjena – s kopico dejavnosti za družine. --> 9 --> 32 --> 34 V Občini Dobrova - Polhov Gradec so v letu 2023 začeli z rednimi merjenji zadovoljstva občanov s storitvami, ki jih nudi občina. Merjenje bodo izvajali vsaki dve leti, rezultate ankete pa bodo redno objavljali v občinskih glasilih in na spletni strani občine. Rezultati ji bodo služili kot kazalniki, ali se pri zagotavljanju javnih storitev izboljšujejo in dosegajo cilje, ki so si jih zadali. Na anketo je odgovorilo skupaj 894 občanov (11,4 %). --> 42 Osemnajsti Slovenec, ki je pretekel šest največjih maratonov na svetu Verjetno ste ga v Borovnici že srečali ali videli, saj teče vsak dan v vsakem vremenu. A teči je začel šele pred desetimi leti. Da bo »malo potekel«, se je odločil 1. aprila 2013. Pa mu je bilo tako všeč, da je do danes pretekel serijo šestih največjih svetovno znanih maratonov. Je osemnajsti Slovenec, ki mu je to uspelo. To je Gregor Bec. Spoznajte ga. V Horjul prihaja čebela velikanka Lahko bi rekli, da gre kar za spektakularno novico. Naravnost iz zadnje svetovne razstave v Dubaju, kjer je bil znameniti EXPO, se bo maketa kranjske čebele ustavila tudi pri nas. 3D kranjica velikanka potuje; med drugim so jo že razstavili v Pokrajinskem muzeju v Celju, na čebelerskem prazniku v dvorani Golovec prav tako v Celju, nato pa se bo selila še v Kamnik, Velike Lašče in seveda v Horjul, kjer bo razstavljena od 15. junija do 23. junija. Takoj zatem se bo selila v Sarajevo in Banjo Luko. Izseki analize ankete zadovoljstva občanov z občinskimi storitvami Začetek gradnje priključka Dragomer do julija Nov avtocestni izvoz na Lukovici naj bi izbrani konzorcij podjetij Trgograd in GP Krk gradil 18 mesecev. Pogodba je trenutno v podpisovanju na Ministrstvu za infrastrukturo, pogodbena vrednost gradbenih del je 28,5 milijona evrov brez davka. Priključek v obliki diamanta naj bi začeli graditi poleti. Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje je dejal, da mora pogodbeni izvajalec po sklenitvi pogodbe v predpisanem roku zagotoviti ustrezno bančno jamstvo za dobro izvedbo del. »Dela bi tako lahko stekla v prihodnjih tednih, predvidoma v juniju oz. najpozneje v juliju letos.« --> FRIZERKA META Mala šola ločevanja odpadkov ·žensko striženje ·moško striženje ·otroško striženje Sodeč po odzivih občanov se je okoljska stran Komunalnega podjetja Vrhnika v vsaki številki Našega časopisa zelo lepo prijela in jo sprejemate pozitivno. Veseli nas, da je temu tako in da so vsebine zanimive za vas. Kot so dejali na komunali, njihovo poslanstvo ni zgolj izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, » … temveč si med naše naloge in obveznosti štejemo tudi redno obveščanje in ozaveščanje naših uporabnikov storitev. Le na tak način bomo skupaj dosegali boljše okoljske rezultate.« --> ·klasična in modna barvanja ·urejanje pričesk za posebne priložnosti ·ličenje za vse priložnosti Cankarjev trg 3,Vrhnika NAROČILA NA 031 219 541 @frizerkameta 56 Meta Keršmanc s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika Vse najboljše! 67 3 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika 1. PREDMET SPREMEMB IN DOPOLNITEV OPPN Predmet sprememb in dopolnitev so programska in arhitekturna sprememba zasnove stavbe Lidl (potreba po optimizaciji stavbe, reorganizacija prostorov in namembnosti znotraj stavbe), prometna ureditev dela območja OPPN (ureditev parkirnih površin in površin za pešce) ter posodobitev tekstualnega dela OPPN, ki je potrebna za izvedbo investicijske namere in prihodnjih potreb v prostoru. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev bo potekala v času od 1. 6. 2023 do vključno 30. 6. 2023. Dopolnjen osnutek spr. in dop. OPPN bo v tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ter na spletni strani Občine Vrhnika: https:// vrhnika.si/za-obcane/prostorski-dokumenti/prostorski-izvedbeni-akti-v-pripravi/ pod zavihkom: Prostorski akti v pripravi / točka 5. Spremembe in dopolnitve OPPN za trgovino Lidl v Sinji Gorici / Gradivo za javno razgrnitev. 3. JAVNA OBRAVNAVA Javna obravnava bo v četrtek, dne 21. 6. 2023 v prostorih Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pričetkom ob 17. uri. 4. PRIPOMBE IN PREDLOGI JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripombe in predlogi se lahko podajo: - pisno po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali - na elektronski naslov obcina.vrhnika@vrhnika.si ali - se oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika. Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati l.r. 4 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Četrta redna seja občinskega sveta Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US; ZUreP-2) župan Občine Vrhnika javno naznanja Javno razgrnitev in javno obravnavo dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za trgovino Lidl v Sinji Gorici. CMYK Vrhnika, 4. maj – Občinski svetniki so se sestali na četrti redni seji, na kateri so obravnavali zaključni račun za minulo leto, odpisali dolg podjetju, se izrekli o kandidatih za ravnatelja Vrtca Vrhnika, imenovali občinsko volilno komisijo in se med drugim seznanili s poročilom medobčinskega inšpektorata ter delovanjem sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. sko sprejeli predlog zaključnega pri prenosu v živo pa ne. Zato »tankovske« ceste. Župan je odproračuna za leto 2022, ki izka- predloga za neposredno pre- govoril, da je v pripravi razpis zuje skoraj 18 milijonov evrov našanje sej ni dal na glasovanje, za izvajalca del, po načrtu pa prihodkov in 18,43 milijona predlagateljico pa je pozval, da naj bi bila asfaltirana do vojaodhodkov. Oblakova je imela to lahko stori ona. šnice do konca leta. Ob njej je Občinski svet je v nadalje- predvidena kolesarska steza, ki pripombo (obrazložitev glasu) glede številčnosti prerazpore- vanju podal pozitivno mnenje pa bo asfaltirana šele v naslednji janja sredstev znotraj občin- h kandidatom, ki izpolnjujejo fazi. Doman Blagojević (Zeleni skih postavk. Župan Daniel pogoje za mesto ravnateljice v Slovenije) je med drugim izrazil Cukjati je odgovoril, da so bile Vrtcu Vrhnika: Anita Čretnik, razočaranje nad nepremičnino le-te posledica nepredvidljivih dr. Katica Pevec Semec in Henekdanje menze Blagajana, kjer podražitev. Strinjali so se tudi lena Božič. je že večkrat zagorelo. Svetniki in svetnice so izvolili z odpisom dolga podjetju InveŽupan je dejal, da gre za zasticijske nepremičnine, d. o. o., še novo zasedbo občinske volilsebno lastnino, kjer se pristojvišini dobrih 28 tisoč evrov, ki ne komisije: predsednik Andrej nosti občine končajo, so se pa Jurjevčič, namestnica Mateja izhaja iz leta 2009 že pogovarjali s knjižnico, da Občina je z opomini posku- Barukčić, člani Eva Grm, Beba šala izterjati svoj dolg, a neuspe- Pitterle Molek in Vahid Džafič, bi tam postavili zaščitno ograšno, saj je podjetje sprožilo ste- namestniki članov pa Barbara jo. Ireno Oblak je med drugim čajni postopek (zaključen 2021). Kovačič, Gorazd Mauri in Ur- zanimalo, koliko stanovanj ima Svetniki in svetnice so med ška Trček. Svetniki so sprejeli še v lasti občina. Župan je odgovodrugim govorili tudi o tolma- spremembo v pravilniku o pla- ril, da ima občina, kot je njemu čenju poslovnika, in sicer v luči čah in plačilih občinskih funk- znano, 99 stanovanj, od katerih predloga Oblakove, da bi ob- cionarjev in sejnin, in sicer so jih je velika večina socialnih. Po Med prvimi točkami na činske seje prenašali v živo na aktualizirali izhodiščni razred njegovih besedah potekajo podnevnem redu je bilo poročilo internetu. Alja Stanko (Gibanje za izplačila skladno z zakonom govori za dodatna stanovanja na medobčinskega inšpektorata Svoboda), predsednica statutar- o sistemu plač v javnem sektorKralovšah. (MIRED), ki ga je predstavil no pravne komisije, je pojasnila, ju. Pikl je ob tem pripomnil, da Dr. Benjamin Leskovec (1890) njegov vodja Stanislav Bele. In- da poslovnik dopušča neposre- bi razmislili tudi o finančnem je predlagal, da bi uredili dodašpektorat je v letu 2022 prejel dno snemanje in objavo video- nadomestilu za člane krajevnih tna stanovanja na mestu nek81 prijav. Četrtina izhaja iz po- in avdioposnetka občinske seje. skupnosti. dročja nedovoljenega odlaganja Župan Cukjati je dejal, da ima Pod zadnjo točko so bile na danje sirarne in da bi občina odpadkov, 15 % sodi v področje o tem pomisleke zaradi Zako- vrsti vprašanja svetnikov. Mar- poplave reševala z revitalizacijo varovanja pasu ob cesti, sledi na o varstvu osebnih podatkov jan Geohelli (Vesna) je postavil Barja, ki bo obenem deloval kot nedovoljeno navažanje materi- (GDPR), saj je pri posnetku, ki več vprašanj glede prometne naravni zadrževalnik. ala, nedovoljeno odvodnjavanje se ga objavlja, naknadno mogo- problematike, med drugim tudi Gašper Tominc in plakatiranje. če izrezati omenjene podatke, glede nadaljevanje asfaltiranja Redarstvo je lani v Občini Vrhnika izvedlo 2259 ukrepov, od tega je bilo izrečenih 148 opozoril. Zoper lastnike nepravilno parkiranih vozil je bilo izdanih 762 plačilnih nalogov, zaradi prekoračitve hitrosti pa 1342. Uvedenih je bilo tudi petnajst redarskih postopkov – v povezavi z zapuščenimi vozili, onemogočanjem prehoda s kovinsko verigo, vožnjo tovornih vozil po stranski cesti ... Ireno Oblak (Levica) je med drugim zanimalo, kako je poskrbljeno za področje nedovoljenega plakatiranja. Bele je dogovoril, da v večini primerov pomaga že opozorilo. Peter Pikl (Gibanje Svoboda) je predlagal, naj se redarstvo bolj angažira pri problematiki pasjih iztrebkov in med drugim izpostavil tudi nedovoljeno kurjenje plastike. Bele je odgovoril, da je v njihovi pristojnosti samo kurjenje plastike na prostem, kurjenje v Nedelja, hišnem kurišču pa je pristojnost okoljske inšpekcije. 25. junij 2023, ob 20.00 (Športni park Vrhnika) Za Beletom je za govornico stopil Franjo Čretnik, vodja Nastopajoči: Sveta za preventivo in vzgojo v Kvatropirci cestnem prometu Občine Vrhnika (SPVC), ki je predstavil Nuša Derenda delovanje sveta in njegove cilje. Kot je dejal, so se soočali s proJazzva blematiko prometa pri pekarTone Kuntner ni v Verdu in s pomočjo DRSI spremenili režim semaforja v in drugi ... Janezovi vasi. Načrtujejo še merilnik hitrosti »Vi vozite« pred Slavnostni govornik: začasno urejenim križiščem v Verdu, pridobitev mnenja za reBorut Pahor šitev peš in motornega prometa na Voljčevi mimo cerkve sv. PaPo slovesnosti sledi druženje ob glasbi Kvatropircev. vla ter ureditev križišča Tržaška – Voljčeva – Raskovec. Občinski svetniki so večin- Slovesnost ob dnevu državnosti DOMOVINA PRAZNUJE Občina Vrhnika Telefon: 01 755 54 10 El. pošta: obcina.vrhnika@vrhnika.si Uradne ure za poslovanje s strankami Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure Petek: od 8.00 do 13.00 ure Uradne ure sprejemno – informacijske pisarne Ponedeljek, torek in četrtek: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in 13.00 do 17.00 ure Petek: od 8.00 do 12.00 ure Organizator: Zavod ISKRENI, Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani na Vrhniki 4 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 5 Proslava ob dnevu osvoboditve Vrhnike 5. maj – Na predvečer dneva, ko je bila leta 1945 osvobojena Vrhnika izpod nemške okupacije, je v Cankarjevem domu potekala slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, za kulturni program pa je poskrbel Partizanski pravico do obstoja, za svoj jezik pevski zbor. in kulturo, za svojo nacionalno Polno dvorano zbranih je pozdravil gostitelj večera Miran Stupica, predsednik lokalne borčevske organizacije. Na kratko je opisal boje tistega usodnega dne, v katerih je umrlo šest partizanov, ki so jih nato pokopali na Drči nad Vrhniko. »Res se je Vrhnika tedaj osvobodila nacifašizma, pa vendar je treba ugotoviti, da se je nacifašizem ponovno obudil. Tudi in predvsem v Ukrajini. Na to je treba biti vsak dan bolj pozoren.« Zbrane je pozdravil tudi podžupan Mirko Antolović, ki se je borcem zahvalil za ohranjane spomina na tiste, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. Slavnostni govornik je bil prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan, ki je spomnil na dogodke pred osmimi desetletji. »Borili smo se za identiteto in ozemlje. Nikogar nismo pri tem ogrožali, niti nismo posegali v enake pravice drugih. Svoje usode nismo polagali v tuja naročja, smo pa prevzeli svoj del odgovornosti, kadar smo se znašli v zavezništvu skupaj s tistimi, ki so se borili za enake vrednote, cilje in ideale.« Dodal je, da si nismo bili vselej enotni, a večina silnic je po njegovem krenila v pravo smer. »Veličina tega ne morejo izničiti ponavljajoče se razprave o dilemah, napačnih odločitvah, celo slabih in zločinskih dejanjih, ki smo si jih zadejali sami, v poskusih vsiliti svoj pogled kot skupno resnico.« Dodal je še, da prestolnica potrebuje spomenik, ki bi obeleževal našo odločitev za samostojno državo. »Tak spomenik bi upravičeno imel svoje mesto na osrednjem trgu našega glavnega mesta, na tem zgodovinskem simbolnem kraju stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod. Pripada naši preteklosti in je simbol hotenj tistega časa. Novi čas pa potrebuje svoj simbol.« Preostanek večera je bil kulturno obarvan. Na odru je nastopil Partizanski pevski zbor, ustanovljen 20. aprila 1944 v vasi Planina pod Mirno goro nad Semičem pod imenom Invalidski pevski zbor. Ker je vlada razglasila leto za Kajuhovo leto, je bil program temu primerno tudi obarvan – s petimi pesmimi. Zbor je pel pod taktirko Jakoba Barba, na harmoniki ga je spremljal Branko Sladič, kot sopranistka pa se je Pred prireditvijo v Cankarjevem domu so predstavniki Občine Vrhnika in ZB za vrednote NOB Vrhnika položili izkazala Gaja Sorč. Prireditev je venec pri spomeniku padlih NOB na Drči. V grobnici so pokopani tudi trije Vrhničani, nosilci partizanske spomenice 1941, ki so vojno preživeli in umrli na osvobojenem ozemlju: Viktor Klobučar - Kragulj, Jaka Leskovec povezovala Mirjam Suhadolnik. Po končani proslavi so si - Ambrož in Karel Grabeljšek - Gaber. (SS) lahko obiskovalci v predverju Trgu republike, na katerem so Cankarjevega doma ogledali se odvijala mnoga osamosvoji- razstavo o narodnoosvobodiltvena dejanja, tudi dvig zastave nem boju, ki jo je pripravil dr. mlade slovenske države in nje- Martin Premk. Gašper Tominc na oznanitev celemu svetu. Na V devetih letih okolje olajšali za 250 ton odpadkov Ljubljana, 21. april – V preddverju mi- že potekla »življenjska doba«, vdihnili novo ni za smetišče, povsem uporabni, mogoče nistrstva za okolje, podnebje in energijo je ob svetovnem dnevu Zemlje potekalo odprtje razstave Ponovno novi, ki jo je ministrstvo pripravilo v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika, ki v okviru projekta Depo skrbi za preoblikovanje starih izdelkov v nove. Minister mag. Bojan Kumer je ob odprtju pohvalil dejavnost vrhniškega centra ponovne uporabe, saj so izdelkom, ki jim je življenje: bodisi s spremembo namembnosti bodisi s popravilom. Spomnil je, da je odpadkov vedno več, čeprav je večkrat slišati, da zmanjšujemo njihovo količino. »Krožno gospodarstvo je edina rešitev za aktivno preprečevanje kopičenja odpadkov. Učinkoviti ukrepi so podaljševanje življenske dobe izdelkom, popravilo poškodovanih predmetov, ponovna uporaba zavrženih predmetov …« S ščepcem ustvarjalnosti lahko postanejo izdelki, ki so bili predvide- Minister mag. Bojan Kumer in direktor Komunalnega podjetja Vrhnika mag. Gregor Klemenčič celo zabavni ali umetniški. Na vrhniški komunali s projektom Depo že deveto leto dokazujejo, da je to povsem mogoče. Kot je dejal direktor mag. Gregor Klemenčič, so v tem času s projektom Depo razbremenili okolje za 250 ton odpadkov, iz odpadnih materialov sešili več kot 15 tisoč izdelkov (denarnic, torbic, vrečk …), popravili in dali v obtok 900 koles. Iz tega naslova so ustvarili pet zelenih delovnih mest. Takšnim rezultatom ni hvaležno samo okolje, ampak tudi občani, saj je nenazadnje tudi zaradi tega manjši strošek na njihovi položnici. Depo, ki ima prodajne prostore v središču Vrhnike, je med občani dobro sprejet, večkrat si ga ogledajo tudi tuje delegacije. Kot je še pojasnil direktor Klemenčič, so ga obiskale že številne tuje delegacije, pred dnevi iz Bolgarije. »Z današnjo razstavo želimo prikazati, da so odpadki lahko tudi surovine, ki z določenimi postopki, kot je šivanje in popravljanje, pridobimo zelo uporabne predmete za vsakodnevno uporabo.« Komunala je k sodelovanju povabila tudi Naravoslovnotehniško fakulteto, Oddelek za oblikovanje tekstila in oblačil, kjer so študenti pri predmetu Modni dodatki pod mentorstvom profesorice Nataše Peršuh pokazali svoj pogled na trajnostno modo. Tudi njihovi izdelki so razstavljeni v avli ministrstva. Gašper Tominc, foto: GT 5 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6 Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Podelili občinska priznanja Vrhnika, 10. maj – Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku Občine Vrhnika so podelili občinska priznanja. Zlato plaketo so prejeli Jože Malovrh, Ema Goričan in Slaščičarna Berzo, srebrni Damjan Debevec in Kulturno društvo Stara Vrhnika, županova priznanja pa Elica Brelih, Karol Jurjevčič in Vinko Keršmanc. Zaradi bolniške odsotnosti župana Daniela Cukjatija je priznanja podelil podžupan Mirko Antolović. Upravni odbor KD Stara Vrhnika, ki je prejelo srebrno plaketo, podžupan Mirko Antolović in (skrajno desno) prejemnica zlate plakete Ema Goričan, sicer tudi članica upravnega odbora kulturnega društva. Kulturni program sta poleg drugih obogatila tudi dramska igralca Lara Wolf Završnik z Vrhnike in Jure Rajšp. Podžupan je prevzel tudi vlogo gostitelja in zbrane nagovoril v dvorani. Najprej je pozornost namenil nagrajencem. »Ko človek prebira njihove življenske zgodbe in uspehe, hitro ugotovi, kako so si različni med seboj, a jim je skupno, da so prav vsi pustili pečat na različnih področjih človekovega ustvarjanja in delovanja. Kot posameznik ali društvo niso bili sami, veliko je še drugih uspešnih in anonimnih posameznikov, a njim je vendarle uspelo stopiti iz povprečja. S tem, ko ste se dvignili iz povprečja, ste z delom in talentom naredili korak več, zato hvala, ker delate v korist Vrhnike.« Kaj je tisto, kar je nagrajencem skupno? Antolović meni, da gre za znanje, željo, trdno voljo in pripadnost kraju. »Prepričan sem tudi, da so to visoko postavljeni cilji, vztrajnost, pogum za spremembe, izboljšave, pozitivna naravnanost in optimizem.« Dodal je, da se po teh lastnostih ravna tudi občinska uprava, rezultati dela pa so vidni. Nanizal je opravljene projekte občine in tiste, ki potekajo, ter dodal, da so se v zadnjem času povečala tudi sredstva kulturnim, športnim, gasilskim in drugim društvom. »Nekateri nam očitajo, da naša občina ni prijazna do gospodarstvenikov in podjetij ter da nam bežijo v druge občine. Trdim, da to ni res. Podatki, s katerimi razpolagamo, kažejo, da je v naši občini registriranih 1724 podjetij s prihodki. V zadnjih desetih letih se je njihovo število večalo in povečalo za 359 ali za več kot četrtino. Vrhnika se spreminja na boljše in v lepše mesto, v katerem je zelo lepo živeti. Tu velja res velika zahvala občinski upravi in zavodom v občini. Zahvala velja tudi občinskemu svetu, ki podpira župana. Čeprav smo si različni in včasih različnih idej ter stališč, trdim, da nas ta različnost bogati.« V nadaljevanju je podžupan podelil občinska priznanja. Tokrat je podelil tri zlate in dve srebrni plaketi ter tri županove pohvale. Kulturni program so obogatili pritrkovalci KD Raskovec, Oktet Raskovec in dramska igralca Lara Wolf Završnik z Vrhnike in Jure Rajšp. Scenarij in režija prireditve sta bili delo Tatjane Oblak Milčinski. Poseben pečat prireditvi, ki jo je povezovala Sanja Rejc, so s svečanim mimohodom dali društveni prapori. Gašper Tominc, foto: GT Z leve: Damjan Debevec (srebrna plaketa), Jože Malovrh (zlata), Muhametsejda Aliriza – Slaščičarna Berzo (zlata), Vinko Keršmanc (županova pohvala), Karol Jurjevčič (županova pohvala), podžupan Mirko Antolović ter Berzat in Medin Aliriza (Slaščičarna Berzo, zlata plaketa). Manjka Elica Brelih, prejemnica županovega priznanja, ki je bila na podelitvi odsotna. izvoru ter nastanku, o čemer je v samozaložbi izdala tudi knjigo. V sodelovanju z zgodovinarko, KD Stara Vrhnika in ZIC Vrhnika je pripravila odmevno razstavo o hišah in ljudeh na Stari Vrhniki. S fotoaparatom in kamero dokumentira lokalne dogodke, zapisuje zgodbe domačinov ter spodbuja ohranjanje stare oblačilne kulture. Goji medgeneracijsko sodelovanje, saj kleklja z vaškimi otroki, sodelovala pa je tudi na dokumentarni razstavi o desetih starovrhniških mojstrih. Zlata plaketa Jože Malovrh iz Smrečja že skoraj tri desetletja skrbi za vodovod Samija. Poldrugo desetletje je aktiven v Turističnem društvu Blagajana na Vrhniki, pred leti se je pridružil tudi k ekipi v Starem malnu. Z ženo Sonjo sta leta 2015 uredila bogato etnološko zbirko, kjer je na ogled postavljenih več kot štiristo predmetov iz preteklosti. V letu 2019 je bil kot občinski svetnik imenovan za podžupana za področje problematik krajevnih skupnosti. V mandatu ga je odlikovala lastnost povezovanja, strpnega dialoga in Oktet Raskovec, v ozadju pa pritrkovalci iz KD Raskovec spoštovanja drugače mislečih. Deluje tudi kot publicist in pisec nagovorov ter je soavtor knjige Zločin v Češirkovem gozdu leta 1942. Udeležuje se prostovoljnih delovnih akcij in nikoli nikomur ne odreče pomoči. Ljudje ga cenijo kot spoštljivega, zanesljivega in delavnega krajana. Za svoja dela je prejel več priznanj in zahval. slaščicami v različnih projektih v lokalnem okolju je postala prepoznaven slaščičarski obrat v našem in širšem okolju. Ohranja tradicijo slaščičarske obrti in jo prenaša na nove rodove. Slaščičarna je tudi ambasador kulinaričnega turizma, saj je bil leta 2022 njen krof razglašen za »naj krof Slovenije«. Zaradi te sladke pregrehe se je v predpustnem času vila po Stari cesti Slaščičarna Berzo deluje na dolga kolona ljudi z najrazličVrhniki že 90 let. S svojo priza- nejših koncev Slovenije. Krof in devnostjo in skoraj pregovorno hišna specialiteta kremna rezipripravljenostjo sodelovanja s na sta tudi prejemnika znaka Srebrna plaketa Damjan Debevec je že več kot kakovosti Odlično je, vrhniško deset let turistični vodnik po je! Vrhniki in v Cankarjevi spominski hiši na Klancu. Z navEma Goričan s Stare Vrhnike dušenostjo, raziskovalno žilico je petnajst let z možem Mirkom in prijetno interpretacijo mu je skrbela za gostinsko ponudbo v uspelo približati življenje Ivana Zavetišču Planina nad Vrhniko. Cankarja ne samo učencem, V veliko veselje sta ji bila in sta ampak številnim drugim obiji še vedno rodoslovje in zgo- skovalcem iz celotne Slovenije. dovina. Najprej je raziskala svoj S svojo pojavo in znanjem je rod, nato pa je rodovnik razši- poživil pohodniško pot Po poti rila na celotno vas – za kar 65 Cankarjeve matere od Vrzdenhiš. Zbrala je vsa domača hišna ca do Vrhnike, hkrati pa je že imena in podatke o njihovem pet let oskrbnik Cankarjeve 6 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika in pritrkovalci so se predstavili že v Nemčiji, Avstriji in v Italiji. So prejemniki državnih in občinskih priznanj na različnih področjih. spominske hiše, ki jo je tudi temeljito prenovil. Damjan Debevec vidi in skrbi tudi za druge vrhniške znamenitosti. Prav po njegovi zaslugi in trudu so Županova priznanja kapelice križevega pota na Sveti Trojici Elica Brelih je aktivna članica Druspet opremljene s slikami. štva upokojencev Vrhnika že dvajset Kulturno društvo Stara Vrhnika let, od tega vseskozi na vodilnih funkpraznuje 20. obletnico delovanja. V cijah, najdlje kot predsednica društva. tem času je v društvu delovalo štiri- Kot poklicni pedagog je pri odločitvah najst različnih sekcij. Delo v društvu organiziranosti društva zasledovala temelji na medgeneracijskem povezo- cilje, ki so prijazni do članstva, uspevanju, kar se najlepše kaže v klekljar- šni pri ohranjanju zdravja in aktivnosti ski sekciji. Življenje na Stari Vrhniki upokojencev. Na njeno pobudo je posi težko predstavljamo brez različnih hodništvo ena od vodilnih dejavnosti plesnih, kulturnih in dramskih prire- društva. Ob tem pa je nujno poudaditev izpod okrilja društva. S svojo de- riti, da ji je pri tem zelo pomagal njen, javnostjo se člani društva predstavljajo žal, pokojni mož Jože. Ima velik čut doma in v tujini. Z oblačilno dediščino za solidarnost in humanitarnost, saj CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si je vseskozi aktivno podpirala prostovoljke v projektu Starejši za starejše in prostovoljke na področju sociale. Veliko aktivnosti je namenila organizaciji družabnih srečanj in izvedbi izletov, saj se je zavedala pomena druženja in sproščanja tudi zunaj svojega kraja. Kot predsednica društva je sproti seznanjala širšo javnost o delovanju društva upokojencev, gradila sodelovanje z lokalno skupnostjo in tako povečevala ugled društva. Za svoje delo, ocenjeno že kot poslanstvo, je Elica Brelih v preteklosti že prejela srebrno in zlato Cankarjevo plaketo. organizira Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika. G. Jurjevčič je bil do leta 2014 predsednik Krajevne skupnosti Vrhnika – Vas, kjer je bil aktiven vse od njene ustanovitve. Najbolj ponosen je na velike spremembe, ki so se zgodile v njegovem 24-letnem mandatu. Večina Krajevne skupnosti Vrhnika – Vas je dobila asfaltirane ceste in osnovno komunalno infrastrukturo. Največji dosežek kot predsednik Sveta pa je dosegel z izgradnjo prehoda za pešce pri sv. Lenartu. Karol Jurjevčič je maja 2013 prejel zlato priznanje Ivana Cankarja. Karol Jurjevčič je član upravnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika ter podpredsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Notranjsko-Primorske regije. Kot prostovoljec sodeluje v akcijah, ki jih Vinko Keršmanc je z dušo in srcem predan gasilstvu. V domačem društvu PGD Bevke je član upravnega odbora od leta 1977. Od leta 1980 do 1993 je bil poveljnik gasilskega društva. Od leta 1983 do leta 1993 je bil tudi poveljnik 7 sektorja Bevke. Kar dvajset let (med letoma 1993–2013) je opravljal funkcijo predsednika PGD Bevke. Leta 2003 je postal poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, leta 2010 še poveljnik notranjske regije. Na volitvah 2013 je prevzel funkcijo predsednika GZ Vrhnika, ki jo je opravljal do letošnjega občnega zbora. S svojo mirnostjo in zavzetim poslušanjem je vedno stremel, da bi se v vsakem dogovoru našla najboljša mogoča rešitev in želel ustvariti delovno okolje, ki omogoča korektno sodelovanje z vsemi vpletenimi deležniki. Za svoje življenjsko delo na področju gasilstva je prejel več visokih priznanj in odlikovanj. Naj omenimo najplemenitejši: najvišje gasilsko odlikovanje – priznanje Matevža Haceta in zlati znak Civilne zaščite Republike Slovenije. Podelitev znaka kakovosti Odlično z Vrhnike Žganjekuha Kržič je tokrat prejela znak odličnosti za malinin gin in starano brodko. voljstvo pa je obojestransko,« je dejal podžupan Mirko Antolović, ki je na prireditvi ob Mariji Zakrajšek Martinjak podelil znake kakovosti. Sobotno popoldne, verjetno eno najtoplejših letos, se je po uradnem delu, ki ga je popestril Pihalni orkester Vrhnika, prevesilo v prijetno družabno popoldne pod brezami Cankarjevega doma. Za dobro vzdušje je skrbel Samuel Lucas, za okusno hrano in pijačo pa prejemniki znaka kakovosti. Gašper Tominc, foto: GT Katja Escobar ob prejemu znaka kakovosti za hišno mešanico kave: »Letos prejemamo certifikat že četrto leto zapored. Izgleda da to ni naključje, saj očitno to res delamo dobro.« Vrhnika, 6. maj – ZIC Vrhnika je na prireditvi Odlično je, vrhniško je! podelil istoimenske znake kakovosti petim vrhniškim ponudnikom prehranskih izdelkov: Žganjekuhi Kržič, Pražarni Escobar, Gostilni Bajc, Pizzi s Hriba in Slaščičarni Berzo. Kot je na podelitvi pojasnila Marija Zakrajšek Martinjak, direktorica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, skušajo z omenjenimi znaki kakovosti nagraditi odlično kakovost izdelkov, pri čemer gre za obojestransko korist. Kupci lažje prepoznamo odlično kakovost izdelkov, ponudniki pa lažje prodajo in dosegajo višjo ceno svojih izdelkov. »Namen projekta je pozicioniranje Vrhnike kot destinacije s kakovostno turistično ponudbo. Naša želja je, da znak kakovosti v prihodnje razširimo tudi na druge vrste storitev, kot so na primer nastanitve. Želeli bi si, da bi se prijavilo še več ponudnikov, saj jih poznamo, a nekako ne najdejo poguma ali motivacije, da bi se potegovali za omenjeni znak. Zato apeliram na vse, naj se prijavijo na razpis, ki ga običajno objavimo na naši spletni strani in v Našem časopisu pozno jeseni.« Znak kakovosti je bil letos podeljen že četrtič. Strokovna komisija je ocenila, da znak kakovosti prejmejo: Žganjekuha Kržič – za starano brodko in džin Malina. Zdravi sadeži in skrbno izpeljani postopki žganjekuhe zagotavljajo izvrsten okus izdelkov je bilo slišati v obrazložitvi znaka. Escobar, pražarna vrhunskih kav – za hišno mešanico Skodelica kave, v kateri je sedem različnih sort kave s poreklom iz Srednje Amerike, Afrike in Indije. V njej prevladujejo Prejemnik znaka kakovosti Odlično je, vrhniško je! je bil tudi Cankarjev burger iz Gostilne Bajc. sadne arome in okusi, čutiti je priokus medu. Dodatek mleka prebudi aromo ingverja. Slaščičarna Berzo – za kremno rezino (»kremšnito«), ki je ena najbolj priljubljenih vrhniških sladic. Z izbranimi sestavinami in prefinjenim občutkom za okus sladokusce prepriča prav vsaka njena plast. Pizza s Hriba – za pico Pizza z Ljubljan’ce, ki vas zagotovo ne bo razočarala. Pizza s Hriba je mlada vrhniška picerija z množico različnih pic, poimenovanih po vrhniških predelih (pica s Klisa, z Ulovke, s Svete Trojice ...). Gostilna Bajc – za štruklje s suhimi slivami, Cankarjev burger, piškote s Cankarjevimi brki, zeliščni čaj Zdravje v škrniclju in sol za mesne jedi. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so se lahko na prireditvi, ki je potekala na zelenici pred Cankarjevim domom, z okušanjem prepričali o kakovosti izdelkov. »Veseli me, da vedno več proizvajalcev in gostincev spoznava, kako pomembna je kakovostna hrana. Na nas kupcih pa je, da jih z nakupom tudi nagradimo. Tako je krog sklenjen, zado- Pizza s Hriba je prejela znak kakovosti za za pico Pizza z Ljubljan’ce. Berzova kremna rezina je ena najbolj znanih in priljubljenih vrhniških slaščic. 7 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 8 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dirka po Sloveniji Praznik kolesarstva na Vrhniki tudi profesionalne kolesarske ekipe, kot so Bora – Hansgrohe, Bahrain Victorious in UAE Team Emirates. Prenosi vseh etap bodo potekali v živo na TV Slovenija in Eurosportu. 5. etapa, nedelja, 18. junij, Vrhnika – Novo mesto 18. junija bo Vrhnika v znamenju kolesarstva. Zgodaj dopoldne bodo ulice zapolnili kolesarji tradicionalnega Argonavtskega maratona, ob 11:30 pa bo sledil start zadnje, odločilne etape že 29. izvedbe kolesarske dirke Po Sloveniji. Spremljevalni program se bo začel ob 9. uri na prizorišču starta – za »Mrakovo« šolo. Med drugim boste lahko prisluhnili predstavitvi kolesarjev in ekip ter pozdravili domačo in tujo kolesarsko »smetano«, ki bo nastopila na letošnji dirki. Nastop so med drugim že potrdili naši asi Luka Mezgec, Matej Mohorič in Domen Novak. Da pa bo kolesarski praznik na Vrhniki popoln, bo poskrbela še pokalna dirka »Pumpaj Slovenija«, ki se bo ta dan odvila Zadnja etapa bo kljub istemu startnemu mestu in cilju malenkost drugačna od lanske. Dolga bo 142,6 kilometrov, začela pa se bo z vzponom na Zaplano, ki je lahko za razplet etape že odločilen. Prizorišče starta bo tako kot lansko leto na asfaltnem parkirišču med športnim parkom, vrtcem Želna vrhniškem pumptracku oz. v vica in »Mrakovo šolo«. Tam koloparku pri Vrtnariji. bo od 9.00 naprej potekal bogat Dirka Po Sloveniji je eden spremljevalni program in prednajvečjih športnih dogodkov stavitev kolesarskih ekip. pri nas, ki vsako leto pridobiGašper Stržinar va medijsko in navijaško prepoznavnost. Prva »slovenska pentlja« je bila organizirana v Pumpaj Slovenija maju leta 1993. Tokratna dirka Pumpaj Slovenija je nacionalbo potekala od 14. do 18. junija. na tekmovalna pumptrack Kolesarji bodo na petih etapah serija, ki poteka pod okriljem skupaj prevozili 833,3 kilome- Kolesarske zveze Slovenije in tra in premagali 9.134 višinskih je organizirana s strani kolesarmetrov. Lanski skupni zmago- skih društev na različnih privalec dirke Po Sloveniji je bil zoriščih po Sloveniji že od leta Tadej Pogačar, čigar nastop je na 2018. V letu 2022 je bil koncept letošnji dirki v tem trenutku še pokalnega tekmovanja temepod vprašajem. V vsakem pri- ljito prenovljen in obogaten z meru boste na startu lahko vi- bogatim spremljevalnim prodeli veliko znanih imen svetov- gramom. Vabljeni, da pridete nega kolesarstva, eden takih je pogledat mojstre grbin ali da se zagotovo nizozemski as Dylan dirke udeležite kot tekmovalci. Groenewegen, ki nastopa za Več o dogodku in o bogatem ekipo Team Jayco Alula. Poleg spremljevalnem programu si omenjene ekipe bodo prisotne preberite na priloženem vabilu Start etape: nedelja, 18. junij 2023 ob 11.30, parkirišče za »Mrakovo šolo« Ogrevalni krog: Tržaška cesta (proti Logatcu) - Voljčeva cesta - Stara cesta - Cankarjev trg Tržaška cesta Leteči start: vznožje vrhniškega klanca v smeri proti Logatcu Nadaljevanje trase v občini Vrhnika: Tržaška cesta -> Strmica -> Zaplana -> Stara Vrhnika -> Robova cesta -> Cankarjev trg -> Sternenova cesta -> Verd -> Borovnica. Neposredni prenos preostanka etape si boste lahko ogledali na velikih zaslonih pred Hotelom Mantova in pred Trgovskim centrom Mercator – »Loka«. Vabimo Vas, da v čim večjem številu obiščete start dirke, podprete kolesarje ob cestah in si z nami ogledate preostanek etape na zaslonih! Več o dirki Po Sloveniji si lahko preberete na: https://tourofslovenia.si/sl in https://www.facebook.com/TourOfSlovenia. O aktualnih novicah pa vas bomo obveščali na spletni strani in družbenih omrežjih VisitVrhnika. 5. etapa / 5th stage VRHNIKA - NOVO MESTO 18. junij / June 18th 2023 elevation in m VRHNIKA 290 m NOVO MESTO 3 S S S ZAPLANA 664 m ŠKOFLJICA 289 m VIŠNJA GORA 381 m GROSUPLJE IVANČNA 332 m GORICA 331 m TREBNJE 277 m 800 600 400 VRHNIKA 292m IG 298 m 19,4 45,6 3 183 m TRŠKA GORA NOVO 357 m MESTO 183 m 3,3 200 0 8,3 61,7 72,4 79,8 86 126,1 133,1 142,6 km 104,1 Start dirke Po Sloveniji na Vrhniki so omogočili: Glavni sponzorji / Main sponsors Glavni partnerji dirke / Main partners www.pumptrack.si Strokovni komentar etape: že vzpon na Zaplano bo pomemben, saj se bo lahko izoblikovala Bogdan Fink, organizacijski direktor dirke: »Od mesta Ivana ubežna skupina. V tej etapi bo tudi že pomembno, kdo je v vodCankarja na Dolenjsko, s tem da je prvi del v primerjavi z lanskim le- stvu in kakšna bo razlika. Če vodilni ne bo imel interesa za etapno tom spremenjen. Najprej zavijemo na Ulovko oz. Zaplano, nato sledi zmago, me tudi uspeh pobega ne bo presenetil. Na Trški gori bodo ravninski del čez Barje in trije leteči sprinti na Škofljici, Višnji Gori in odločale noge, sledi pa še vrtoglav spust v dolino, kjer se da še kaj Trebnjem ... ter prvi prihod na Glavni trg v Novem mestu. Dirka se nadoknaditi.« bo enako kot lani zaključila s krogom čez Trško goro ter ciljem na Domen Novak, UAE Team Emirates: »Malenkost težja etapa kot lani, vse pa bo odvisno od kvalitetnega bega in pobud ekip po Glavnem trgu.« Luka Mezgec, Team Jayco-AlUla: »Vsekakor bi si želel biti že lovljenju. Če bo prišla skupina pod Trško goro, je Luka znova eden lani bolj v ospredju, ampak ni uspelo. Etapa je nekoliko drugačna, izmed favoritov. Tudi Tadej je favorit.« Pripravite se na dvanajsti Argonavtski maraton Težko pričakovani dvanajsti Argonavtski maraton je pred vrati. Letošnja prireditev obljublja, da bo večja in boljša kot kdajkoli prej. Štart maratona bo v nedeljo, 18. junija 2023, ob 8.30 na Jelovškovi cesti. Kolesarji se bodo podali na tri različno zahtevne trase, speljane po Ljubljanskem barju in Polhograjskih Dolomitih tako, da lahko vsakdo najde traso, primerno svoji fizični pripravljenosti. – Argonavtski maraton v dolžini 86 km – namenjen dobro pripravljenim rekreativnim kolesarjem, – Mali argonavtski maraton v dolžini 62 km – primeren za srednje pripravljene kolesarje, – Družinski argonavtski maraton v dolžini 32 km – primeren za družine in kot nalašč za začetnike, ki si želijo izziva. Vsi udeleženci Argonavtskega maratona bodo prejeli praktične nagrade, okrepčilo na poti in na cilju ter na cilju spominske medalje. Posebno nagrado bomo podelili najmlajšim in najstarejšim udeležencem ter udeleženkam, ne bomo pa pozabili niti na najštevilčnejšo ekipo. Start in cilj vseh na vseh razdaljah bosta na Jelovškovi cesti – pri Mercatorjevem trgovskem centru Vrhnika. Argonavtski maraton šestič gosti dirko za Pokal Slovenije Tudi letos smo pri Kolesarski zvezi Slovenije uspeli s kandidaturo za umestitev naše prireditve na koledar kolesarskih dirk, ki štejejo za razvrstitev Pokala Slovenije. Letos pričakujemo poleg najboljših slovenskih rekreativnih kolesarjev tudi številčno udeležbo kolesarjev iz Italije in Avstrije. Dirka bo potekala na 86 km dolgi trasi, na dirki pa lahko nastopijo le kolesarji z licenco Kolesarske zveze Slovenije. Start dirke za Pokal Slovenije bo ob 8.30, start Argonavtskega maratona za rekreativne kolesarje pa bo ob isti uri, vendar v ločenem štartnem boksu. Vljudno vabljeni, da se nam na dvanajstem Argonavtskem maratonu pridružite kot udeleženec ali gledalec! Filip Flisar, 18.6. ika Pumptrack Vrhn er potencial, Organizator ŠD Sup in Visit Vrhnika rja nka Ca Zavod Ivana pumptrack ambasador URNIK GRBINE SO FINE (spremljevalni program) Prijave Foksijevi kolesarski izzivi Foksijeva Kolesarska šola En krog za razvoj 9:30 - 13:30 10:00 - 14:30 10:00 - 14:30 14:30 - 15:30 Pokalna dirka PUMPAJ SLOVENIJA podpira TELEKOM SLOVENIJE Prijave 8:00 - 9:00 Prosti trening za tekmovalce 9:30 - 10:30 Kvalifikacije 10:45 - 12:15 Začetek tekmovanja 12:45 - 14:15 Razglasitev zmagovalcev 15:45 Celodnevni kolesarski dogodek na pumptrack poligonu Vrhnika bo navdušil vaše najmlajše kolesarje s Foksijevimi izzivi in Foksijevo kolesarsko šolo (s pričetkom ob 10h), najbolj zagretim kolesarjem pa postregel z napetim tekmovanjem, ki ga mnogi po Sloveniji že poznajo pod imenom Pumpaj Slovenija. Več o dogodku si preberite na 8 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika 29. maj 2023 Naš_asopis_program_280x396mm-final-print.pdf 1 17/05/2023 15:00:24 3 CMYK elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 LET 8.-11. 6. 2023 PETEK 20:30 | Športni park Vrhnika JUNIJ Otvoritvena slovesnost Argonavtskega festivala 09. JUNIJ 10. 08:00-14:00 JUNIJ Argotlon – sprejmi izziv 2023 10:00 | Park samostojnosti Gledališče Ane Monro, Simfonika Vrhnika in Mešani pevski zbor Mavrica Družinsko vodenje po Arheoloških točkah 16:00-01:00 | 11:00 Stara cesta Dionizov petek TIC Vrhnika 10:00 -18:00 Stara cesta | Stara cesta 17:30 | Delavnica slikanja Športne dvorane na Vrhniki 10:00-19:00 | Mednarodni rokometni turnir za dekleta HARPASTON CUP 2023 Stara cesta 18:00 | Najdaljši vrhniški štrukelj na svetu 18:30 | | TIC Vrhnika | Športni park Bevke 15:00 -18:00 | Športni park Vrhnika Park Verd Argo-navt, družinska pustolovščina 18:00 Cankarjev gaj | Cerkev Sv. Lenarta S poniji na sprehod Koncert MePZ Ivana Cankarja Vrhnika, kvartet Novak in Trio Mivšek 19:00 | 20:00 Športni park Vrhnika Stara cesta 18:00 | Povorka Pihalni orkester in mažoretke Vrhnika Vinotoč Oblak , Stara cesta 18:30 | Plesni nastop 5ka 10:00 Športne dvorane na Vrhniki JUNIJ Mednarodni rokometni turnir za dekleta HARPASTON CUP 2023 Dan z močvirskimi škrati na Malem placu in KoloVagaBevke Na klancu Dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše 16:00-18:00 | 10:00 -19:00 | 10:00 Modelarske delavnice Stara cesta 17:30 | Delavnica z milnimi mehurčki 11. Po poti Cankarjeve mladosti Star maln Dan zmaja Lintverna kulinarično-sejemski dogodek 16:00 | | NEDELJA 08. SOBOTA ČETRTEK PROGRAM | Športni park Vrhnika Zaključni koncert Big Band Vrhnika z Majo Keuc in Urošem Perićem PLESNA ŠOLA 5ka MAGNIFICO MARAAYA MIRAN RUDAN INDESIGN POLKAHOLIKI DJOMLA KS Bar Viale, Stara cesta Salsation vadba z ekipo Plešem zase Bar Viale, Stara cesta 20:00-00:00 | Veselica z Ansamblom Vžig VSTOP PROST Vinotoč Oblak, Stara cesta 16:00-01:00 | Aktualova galama in pleskavica Nibis Kava bar Urška 16:00-01:00 | Disco ritmi z DJ Stanny Abram 11:30 | Športni park Vrhnika Kolesarska dirka po Sloveniji, 5. etapa Vrhnika – Novo mesto 24. 19:00 | Cankarjev dom Vrhnika Otvoritev razstave 30 let JUNIJ Argonavtskih dni na Vrhniki 16:00 | Sv. Trojica Kresna noč - Vlado Kreslin in drugi JUNIJ KVŠ Zakon in Poniji s Klanca SOBOTA SOBOTA JUNIJ 08:30| Jelovškova cesta Argonavtski kolesarski maraton 06. 17. 09:00 | Športni park Vrhnika Košarkarski turnir 3 x 3 NEDELJA 18. 15:00-20:00 | Športni park Vrhnika Deželak = junak 2023, JUNIJ zaključek dnevne etape, prenos v živo TOREK NEDELJA 04. NEDELJA DOGODKI V JUNIJU 25. 14:00-19:00 | Športni park Vrhnika Festival družin // Zavod Iskreni JUNIJ JUNIJ 20:00 | Športni park Vrhnika Slovesnost ob dnevu državnosti Domovina praznuje LOGOTIP S SLOGANOM VARGALANT LOGOTIP AROL d.o.o. 30 let VRHNIKA Aktanta • Mizarstvo Amek • Gostilna Bajc • Barjans • Elektro Medič • Hotel Mantova • Prevozi Oblak • Partnergraf • Pekarna Center • PRO SAF BRAND DESIGN STUDIO CGP / WEBTIM 9 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dan zdravja privabil veliko obiskovalcev Ambulanta je v prvem nadstropju dializnega centra na Šolski ulici 3. Dobrodošli vsi, ki potrebujete zobozdravnika. Z ambulanto lahko vzpostavite prek telefona 08 20 03 068 ali spletnega obrazca, ki ga najdete na spletni strani https://zd-vrhnika.si/zobozdravstvo/zobozdravstvo-za-odrasle/ Vrhnika, 12. maj – Na sve- 10 Zobna ambulanta na Logu še vedno opredeljuje nove paciente Zobna ambulanta Zdrasvtvenega doma na Logu za odrasle na Logu še vedno opredeljuje nove paciente. tovni dan medicinskih sester je v Parku samostojnosti potekal dogodek Dan zdravja, že šesti po vrsti, ki so ga pripravili v vrhniškem zdravstvenem domu. Kot je pojasnila Jerneja Filipič, ki v zdravstvenem domu vodi Center za krepitev zdravja, so se na dogodku predstavili nacionalni preventivni programi Dora, Zora in Svit. »Sodelovala so tudi društva, in sicer Društvo diabetikov Velenje s prikazom simulacije bolečin, nevladna organizacija Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno, ki je izvajala merjenja vsebnosti monoksida v izdihanem zraku. Nacionalni inštitut za javno zdravje je predstavil simulacijo opitosti od alkohola, kostno gostoto obiskovalcem je merilo Društvo za osteoporozo. Društvo pljučni bolnikov je izvajalo spirometrijo in merjenje saturacije v krvi.« Dejaven je bil tudi vrhniški Center za krepitev zdravja, saj so dekleta predstavila obiskovalcem več vsebin, ki jih izvaja center. »S tem s smo želeli obiskovalcem približati vsebine, ki se jih lahko poslužujejo znotraj Zdravstvenega doma Vrhnika. Občanom in občankam bi radi predstavili, da obisk zdravstvenega doma ne pomeni nujno, da si bolan. V okviru Centra za krepitev zdravja namreč izvajamo veliko preventivnih programov s po- CMYK Pohvala zadovoljne pacientke zobne ambulante na Logu Pozdravljeni, imam dedne in sistemske težave z zobmi. Po več kot 14-ih letih menjave osebnih zobozdravnikov na Vrhniki in okolici ter po večkratnih slabih izkušnjah z zobozdravniki pri reševanju mojih zobozdravstvenih težav sem v preteklih mesecih doživela tako izjemno dobro pomoč in strokovno obravnavo v zobni ambulanti Log - Dragomer, da sem se odločila napisati pohvalo. Aljaž Ogrin, dr. dent.med., je prvi osebni zobozdravnik, ki je mi je jasno/razumljivo razložil, kakšne težave z zobmi sploh imam in se lotil obravnave na sistematičen način (ne zgolj in samo “gašenje požarov”, ampak “vnaprejšnje preprečevanje najhujšega”). S svojim strokovnim pristopom in dobrimi rezultati vsakega obiska mi daje dober občutek, da se težave končno obravnavajo na pravi način. Dobro predvidi postopek reševanja za več korakov vnaprej, jasno razloži tveganja različnih opcij obravnav in poda jasna navodila ob odhodu iz ambulante. S svojim odnosom in komunikacijo pokaže, da mu je iskreno mar za čimboljšo in dolgotrajno rešitev zobozdravstevnih težav. Kot sem že omenila, je za mano kar nekaj slabih izkušenj, sedaj pa moram napisati, da je po zaslugi pristopa in dela dr. Ogrina prav prijetno in osvežilno zopet “zaupati v obisk zobne ambulante”. Hvaležna za pomoč dr. Ogrina pri mojih zobozdravstvenih težavah. Zadovoljna pacientka Znan je nov ortodont V zadnji številki smo pisali o izbiri novega kon- izbran nov koncesionar, in sicer je za območje Vrhniški dogodek Dan zdravja si je ogledala tudi Sanja Vrbovšek iz NIJZ, ki je zanj našla samo pohvalne besede. Levo Jerneja Filipič (Center za krepitev zdravja), desno Špela Rot, Zdravstveni dom Vrhnika. dročja duševnega zdravja, zdrave prehrane, gibanja, sladkorne bolezni in tem, ki so podporne ljudem pri spremembi načina življenja. Ključno za spremembe v življenju je, da posameznika obravnavamo individualno in tako skupaj poiščemo primerne rešitve k skupnemu cilju in krepitvi zdravja.« Dogodek je kljub muhastemu vremenu obiskalo veliko ljudi. Prvi so prišli že v jutranjih urah, največ zanimanja pa je bilo za različne meritve. Velik obisk kaže, da občani že poznajo dogodek Dan zdravja in vedo kaj pričakovati, kar kaže, da je upravičil svoj namen. Spodbudno je tudi, da so prizorišče obiskali številni osnovnošolci, ki so se tudi na praktičen način seznanili s temami, o katerih velikokrat slišijo pri pouku. Kot je dejala naša sogovornica Jerneja, je samo s skupnimi močmi mogoče narediti korake k spremembam nas vseh – k boljšemu zdravju. (gt) Dogodek so kot sponzorji podprli Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Gostilna in picerija Boter, Zalokar & Zalokar, Roche, Mercator Emba, d. o. o., Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., Mitral, Dg 69, d. o. o., Spar, Ewo pharma, d. o. o., Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica, Dr. Gorkič, Curaprox, Workmaan in Tosama. cesionarja za ortodontsko dejavnost, saj dosedanja koncesionarka ortodontinja, Polonca Keršič, dr. dent. med., zaradi bolezni ne opravlja več te dejavnosti. Direktorica doma mag. Ana Remškar je pojasnila, da je bil v drugi polovici aprila vendarle osrednje Slovenije dobila koncesijo Elizabeta Zaletel, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije, ki je ob prijavi navedla, da bo imela ordinacijo na Vrhniki na Stari cesti 7. Ambulanta nove koncesionarke bo začela delati predvidoma v roku dveh mesecev. (gt)                                Pustimo telefonske linije proste za starejše občane V Zdravstvenem domu Vrhnika so v zadnjem tednu aprila prešli na telefonsko naročanje v celotnem ordinacijskem času naših ambulant. Kot je dejala direktorica doma mag. Ana Remškar, s tem želijo povečati dostopnost do zdravstvenih storitev oz. ambulant. »Na dan prejmemo okoli 680 klicev. Številka je res visoka in v času, ko je sestra na telefonski zvezi s pacientom, se drugemu klicatelju oglasi telefonska tajnica s sporočilom, da smo žal zasedeni. Nekateri pacienti to težko razumejo in prihaja do nerazumevanja, včasih do mišljenja, da se jim nihče ne želi javiti. Pa temu ni tako.« ZD Vrhnika ima že dalj čas možnost naročanja na preglede, recepte, bolniške liste in drugo prek spletne strani https://zd-vrhnika.si Obrazec in postopek komuniciranja z ambulanto sta zelo enostavna, potrebujete le številko vaše zdra- vstvene kartice. Takoj, ko pošljete prek obrazca sporočilo v ambulanto, prejmete na vaš e-naslov potrditev oddaje sporočila. Tako ste lahko prepričani, da je sporočilo prišlo do naslovnika. »Pacienti včasih nato še po telefonu preverjajo pri sestri ali je res prejela e-pošto. Pa to ni potrebno, s tem le obremenjujemo telefonsko linijo. Sestra ali vaš zdravnik vam bosta odgovorila najkasneje naslednji dan. V kolikor zdravnik presodi, da je potrebno, pacienta lahko tudi pokliče,« je pojasnila Remškarjeva. Zato poziva paciente, predvsem mlajše, ki so bolj vešči uporabe računalnika in pametnih telefonov, da se v čim večjem številu poslužujejo elektronske komunikacije z ambulanto, seveda, kadar zdravstveno stanje pacienta to dopušča. »Tako puščamo telefonske linije proste za starejše občane, ki sami brez pomoči niso vešči uporabe računalnika. Bodimo prijazni drug do drugega!« je še dodala. Gašper Tominc     trgovina.visitvrhnika.si 10 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 11 Spomladansko dogajanje v KS Verd Peticija za zaščito Sinje Gorice pred poplavami Gotovo se spomnite, kako obsežne svojim podpisom že izkazal solidarnost! Opoin grozovite so bile poplave lani zarjamo, da peticija ni namenjena zgolj Vrhseptembra. ničanom, podpiše jo lahko prav vsak polnole- Letošnjo pomlad smo v KS Verd izvedli dve prostovoljski akciji, in sicer čistilno akcijo v marcu ter spomladansko delovno akcijo v aprilu. Zaradi slabe vremenske napovedi organizacija čistilne akcije ni bila preprosta, a smo dogodek s prestavitvijo začetka na popoldanski čas uspešno izvedli. Kar šestnajst prostovoljcev je čistilo območje ob cesti do Kamnoloma Verd in v dveh urah nabralo cel kup odpadkov. Po odpadkih sodeč so za večino nesnage krivi vozniki tovornjakov. Zato smo v upanju na trajnejšo rešitev vodstvu Kamnoloma Verd predstavili pobudo, da bi ob tehtnici postavili dvignjen koš za odpadke. Ideja je bila dobro sprejeta in v Kamnolomu Verd bodo koš postavili v najkrajšem mogočem času. Spomladansko delovno akcijo smo organizirali 15. aprila z namenom, da bi s pomočjo krajanov uredili okolico mrliške vežice v Verdu. Spet se je zbralo veliko prostovoljcev, a številni drugi obrazi kot na čistilni akciji. Pridne roke prostovoljcev so poskrbele za novo zasaditev v betonskih koritih, obrezale okrasne grmovnice, očistile vežico in parkirišče ob njej. Vežica je opremljena tudi z novimi lučmi in zunanjimi lesenimi klopmi. Z obzidja pokopališča je bil odstranjen bršljan, ki se je razrastel v razpoke in že zelo poškodoval nje- govo konstrukcijo. V Svetu KS aktivno si prizadevamo, da bi pridobili pogoje in soglasja za izvedbo njegove sanacije. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za dobro voljo in dobro opravljen delo. Hvala tudi tistim, ki se akcije niso udeležili, so pa jo podprli s prispevkom v obliki pijače in hrane. Še posebna zahvala velja Juretu Cundru in Andražu Drašlerju za pomoč z mehanizacijo, Danijelu Diniću za posojeni visokotlačni čistilnik ter Tanji Turk za toplo malico. Delovne akcije so se izkazale kot priložnost za druženje krajanov, kjer združimo prijetno s koristnim. Zato vas vabimo, da se nam ob prihodnjih delovnih akcijah pridružite tudi vi. V imenu Sveta KS Verd: Petra Hladnik ten državljan, ki se strinja z njenim namenom. Aprila je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki Več o peticiji si lahko preberete na strani FB Petijavna predstavitev novih kart poplavne nevarno- cija za zaščito Sinje Gorice pred poplavami. Vabljeni k všečkanju in deljenju! sti. Nič prebivalcem Sinje Gorice, sploh tistim, ki smo redno poplavljeni, ni bi bilo jasno. Prav je, da se študije izvajajo, so pomembne, vendar Sinjego- Vsebina peticije ričani si želijo ukrepov. Najbolj goreča debata je Septembra 2022 so Sinjo Gorico v Občini Vrhnibila glede čiščenja strug Podlipščice in Lahovke, ka ponovno hudo prizadele poplave. Zalilo je več kar je nujno, saj nista bili očiščeni že več kot 50 let. deset hiš in cest ter povzročilo ogromno škode. Ker Po pogovoru smo se strinjali, da za dodaten zagon so 'stoletne' poplave v Sinji Gorici zadnja leta reden državne pomoči nastane peticija. Žal nam je, da pojav in poleg premoženja ogrožajo tudi naša življeobčina sama ne izvaja večjih pritiskov na državo nja, se bojimo prihajajoče jeseni in ponovnih poplav. za zaščito svojih občanov. Je pa dejstvo, da zbirDirekcijo RS za vode zato pozivamo, da nemuka podpisov ustvari večjo težo. Ob podpori obdoma, najkasneje pa še pred letošnjo jesenjo, od čine lahko skupaj s podpisi dosežemo nek želen izliva v Ljubljanico gorvodno očisti strugo potopremik. Vsaj pri v zagotavljanju večje poplavne kov Podlipščica in Lahovka ter z njima povezane varnosti. Tudi vodja Oddelka za prostor, Bernard grabne. Seveda si želimo tudi poglobitev, nasipov Kogovšek, se je strinjal z idejo zbiranja podpisov. in ostalih protipoplavnih ukrepov, vendar naj bo Poplave so iz leta v leto hujše in strah nas je pričiščenje strug prva poteza pri reševanju te velike hajajoče jeseni. problematike. Struge že več desetletij niso bile Pozivamo vse sočutne someščane, da si vzamejo čas, obiščejo eno navedenih točk in podpišejo očiščene, zato so te vode nepretočne in ob vsakih močnejših padavinah vedno bolj poplavljajo. peticijo. Podpise zbiramo v KS Sinja Gorica, RH Skrajni čas je že, da se protipoplavna varnost Sipubu, AH Sever in Cankarjevi knjižnici Vrhni- nje Gorice izboljša. S peticijo želimo opozoriti na ka. Srčna in velika hvala prav vsakemu, ki je s resnost situacije in od države zahtevamo pomoč. ZŠAM Vrhnika sledi prometnim dogodkom Največji razlog, da smo z vso vnemo in odgovornostjo poprijeli za preventivno delo, sta pomladno vreme in povečan prometni direndaj vseh udeležencev v prometu. Vsako leto se v lepem vremenu na cestah pridružijo tudi vozniki enoslednih vozil – motoristi, v vedno večjem številu tudi kolesarji in vozniki električnih skirojev. V torek, 5. 4. 2023, smo na povabilo avtohiše Avtotrade člani ZŠAM Vrhnika sodelovali na dnevu odprtih vrat. Dan je posvečen ustanovitelju podjetja Avtotrade, pokojnemu g. Jelku Bajcu. V množici dogodkov ob dnevu odprtih vrat smo člani predstavili našo dejavnost, s poudarkom na eni izmed nevarnih slovenskih razvad: alkohol v prometu! Z novo pridobitvijo, posebnimi alkoočali, ki simulirajo različne stopnje alkoholiziranosti, so lahko obiskovalci prireditve preizkusili učinke alkohola in posameznikom do- dobra zavrteli glavo. To je izkušnja, ki vam jo priporočam; tako boste doživeli in izkusili posebne učinke. Ob igri s semaforjem pa so najmlajši z veliko zavzetostjo sestavljali semafor in vrteli prometni vrtiljak. Predstavljen je bil tudi projekt nove semaforizacije, ki smo ga izpeljali v sodelovanju s sponzorji, za kar smo jim zelo hvaležni. V četrtek, 20. 4. 2023, smo v sodelovanju z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, SPV Vrhnika in Policijsko postajo Vrhnika izpeljali tradicionalno tekmovanje Kaj veš o prometu. Članice in člani smo ponovno, tako kot vsako leto, sodelovali v ocenjevalni komisiji na spretnostnem poligonu in v sodelovanju s PP Vrhnika tudi pri ocenjevanju praktične vožnje. Namen tekmovanja je tudi privabiti osnovnošolce k tekmovanju, ki je izobraževalno in preventivno naravnano. V dneh od 21. 4. do 25. 4. 2023 smo obiskali Vrtec Vrhnika, enoti Barjanček in Žabica. Pripravili smo zabavno in poučno delavnico o varnosti v prometu. Otroci so z vožnjo na motoričnem prometnem poligonu s skiroji osvajali znanje o praktični vožnji, preizkusili so se v prepoznavanju prometnih znakov in reševali konkretne prometne situacije. Pod krošnjami v objemu Starega malna smo v sodelovanju s TD Blagajana v četrtek, 27. 4. 2023, izpeljali projekt Promet in turizem. Po prometno-turistični transverzali smo obiskovalce popeljali do panojev z opisom vrhniških lepot. Po prvomajskih počitnicah, 3. maja, smo varovali kolesarske in pešpoti na najbolj ranljivih točkah. S tem opozarjamo voznike, da je prvomajskih počitnic konec. Otroci in mladostniki do 18. leta pa si le zapomnite, da je uporaba zaščitne čelade na kolesu in električnem skiroju obvezna, ker vas lahko zaščiti pred najhujšimi posledicami poškodbe glave. V ZŠAM Vrhnika ne skrbi- mo samo za prometno kulturo. Na povabilo Občine Vrhnika smo 10. 5. 2023 sodelovali na slavnostni prireditvi v počastitev občinskega praznika Občine Vrhnika, ki je potekala v Cankarjevem domu na Vrhniki. Z udeležbo s praporom smo izkazali spoštovanje vsem prejemnikom občinskih priznanj, ki skrbijo za prepoznavnost Občine Vrhnika. V ZŠAM Vrhnika se trudimo po najboljših močeh s svojim delom prispevati kar največ k varnosti v cestnem prometu. Svoj delež lahko prispevate tudi sami. V maju in juniju nas čaka še kar nekaj dela in projektov. Zahvaljujem se vsem, ki ste aktivno vključeni; tako vsi skupaj prispevamo k večji varnosti v prometu. S skupnimi močmi se prometna preventiva gradi. Franjo Čretnik, ZŠAM Vrhnika 11 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 12 Srednja šola na obisku v Vrtcu Vrhnika To smo mi V torek, 21. 3. 2023, so v Ma- zobovja ob barvanjem pobar- so dobili pisane zalivke iz pla- vrično sobo na obisk prišli s Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani. Obiskali sta nas profesorici Valerija Sedlar in Tina Petkovšek v spremstvu Pike in Tija – dijakov četrtega letnika programa zobotehnik. V skupini smo pripravili igralnico in jih radovedno pričakali. Najprej smo se spoznali med seboj. V uvodnem pogovoru so otroci ob slikah spoznali različne oblike zob pri živalih in pomenu zobovja. Nadaljevali so s spoznavanjem človeškega vanke z motivom zob. Profesorica Sedlar je povedala pravljico o Zobku Zdravku in Zobku Gnilku, ki jo je lepo ponazorila z mavčnima lutkama in njuno “prijateljico Ščetko Metko”. Sledila je delavnica, v kateri si je vsak otrok izbral svoj mavčni model zoba. Dijaka sta v šoli modele vnaprej izlila iz mavca in jim naredila luknjice. Otroci so dobili navodilo, naj zobkom s plastelinom zapolnijo luknjice. Vživeli so se v vlogo zobozdravnika. Otroci so se zavzeto lotili naloge in zobki stelina. Spoznali so, kako nam pomaga zobozdravnik, če zaradi premalo ščetkanja in preveč sladkarij nastanejo luknjice. Po druženju smo se vsi zadovoljni poslovili. Otroci so se naučili nekaj novega. Izkušnja je bila še posebno dobrodošla, saj smo se v skupini ravno pripravljali na prvi obisk zobne asistentke. Vzgojiteljici in gostje iz srednje šole pa smo imeli prijetno izkušnjo sodelovanja, ki bi ga bilo vredno še ponoviti. Mavrična soba V enoti Želvica, Vrtca Vrhnika, se igrajo in družijo najmlajši otroci od 1 do 2 let, ki naravo in okolje raziskujejo skupaj z Natašo, Lenko in Polono. V skupini je 15 otrok, sedem dečkov in osem deklic. To pa je pesmica o nas. V Vrtno sobo smo se septembra podali, Raziskovali, jokali in se smejali, Tukaj smo se drug z drugim spoznali, Najrajši se zunaj igrali, A tudi noter so igrače prave, ki so primerne za male glave. S sosedi smo pesmice prepevali, Oh, kako je luštno blo, Brž smo dude skrili, pa še pleničke doma pustili, A zdaj smo že veliki, na nas čaka širni svet, ki ga bomo v novem šolskem letu raziskovali spet. Polona Urbančič Jerebic, enota Želvica Izmenjava sadik in semen ter delovna akcija Spoznavanje poklicev v Zeleni sobi Med letom je nastala ideja o predstavitvi posa- za nas poskrbela gospa frizerka. Najprej nam je meznega poklica, ki ga opravljajo starši. Prva mamica se nam je predstavila s poklicem kemik. Otroci so se seznanili z zaščitno opremo in z različnimi pripomočki, ki jih uporabljajo pri tem poklicu. Prav tako nam je gospa razložila, kako ravnamo z nevarnimi odpadki, ki jih je dandanes vedno več. Otroci so razvrščali odpadke in prav dobro jim je šlo pri tej nalogi. Potrudimo se in bodimo dober zgled otrokom. Naslednji poklic je bil arhitekt. Pregledovali smo načrte različnih stavb, pozorno poslušali gospo arhitektko, ko je pripovedovala, videli fotografije hiš, ki jih je načrtovala in na koncu sestavili še svojo hišico iz likov. Velikokrat slišimo, kako otroška joga pozitivno vpliva na otroke. Mamica nam jo je približala na zelo zanimiv način, prek pravljice. Vsi otroci so z navdušenjem sodelovali, se zabavali in se predvsem sprostili in uživali. Da pa smo imeli vsi lepo urejene frizure, je predstavila vse pripomočke, potem pa vsakemu otroku posebej uredila frizuro. Tudi vzgojiteljici sva imeli tisti dan frizerja in otroci so se z veseljem postavili pred fotoaparat z novimi frizurami. V vrtcu so nas obiskali še gasilci s svojimi vozili in opremo. Gledali smo jih z velikim spoštovanjem in občudovanjem, saj so zares pogumni pri svojem delu in rešijo veliko ljudi, ki potrebujejo njihovo pomoč. Vsi naši otroci in tudi zaposleni smo se dobro seznanili z različnimi naravnimi nesrečami, kako ukrepamo ob njih in kdaj pokličemo na pomoč gasilce na 112. Zelo sva veseli in hvaležni vsem, ki delite svoje znanje in izkušnje z nami na tako zanimiv način. Tako otroke pripeljemo do novih spoznanj in jim širimo obzorja in znanja, ki jih otroci dobro, celo odlično sprejemajo, veliko pomembnih stvari osvojijo in verjamemo, da jim bodo nekega dne prišle prav. Hvala. Damjana in Maja V popoldanskih urah, ko otroci odidejo domov, se v vrtec navadno naseli spokojna tišina, ki jo občasno prekinejo le ptice, žabji zbor iz mlake, gaganje rac ali petelinovo kikirikanje. V četrtek, 20. aprila, pa je bilo v Želvici živahno vse do večera. Z Osnovno šolo Ivana Cankarja smo namreč pripravili izmenjavo semen in sadik, sočasno pa je v naravnem kotičku potekala tudi delovna akcija. Dogajanje je bilo res pestro. Dogodek so pospremili nastopi šolarjev in vrtčevskih otrok. Na stojnicah so si obiskovalci izmenjevali doma pridelana semena in sadike, na vrtu pa prisluhnili predavanju o visokih gredah, ki ga je zanje pripravil Vanes Husić iz Klu- ba Gaia. Na vrtu smo opleli skalnjak in pot nanj posuli s peskom, na novo sezono smo pripravili nizke gredice, privezali maline in opleli jagode, na zeliščne grede pa smo dodali zastirko. Otroci so lahko sodelovali na delavnicah, kjer so sadili sončnice, izdelovali semenske vrečke in slikali z zemljo. Največ navdušenja je požela proga za vožnjo s samokolnico, na kateri so starši prevažali svoje otroke. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi našo novo lopo, ki nam omogoča, da vanjo shranimo vse vrtne pripomočke, hkrati pa nam služi tudi kot rastlinjak in učilnica na prostem. Kar nekaj pozornosti so požele tudi kokoške in račji par, ki jih vrvež na vrtu ni prav nič vznemirjal. Ko se je delo bližalo h koncu, je iz krušne peči zadišalo po krompirju iz žerjavice. Obiskovalci so se lahko okrepčali tudi z domačimi namazi iz sestavin z našega vrta in sladicami, ki so jih pripravili učenci pri gospodinjskem krožku. Ob prisluženi malici, kramljanju in opazovanju otroške igre v naravnem kotičku se je popoldne počasi prevesilo v večer in prijetno utrujeni smo se precej pozneje kot navadno odpravili domov. Dragi obiskovalci, starši, stari starši, otroci in drugi pomagači, najlepše se vam zahvaljujemo za vso vašo vloženo energijo. Za organizacijo in pripravo sadik se zahvaljujemo vsem strokovnim in tehničnim delavcem šole in vrtca ter seveda vodstvu in vsem vam, ki nas pri našem delu podpirate. Posebej se zahvaljujemo Zavodu Ivana Cankarja za stojnice in gospodu Vanesu Husiću iz Kluba Gaia za izvrstno predavanje in podarjene izvode revije. Se vidimo naslednje leto! Anja Petelin, Vrtec Vrhnika – enota Želvica 12 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šahisti s Slomška 15. na svetu Svetovna šahovska organizacija FIDE je razpisala Svetovno spletno ekipno šolsko prvenstvo v šahu v dveh kategorijah: open U-15 in open U-18. V Sole Liberu je čas novih vpisov za tiste, ki jih zanima drugačen, naraven, izkustven način šolanja. Makedonija, Jordanija, Kuvajt, Japonska, Vietnam, Bolgarija, Latvija, Malavi, Kazahstan, Ciper, Hrvaška, Velika Britanija in Slovenija). Naši učenci so dosegli odličen rezultat. V družbi šol z vsega sveta so med 58 ekipami dosegli odlično 15. mesto. Poleg naše šole je Slovenijo zastopala še OŠ Komenda - Moste, ki se je uvrstila na 17. mesto. Med posamezniki se je najbolje izkazal Gal Samotorčan, ki je končal na 27. mestu med 229 tekmovalci. V veliki konkurenci je dosegel sedem zmag in štiri poraze. Mentorica in vodja ekipe – učiteljica matematike Sonja Strgar Mlade gasilke in gasilci GZ Vrhnika v državnem vrhu V uspeh izurjene ekipe je treba sno Brdo in res so nam lahko vložiti veliko energije, dobre volje, vztrajnosti in sredstev. Vse skupaj se začne v matičnih gasilskih društvih, ki privabijo najmlajše, ki si želijo gasilskega znanja. Gasilske mentorice, mentorji in gasilci v društvih so tisti, ki jih v nadaljevanju popeljejo v svet tega plemenitega in lepega poklica. Od leta 2017 trud v delo z mladino vlagajo tudi v PGD Stara Vrhnika. Vse to je v nadaljevanju zagotovilo za močno ekipo operativcev, ki so potrebni za enoto državnega pomena s kratico GEŠP. Vlogo predajanja gasilskega znanja sta uspešno prevzela operativca Marko Preglej in Žiga Rode. Delo mentorjev z mladimi mora biti strokovno, stalno in prijetno za otroke. Le to je način, da ne bomo ostali brez prepotrebnih novih generacij, ki nas bodo nekoč nadomestile v društvih. Poznamo uspehe naše mladine v PGD Drenov Grič - Le- 13 Sole Libero – izkustveno šolanje in zasaditev vrtička Svetovno spletno ekipno šolsko prvenstvo v šahu 2023 Učenci OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika so tekmovali v ekipi U-15, ki jo je sestavljalo šest učencev: Irinej Đuković, Tim Žitnik, Nik Novak in Gašper Cvelbar iz 7. b, Jakob Jereb iz 8. c in Gal Samotorčan iz 9. b. Finale tekmovanja je potekalo 6. 5. 2023. Igralci so igrali posamezno. Za ekipni rezultat je štel seštevek točk štirih najboljših igralcev ekipe. Na turnirju so odigrali enajst partij z igralnim časom tri minute z dodatkom dve sekundi po vsaki potezi. Med seboj se je pomerilo 25 držav z vsega sveta (ZDA, Bahrajn, Grčija, Katar, Kitajska, Turčija, Nizozemska, Romunija, Finska, Tajska, Pakistan, Indija, CMYK Smo zavod za naravno izobraževanje, ki ponuja alternativno obliko šolanja za otroke, ki imajo uradno status šolanja na domu. V maju smo ponovno zasadili naš vrtiček in začeli z načrtovanjem končnega izleta, zaključka za starše in vseh izletov, ki jih še želimo uresničiti, saj nas svet okoli nas izjemno navdušuje. Naša strast in vizija sta, da doživimo izkustvo, na katerega potem pripnemo teorijo ali pa obrnemo in teorijo spoznamo najprej ter na to pripnemo izkustvo. Otrokom ponujamo izkustva v obliki delavnic, izletov ali njihovih lastnih projektov. O življenju se ne učimo, temveč ga živimo. V naslednjem šolskem letu 2023/24 vpisujemo* otroke od prvega do vključno petega razreda v programa Šolanje in Predšolski sončki (letnik 2018) v program Doživljajski dopoldnevi. Zavezani smo praktičnemu načinu dela in aktivnemu načinu učenja v notranji raziskovalnici ter zunanji gozdni učilnici, ki otroka skozi učni proces podpirajo celostno. Delamo v manjši skupini, zato naše delo hkrati omogoča skupinski in posamezni pristop ob prisotnosti pedagogov. Velik poudarek dajemo tudi učenju o sebi, čustvih ter medsebojnih odnosih. Konkretno razvijamo tudi veščine razmišljanja, ki so izjemno pomembne za življenje posameznika. Vsi, ki bi se nam želeli pridružiti, še prej pa več izvedeti o nas, se lahko dogovorimo za individualni informativni sestanek (Tea Kržič, vodja, 041 511 060). Še prej pa vabljeni, da si ogledate našo spletno stran: www.solelibero.si Sole Libero *Število vpisnih mest je omejeno. * SimonKr, d. o. o., in Prava vadba sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. Izobraževanje gasilcev bolničarjev Gasilska zveza Vrhnika in Nujna medicinska pomoč Zdravstvenega doma Vrhnika sta v soboto, 13. 5. 2023, organizirala že 5. tradicionalno izobraževanje gasilcev-bolničarjev. Z gasilskim pozdravom: »Na vzor predvsem pri trdem delu pomoč.« vseh vpletenih. V letu 2022 so Za PGD Stara Vrhnika, na gasilski olimpijadi pometli s Franjo Čretnik konkurenco in postali mladinski olimpijski prvaki. Tudi letos so gasilska tekmovanja že v polnem teku. Pred nedavnim se je na občinskem tekmovanju v gasilskem kvizu GZ Vrhnika v Borovnici pomerilo 66 ekip. Zmagovalci so nato v kategorijah zastopali svoje barve na regijskem tekmovanju, ki je bilo v Logatcu. Na državno prvenstvo, ki je potekalo v Grosupljem, so se uvrstile kar tri ekipe GZ Vrhnika. PGD Stara Vrhnika pod mentorstvom Marka Pregleja je v kategoriji mladincev dosegla 13. mesto. Iskrene čestitke Maši, Gaji in Svitu za vztrajnost in trdo delo. Zavedati se moramo, da tekmovanje ni zastopanje le matičnega društva, temveč je tudi zastopanje občinskih barv, zato moramo biti še posebno ponosni. Organizacijo dogodka je prevzelo Gasilsko društvo Pokojišče – Padež – Zavrh. Pripravili smo tri točke z realnimi scenariji, pri katerih so gasilci-bolničarji izvajali prvo pomoč. Izobraževanja se je udeležilo kar 8 ekip gasilcev-bolničarjev iz Gasilske zveze Vrhnika in 5 gostujočih ekip: Barje, Brezovica pri Ljubljani, Notranje Gorice-Plešivica, Žažar in Renče-Vogrsko. Na izobraževanju je sodelovalo 80 oseb, poleg gasilcev in članov NMP Vrhnika tudi statisti. Gasilci-bolničarji so se preizkusili na treh točkah z realističnimi scenariji. Na prvi so vadili oživljanje podhlajene osebe, na drugi so poškodovanca s su- PGD Drenov Grič - Lesno Brdo in zlati olimpijci vas vabimo na gasilsko veselico 23.6.2023 Ansambel Vihar mom na poškodbo hrbtenice z vrvno tehniko reševali iz globeli čez skalni prepad, na tretji točki pa so v simulirani množični nesreči – zabavi, na kateri je prišlo do pretepa, oskrbeli tri huje poškodovane osebe. Tovrstna izobraževanja so izjemnega pomena, saj gasilci-bolničarji poleg utrjevanja znanja prve pomoči poglabljajo tudi veščine sodelovanja in sporazumevanja, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter empatičen odnos do ljudi v stiski. Že utečeno izobraževanje je izjemen dokaz odličnega sodelovanja med lokalno skupnostjo in lokalno službo NMP, zato je vsakoletna izvedba ena od prioritetnih nalog NMP ZD Vrhnika in Gasilske zveze Vrhnika. Na zaključnem postroju smo se dogovorili, da se naslednjič snidemo v občini Log-Dragomer, drugo soboto v maju, 11. 5. 2024! Vsem sodelujočim najiskrenejša hvala! Ekipa NMP ZD Vrhnika in poveljstvo GZ Vrhnika 13 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Štirinajsta tradicionalna salamijada na Drenovem Griču - Lesnem Brdu Tradicija salamijade na Dre- proizvajalcev. novem Griču je potekala že štirinajsto leto. Dogodek, ki združuje in privablja izdelovalce suhomesnatih dobrot, je potrkal v petek, 12. 5. 2023, ob 18. uri v prostorih PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. V Sloveniji je tradicija izdelovanja različnih predelanih mesnatih izdelkov v domači domeni. V to je bil v nekdanjih časih prisiljen vsak kmet, saj je le tako lahko čez leto predelano meso zaščitil pred kvarjenjem. Tunka, meso v svinjski masti ali v olju in sušenje v dimu ali zraku – vse to so metode, ki podaljšujejo obstojnost mesnatih izdelkov. V zdajšnjem času se poslužujemo hladilnih in zamrzovalnih omar ter vakumiranja izdelkov. V kategoriji »svinjska salama« se je v boj podalo 19 prijavljenih Pod taktirko predsednika komisije Janeza Podboja in komisije v sestavi: Janez Širok, Tone Povše in Bojan Smuk se je pozno v noč končalo še eno prijetno druženje in ocenjevanje mesnih dobrot – salam. Ocenjevalci pa so v svojih vrstah letos pogrešali dolgoletnega prijatelja Milana Velkavrha; z enominutnim molkom smo se mu v spomin poklonili po ocenjevanju salam. Razlike med salamami so bile v nekaterih primerih zelo majhne in so odločale podrobnosti. Med prijetnim vaškim klepetom, ob odličnem pasulju, ki sta ga pripravila Jože Podboj in Tone Mihevc, ob podpori logistične enote so se v gasilskem domu poveselili zbrani krajani. Kaj dosti od salam ni ostalo, kar pomeni, da so se vsi izdelovalci zelo potrudili. Tako kot se za vsako pravo tekmovanje spodobi smo razglasili tudi zmagovalce. Letošnje ocenjevanje je potekalo nekoliko drugače. Vse salame so prejele eno od treh kategorij. Za kategorijo bronasta, srebrna ali zlata plaketa je vplivala ocena salame. Prvo mesto z največ točkami je osvojila Katarina Lenarčič, drugo Nuša Smuk in tretje Janez Podboj. Zahvala tudi vsem darovalcem za nagrade in celotni ekipi za organizacijo. Zbrana denarna sredstva na salamijadi so namenjena gasilski mladini v domačemu gasilskemu društvu. Naj spomnimo, da je PGD Drenov Grič - Lesno Brdo v letu 2022 s svojo ekipo osvojila naziv olimpijskega prvaka v kategoriji mladincev. Zvesti sponzorji na salamijadi so bili: Anton Mihevc, Avtovleka Čepon, s. p., Dane Nartnik, Janez Podboj, Robert Mihevc, Jože Podboj, Megafon, d. o. o., Bojan Smuk in Andrej Gutnik. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke in še naprej veliko znanja in volje pri izdelovanju tradicionalne svinjske salame. Franjo Čretnik pon - pet 3. - 7. 7. 2023 TABOR v NARAVI Ustvarjanje, igra in zabava Samostojnost, iznajdljivost v Žibršah ZA OTROKE od 4. - 14. let ŠPORTNE VRAGOLIJE KULINARIČNA DOŽIVETJA TABORNIŠKI DAN V NARAVI V OBJEMU ŽIVALI USTVARJALNI NAVDIH PRIJAVE IN INFO 040 560 807 GIB IN FIT CMYK GIBINFIT@GMAIL.COM 14 Prva zelemenjava na Zaplani v Miznem Dolu Naše širše domače okolje je izjemno prijetno, obdano z gozdom in suhimi travniki. diko ali seme »kar čez ograjo«. Ideja o zelemenjavi se je že dalj časa rojevala pri nekaterih krajanih Miznega Dola in se letos sredi maja končno uresničila v praksi. Kljub slabšemu vremenu smo se zbrali krajani razVeliko krajanov ima v okolici ličnih generacij. Starejši smo svojih domov cvetlične pa tudi brskali med domačimi semezelenjavne gredice, kjer mnogi ni in izbirali med različnimi uspemo pridelati tudi nekaj sadikami zelenjave in zelišč, domače zelenjave in gojiti raz- pridelanih na domačih gredah. lična zelišča. Med ožjimi sose- Naši najmlajši pa so napolnili di je pogosta navada, da si radi lončke z zemljo in jih zasadili podelimo kakšno odvečno sa- s cvetočimi jagodami in zelišči. Za vse ljubitelje vrtnarjenja je veliko zadovoljstvo, če lahko svoja semena ali sadike podelijo z drugimi in ob tem širi veselje ob pridelavi lastnih pridelkov. Zato smo sklenili, da se v jeseni ponovno snidemo, takrat na temo izmenjave pridelkov. Razmišljamo tudi o dopolnitvi imena dogodka, saj menimo, da zelemenjava nagovarja tudi tiste, ki sicer nimajo česa zamenjati, vendar bi radi začeli z vrtnarjenjem. Katica Pevec Semec 14 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika Živel 1. maj CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15 V Starem malnu se melje Dela za prenovo kuhinje že potekajo. Turistično društvo Blagajana Vrhnika je eno najstarejših tovrstnih društev na območju Slovenije, ki so ga leta 1888 ustanovili takratni vrhniški veljaki. Skupina pohodnikov prejema prvomajski nagelj Cankarjevi dnevi 2023 so se letos darovala Občina Vrhnika in Turistično društvo začeli že s 1. majem. Blagajana. Napovedano je bilo slabo deževno vreme, ki pa se ni uresničilo. Obiskovalci in pohodniki Nekatere Vrhničane je zbudila prvomajska so se ves dan izmenjevali in tako praznovali 1. budnica, ki jo že tradicionalno pripravlja Pihalni maj, praznik dela. Zato naj ta prireditev ostaja orkester Vrhnika. še naprej z nazivom ŽIVEL 1. MAJ. Nasvidenje Prav tako za 1. maj že nekaj let poteka množiprihodnje leto. čen piknik v organizaciji Turističnega društva Simon Seljak Blagajana Vrhnika. Tudi letos je bil v ponedeljek, 1. maja 2023, v Starem malnu. Prvi obiskovalci so na prsi prejeli prvomajski nagelj, ki sta ga V STAREM MALNU “MELJEMO” ...2030 projekt rekonstrukcije mlina dodatna turistična ponudba ...2024 projekt za izvedbo rekonstrukcije koče 2023 projekt za izvedbo kuhinje, začetek gradbenih del 2022 pridobljeno gradbeno dovoljenje 2021 izvedba igrišča 2019 obnova mlinskega kolesa 2018 mala čistilna naprava 2017 idejna zasnova celovite prenove območja Starega malna 2014 razstava “Od zrna do kruha” v CD Vrhnika 2011 Strategija razvoja Starega malna Turistično društvo Blagajana zbira sredstva za obnovo turistične koče Prostovoljne prispevke v času obratovanja zbiramo v koči in na prireditvah, lahko pa sredstva nakažete na Turistično društvo Blagajana, Vrhnika, Cankarjev trg 4, TRR 0202 7025 4167 166. Preživelo je tri vojne, gospodarske krize, delovalo v dobrih časih in dočakalo že 135. leto delovanja. Društvo je zelo delavno, saj prirejajo precej tradicionalnih prireditev, sodelujejo z drugimi organizatorji, so lastniki nekaj zemljišč in objektov v Starem malnu, ki so ga leta 2016 prevzeli v upravljanje in mu začeli vdihovati novo življenje. Star maln je res star. Ko se je po prvi svetovni vojni mlin sesul sam vase, je prednikom v društvu šele leta 1993 uspelo postaviti novo mlinsko kolo. Tudi tistega je načel zob časa in v TD Blagajana so ga obnovili leta 2019. A ambicija je večja: celoten mlin želijo urediti, da bo tak, kot je bil nekoč, z novo turistično vsebino in programom. Da bi lahko delovali v sprejemljivih razmerah in gostom poleg lepe čudežne narave nudili dobro počutje in dobro domačo hrano, so v zadnjih letih predvsem s prostovoljskim delom opremljali kočo, s pomočjo občine umestili malo čistilno napravo, ki bo kos tudi novim izboljšanim prostorom, uredili so igrišče in letos bo ob igrišču urejeno »plažo«. Leta 2019 so obnovili idejno zasnovo iz leta 2012, katere cilj je celotna prenova Starega malna. Načrtovana je tako, da omogoča fazno ureditev objektov in okolice. Jeseni 2022 so pridobili gradbeno dovoljenje. Ker nujno potrebujejo novo kuhinjo, ki bo povezana z notranjostjo koče, so z deli začeli letošnjo pomlad, nadaljevali bodo po korakih. Pri tem pa ne bosta dovolj le zagnanost in dobra volja članov društva, ampak bodo potrebovali podporo širše skupnosti. Lastna sredstva ne bodo zadostovala za dokončanje postavljenih ciljev, zato bo potrebna finančna, materialna ali storitvena pomoč pri celoviti obnovi Starega malna. V ta namen so se »vrhniški turisti« dogovorili in odločili za predstavitev celovite investicije v Starem malnu, ki je bila v petek, 12. maja. Predstavitve so se udeležili predstavniki občine, ZIC-a, občinski svetniki, ki so člani TD Blagajana, in člani odbora za investicije pri društvu, tako da je bila notranjost koče skoraj polna. Prva je zbrane nagovorila neutrudna predsednica društva Mirjam Suhadolnik, ki je predstavila zgodovino in tradicijo društva in Starega mana. Med tem je še posebno poudarila: »Pred sedmimi leti, 1. maja 2016, smo začeli upravljati s kočo v Starem malnu. S prostovoljstvom smo ustvarili turistično in kulinarično destinacijo, ki privablja obiskovalce iz cele Slovenije in tudi od dlje. Predvsem pa se redno vračajo domači obiskovalci v ta čudoviti naravni biser. Že v preteklosti smo bili deležni podpore občine, ZIC-a, krajevnih skupnosti, društev, organizacij in posameznikov, tako pri postavitvi novega mlinskega kolesa, male čistilne naprave ter ustvarjanja programa in promocije. Tudi že dalj časa smo pripravljali, zdaj pa tudi začeli z investicijo, katere končni cilj je ustvariti zadovoljive delovne pogoje za izvajanje turistične in gostinske ponudbe, ohranjati naravne vrednote in ob zgodbah in pripovedkah nuditi kulinarična doživetja.« Vodja razvojnega projekta V Starem malnu meljemo je Uroš Jereb, ki ga je predstavil in je v obliki plakata objavljen zraven napisanega prispevka. V kratkem je obrazložil celoten projekt skozi čas (2011–2030). Seveda se je ustavil tudi pri projektu, ki je že v gradnji, in to je prizidava kuhinje. Nato je še napovedal vizijo do leta 2030. V prvi vrsti je obnova turistične koče, nato obnova mlina in ureditev neposrednega ter širšega območja Starega malna (travnik, tematska pot, glavni dostopi). Vodja projekta Star maln je Dušan Mlinar, član odbora za investicije pri društvu, ki je vsem zbranim predstavil ocenjeno vrednost investicije za projekt prizidave turistične koče 2023, ki je že v izgradnji, dokumentacijo pa so pridobivali že v lanskem letu. K izvedbi del želijo najprej povabiti in vključiti domače lokalne izvajalce in obrtnike. Prisotnim je predstavil podatke o že vloženih sredstvih turističnega društva v Star maln od leta 2011 – 2023 ter podatke o razpoložljivih sredstvih društva in o še manjkajočih sredstvih za prvo fazo. Nekaj podatkov navajamo, o novostih izvajanja investicije in pridobivanju sredstev pa bomo poročali v naslednjih številkah NČ. Simon Seljak Ocena investicije: Star maln – prizidava turistične koče 2023 Dozidava kuhinje in povezovalnega hodnika, ureditev sanitarij in prostora za strežbo, namestitev nove hladilne naprave v kleti, posodobitev ogrevanja in prezračevanja, zunanja ureditev ter povečanje priključne moči elektro priključka Ocena investicije skupaj z DDV 397.000.- € Ocena razpoložljivih sredstev: - Lastna sredstva društva (od prodaje Močilnika) 124.000.- € - Pričakovane donacije in prostovoljni prispevki 40.000.- € - Popusti izvajalcev in prostovoljno delo 50.000.- € Skupaj 214.000.- € Manjkajoča sredstva 183.000.- € Turistično društvo spremlja tudi razpise za nepovratna sredstva, na katero bi se lahko prijavilo, pri tem pa bo treba iskati tudi partnerje v projektu. 15 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 350. branje v Močilniku Naš namen je, da opazimo in nagradimo trud vseh, ki neutrudno in z ljubeznijo skrbite, da je naš kraj prijetnejši. Na dan občinskega praznika, 10. maja 2023, ki Cankarjevih del obeležilo občinski praznik z Vabilo Tempelj Zmaja Lintverna – Dan zmaja Lintverna Sobota, 10. junij, ob 11. uri Vabimo vas na velik zmajevski dogodek v Templju zmaja Lintverna. Veliko imenitnega se bo dogajalo: • predstavitev nove slikanice Uroša Grilca in Gorazda Vahna Zmaj Lintvern, • predstavitev Zmajeve beležke za novo škratolovsko dogodivščino, • pravljica in zmajevske ustvarjalne delavnice, • ilustratorska delavnica z Gorazdom Vahnom, • Zmajeva joga za otroke, • pokušina zmajska dobrih dobrot • in seveda voden sprehod po Templju zmaja Lintverna, najbolj zmajevskem doživetju daleč naokoli. V strmi soteski potoka Bela nad Starim malnom leži Tempelj zmaja Lintverna. V templju že od pamtiveka živijo zmaji, varuhi bele vode. Bela ni navadna voda. Bela je čudežni studenec, ki izvira v zmajevem templju, nato pa nenadoma privre skozi skale in se zlije v dolino. Bela je zdravilna voda, ki nosi zmajevo skrivnost večnega življenja. Ljudje so od nekdaj zajemali vodo iz potoka Bela, da bi okrepili svoje moči ali pozdravili bolne živali. Toda voda se nenehno spreminja: zdaj je, potem je spet ni. Zato ljudje še dandanes dvigajo pogled k zmajevemu templju v upanju, da bo voda le pritekla. A zgodi se tudi, da zmaj bruhne vodo s tako silo, da ta ruši vse pred seboj. Narava je vsemogočna! Čas je, da se ljudje naučimo veščin, ki nas bodo tesneje povezale z naravo. Čas je, da odkrijemo skrivnost zmajevega templja in po- branjem, ki v Močilniku poteka vsako sredo že skoraj sedem let. Zato jim veljajo res iskrene čestitke za požrtvovalnost, da tudi Cankarjev Močilnik ostane naš, vrhniški. Simon Seljak stanemo krotilci vode! Vabljeni v skrivnostni svet zmaja Lintverna! Dobimo se pri koči v Starem malnu 10. junija ob 11. uri. Škrateljc, TD Blagajana, ZIC Vrhnika, Mali Ganeša Dan z močvirskimi škrati – Pot močvirskih škratov na Mali plac in KoloVagaBevke 16 Komisija za lepše okolje TD Blagajana Člani Komisije za lepše okolje TD Blagajana smo že začeli z opazovanjem okolice. je rojstni dan našega slovenskega pisatelja, esejista, dramatika in pesnika Ivana Cankarja (10. 5. 1876), so bralci njegovih del izvedli že 350. branje v Močilniku. Branje je bilo pred večerno tradicionalno slovesnostjo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Tako je petnajst bralcev CMYK Letošnje kategorije ocenjevanja so: 1. najlepše urejeni kotički, gredice, vrtovi 2. najlepše urejeni skalnjaki, 3. najlepše urejene javne površine (trgi, ulice, parki, naselja, zaselki), 4. najlepše urejene površine ob poslovnih objektih (k poslovnim objektom štejemo objekte, v katerih poteka kakršna koli poslovna dejavnost: obrtne delavnice, biroji, gostinski lokali, banke, trgovine, prostori društev in klubov), 5. ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Vse ljubitelje lepega in urejenega okolja vabimo, da nam pomagate in izpolnite glasovalni listič ter nam ga posredujete na spletni naslov: drustvo.blagajana@gmail.com, glasovalni listič lahko prinesete v poštni nabiralnik društva (Cankarjev trg 4) ali pa ga predate ekipi v Starem malnu. Prijave zbiramo do 4. 6. 2023. Že vnaprej se vam za- G L ASOVALN I LISTIČ Najlepše urejeni kotički, gredice, vrtovi (vpišete naslov): Najlepše urejeni skalnjaki (vpišete naslov): Najlepše urejene javne površine (vpišite naslov): Najlepše urejene površine ob poslovnih objektih (vpišite naslov): Ohranjanje naravne in kulturne dediščine (vpišite naslov oziroma lokacijo): Vaš naslov: Glasovnico do 4. 6. 2023 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica je tudi na internetni strani TD Blagajna /www.blagajana.si/, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@gmail.com . IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. hvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in čistega okolja. Uživajte v pomladi. Predsednica Komisije za lepše okolje TD Blagajana, Anita Čretnik Srečanje na TV-17 Nedelja, 11. junij, ob 10. uri Dan za najbolj zamočvirjena družinska doživetja! Najprej prisluhnemo glasbeni pravljici Mali plac, njej sledi škratja glasbena delavnica, zatem voden sprehod po Poti močvirskih škratov na Mali plac, za kolesarske navdušence pa vodena družinska kolesarska tura vodenje po družinski kolesarski poti KoloVagaBevke (prijave obvezne na ksenja@skrateljc.org). Nato se bomo okrepčali s škratjo pojedino in se udeležili škratjih delavnic. Mali plac je čaroben kraj, poln nenavadnih cvetlic in živali. V njem vse brbota, reglja, šumi in žvrgoli. Že tisoče let ga prekriva mah, ki sega globoko v gozd, v kraljestvo močvirskih škratov. Na Malem placu živijo močvirski škrati, ki radi katero ušpičijo. In tako je tudi dandanes. Škratje so uročili Mali plac, da je postal narobe plac! Vanj so se naselili zoprni komarji in nadležne mušice. Vse grize, leze, pika, brenči in renči. Brrrr! In prav otroci so tisti, ki lahko Mali plac rešijo tega škratjega uroka. Vabljeni na najbolj zamočvirjeno dogodivščino daleč naokoli! Škrateljc, ŠD Bevke, TIC Vrhnika Na dan praznovanja dneva upora proti okupatorju, 27. aprila 1941, so se na kurirski postaji TV-17 za Ljubljanskim vrhom že po tradiciji zbrali občani, ki spoštujejo vrednote NOB. Prireditev so kot vedno pripravili člani ZB za sto pohodnikov. Vsi so dobili zasluženo pohodnivrednote NOB Vrhnika. Sprejeli so tudi 56 poho- ško jedačo in pijačo ter napovedali veselo srečanje dnikov pohodniške sekcije Veseli Triglavci. Tako tudi za prihodnje leto. se je poleg članov ZB NOB Vrhnika zbralo več kot Simon Seljak 16 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 17 Mobilna razstava NOB 1941–1945 V preddverju Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo 18. aprila 2023 odprtje mobilne razstave NOB 1941–1945 avtorja zgodovinarja dr. Martina Premka. Organizator razstave pa je bilo Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika v sodelovanju s Cankarjevim domom. Razstava je bila na ogled do 8. maja in si jo je ogledalo kar veliko občanov Vrhnike. Ob odprtju razstave sta spregovorila predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika Miran Štupica in avtor razstave dr. Martin Premk. Njega ne poznamo samo kot zgodovinarja, ampak tudi kot poslanca Državnega zbora Republike Slovenije in člana predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB RS. Celoten večer je glasbeno obarval trio glasbenikov: Dejan Mesec na harmoniki, Marta Kržič na klavirju in Ivana Barčić - Mišić s flavto. Vse pa je povezovala Mirjam Suhadolnik s prelepimi besedami pesnika Karla Destovnika Kajuha in še posebej povedala: »Bil je to čas, ki ga je težko razumeti. Bil je to čas, ki je rojeval upornike, pe- snike čiste duše. Čas, ko so mladi odrasli v zgodnji mladosti in ostali večno mladi. Ko je bila pesem ljubezni, pesem upora. Za vedno mlad in v srca zapisan je ostal pesnik Karel Destovnik Kajuh. Dočakal je le 21 rosnih let, med nami ostaja živ s svojo poezijo.« Sama razstava je bila prikazana v besedi in sliki na velikih panojih in nas popeljala od začetka okupacije leta 1941, od oboroženega upora proti okupatorju, do končne zmage leta 1945. Posebej pa je bilo predstavljeno zahtevno sanitetno delo v času okupacije, organiziranje narodnoosvobodilnega boja in sama narodnoosvobodilna vojska. Predstavljeno je bilo tudi četniško gibanje, belogardisti in domobranci, ki so delovali v okviru okupacijskih čet. Na koncu je bilo mogoče videti tudi ustanovitev in delovanje Razstava NOB 1941–1945 Avtor razstave dr. Martin Premk Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Razstavo sta odprla dr. Martin Premk in Miran Štupica. Ob tej priložnosti je izšel tudi Katalog razstave NOB 1941– 1945, kjer je bilo na koncu predstavljeno nekaj fotografij znanih vrhniških borcev - partizanov. Simon Seljak V preddverju Cankarjevega doma so si mobilno razstavo NOB 1941–1945 v okviru zgodovine ogledali tudi učenci devetih razredov Osnovne šole A. Martina Slomška. Predstavil jim jo je predsednik ZB NOB Vrhnika Miran Štupica. Simon Seljak Praznovanje stoletnice v Domu upokojencev Vrhnika Maribor. Tam se jima je rodila prva hči Nada. Oče je pozneje odšel na službovanje v razne kraje v Srbijo. Tam sta se rodila še sin Branko, v Požarevcu, in hči Sonja, v Raški. Leta 1958 so se vrnili domov, v Slovenijo. Na Vrhniki so si ustvarili dom, zgradili hišo. Ko sta oba zbolela, sta se odločila, da bosta odšla v Dom starejših občanov na Vrhniki, kamor sta se vselila leta 2007. Od takrat sta bila tu doma, v domu sta praznovala tudi zlato poroko. Mož je umrl leta 2011, star 95 let, gospa Valči pa zdaj praznuje sto let. Svojci so se P R E J E L I zbrali 14. 5. 2023, da so mami voščili za doseženih sto let. Prišli so vsi trije otroci s partnerji, pet vnukov s partnerji in deset pravnukov. Gospa je veselo nazdravila z nami in pohvalila tortico. Gospe Valči so voščili tudi socialna delavka v imenu direktorice doma, mag. Milene Končina, zaposlenih in stanovalcev, predstavnice društva upokojencev Vrhnika in podžupan Občine Vrhnika, Mirko Antolović. Gospe Valči iskreno želimo, da bi se še naprej dobro počutila med nami. DUV S M O Poziv uredništvu k celovitemu poročanju z občinskih sej Naša letošnja slavljenka Valerija Sterle, rojena Drobnič, po domače Srpanova Valčka, se je rodila 14. 5. 1923 v vasi Šmarata. Otroštvo je preživljala z mamo, očetom in brati. Poznala je zadnje lastnike gradu Snežnik (Schonburg Walden- burg /1853–1945). Bili so zelo dobri ljudje, spoštovali so naše ljudi, jih zaposlovali in jih tudi nagrajevali. Posebno so pazili na našo naravo. Mirno življenje se je končalo s prihodom druge svetovne vojne. Valči se je aktivno vključila v evakuacijo partizanskih ranjencev z območja vse Slovenije v zavezniške bolnišnice v južni Italiji, predvsem v Bari. Prvo partizansko letališče Nadlesk (blizu Starega trga) je bilo v vseh zavezniških kartah označeno pod imenom Piccadilly Club. Evakuiranih je bilo približno 600 ranjencev iz skrivnih partizanskih bolnišnic, tudi iz naše najbolj znane bolnišnice Franje. Za svoje delo med NOB je bila odlikovana. Leta 1948 se je poročila z Janezom Sterletom in z njim odšla na prvo službeno mesto v Glede na to, da Naš časopis prejme vsako gospodinjstvo in da je to edini uradni občinski tiskani medij, pozivamo uredništvo, naj vsebinsko in celostno predstavi dogajanje ter odločanje na občinskih sejah. Seje res snemajo in pozneje objavijo na spletu, vendar je gledanost majhna. Menimo, da na sejah občinskega sveta sprejemajo pomembne odločitve in da ima glasilo Naš časopis kot javna tribuna občanov edini možnost in poslanstvo, da predstavi različne poglede na posamezna vprašanja znotraj sej občinskega sveta, hkrati pa lahko občanom brez truda in iskanja ponudi tudi vpogled v delovanje glavnega občinskega odločevalca. Pravi namen razširitve bi dosegli z objavo na straneh Našega časopisa in na profilu FB. Vse skupaj bi prispevalo k večji transparentnosti delovanja občine. Marko Močnik, Levica 17 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 18 Skavti Argonavti z Vrhnike štejejo dobrih 150 članov in članic. 25 let vrhniških skavtov Vrhnika, 13. maj – Vrhniški skavti so v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška obeležili 25. obletnico delovanja. Jubilej so praznovali skupaj s starši, sorodniki in podporniki društva. Ob tej priložnosti so skavti na humoren način predstavili dogajanja na najbolj pričakovanem dogodku skavtskega leta – na taboru, spregovorili pa so tudi o začetkih skavstva na Vrhniki. Začelo se je leta 1998 z volčiči in klanom, leto pozneje pa so dodali še izvidnike in vodnike. Prve vodje skavtov so bili: Šte- Aktualna stegovodja: Jakob Gostiša in Ana Gabrovšek fan Petkovšek, Suzana Alič, Katarina in Daniel Cukjati, Nataš Ogrin Jurjevčič, Matjaž Vrhovec ter Kristina in Boštjan Koprivec. Kot je dejal slednji, se je vse skupaj začelo s preprostim povabilom njegove sošolke, ki je že bila skavtinja na Brezovici. V luči tega je pomenljiva njegova izjava, kakšen učinek na prihodnost ima lahko preposto povabilo. Iz semena, ki je vzklilo pri skavtih na Brezovici, je osmerica voditeljev na Vrhniki zasejala organizacijo, ki dandanes šteje 153 članov. Otroci in mladi se tedensko srečujejo na srečanjih, ki so prilagojena njihovi starosti in pripravljenosti. Prav tako se udeležujejo poletnih taborov, zimovanj, potepov in projektov. Poleg redne vzgojne dejavnosti vsako leto pripravljajo tudi mnoge projekte in druge dejavnosti s področja aktivnega državljanstva, prostovoljstva, okoljske vzgoje, kulture, športa, humanitarne projekte. Kot sta dejala aktualni vodji vrhniškega skavtskega stega Vabilo na dvodnevni tabor mladih ribičev od 24. do 25. junija Člani Ribiške družine Vrhnika zopet organiziramo mladinski ribiški tabor, ki bo potekal pred ribiškim domom v Sinji Gorici (Sinja Gorica 57, 1360 Vrhnika). Organiziramo ga že petič. Na taboru se bodo mladi naučili spretnosti v lovljenju krapov, ki so v ribniku ob taboru, ter kakšne so osnove ribolova morskih rib, saj so počitnice pred vrati. Ob taboru so sanitarije in veliko igrišče. Tabor bo trajal oba dneva od 8. do 20. ure, in sicer od 24. 6. do 25. 6. 2023. Cena, ki vključuje stroške prehrane, znaša za mladince ki so člani Ribiške družine Vrhnika 15 evrov, za druge otroke 30 evrov. Zaradi zagotovitve varnosti otrok je določena omejitev udeležencev, in sicer največ 20 otrok. S prijavami pohitite, saj je število prostih mest omejeno. Otroci bodo spoznali delo ribičev, lovili bodo na ribniku pri ribiškem domu in spoznali, katere vrste rib živijo v njem. Na taboru bodo mentorji, ki bodo otrokom pokazali vse skrivnosti ribolova s plovcem in brez njega. Veliko se bodo naučili o tehnikah ribolova, vrsti opreme, ki jo ribič potrebuje, in se poučili o zelo pomembni tematiki – ribiški etiki, ki zajema odnos ribiča do ribe, drugih ribičev in narave. Slednja je ključnega pomena v ribiških družinah, saj smo naravnani k ohranjanju ekosistema za zanamce. Otroci bodo razdeljeni v skupine glede na njihovo znanje. Najprej bodo skupine spoznale osnovne tehnike ribolova, vezanje trkov, kako pripraviti vabo za ribe in kako ravnati z ribo, ki jo ujamejo. Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo in hrano. Premore bomo izkoristili za zabavne vsebine v različnih športnih dejavnostih. Zadnji dan bo napočil čas za ribiško tekmovanje. Tisti, ki bodo pokazali vnemo in bodo izjemno aktivni na taboru, bodo na koncu prejeli praktične nagrade. Po končanem taboru bodo vsi udeleženci tabora prejeli pisno priznanje za udeležbo na ribiškem taboru v Ribiški družini Vrhnika 2023, zmagovalci na tekmovanju v lovu rib pa priznanja in pokale. Prijavnice so na spletni strani https:// www.rdvrhnika.si/ in jih sprejemamo od datuma objave do vključno 10. junija 2023. Pošljite jih na poštni naslov Ribiška družina Vrhnika, Sinja Gorica 57, 1360 Vrhnika, za TABOR ali na naš e-naslov info@rdrhnika. si. Oseba za stik za vse dodatne informacije je mentor mladinske sekcije, Vladimir, dosegljiv na telefonski številki 031 392706. Seveda ni šlo brez pečenih hrenovk. Skavti Argonavti, Jakob Gostiša in Ana Gabrovšek, je temelj skavtskega vzgojnega delovanja devet vrednot, ki jih uresničujejo na šestih področjih osebnostnega razvoja, prilagojenih starosti članov. Vrednote vzgajanja so: optimizem in veselje od življenja; čut za drugega, prijateljstvo in ljubezen; telesno, duševno in duhovno zdravje ter samospoštovanje; svoboda, odgovornost in kritično mišljenje; ustvarjalnost in pobudništvo; spoštljiv odnos do narave; čut do domovine in odnos do družbe; povezanost s svetom ter vera in pripadnost Cerkvi. Po končanem uradnem delu je sledilo druženje, skavti pa so pripravili tudi razstavo fotografskih spominov na prehojeno pot in »spominskih« majic s taborov. Gašper Tominc Izlov nutrije tudi na vrhniškem koncu Nutrija je v Sloveniji tujerodna vrsta in spada med invazivne vrste. To pomeni, da s svojo pojavnostjo, prisotnostjo in širjenjem ogroža ekosisteme in avtohtone rastlinske ter živalske vrste, ki živijo na istem območju. V Sloveniji se nutrija hitro širi, hrani pa se tako z nadzemnimi kot podzemnimi deli obrežne vegetacije ali kmetijskih kultur. Izkopani rovi povečujejo učinek erozije in izpiranja ter siromašenja zemlje. V letu 2023 se bo zato na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, po izredni odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v sodelovanju z lokalnimi lovskimi družinami, začel izvajati naravovarstveni ukrep odstranitve nutrije iz naravnega okolja. V naravnem okolju Nutrija (foto: Maša Bratina) se je ta izvorno južnoameriška vrsta v Sloveniji znašla v 30-tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj osebkov pobegnilo s kožuhovinskih farm. Razširjena je predvsem v porečjih reke Ljubljanice in Rižane, opažajo pa jih vedno več tudi ob Savi in Muri. Izlov bo potekal na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, in sicer v občinah Ig, Vrhnika in Brezovica. Lov se bo izvajal na lovnih in nelovnih površinah tako podnevi kot ponoči, s pomočjo pasti živolovk. Posebna pozornost bo namenjena bližini večjih naselij, saj se tam zaradi večje dostopnosti hrane lahko oblikujejo močna jedra, od koder se vrsta širi na ostala območja. Izlov bo izvajan v skladu s priročnikom z visoko stopnjo strokovnosti in diskrecije v času, ko na območju praviloma ni obiskovalcev. Ukrep depopulizacije nutrij na območju krajinskega parka bo trajal več let, pridobljene izkušnje pa bodo po besedah direktorja krajinskega parka, Janeza Kastelica, dragocene za nadaljnje odločanje o upravljanju z nutrijami tudi na drugih žariščih v Sloveniji. (gt) 18 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 19 Starovrhniški mojstri (4) Ivan Ogrin - Kobalov, veleposestnik, trgovec in dobrotnik Leta 1895, ko je bil Ivan star dvajset let, je odšel iskat delo v Brazilijo. Zaradi cenejše ladijske karte se je namesto za Severno Ameriko odločil za Brazilijo in očetu po pošti vrnil razliko denarja, ki si ga je izposodil. Nastanil se je v manjšem mestu Jaboticabal, severno od Sao Paula, in tam odprl trgovsko hišo z mešanim blagom in sodobno strojarno za vse vrste in barve kož, za oblačila, podplate, stole, zofe ipd. domačih in divjih živali. Njegovi izdelki so bili kakovostni in priznani, saj je leta 1908 na državni razstavi prejel srebrno medaljo podjetnega industrialca za strojenje usnja. Od leta 1904 pa vse do svojega odhoda v domovino, leta 1910, je bil tudi avstro-ogrski častni konzul v Braziliji in porotnik na sodišču. Strojarna še stoji. Po vrnitvi v domovino je najprej kupil posestvo v Šentilju pri Velenju, nato je kupil graščino Golnik in jo prodal. Leta 1912 se je za stalno naselil na Lavrici, kjer je kupil mogočno Lenčetovo posestvo, ki je poleg zemljišč in gozdov obsegalo še vinsko klet in gostilno. Začel se je ukvarjati s kmetijstvom in prodajo vin, gostilna pa je vse bolj postajala središče družbenega dogajanja. Leta 1921 se je na Brezjah poročil z Antonijo Švigelj iz Borovnice. Imela sta hčer edinko Ano Nuško, ki ni imela potomcev. Pod njegovim pokroviteljstvom je bilo ustanovljeno gasilsko društvo, pet let pozneje sta bila zgrajena gasilski dom in dvorazredna osnovna šola. Tudi na svojo rodno vas Staro Vrhniko Ivan Ogrin - Kobalov (28. 4. 1875—30. 7. 1951) Ivan (Johannes) se je rodil kot prvorojenec 28. aprila 1875 pri Kobalovih na Stari Vrhniki 10 očetu Johanu (1844—1916) in materi Frančiški (1852—1913), rojeni Jelovšek. V družini je bilo pet otrok. Imel je dva brata, Jožefa Josipa in Franca, ter sestri Marijo in Frančiško. Osnovno šolo je obiskoval skupaj s pisateljem, pesnikom in dramatikom Ivanom Cankarjem. V Ljubljani je končal podkovsko šolo, predhodnico veterinarske šole. Zanimivo je, da sta se s Srnelovim Ivanom Ogrinom rodila z enakima rodbinskima imenoma na isti rojstni datum, skupaj odšla v Brazilijo in tam poklicno uspela. ni pozabil, saj je l. 1921 daroval za nova zvonova v cerkvi sv. Lenarta. Daroval je tudi 200 kron za nov Cankarjev spomenik na Vrhniki, brat Franjo pa 50 kron. Pod njegovim pokroviteljstvom je leta 1930 začelo delovati tudi Tamburaško društvo Krim - Lavrica. Leta 1931 je bila ustanovljena Sokolska četa, za katero je zgradil športno-kulturni dom, pozneje pa še letno telovadišče, ki ga je opremil s telovadnim orodjem. Na njegovo pobudo se je Lavrica začela razvijati v vseh pogledih. Ivan Ogrin je bil med letoma 1936 in 1942 župan Občine Rudnik. Politično je bil liberalno usmerjen in zgleden katoličan. V birmanskih knjigah je bil kot boter zapisan pri več kot 125 imenih otrok z Lavrice. Financiral je Ogrinovo ustanovo za revne osnovnošolce, mnogim je za simbolično ceno prodal gradbene parcele, pozoren je bil do popotnikov, ki so se ustavljali v njegovi gostilni. Za vse zasluge je prejel red sv. Save V. stopnje. Njegov ponos in dobro ime sta prizadeli povojna agrarna reforma in nacionalizacija, tako je 30. 7. 1951 umrl kot najemnik v lastni hiši. Leta 2008 ga je Svet Krajevne skupnosti Lavrica posthumno odlikoval s častnim znakom Lavrice. Leta 2009 so po njem poimenovali ulico v novem blokovskem naselju in posadili hrast. Ivan Ogrin je bil eden izmed redkih mož, ki se je ob vsaki priložnosti izkazal s svojo dobrotljivostjo. Gradivo zbrali in uredili Joži Krvina in Ema Goričan. Šola na Lavrici. Prvi avto na Lavrici. Zadaj sedita Ivan Ogrin in Lojze Simčič. 30. CANKARJEV LAZ pod cerkvijo svete Trojice na Vrhniki Pod Ogrinovim pokroviteljstvom zgrajena gasilski dom in šola na Lavrici leta 1926. Sreda, 21. 6. 2023, ob 19.00 Marija Iskrenovič Ljoba Jenče Pavle Ravnohrib V primeru slabega vremena bo prireditev v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Ogrinova hiša na Lavrici, 1930 — Lenčetovo posestvo 19 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 20 Cerkev svetega Lenarta v Mali Ligojni O cerkvici, ki stoji na zelo opazni legi na hribčku nad vasjo Mala Ligojna, je med vaščani Male Ligojne in Drenovega Griča, ki jim ta cerkev pripada, bolj malo znanega, zato je prav, da ji namenimo nekaj pozornosti in napišemo nekaj o njeni bogati zgodovini. Cerkev je posvečena sv. Lenartu in naj bi jo zgradili kmetje iz Male Ligojne in z Drenovega Griča. Cerkev je bila posvečena na god sv. Lovrenca, zato imamo takrat vaščani Male Ligojne in Drenovega Griča žegnanje. Četudi danes svete maše v njej potekajo le dvakrat na leto – prvega maja na god Jožefa delavca in ob žegnanju na god sv. Lovrenca (nedelja okoli 10. avgusta) in nismo vsako nedeljo v njej, pa je prav, da do cerkve čutimo spoštovanje in navezanost, saj ima bogato zgodovino. Njena opazna lega na hribčku nad vasjo, daje slutiti na njeno starost, ki bi jo potrdila morebitna arheološka izkopavanja – zagotovo iz 15. stoletja. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1526 v sklopu obrambe pred Turki. Dostop do nje je dokaj strm, okoli nje pa naj bi bilo nekdaj po vsej verjetnosti tudi arheološko obzidje. Leta 1631 so bili v njej trije oltarji – prav tako kot dandanes: glavni oltar sv. Lenarta, levi stranski oltar sv. Uršule in desni stranski oltar sv. Primoža. Zvonik in notranjost cerkve sta bila barokizirana v 18. stoletju. Maše so bile predpisane na praznik sv Lenarta, sv. Primoža, sv. Uršule in na dan posvečenja (žegnanja). Vizitacija iz leta 1686 v cerkvi omenja iste oltarje, nad vrata obzidja pa naj bi postavili železni križ. Nekdaj je cerkev imela tudi stolpno uro, od katere pa so se ohranile le uteži. Zunanjost cerkve je sedanjo podobo dobila po letu 1896. Glavni vhod v cerkev je pod zvonikom, stranski pa z južne strani. Tudi zakristija ima svoj vhod. Za glavnim oltarjem in na koru je še viden prvotni tlak iz opeke. Prezbiterij ima od leta 1896 imitiran banjast obok z zaključkom, na čigar vrhu se v rozeti iz vseh kotov stekajo pasovi. Na cerkveni stavbi je veliko škode povzročil ljubljanski potres leta 1895. Zakristija in južni del prezbiterija sta bila zelo poškodovana, zato so ju morali zgraditi na novo, kar se je zgodilo v letih 1895–1896. V okviru obnovitvenih del je cerkev leta 1901 dobila dokaj strmo streho, ki je zdaj pokrita z opečnim bobrovcem, prvotno pa je bil prezbiterij pokrit s hrastovimi skodlami. Notranjost cerkve je bila pobeljena leta 1944. Večje obnove je bila cerkev znotraj in zunaj deležna šele v letih 1986– 1987, povod za to je bil udar strele leta 1984. Strela je poškodovala streho, vrata, okna, fasado, najbolj pa je bil poškodovan oltar sv. Uršule. Tako je bila v sklopu obnovitvenih del obnovljena fasada, zamenjana okna in vrata, del ostrešja in obzidja, v letu 2002 pa je bila zamenjana še kapa zvonika, ki je pokrita z bakreno pločevino. Do nedavnega je bilo zapisano, da v cerkvi ni fresk, kar pa se je izkazalo za napačno. Konservatorji so v cerkvi pred nedavnim, leta 2020, odkrili poslikave, ki izhajajo iz zgodnjega 16. stoletja in bi jih bilo treba ohraniti, saj so bogata kulturna dediščina. Odkritje poslikav je še dodaten razlog, da poskušamo cerkev ohranjati v dobrem stanju, saj jo že pošteno najeda zob časa. Od zadnjih obnovitvenih del je minilo že kar nekaj časa, velika težava v cerkvi pa je vlaga. Tako smo v letošnji pomladi začeli s prvimi deli in uredili sanacijo vlage na zunanjem delu cerkve. Na objektu je bil narejen izkop temeljev, njihovo čiščenje in fugiranje s sanirno malto, čemur je sledila izdelava prezračevalne kinete. Sedaj nas čaka še sanacija vlage v notranjosti cerkve. V skladu s kulturnovarstvenimi pogoji je treba odstraniti del ometa ter izvesti sanirni omet. Vse to bo namreč preprečilo nadaljnje propadanje odkritih poslikav in oltarjev. Po končani sanaciji vlage bo treba notranjost cerkve ponovno pobeliti, po obnovi pa kličejo tudi vrata na glavnem in stranskem vhodu. Z izvedbo vseh naštetih del bo cerkev pripravljena na obnovo oltarjev. Prvi stranski oltar sv. Uršule so že odstranili in odpeljali v restavratorski center, kjer bo deležen celostne obnove. Naša želja, je, da bi se oltar vrnil v sanirano cerkev. Prej opisana dela bi zato radi izvedli do letošnjega žegnanja in tako v cerkvi vzpostavili ustrezne razmere, da bi preprečili ponovno propadanje obnovljenega oltarja. Vsi posegi pa bodo lahko narejeni z veliko angažiranostjo vaščanov, dobrotnikov in darovalcev. Letos smo uspešno kandidirali na javnem razpisu za sofinanciranje obnove stavb kulturne dediščine v Občini Vrhnika. Prejeli smo polovico finančnih sredstev za sanacijo vlage, za kar smo nadvse hvaležni, kljub temu pa moramo Odkrije poslikav iz zgodnjega 16. stoletja sami zagotoviti še preostala finančna sredstva. Skupni ocenjeni strošek sanacije vlage znaša 20.000,00 evrov, potrebna pa bodo še sredstva za beljenje in obnovo vrat ter obnovo oltarjev. Čeprav skrbimo, da denarja ne trošimo po nepotrebnem, sredstev za dokončanje projekta sami v celoti ne moremo zagotoviti, saj pridobljeni denar od nabirk ne bo poravnal našega dela stroškov. Zato se sedaj obračamo tudi na vas, dragi vaščani Male Ligojne in Drenovega Griča, ter na druge darovalce in dobrotnike. Če menite, da nam bi tudi vi lahko priskočili na pomoč, bodisi finančno ali v obliki katere od storitev, ki jih opravljate, predlagamo, da nas pokličete na telefonsko številko 051/315-247 (Tadej Žitko), kjer se boste lahko dogovorili vse potrebno in tudi oddali svoj dar. Vaš finančni prispevek lahko oddate tudi na tekoči račun Župnije Vrhnika št: SI 56 0202 7009 1826 511, odprt pri NLB, d. d., namen Vabilo Vabljeni na razstavo maket Društvo za vzpodbujanje kreativnosti SVM bo v dogovoru s Knjižnico Ivana Cankarja Vrhnika postavilo razstavo svojih izdelkov, ki bo postavljena ves junij. Ob tej priložnosti bo mogoče videti makete, ki so v prejšnjih letih na domačih in mednarodnih tekmovanjih dosegale zavidljive uspehe in smo ponosni nanje. Vabimo vas, da si razstavo ogledate in se morda odločite, da se tudi sami preizkusite v ustvarjanju. Lepo vabljeni! nakazila: CERKEV SV. LENARTA, MALA LIGOJNA. Naša želja in tudi cilj sta, da dela v veliki večini naredimo do žegnanjske nedelje v avgustu 2023. Do tedaj pa nas čaka veliko dela in dobrih odločitev, h katerim lahko pripomorete tudi vi. Veselimo se pozitivnega odziva in trenutka, ko bomo lahko naznanili, da so dela končana. Za vaš dar se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Zapisala: Joži Žitko Pirc 20 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Najbolj izposojana živa knjiga je poliamorni moški Vrhnika, 22. april – Cankarjeva knjižnica Vrhnika in VGC Skupna točka Vrhnika sta v goste povabila zanimiv projekt »Živa knjiga«, ki ga vodi Anže Bertoncelj. 21 • Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. PROGRAM JUNIJ 2023 V JUNIJU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSAKODNEVNO UČNO POMOČ ter BRALNI KOTIČEK. UPORABO RAČUNALNIKA sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vašega vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše delavnice so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi – od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna točka Vrhnika PON–PET od 8. do 16. ure na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje). Oseba za stik: koordinatorica aktivnosti Eva Ličof, e-naslo: eva. licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Običajno pogovor poteka na štiri oči. Obiskovalci so si lahko ta dan izposojali »žive knjige«, ljudi različnih življenjskih nazorov in izkušenj, pa tudi poklicev. »Živa knjižnica je dogodek, namenjen premagovanju predsodkov in stereotipov skozi dialog. Obiskovalci si izposodijo eno ali več ‘živih knjig’ in se z njo pogovarjajo do 45 minut,« je pojasnil Bertoncelj. Na Vrhniki so bile na voljo naslednje »žive knjige«: izkusil izgorelost, gej, posvojena, Albanec s Kosova, preživel raka s pomočjo konoplje, ženska in mati z izkušnjo družinskega nasilja, transspolni moški, poliamorni moški, ose- ba z multiplosklerozo, mama hčera, ki sta storili samomor, eksorcist ... Izbira je bila velika. Upam si trditi, da se je večina obiskovalcev znašla pred dilemo, kaj izbrati – še posebej, če se je prvič srečal s konceptom »živa knjiga«. Bertoncelj je pojasnil, da je največkrat izposojena »živa knjiga« poliamorni moški, ki v določenem obdobju ljubi več kot eno osebo, z njo pa lahko ima različen odnos; seksualnega, emocionalnega ali različne kombinacije. »Zelo izposojana je tudi mamica hčera, ki sta storili samomor. Malce je odvisno tudi od splošne družbene klime. Ko je bilo pred časom veliko govora o problematiki rejništva, sta bili izposojani rejnica in posvojenka, svoj čas tudi interniranci iz koncentracijskih taborišč.« Sogovornik je še dodal, da je približno dve tretjini »živih knjig« stalnih, tretjina pa se menja glede na razpoložljiv čas le-teh ali aktualnost. Vsekakor priporočam obisk projekta »Živa knjižnica«, saj gre za prvovrstno osebno izkušnjo, ki jo boste težko doživeli v vsakdanjem življenju. Poiščite jo na facebooku pod »Živa knjižnica«. Nemara pa gostuje kje blizu. (gt) * Čas za osnovnošolce: ob pomoči prostovoljcev pisanje domačih nalog in druženje – od PONEDELJKA do PETKA od 12. do 16. ure. * Skupna kvačkarija – PONEDELJEK, 5., 12., 19., 26. JUNIJ, od 9. do 12. ure. Ustvarjalna delavnica za vse nove in stare udeležence, ki radi kvačkate, pletete ali kako drugače ustvarjate. * Rastemo skupaj: igralnica in druženje za mamice in malčke – NEFORMALNO DRUŽENJE – od PONEDELJKA do PETKA od 9. do 12. ure. Naš novi prostor je prilagojen za igro, dojenje in previjanje, mamica pa ob tem lahko spije kavico. * Aktivno dopoldne: pohodi na Planino – TOREK, 6., 13., 20., 27. JUNIJ, ob 8.30. * Začetni tečaj računalništva in uporaba pametnega telefona – SREDA, 7., 14., 21., 28. JUNIJ, od 9.00 do 10.30. * Začetni tečaj kitare (obvezne prijave) – TOREK, 6., 13., 20., 27. JUNIJ, od 18.15 do 19.15. * Igralne urice s starši za otroke od 0 do 6 let (obvezne prijave) – ČETRTEK, 1., 8., 15., 22., 29. JUNIJ, od 17.00 do 18.30. *GONG ZVOČNA KOPEL (prijave zaželene) – SREDA, 7. JUNIJ, ob 18. uri. Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna točka Vrhnika. Z Alenko Puhar o knjigi »Skozi gosto noč« Vrhnika, 18. maj Društvo Nauportus Viva je v goste povabilo publicistko, prevajalko in pisateljico Alenko Puhar, ki je nedavno pri založbi Beletrina izdala knjigo »Skozi gosto noč«. Knjiga je pravzaprav pisemska korespondenca, ki je nastajala od maja 1951 do junija 1957 v Ljubljani in več ameriških mestih med Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo. Slednja se je po odhodu iz Jugoslavije naselila v ZDA, kjer je v času dopisovanja zavzeto študirala. Poleg ljubezni, izhajajoče iz pripadnosti rodu in družini, ju druži še ljubezen do znanja, filozofija in končno tudi vera. Staša je pisma pred smrtjo, ki jo je doletela 2022, ponudila v branje in natis. Boris Furlan je bil rojen leta 1894 v Trstu in je bil eden vodilnih slovenskih pravnikov. Med leti 1945 in 1947 je bil celo dekan pravne fakultete. Maja 1947 ga je oblast na montiranem procesu, kjer je bil obtožen vohunstva, obsodila na smrt. Kazen so mu nato zmanjšali na 20 let, izgubo vseh državljanskih pravic ter zaplembo premoženja. Po štirih letih strogega zapora, preživetih v samici, ki so mu uničila zdravje, je Furlan vso preostalo intelektualno in emocionalno energijo prelil v ta pisma. Predstavitev knjige in debata z občinstvom je odkrila absurdno grotesknost povojnega časa, ko naj bi sinova ovajala očeta komunistični oblasti, eden od njiju je - kot je bilo slišati na predstavivtvi - ob obsodbi očeta Borisa celo ploskal. Prva knjiga »Skozi gosto noč« je pretežno osebne narave, posvečena vsakdanjemu življenju, njegovim tegobam, spominom na srečnejše minule dni, druga knjiga, ki je predvidena za prihodnje leto, pa bo prinesla predavanja iz filozofije, z imaginarnega katedra, saj so bila pisana s predavateljsko ambicijo, a posuta z osebnimi utrinki. Gašper Tominc 21 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Mesec je hitro minil in čeprav imamo že nekaj časa koledarsko pomlad, se vreme nikakor noče vesti temu primerno. Kljub hladnejšemu vremenu in dežju naši pohodniki vztrajno hodijo po začrtanih poteh. Ali veste, da imamo kar pet pohodnih skupin (Svizce, Sončke, Barjane, Zimzelene in Vandrovke), ki redno objavljajo njihove pohodne dogodivščine v Našem časopisu in na spletnih straneh (na naši spletni strani ali na spletni strani MojaObcina.si). Na zadnji seji je Upravni odbor DU Vrhnika potrdil zamenjavo starega društvenega praporja, ki je še iz leta 1951, z novim. Drog praporja krasijo žebljički v obliki lipovega lista, na katerem je ime in priimek donatorja. Zato pozivam člane, da prispevajo 20 evrov (plačajo na sedežu Društva) za »njihov« žebljiček. Maj nam je prinesel Cankarjeve dneve in praznik Občine Vrhnika. Upam, da ste tudi vi iz bogate ponudbe prireditev izbrali in se udeležili vsaj katerega dogodka, ki vas je razveselil in vam »pobožal dušo«. Praznično obarvan maj smo obeležili tudi v Društvu upokojencev Vrhnika z organizacijo meddruštvenega turnirja v pikadu, ki je bil 13. maja v prostorih društva. V tem obdobju sta se sestala Izvršilni in Upravni odbor DU, ki skrbita za izvajanja programa dela društva ter pripravljata in potrjujeta predloge za njegovo delovanje. V skladu z načrtovanimi mesečnimi dejavnostmi delujejo delavnice, potekata splošna telovadba in pohodništvo. Članice pevskega zbora pridno vadijo za nastope. Aktivni so tudi naši moški balinarji (15. maja so se udeležili pokrajinskega tekmovanja v Ljubljani), igralci šaha in že omenjeni igralci ter igralke pikada, ki so 6. maja v Grosuplju na območnem tekmovanju dosegli lepe rezultate. Članice socialne komisije in prostovoljke projekta Starejši za starejše so pripravile petdeset bogatih humanitarnih paketov z živili in jih razvozile našim socialno šibkim članom v Občini Vrhnika. Zahvaljujem se vsem humanitarkam in drugim članom, ki delajo, sodelujejo ali na kateri drugi način prispevajo k delu društva ter tako povezujejo člane med seboj. Starost je lahko lepa tudi zato, ker se še počutimo koristne ali pa takrat, ko vemo, da je nekomu mar za nas … Vabim vas, da se pridružite aktivnemu delu članstva. Oglasite se v društveni pisarni (uradne ure so ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00), lahko samo na klepet ali pa z vašimi predlogi in nasveti o nadaljnjem delu društva. Več informacij o delovanju društva in o aktivnostih v tem obdobju dobite na naši spletni strani in na oglasnih deskah. Lep majski pozdrav, predsednica DU Vrhnika Fani Al-Mansour Kraška planota Menišija, tako blizu, pa tako malo znana! Še najbolj je domača borovniškim Svizcem, med njimi Ivanki, ki nas je suvereno vodila do izvira Brejnice in nazaj. Avtobus nas 22 K O T I Č E K vzpetino Črni vrh (780 m). Z vodo bi oskrbovali vojaške enote na Menišiji, vendar Rupnikova linija ni nikoli služila svoji nalogi – preprečiti vdor Kraljevine Italije v Kraljevino Jugoslavijo. Izvir Brejnice ima stalen dotok vode, ki pa se zelo hitro izgublja v kraška tla in po nekaj desetih metrih že ponikne. Menišija je dom vseh treh velikih zveri – medveda, volka in risa. Blizu Padeža smo naleteli na poginulo kravo in se spraševali, ali bo nazaj grede že kakšen medved pri njej. Seveda smo vedeli, da ga ne bo, če pa bi jo pustili tam ležati še ponoči, bi jo že zavohal kosmatinec. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Pohodi Vandrovk v aprilu Prebujajoča narava nas je vsak teden razveselila z novo obleko. Opazovale smo škrlatno rdeče močvirske tulipane, modre torilnice, prve vijolice, cvetoče gozdne jagode, ozelenelo travo in drevesa. Videle smo visoko plezalno steno, poslušale ptičje petje in žuborenje vode. Ob prijetnem druženju se je april hitro poslovil, mi pa že razmišljamo o pohodih in druženju v maju. Zapis in fotografija: Vesna Stare Vsak torek se Vandrovke zberemo pred društvenimi prostori in se odpravimo na pohod po okolici Vrhnike. Tako je bilo tudi v letošnjem aprilu, ki nam ni prizanesel z vremenom. Občutile smo tople sončne žarke, hladen veter in dež. Na pohodih smo premagale nekaj krajših vzponov, spustov, ravnih poti in blatnih gozdnih poti. Barjani na Riklijevi poti Svizci na Menišiji CMYK Takoj po veliki noči je vodnik Frenk Petrič popeljal 36 Barjanov na zanimivo Riklijevo pot, ki je poimenovana po Arnoldu Rikliju, švicarskem zdravilcu, ki je bil začetnik zdraviliškega turizma v Sloveniji. Njegovo zdravljenje je temeljilo na kopanju v hladni vodi, golem sončenju in bosonogem sprehajanju. Zanj so bili namreč voda, sonce in zrak vir zdravja. Pohod smo začeli v Zgornjih Gorjah in se povzpeli do Poglejske cerkve, ki pravzaprav ni cerkev v pravem pomenu besede. Gre za jamo ledenije zapeljal do Padeža, zaselka na Pokojiški plano- škega izvora oziroma skalni spodmol z manjšo ti, od koder smo po gozdnih cestah in travnikih prišli do edinega površinskega vodnega vira daleč naokoli, izvira Brejnice. Njegovi vodi so domačini pripisovali zdravilnost, pomen so prepoznali tudi graditelji Rupnikove linije, ki so zgradili zbiralni bazen in nameravali vodo črpati na višje ležečo votlino, ki jo je ob svojem umiku izdolbel bohinjski ledenik. Tam so arheologi naleteli na kamnito orodje iz starejše kamene dobe, kar dokazuje obstoj pračloveka v Triglavskem pogorju pred poljedelskimi kulturami. V novejšem času je Poglejska cerkev zanimivo plezališče, kjer je skupaj z različnimi kombinacijami opremljenih 34 smeri. Nezahtevna, krožna pot je večinoma speljana skozi gozd in deloma po pašnikih. Ob spustu smo lahko občudovali čudovit razgled na Blejski otok in jezero. Na pohodu smo spoznali prijaznega domačina, ki nam je povedal nekaj zanimivosti o gospodu Rikliju in njegovem odnosu z domačini. Zapisala: Vanda Okrogli jubileji v maju Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Petkovšek, Stara Vrhnika (1926) Antonija Tomšič, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Marta Seljak, Gabrče (1930) Polda Gregorka, Sinja Gorica (1931) Vladimira Pesek, Dom upokojencev Vrhnika (1932) Marija Krašovec, Delavsko naselje (1933) Angelca Lenarčič, Sinja Gorica (1933) Marija Seljak, Notranjska cesta (1933) Julka Tegelj, Kopališka ul. (1938) Slavka Kogovšek, Verd (1943) Jana Šurca, Ob Potoku (1943) Ivanka Gabrovšek, Lošca (1943) Angela Mihevc, Drenov Grič (1943) Janez Guzelj, Dobovičnikova (1943) Naše člane obveščamo, da objavljamo imena članov, ki praznujejo 80, 85, 90 in več kot 90 let. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke tudi vsem, ki so maja praznovali rojstni dan. FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu druženje ob kavi in čaju. Četr tek, 29. 6. ob 10.00 (Z Liffa na Vrhniko) 107 MATER Lesya je zagrešila zločin iz strasti, zaradi česar je obsojena na sedemletno zaporno kazen v enem od zavodov za prestajanje zapornih kazni namenjenim ženskam, ki se nahaja v Odesi. Ravnokar je rodila svojega prvega otroka, zdaj pa vstopa v svet, kjer živijo samo ženske: jetnice, negovalke in paznice, ženske vseh starosti, žene in vdove, hčere, sestre, nosečnice in ženske z otroki. Če ne bi bilo barve uniforme, bi včasih težko ugotovili, kdo je kdo. Premiero je film doživel na beneškem filmskem festivalu. Zadnje filmsko dopoldne v pred poletjem. Vljudno vabljeni. Za več informacij obiščite www.kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si 22 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I Barjani na Kokoši Da je na Krasu doma burja, se je 34 Barjanov z vodnikom Jožetom Školcem prepričalo v trenutku, ko smo izstopili iz avtobusa. V Krvavem Potoku smo začeli pohod na hrib Kokoš, ki je odlično razgledišče, saj v jasnih dneh lahko opazujemo Triglav s sosednjimi vrhovi, Dolomite, Nanos, Vremščico, Slavnik in obalo z zaledjem ter bližnjimi mesti. Le 30 minut jugovzhodno od koče je vrh Veliko Gradišče, ki je s svojimi 741 m najvišji vrh Tržaško-Komenskega Krasa. Na jugozahodnem pobočju je nekoč stalo gradišče. Barjani na južnem obrobju Planinskega polja 26. 4. – Barjani te dni praznujemo desetletnico našega prvega pohoda. V tem času so se med nami stkale prijateljske vezi, vsi skupaj pa smo napisali desetletje skupnih zgodb. Naš prvi pohod v novem desetletju smo začeli pri razvalinah gradu Hošperk (Haasberg), ki stoji nad reko Unico na južnem delu Planinskega polja. Od tam smo se povzpeli na vzpetino Stari grad (703 m n. v.) in se razgledali po Planinskem polju ter okolici, nato pa se spustili do Unške koliševke; za nepoznavalce precej nenavadno in ne pretirano obetavno ime za res zanimivo znamenitost. Ob pogledu na več kot 100 metrov globoko in okoli 150 metrov široko udorno jamo obiskovalcu zastane dih. Poleg domovanja ogroženih ra- Zimzeleni po Komenskem Krasu V začetku aprila smo se odpeljali na Komenski Kras med borovce, suhe zidove, obzidane vrtače in kale. Vas Volčji Grad nas je presenetila z značilno kamnito arhitekturo z zanimivimi detajli izklesanih kamnov (portali, vodnjaki, okniki, žlebovi …). Vas je bila omenjena že leta 1337 in jo krasi cerkev z zvonikom posebne oblike. Po krajši hoji smo prišli do prazgodovinskega gradišča iz obdobja 400–1200 let pred našim štetjem, imenovanega Debela griža. To je krožno kamnito Sončki na Lavrovcu in Golem vrhu Z vrha hriba smo se spustili do izvira in jezerca Vroček, ki je svoje ime dobil po urokih. Domače zdravilke so na tamkajšnjem območju nabirale zdravilne rastline in jih namakale v vodo iz izvira, ki je veljala za čudežno in zdravilno. Uroki niso bili namenjeni samo zdravljenju ljudi, ampak tudi domačim živalim pa tudi kot priporočilo rodnosti poljskim pridelkom. Pravijo, da je steza do izvira sveta. Kako bi šele bilo, če bi se na Vroček podali v mesečini in šli v korak z davnimi vaščankami in njihovimi obredi. Prelep pohod smo po kraško končali v vasi Lokev. Zapisala: Vanda stlinskih in živalskih vrst je jama zanimiva tudi zaradi podzemnih vojaških rovov in bunkerjev, ki se raztezajo v stenah koliševke in okolici, ki so jih zgradili italijanski vojaki med obema vojnama kot del Alpskega zidu. Pot smo nadaljevali mimo obnovljenega Ravbarjevega stolpa do Planinske jame, ki spada med najdaljše slovenske vodne jame. Skozi veličasten, 20 metrov širok in osem metrov visok vhod v jamo nas je pospremilo bučanje reke Unice, ki nastane 500 metrov globlje v jami, kjer se združita reki Rak, ki priteče iz Rakovega Škocjana, in Pivka, ki priteče iz Postojnske jame. Polni vtisov zaradi mogočnosti narave se je 38 Barjanov z vodnikoma Jožetom Školcem in Sonjo Zalar Bizjak, ki vedno najde nam neznana drevesa in cvetlice, vrnilo do izhodišča tokratnega pohoda, do gradu Hošperk. Zapisala: Vanda obzidje, visoko 4 m, široko 10 m in obsega 1100 m. Prek gradišča je v rimskem obdobju vodila cesta. Na poti proti avtobusu skozi gozd smo v vasi Sveto postali pred avstro-ogrskim vojaškim pokopališčem iz prve svetovne vojne z lepim spomenikom. V tem kraju smo si po srečnem naključju ogledali notranjost osmerokotne baročne cerkve sv. Tilna z osrednjim kamnitim podpornim stebrom, ki nosi leseno konstrukcijo stropa in strehe v obliki dežnika. Zadovoljni s hojo v spomladanski naravi, hvaležni Jožetu za vse videno smo se v Komnu po krajšem druženju podali proti domu. Zapisala: Nataša, Janez Medic di, ki bi beležila sončno sevanje. Z vrha smo se ob gozdnem robu, polnem mladih jerebik, spustili na cesto in po njej nadaljevali proti Golemu vrhu. Pri zadnji kmetiji smo poklepetali z gospodarjem, nato pa se ustavili pri bunkerju Rupnikove linije, Jutro 9. maja je bilo oblačno in hladno, nizki nad katerim je vihrala slovenska zastava. Medtem oblaki so segali do Smrečja. Vendar nas to ni od- ko smo malicali, je prišel sogovornik s kmetije in vrnilo od namena, da se prek Lavrovca povzpne- odprl vhod v betonski bunker. Notranjost je delmo na Goli vrh v masivu Žirovskega vrha. Na no obnovljena, v njej je lesen opaž, dva pograda, Lavrovcu nas je obdajala megla, ki je vztrajala že miza in majhna peč, na stenah so slike, uniforma, drugi dan, zato na heliografu ni bilo prežgane sle- nekaj pušk, stari nahrbtniki …. V mislih smo se CMYK 23 K O T I Č E K preselili v čas pred desetletji, ko so se narodi v Evropi bali drug drugega in gradili obrambne linije. Nato smo se prek travnikov povzpeli na sleme Žirovskega vrha in se v gozdu ustavili za ogled dveh mogočnih betonskih bojnih blokov, ki sta le nadzemni del slemenske utrdbe Goli vrh. Vojska Kraljevine Jugoslavije jo je ob pomoči domačinov gradila v letih 1940 in 1941, ko so se dela ustavila zaradi začetka 2. svetovne vojne. Utrdba ni nikoli opravljala naloge, zaradi katere so jo gradili. Pohod smo nadaljevali po širokem slemenu, poraslem z redkim drevjem, pod katerim so bujno cvetele borovnice. Na koncu slemena, nad kmetijo Bukovec, stoji še nedokončan nov turistični objekt, od koder je v jasnem vremenu lep pogled na Škofjeloško hribovje in Julijske Alpe. Mi razgleda nismo imeli, zato smo po krajšem počitku nadaljevali pohod mimo kmetije Bukovec do vhoda v podzemno utrdbo Goli vrh, kjer nas je čakal avtobus. Sonja Zalar Bizjak Zimzeleni na krasu – Dobravlje, Tomaj, Križ je vklesana letnica 1637. V neposredni bližini je zgradba nekdanjega samostana šolskih sester. Posebno dominantno lego pa imata dva ohranjena portalna stebra. Pot smo nadaljevali čez travnike, po gmajni, deloma tudi po Kosovelovi poti proti Križu. Po košeninah smo Ivanka nas je odpeljala na Kras, kjer pozna vse občudovali množico narcis – tudi bedenic, kukasteze, potke in skrite kotičke. S hojo smo začeli v vičevke, kosmatince, mračice in rdečo deteljo. Po Dobravljah pri vaškem kalu. Prečkali smo glavno približno dveh urah prijetne hoje smo med klecesto, ki povezuje kraj s Šepuljami in Križem, in petom prispeli v Križ, kjer sta nas čakala avtobus po gozdni poti nadaljevali proti vrhu Tomaja (387 in zaslužena kava. m nadmorske višine), kjer je bilo nekoč prazgoZapisala: Marjana Kolenko, foto: Željko J. dovinsko gradišče. Na cerkvi sv. Petra in Pavla Sončki na razgledniku pod Srnjakom Glede na vremensko napoved smo tokrat izbrali rezervni cilj izleta, in sicer smo se odpeljali v smeri Črnega Vrha nad Colom, izstopili pa na ovinku nad Lanišem (Laniščem) ter se podali skozi mešani gozd proti razgledniku pod Srnjakom. V objemu gozda in ob enakomerni hoji v koloni po dva smo se približali razgledišču pod Srnjakom in osupnili nad belino Julijcev, Bohinjsko-Tolminskih gora na severozahodu, se razveselili Blegoša z belo kapo in Kamniško-Savinjskih Alp na severovzhodnem robu neba, vmes pa smo prepoznavali znane kraje v dolinah in s pogledi rahlo drezali v hrbet Ljubljanskega vrha in Krima. Ja, drugačna sta s tega zornega kota. Vrnili smo se na gozdno pot in pri smerni tabli Rimska trdnjava ponovno krenili levo v pobočje Laniša in se kmalu znašli v notranjosti obzidja, obnovljene poznorimske trdnjave iz 4. stoletja, v sestavi rimskega obrambnega zidu med Ljubljano in Oglejem v Italiji. V sproščenih pogovorih smo naravnali korake proti Kalcam in ob kavici v lokalu blizu avtobusne postaje pričakali medkrajevni avtobus, ki nas je med živahnimi pogovori udobno pripeljal na Vrhniko. Marija Dolinar, foto Sonja Zalar Bizjak 23 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Vrhnika CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 24 Sončki na V. Špički na Menišiji pa postavijo Gasparijeve jaslice v naravni velikosti. Na vrh Špičke nas je vodila oznaka lokalne tematske poti Po medvedovih stopinjah. Vrh je na jugu porasel s travo, zato je z njega v lepem vreV mrzlem aprilskem jutru smo se Sončki pripel- menu obsežen razgled. Nas je v vrha kmalu pregjali v Begunje pri Cerknici. Čakal nas je vzpon na nal hladen veter, proti Begunjam smo se vračali V. Špičko (955 m) na južnem robu kraške planote mimo Begunjskih Zalak (909 m), kjer so bili suhi Menišije. Še prej pa smo obiskali vas Selšček, kjer travniki še pokriti s poležano lansko travo. Pomse je leta 1883 rodil slovenski ilustrator in slikar ladnega cvetja skoraj nismo videli, na Menišijo Maksim Gaspari, ki je motive črpal iz domačega še ni prišla pomlad. Planoti Menišija pravijo tudi okolja pod geslom Iz naroda za narod. Selščku dežela tisočerih zvezdic, in sicer po narcisah, ki pravijo kar vas razglednic, kajti vse domačije so se maja razcvetijo na njenih senožetih. opremljene s podobami z Gasparijevih razgledBesedilo: Sonja Zalar Bizjak, nic. Nad vasjo je prireditveni prostor s kamni v fotografija: Tatjana Rodošek krogu za posvetovanja, kjer kurijo kres, ob božiču Na podlagi druge alineje 127. člena ter 129. in 131. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 4. redni seji, dne 4. 5. 2023, sprejel Sklep o zavrnitvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev za stanovanjsko hišo na območju EUP VR_1660 1. člen S tem sklepom se zavrne Elaborat lokacijske preveritve za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev za stanovanjsko hišo na območju EUP VR_1660, ki ga je izdelal API arhitekti d.o.o., v avgustu 2019. 2. člen (1) Elaborat lokacijske preveritve se zavrača na podlagi mnenja Ministrstva za okolje in prostor, št. 35038-156/2019/6-10922-09, z dne 10.3.2020. (2) Ministrstvo v mnenju ugotavlja, da elaborat neustrezno opredeljuje 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22) in Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije 3. člen občinskega funkcionarja ter o sejninah Identifikacijska številka prostorskega zunanjih članov delovnih teles občinakta v zbirki prostorskih aktov je ID skega sveta in članov drugih občinskih 1465. organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 435/16 in 496/21) je Občinski 4. člen svet Občine Vrhnika na svoji 4. redni seji, Ta sklep začne veljati naslednji dan po dne 4. 5. 2023 sprejel vsebine, ki jih določa zakon ter da digitalno gradivo ni pripravljeno v skladu s Priporočili za izvajanja lokacijskih preveritev. (3) Z lokacijsko preveritvijo se ne more odobriti odstopanj od prostorskih izvedbenih pogojev po 129. členu ZUreP-2, če že zgrajeni objekti niso skladni z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom občine. objavi v Našem časopisu. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika in v prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 3505-9/2019 (5-08) Vrhnika, dne 5. 5. 2023 Župan Občine Vrhnika Na podlagi 34. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-1O) in 35. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 4. redni seji, dne 4. 5. 2023 sprejel PRAVILNIK 1. člen V Pravilniku o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (v nadaljevanju: Pravilnik), se v prvem odstavku 6. člena število »53.« spremeni v število »54.«. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 4. redni seji dne 4. 5. 2023 sprejel naslednji 2. člen V Pravilniku se v prvem odstavku 7. člena številki »38. in 45.« spremenita v številki »39. in 46.«. SKLEP 3. člen Ostale določbe Pravilnika s spremembami in dopolnitvami, ki niso predmet sprememb in dopolnitev tega Pravilnika o spremembah in dopolnitvah, ostanejo nespremenjene. O SPREMEMBAH IN 4. člen DOPOLNITVAH PRAVILNIKA Ta Pravilnik o spremembah in dopolO PLAČAH IN PLAČILIH ZA nitvah začne veljati petnajst dni po OPRAVLJANJE FUNKCIJE OBČINSKEGA FUNKCIONARJA objavi v občinskem glasilu Naš časopis, uporablja pa se od 1. 4. 2023 dalje. TER O SEJNINAH ZUNANJIH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH Številka:01-2(2003/1-103) ORGANOV TER O POVRAČILIH Datum: 4. 5. 2023 Župan STROŠKOV Daniel Cukjati, l.r. O IZBRISU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičninah z ID znaki: parcela 2000 1735/4, parcela 2000 1742/2 in parcela 2000 1893/2, katerih izključna lastnica je Občina Vrhnika, status grajenega javnega dobra preneha. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-41/2023 (6-03) Datum: 4. 5. 2023 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati 706 DRUGI DAVKI 6.744,10 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITAL75 0,00 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.648.936,48 SKIH DELEŽEV 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.530.354,78 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 22.647,37 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 137.459,09 V (440+441+442) 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 4.817,38 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 953.657,86 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 568.397,20 ZAKLJUČNI RAČUN PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALVI 0,00 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SKIH DELEŽEV (IV-V) 722 568.397,20 PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2022 DOLGOROČNIH SREDSTEV 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 1.400.596,23 C. RAČUN FINANCIRANJA 1. člen 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.148.887,95 Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2022 Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2022. PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SRED741 251.708,28 VII ZADOLŽEVANJE (50) 0,00 STEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 18.430.067,00 2. člen 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 4.455.732,89 Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 sestavljata 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 330.000,00 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.121.918,30 splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši pri55 ODPLAČILA DOLGA 330.000,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 178.377,89 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 330.000,00 kaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.115.402,56 SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VIIprejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 8.746,03 IX -803.859,00 II-V-VIII) finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem 409 REZERVE 31.288,11 NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) -330.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 7.249.447,23 X delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 473.859,00 410 SUBVENCIJE 34.264,43 izdatkov proračuna Občine Vrhnika za leto 2022. Sestavni del STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLE411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.928.312,81 XII 2.000.214,80 zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem GA LETA 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 923.818,77 je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.363.051,22 projektov, njihovih spremembah tekom leta 2022 ter o njihovi re3. člen 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 6.555.541,16 alizaciji v tem letu. 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 6.555.541,16 Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 se objavi v 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 169.345,72 uradnem glasilu občine Naš časopis in na spletnih straneh Občine INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna 431 111.000,00 Vrhnika. KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI Občine Vrhnika so bili v letu 2022 realizirani v naslednjih zneskih: 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 58.345,72 Številka: 410-3/2023 (4-01) PRORAČUNSKI PRESEŽEK A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR III -473.859,00 Datum: 4. 5. 2023 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2022 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 17.956.208,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB OBČINA VRHNIKA TEKOČI PRIHODKI (70+71) 15.987.214,57 Župan Zaključni račun 2022 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 13.338.278,09 Skupina/Podskupina kontov Daniel CUKJATI, l. r. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITAL700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 10.738.104,00 IV 0,00 SKIH DELEŽEV (750+751+752) 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 2.353.080,87 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 247.093,22 71 24 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Borovnica Županova beseda Spoštovane občanke in občani Občinski svet je na redni seji 11. maja sprejel in potrdil prvi rebalans proračuna za leto 2023. Poleg odprte investicije v obnovo Brežanke, je bila izvedena uvedba v delo za izgradnjo dela vodovoda na Lazih. V pripravi je začetek izgradnje kanalizacije na Ljubljanski cesti, podpisana je pogodba za izgradnjo kolesarske proge ob desnem bregu Borovniščice in sicer med mostom na železniško postajo in mostom na Ljubljanski cesti. V predpisanem roku je bila vložena dokumentacija za projekt Primarni vodovod Prušnica - Borovnica ter sekundarno vodovodno omrežje Koti. Odgovor v zvezi z odobritvijo nepovratnih sredstev pričakujemo v naslednjih tednih. V zaključni fazi je izdelava dokumentacije za izvedbo protipoplavnih ukrepov, zato načrtujemo sestanek z direkcijo za vode tekom junija, ko bomo dogovorili dinamiko izvedbe del. Očistili smo okolico Stare pošte in kinodvorane, člani sadjarskega društva pa so začeli urejati Košutov vrt. Za ta vrt je predvidena celovita obnova, seveda morajo biti najprej podane smernice in izdelane idejne zasnove. Dela v knjižnici napredujejo. Statična sanacija srednjega dela objekta je zaključena, tlaki so položeni v celotnem objektu, da bodo izvajalci lahko začeli z inštalaterskimi in notranjimi zaključnimi deli. Zaradi nepredvidene statične sanacije objekta računamo z dvomesečno zamudo pri obnovi. Direkcija začenja novo etapo obnovo železnice. Dela, ki se izvajajo v okviru projekta nadgradnje železnice od Ljubljane do Divače, se tako selijo na desni tir. Doslej so že izvedli načrtovana dela na levem tiru železniške proge med Brezovico in Borovnico, med drugim so se januarja začela dela tudi na železniški postaji Borovnica, kjer trenutno potekata gradnja novega podhoda in izvedba drenaže. Nadgradnja celotnega odseka Brezovica - Borovnica naj bi bila predvidoma zaključena februarja 2024. Devetošolci zaključujejo s poukom v osnovi šoli Borovnica in se že pripravljajo na valeto. Vsem učencem želim najboljši možni učni uspeh, da bo vpis v srednjo šolo lahko potekal po vaših željah. Zaključek letošnjega šolskega leta prinaša vodstvu šole in občinski upravi obilico dela zaradi previdene selitve šolske uprave v novi prizidek ter selitve računovodstva v pritličje starega dela šole. Selitev bo omogočila sprostitev dveh večjih učilnic, ki ju potrebujemo zaradi še vedno povečanega števila učencev. Po trenutnih analizah lahko pričakujemo, da bodo naslednje generacije manj številne in bi prostorska stiska morala biti manjša. Seveda, to velja s predpostavko, da se število prebivalcev v prihodnjih letih ne bo občutno povečalo. Šole je bila zgrajena za 360 učencev, sedaj pa jo obiskuje 530 učencev, s tem, da je bil pred 3 leti zgrajen prizidek s štirimi večjimi in eno manjšo učilnico in ter dvema kabinetoma. Ko sem sam obiskoval osnovno šolo, je bilo v oddelkih običajno več kot 30 učencev. Novi normativi določajo manjše število učencev v oddelkih in vedno več učiteljev, kar pomeni še večjo potrebo po dodatnih šolskih prostorih. Naj zaključim športno. Zadnji teden aprila smo navijali za naše florbaliste na svetovnem prvenstvu za mladince do 19. leta v Frederikshavnu na Danskem. V državni reprezentanci je sodelovalo 6 fantov iz Borovnice. Vsem iskrene čestitke za odlično igro, za vložen čas in trud, saj so poleg svojih rednih šolskih obveznosti imeli številne reprezentančne treninge, pripravljalne reprezentančne tekme, polega tega so igrali v državnem članskem prvenstvu, kot tudi na prvenstvu U19 in še v mednarodni ligi. Fantje, želim vam, da boste še naprej uživali v igri ter prenašali svoje znanje in izkušnje na soigralce in mlajše generacije. Peter Črnilogar, župan CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 25 Od novega gasilskega doma in prvega rebalansa do turističnega vodenja Gasilska dejavnost, rebalans proračuna, turistično vodenje in mnoge druge teme so bile na dnevnem redu 4. redne seje borovniškega občinskega sveta. Draga osebna zaščita gasilca V uvodu je poveljnik poveljstva Borovnica Jože Palčič svetnikom predstavil organizacijo štirih društev, ki delujejo na našem območju (PGD Borovnica, PGD Brezovica pri Borovnici, PGD Breg–Pako in PIGD Fenolit). Skupno deluje 96 operativnih gasilcev in 24 gasilskih pripravnikov. Palčič je opozoril na potrebo po izobraževanju in zakonski opremljenosti, kar predstavlja največje stroške društev. Osebna zaščita gasilca npr. stane 1500 €, ne smemo pozabiti na gasilska vozila, ki jih predpisuje zakonodaja. Povečuje se število intervencij, potreben bo tudi nov borovniški gasilski dom Predstavil je še nekaj statistike in investicije. Lani so posredovali na 31 intervencijah in pri tem opravili skupno več kot 2000 ur. Tu prevladujejo intervencije z nudenjem prve pomoči (nenadna obolenja, poškodbe, reanimacije, padci). Gasilski dom v Brezovici pri Borovnici je v zaključni fazi, treba je dokončati notranje prostore in fasado. Na Bregu je dom večinoma renoviran, uredili bodo še škarpo pri potoku, ki se lahko poruši. Bo pa v prihodnjih letih po Palčičevih besedah potrebna obsežna prenova gasilskega doma osrednje enote v Borovnici, kar bo predstavljajo velik finančni zalogaj. »Z večanjem števila objektov in prebivalcev v Borovnici se posledično povečuje tudi število intervencij ter njihova zahtevnost. Predvidena posodobitev železniške infrastrukture s tuneli bo dodatno zelo obremenilo gasilska društva, tako iz tehničnega kot kadrovskega vidika,« je dejal Palčič in se svetnikom še zahvalil za dobro sodelovanje in jih prosil za nadaljnjo pomoč. O vsebini prvega rebalansa proračuna kanal Malence, DPN železniška povezava Borovnica– Logatec, obnova vodohrana Laze, vodovodno omrežje Vršaj Fenolit, investicijsko vzdrževanje vodovodnih objektov, ureditev parka in sadovnjaka pred transformatorjem na Gradišnikovi, manjše investicije v ZD Borovnica ter ureditev športnega parka. V sprejetem proračunu za leto 2023 je bilo tako načrtovano 4.528.808 € prihodkov, v predlaganem rebalansu se prihodki zvišujejo na 5.094.791 € (zvišanje za 555 982 €), odhodki so bili predvideni v višini 5.246.039 € v predlaganem rebalansu se povečujejo na 6.302.105 € (povečanje za 1.056.065 €). Svetnike so sicer najbolj zmotile predvidene dodatne zaposlitve na občini, kar na občinski upravi zagovarjajo zaradi obsežnih projektov, ki se obetajo kraju in pa da ne bodo zaposlovali »na vrat na nos«, ampak gre zgolj za to, da so dodatna mesta predvidena kot odprta vrata za potencialno dober kader, ki pa se ga zadnje čase vedno težje dobi. Direktorica Dolores Bajc je tudi pojasnila, da tudi manjši razpis zahteva ogromno birokratskega dela z državnimi institucijami, projektanti in izvajalci ter občani ... So pa predvidene še nekatere spremembe (ureditev starega vaškega jedra, sistematizacija osnovne šole), ki jih bodo vključili v drugi rebalans. O licencah in vodenju Nekaj časa so namenili tudi ureditvi turističnega vodenja v občini po usposabljanju za interpretativno vodenje po železniški in kulturni dediščini. Da bi izboljšali turistično ponudbo in vodičem z licenco omogočili vodenje, so na občini pripravili odlok. Tega svetniki niso potrdili, saj so ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti in nejasnosti, predvsem glede licence vodičev in števila vodenj, zato so predlagali, da odlok točneje pripravijo, da ga obravnavajo na eni od prihodnjih sej. Potrdili povišanje dela ravnateljeve plače Svetniki so s potrditvijo uredili še nekaj administrativnih zadev pri socialno varstveni storitvi zavoda Pristan in enkratni denarni pomoči za novorojence, znižali so plačila staršev za programe v vrtcih za čas otrokove odsotnosti, seznanili so se z razlastitvijo zemljišča za rekonstrukcijo javne poti v dolžini 152 metrov v Jelah, dali so tudi soglasje k povišanju dela plače za redno delovno uspešnost ravnatelja osnovne šole. Na mizi so imeli svetniki tudi prvi rebalans za letošnje leto. Razlogi zanj so most Jele, ureditev Zalarjeve ulice, povezane z protipoplavno ureditvijo Malenc, ureditev križišča in prehoda za pešce na Zalarjevi, ureditev cestišča od križišča Ohonica Kamere pri ekoloških otokih? proti Kotom, urejanje cestnega Sledili so še predlogi in vpraprometa, protipoplavna uredi- šanja. Peter Svete je predlagal tev Borovniščice, razbremenilni ureditev občinskega odloka, ki bi predpisoval ureditev večjih privatnih parkirnih površin, opremljeno s smetnjaki, mizo in straniščem ter pri tem izpostavil neurejeno in smeti polno parkirišče pri Fenolitu. Pri kritičnih ekoloških otokih, kjer ljudje smeti puščajo pred zaboj- niki, predlaga postavitev nadzornih kamer in sankcioniranje kršiteljev. Opozoril je še na kritično slabo stanje stebra viadukta in pozval h konkretnim korakom pri njegovi sanaciji, ki jih obljubljajo že nekaj let. Rok Mihevc Javni poziv Na podlagi 10. člena Odloka o občinskih priznanjih občine Borovnica (Uradni list RS, št. 23/07), Občina Borovnica objavlja JAVNI POZIV za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj občine Borovnica za leto 2023 Občina Borovnica podeljuje naslednja priznanja: - Zlata plaketa Občine Borovnica, ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih, - Priznanje občine Borovnica, ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu dni. Zlata plaketa Občine Borovnica: Je drugo najvišje občinsko priznanje in ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v daljšem časovnem obdobju na vseh področjih ustvarjalnosti in dela. Letno se podeli največ dve tovrstni priznanji. Priznanje občine Borovnica: Je tretje najvišje občinsko priznanje in ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu dni. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v obdobju zadnjega leta na vseh področjih ustvarjalnosti in dela. Ima značaj vzpodbude prejemnikom za takšno nadaljnje tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek občine Borovnica. Letno se podeli največ dve tovrstni priznanji. Kandidate za priznanja občine lahko predlagajo občani, skupine občanov in organizacije. Predlagatelj in kandidat za priznanje ne moreta biti ista oseba. Predlog se posreduje v pisni obliki na obrazcu, ki so na voljo na Občini Borovnica in na spletni strani Občine Borovnica. Upoštevani bodo predlogi, ki bodo prispeli na Občino Borovnica do 7. 6. 2023 do 12. ure. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA PREDSEDNIK Jože Korošec, l.r. 25 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Borovnica CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 26 Čestitka ob dnevu državnosti 25. junija 1991 so vsi trije zbori takratne Skupščine Republike Slovenije sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s čimer se je Slovenija dokončno ločila od Socialistične federativne republike Jugoslavije in postala samostojna država. Dan kasneje je bilo to razglašeno na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani. Naslednji dan je sledila agresija Jugoslovanske ljudske armade, ki je poskušala zasesti meje in izničiti prizadevanja, da Slovenija postane samostojna, neodvisna in mednarodno priznana država. Odporu pogumnih pripadnikov slovenske teritorialne obrambe in policije ter velike večina državljanov, ki so ga aktivno podprli, na eni ter spretnim diplomatskim prizadevanjem na drugi strani gre zasluga, da smo obranili svojo samostojnost in neodvisnost, ki je bila kasneje tudi mednarodno priznana in potrjena s sprejemom Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Pri obrambi naše domovine so z orožjem v roki aktivno sodelovali tudi številni prebivalci naše občine. Tudi pri izredno pomembni akciji zavzetja skladišča orožja in streliva v Podstrmcu, ki je našim oboroženim silam zagotovila prepotrebna sredstva za bojno delovanje. Vsem občanom, ki so tako ali drugače dali svoj prispevek k naši neodvisnosti in samostojnosti, kot izrekam vse priznanje in zahvalo. Prav vsem pa želim, da nam te volje in poguma ne bo potrebno izkazati nikoli več, za kar moramo kot samostojna in neodvisna država dati svoj prispevek k spoštovanju in obrambi temeljnih načel narodne suverenosti in mednarodnega prava tudi drugod po svetu. Župan Peter Črnilogar Vabilo na posvet o potencialih in izzivih za razvoj kolesarstva na Ljubljanskem barju Vsi, ki načrtujete kolesarske povezave in o njih odločate, kot tudi vsi tisti, ki po Ljubljanskem barju le navdušeno kolesarite in si želite boljših povezav, ste na dan pred Svetovnim dnevom kolesarjenja, v petek, 2. 6. 2023, med 10.00 in 14.00, lepo vabljeni v Bistro pri Vrhniki, v prostore Tehniškega muzeja Slovenije, na posvet o potencialih in izzivih za razvoj kolesarstva na Ljubljanskem barju. Posvet organizirajo RRA LUR ter LAS LAS Sožitje med mestom in podeželjem in LAS Barje z zaledjem. Udeležba na posvetu je brezplačna. ZA UDELEŽBO NA POSVETU SE JE DO 31. MAJA 2023 POTREBNO PRIJAVITI PREKO E-NASLOVA: andrej.klemenc@borovnica.si. Lilijana Madjar in direktor KP Ljubljansko barje Janez Kastelic 10.15–10.30 Pregled razvoja kolesarskega omrežja v Ljubljanski urbani regiji – Matej Gojčič, RRA LUR 10.30–10.45 Pregled s kolesom dostopnih naravnih znamenitosti in kulturne dediščine na Ljubljanskem barju – Maša Bratina, KP Ljubljansko barje 10.45–11.00 Naravovarstveni vidiki in omejitve kolesarske infrastrukture na Ljubljanskem barju, Janez Kastelic, KP Ljubljansko barje 11.00–11.20 Glavni izzivi razvoja mreže kolesarskih povezav in storitev za kolesarje na Ljubljanskem barju – Andrej Klemenc, Občina Borovnica in Ljubljanska kolesarska mreža 11.20–11.40 Odmor za kavo 11.40–12.30 Delo v manjših skupinah 13.00–14.00 Kosilo v gostilni Bistra 14.00–15.00 Vodeni ogled kolesarske zbirke TMS ali kolesarjenja do brega Ljubljanice do lokacije predvidene brvi za kolesarje in pešce pri Kaminu Ogled gradnje kolesarske povezave Borovnica–Breg Pred samim posvetom ste ob 9.00 vabljeni v Borovnico na ogled gradnje kolesarske povezave Borovnica–Breg, ki poteka v sklopu operacije »Barjansko kolesarsko omrežje na območju Občine Borovnica, odsek Borovnica–Breg, ki jo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Začetek in zaključek ogleda je na železniški postaji oz. P+R Borovnica, dolžina 7,5 km. Kolesarili bomo tudi po opuščeni trasi Južne železnice, ki bi lahko bila Ljubljansko barje – več kot le »kolesarski fitnes sestavni del mreže kolesarskih povezav na Ljubljanskem barju. Možnost nadaljevanja s kolesom v naravi« Strateški izzivi razvoja kolesarstva na do TMS (po makadamski poti – sestavnem delu S svojimi 163 km2 ravnine na obrobju glavnega Ljubljanskem barju predvidene kolesarske povezave Bevke – Bistra – mesta ter s svojim hribovitim gozdnatim zaled(razvoj kolesarske infrastrukture, razvoj kolesarBorovnica) – dolžina cca 6,5 km. jem ponuja Ljubljansko barje izredne priložnosti skih turističnih produktov, razvoj in upravljanje Za ogled si je mogoče brezplačno izposoditi eleza kolesarsko rekreacijo in turizem. A je veliko sistema kolesarskega obiskovanja Ljubljanskega ktrično kolo. več kot »fitnes v naravi«. V več kot dveh stoletjih Zainteresirane za ogled prosimo, da svoj interes Posvet poteka v okviru operacije »Barjansko kointenzivnega osuševanja se je nekdanje močvirje barja, viri financiranja …) in potrebo po najemu električnega kolesa navede- lesarsko omrežje na območju Občine Borovnica, preobrazilo v mozaično kulturno krajino poplavodsek Borovnica–Breg«, ki jo je finančno podprl 12.30–13.00 Poročanje rezultatov dela v manjte ob prijavi na posvet. nih travnikov, pašnikov, njiv, mejic, gozdičkov, naEvropski sklad za regionalni razvoj. ših skupinah in razprava sadov itd. ter številnih naravnih spomenikov. Je prava zakladnica arheoloških najdb in kulturne dediščine, ki priča o večtisočletni poselitvi. In je tudi prometno vozlišče od koder vodijo poti proti Dolenjski, Kočevski, Notranjski, Polhograjskim Dolomitom in Idrijsko - Cerkljanskemu pogorju. V zadnjih letih dobiva zametke sodobne mreže kolesarskih povezav, vendar smo še daleč šanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu Prikaz Zdravje v občini 2023 je od sklenjene mreže varne, udobne in privlačne povprečju, za sladkorno bolezen velja enako. namenjen pregledu ključnih kolesarske infrastrukture ter kakovostnih stori• Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kazalnikov zdravja v občini tev za kolesarje, kar vse skupaj tvori osnovo za kapi je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 v primerjavi s slovenskim in uspešen razvoj tako dnevne kolesarske mobilnodo 74 let, v Sloveniji pa 2,0. sti kot kolesarskega turizma. Na posvetu bomo regionalnim povprečjem. • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja naredili pregled aktualnega stanja ter izzivov, ki bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,1 nas čakajo. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pona 1000, v Sloveniji pa 6,4. membno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizdravstvenega stanja želi Nacionalni inštitut za Program posveta zu slovenskemu povprečju. javno zdravje (NIJZ) spodbuditi deležnike na • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 24 10.00–10.15 Uvodni pozdravi: direktorica TMS lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih dr. Barbara Juršič, direktorica RRA LUR mag. na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18. raka materničnega vratu je bila 74,0 %, v Sloaktivnostih za promocij in krepitev zdravja svoveniji pa 71,7 %. jih prebivalcev. Podatke za vse slovenske občine, Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva »Kolesu ne moremo peti hvale, ne da bi dodatne grafične prikaze in definicije kazalnikov • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu govorili o sebi. Kolo je del zgodovine vsakega Sklep najdete na spletni strani http://obcine.nijz.si. Več povprečju. od nas. Prve kolesarske učne ure so bile Ugotovimo lahko, da je v naši občini bolnišničpodatkov o zdravju pa lahko najdete na spletni • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poposebni trenutki otroštva in mladosti. S nih obravnav zaradi srčne kapi med prebivalci, strani https://podatki.nijz.si. škodb v transportnih nezgodah je bila 1,8 na kolesom smo vsi po malem odkrili svoje telo, starimi od 35 do 74 let bistveno nižja od nacio1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1. svoje telesne zmogljivosti in izkusili svobodo, Nekaj dejstev o zdravju v občini • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi nalnega povprečja, enako velja za stopnjo bolniki spada zraven.« povzročitelji je bil višji od slovenskega pov- šničnih obravnav zaradi zlomov kolka. Zelo pa nas lahko skrbijo bistveno večja stopnja umrljiZdravstveno stanje in umrljivost prečja. (Augé Marc, Hvalnica kolesu, prevedla vosti zaradi samomora ter bolnišničnih obrav• Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebival• Odzivnost v Program Svit – presajanju za raka Sonja Dular (spremna beseda Tjaša cev je trajala povprečno 19,1 koledarskih dni debelega črevesa in danke je bila 63,4 %, v Slo- nav zaradi poškodb v transportnih nezgodah Pureber). Ljubljana: Maska 2021. in delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi na leto, v Sloveniji pa 19,4 dni. veniji pa 63,4 %. (Zbirka Mediakcije; knj. 21) • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povi- • Presekanost v Programu Zora – presajanju za povzročitelj. (ob) Zdravje v občini Borovnica v letu 2023 26 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Borovnica CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 27 Borovnica kolesari 2023 • Kolo je v naseljih na razdalji do 5 km od vrat do vrat najhitrejše prevozno sredstvo. • Kolo ne povzroča prometne gneče in ga je mogoče parkirati tako rekoč kjerkoli. • Kolo, še posebej, če je zložljivo, je mogoče spraviti v avto ali na vlak. • Kolesarjenje je zdravo, krepi naš srčno-žilni sistem, pljuča, odpornost, noge, pa tudi ramenski obroč in roke. • Na kolesu se lahko v hipu spremenimo iz popotnika v obiskovalca, ne da bi s tem povzročali prometne zastoje. • Kolo je tiho kot miška in ne spušča izpušnih plinov. • Na kolesu otroci razvijajo psiho-motorične sposobnosti ter širijo obzorja svojega prostora in socialnih stikov. • Kolesarjenje v urbanem okolju spodbuja razvoj sposobnosti za hitro odločanje v kompleksnih prometnih situacijah. • Kolesarjenje v tretjem življenjskem obdobju pomaga pri ohranjanju občutka za ravnotežje, ohranjanju telesne kondicije in ohranjanju socialnih stikov. • Kolesarjenje v službo zmanjšuje bolniške odsotnosti in povečuje produktivnost zaposlenih. • Pri kolesarjenju se sproščajo »hormoni sreče« in v primerjavi z vožnjo osebnimi avtomobili, avtobusi in vlaki omogoča tudi bolj intenzivno doživljanje okolice in narave. • Nenazadnje pa kolesarjenje tudi ne povzroča dodatnih izpustov plinov, ki segrevajo ozračje in je torej zaželeno tudi z vidika preprečevanja z ravnanji ljudi povzročenega spreminjanja podnebja. »Torej se moramo kolesu zahvaliti za resocializacijo kolesarja v njegovi lasti individualnosti, pa tudi za sklepanje prijaznih družbenih vezi, lahkotnih, morebitni enodnevnih, a vselej takih, da prinesejo nekaj življenjske radosti. V tem se vrh tega odvija odnos med ponovnim odkrivanjem lastne prisotnosti in odkrivanjem prisotnosti drugega.« Augé Marc, Hvalnica kolesu, prevedla Sonja Dular (spremna beseda Tjaša Pureber). Ljubljana: Maska 2021. (Zbirka Mediakcije; knj. 21) družimo vsesplošni kolesarski evforiji po koncu »Dirke po Italiji«, pred »Maratonom Franja«, začetkom »Dirke po Sloveniji« in tradicionalnega »Argonavtskega maratona«. Na ta dan tako organiziramo prireditev »BOROVNICA KOLESARI 2023«. Namen prireditve je, da se ta dan čim več prebivalcev in obiskovalcev občine usede na kolo, prekolesari sam ali v družbi kolikor mu pač paše ter se udeleži tudi enega od dogodkov v sklopu prireditve, s katero želimo opozoriti na vsesplošen pomen kolesarjenja in seveda tudi na to, da bomo lahko med Borovnico in Bregom lahko kmalu uporabljali prvo sodobno kolesarsko povezavo v občini, sofinancirano s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na prireditvi se nam bo pridružil tudi znani nekdanji kolesarski as Jure Pavlič, dvakratni zmagovalec Dirke po Jugoslaviji in udeleženec poletnih olimpijskih iger leta 1984 v Los Angelesu. Intervju z njim si lahko preberete v tej številki Našega časopisa,. Z njim boste lahko tako stari kot zelo mladi obeh oz. vseh spolov, tako kolesarsko dobro pripravljeni kot tisti, ki kolesa že dolgo niste zajahali, kolesarili po Borovnici in njeni bližnji ali širši okolici. Samo zase primerno »turo« oz. dogodek si morate izbrati s programa, ki ga objavljamo spodaj. Seveda pa ste, predvsem seveda mlajši in najmlajši, vabljeni tudi na poligon spretnostne vožnje in poligon poznavanja prometnih predpisov v organizaciji ZŠAM Vrhnika. Gravel dirka in gorsko kolesarski izlet Kolesarski klub Jan sport bo v sklopu prireditve Borovnica kolesari 2023 v soboto, 3. 6., organiziral gravel dirko za pokal Borovnice 2023. Dirka bo več kot 90% potekala po okoliških makadamskih poteh, primerna je za gravel in xc kolesa, možen bo start tudi z električnimi kolesi. Kategorije bodo GRAVEL, MTB in E-BIKE, kjer bodo privi trije med moškimi in ženskami prejeli medalje in nagrado. Najhitrejši in najhitrejša pa pokal (ne velja za e-bike). Pot bo sicer označena, vendar merjenje časov poteka v pravem gravel duhu, torej rezultat Vse to so razlogi, da je kolesarjenje vse bolj popularno ne le kot zvrst rekreacije ali športna aktivnost, temveč tudi kot način prevoza v službo in na izobraževanje ter po raznih opravkih. Zato si je Evropska unija kot eno prednostnih usmeritev na področju prometa in mobilnosti zadala, da izSlovesno bomo svojemu namenu predali še eno boljša integracijo kolesarstva v prometni sistem, v s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj prvi vrsti z izboljšanjem infrastrukture za varno, dokončano operacijo – Kolopark Borovnica, ki je neposredno in udobno pot s kolesom od doma sestavni del projekta LAS Barje z zaledje »KOLOdo službe ali šole ter po opravkih v bližnji okoPARKI-UČILNICE KOLESARSKIH VEŠČIN. lici. Temu sledimo tudi v Sloveniji in zato je bil KŠD Superpotencial bo prikazal pravilno tehnipomemben del evropskih sredstev v zaključujoči ko vožnje oz. »pumpanja« in organiziral vožnje v se evropski finančni perspektivi namenjen tudi več starostnih kategorijah. Vsi obiskovalci in ne zgradnji varnih, neposrednih, neprekinjenih in Generalni pokrovitelj prireditve je le aktivni udeleženci dogodkov boste v sklopu udobnih povezav med urbanimi središči in okoli- SPAR PARTNER BLATNIK BOROVNICA. prireditve imeli možnost brezplačnega osnovneškimi kraji. Tudi kolesarske povezave Borovnica– ga servisa vaših koles v izvedbi mojstrov iz vrst Breg, ki je sestavni del Barjanskega kolesarskega JP KPV d. o. o., ki preko projekta ZERO WASTE omrežja. oz. »Staro za noro« poskrbijo tudi za to, da stara Kolesarjenje seveda ni samo način prevoza v odslužena kolesa dobijo novo življenje. službo, na delo in po opravkih. Je tudi zelo priZahvaljujemo se vsem, ki ste pripomogli k ljubljena oblika rekreacije, pa naj gre za različne vrste gorskega kolesarjenja, vse bolj popularno »makadamanje« oz. vožnjo z makadamskim cestam posebej prilagojenimi kolesi, tradicionalne skupinske in individualne vožnje s »cestnimi specialkami«, vožnje po BMX stezah, »pump-track poligonih« in kolesarskih parkih ali pa bolj ali Med strateškimi prioritetami Mejačevi ulic in Ljubljanski cesti pa kot kolesarmanj intenzivno potepanje z mestnimi kolesi po prejšnje razvojne strategije ska cesta, so se začela v začetku septembra 2022. bližnji in daljni okolici. In »navadnim« kolesom se osrednjeslovenske regije je bila tudi Ob tem se pripadajoči odsek regionalne ceste v zadnjem času v vse večjem številu pridružujejo tudi v celoti rekonstruira, vozišče pa bo po kontudi njihove »električne« izvedenke, s čimer se izgradnja kolesarske infrastrukture. čani rekonstrukciji širše in bistveno bolj kakovse bolj širijo potenciali kolesarjenja. Vse več je vostno, kar bo izboljšalo kakovost vožnje in protudi turistov na kolesih, ki odkrivajo naravne in Na podlagi Celovite prometne strategije Obmetno varnost tudi za voznike motornih vozil. kulturne znamenitosti na kolesih ter kolesarskih čine Borovnica na eni ter s strani Direkcije RS Prvotno je bila predvidena izgradnja kolesarpopotnikov, ki se ne ustrašijo več sto in celo več za infrastrukturo in barjanskih občin izdelanetisoč dolgih razdalj pri spoznavanju sveta s kolesa. ga načrta Barjanskega kolesarskega omrežja na ske povezave od P+R pri železniški postaji BoTako ali drugače, s kolesa je drugačen ne le pogled drugi strani je Občina Borovnica preko Dogo- rovnica kot intermodalnega prometnega vozlina svet, drugačno od sivega vsakdana prometnih vora za razvoj osrednjeslovenske regije uspela šča do meje z občino Brezovica, za kar sta bili zastojev, gneče in stresa je tudi doživljanje sveta zagotoviti 622.050 evrov za izgradnjo kolesarske izdelani tudi idejna zasnova in DIIP. Pri izdelavi s kolesa. povezave med Borovnico in Bregom pri Borov- projektne dokumentacije se je izkazalo, da ustrePromociji vseh oblike in zvrsti kolesarnici. Občina Borovnica se je odločila, da bo vsa zne in s Pravilnikom o načrtovanju kolesarskih jenja je namenjen Svetovni dan kolesarjerazpoložljiva evropska razvojna sredstva, ki jih površin skladne povezave ne bo mogoče zgraditi nja, ki ga obeležujemo 3. junija. V Občini na osnovi deleža prebivalstva omogoča Dogo- brez sočasne rekonstrukcije pripadajočega dela Borovnica smo se odločili, da se letos privora za razvoj osrednjeslovenske regije, inve- regionalne ceste. Zaradi finančnih in časovnih stirala za vzpostavitev varne infrastrukture za omejitev se je med pripravo PZI dokumentakolesarje in pešce na prometno najmanj varnem cije izkazalo, da v danih časovnih in finančnih »Pri kolesu ni goljufanja. Vsaka pretirana in zelo obremenjenem odseku regionalne ceste okvirih ne bo mogoče zgraditi celotne povezave. domišljavost se takoj kaznuje …« Med drugim tudi zaradi tega, ker bi morala DRSI R3-642/1146 Vrhnika–Borovnica–Podpeč. Dela na izgradnji 2 km dolge povezave, od kazagotoviti sredstva za rekonstrukcijo pripadajoAugé Marc, Hvalnica kolesu, prevedla tere 1,3 km poteka, pretežno kot kolesarski pas čega dela regionalne ceste tudi pri nadaljevanju Sonja Dular (spremna beseda Tjaša na desni in kot kolesarska steza na levi strani Pureber). Ljubljana: Maska 2021. vozišča (gledano iz Borovnica proti Bregu), 700 (Zbirka Mediakcije; knj. 21) metrov med mostovoma čez Borovniščico na za najhitrejše velja samo s predloženo *.gpx datoteko dirke. Vsi tekmovalci prejmejo obrok in pijačo startu in cilju. Trasa je dolga 35km, z 800m skupnega vzpona. Štart bo ob 10.00 pri železniški postaji Borovnica, na Mejačevi ulici, v Borovnici, cilj pa pri stari železniški postaji Borovnica na Miklavičevi cesti. GPX trase in vse ostale informacije dobite na FB: Gravel Borovnica 2023. Za vse, ki niste tako tekmovalno razpoloženi, ste vabljeni da se na podobno, okoli 10 km krajšo traso, z dobrimi 500 m višinske razlike, ob 10:30 uri odpeljete z nekdanjim kolesarskim asom Juretom Pavličem. Tukaj bo tempo prilagojen, poleg bo tudi spremljevalno vozilo. Tudi tu pa se bo vozilo skladno s cestnimi predpisi in na lastno odgovornost. organizaciji.V primeru močnega dežja v času prireditve bo ta odpadla – razen Gravel kolesarske dirke za pokal Borovnice 2023, ki bo v vsakem vremenu. Operacijo KOLOPARKI-UČILNICE KOLESARSKIH VEŠČIN, v sklopu katere je bil zgrajen tudi KOLOPARK BOROVNICA, je preko LAS Barje z zaledjem podprl Evropski sklad za regionalni razvoj. Kako je prišlo do gradnje kolesarske povezave Borovnica–Breg gradnje proti meji z občino Brezovica. Za odsek med križiščem regionalne ceste in Ulice bratov Debevec in odcepom za gasilski dom na Bregu je že bila izdelana projektna dokumentacija rekonstrukcije ceste, ki pa je predvidevala izgradnjo hodnika za pešce oz. pločnika, za kar pa ne bi bilo mogoče pridobiti evropskih sredstev. Prav tako so bila s strani DRSI indikativno že načrtovana sredstva za rekonstrukcijo omenjenega odseka. Občina Borovnica je zato naročila spremembo projekta izgradnje pločnika ob »Brežanki« v gradnjo kolesarske povezave ob »Brežanki, z nadaljevanjem do P+R pri ŽP Borovnica. Za primer, da bi na ravni osrednjeslovenske regije po potrditvi projektov v dogovoru za razvoj regije evropska sredstva ne bi bila v celoti razdeljena, je naročila izdelavo PZI dokumentacije za odsek med odcepom za gasilski dom na Bregu in občinsko mejo in sicer v dveh delih (do Pako h. š. 32 in od tam do meje z občino Brezovica). Tako bi občina – v primeru, da bi DRSI sočasno zagotovila tudi sredstva za rekonstrukcijo pripadajočega dela regionalne ceste – lahko kandidi- 27 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Borovnica CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 28 Vrtec Borovnica Orientacijski pohod po Rakovem Škocjanu V soboto, 22. 4. 2023, smo se s starši in otroki iz skupine Kapljice dobili v Rakovem Škocjanu. tabli z zemljevidom Rakovega Škocjana. Nadaljevali smo po gozdni stezi, prečkali cesto in poiskali ruševine cerkve sv. Kancijana. Ogledali smo si veličasten razgled z Velikega naravZ vzgojiteljico Anjo sva že en nega mostu ter se nato spustili dan prej pripravili orientacijsko pod njega. Nadaljevali smo po pot s tablicami in nalogami. učni poti, kjer smo med drugim Razporedili sva jih v glavnem poslušali naravo, objemali drepo škocjanski učni poti. Otroci vesa, zapeli pomladne pesmi, na so morali iskati slike s potočni- jasi pa celo zaplesali. Ogledali mi raki in opravljati zahtevane smo si tudi izviranje reke Rak naloge. Pot nas je vodila od kri- pri Kotlih. Naša pot se je počasi žišča pod lovsko kočo pri veliki zaključevala pri mostičku, kjer nas je čakal najtežji del poti – vzpon po ozki stezici navzgor. Končno smo prišli na jaso pred hotelom. Tam nas je čakala zadnja naloga: iskanje nagrade. Seveda so otroci hitro odkrili škatlo, polno dobrot. Privoščili smo si nagrado in seveda malico. Z otroki pa smo na kratko predstavili, česa vsega smo se v vrtcu naučili. Vsa pohvala gre Bilo nama je v veselje in zadostaršem otrok, ki so se pohoda voljstvo in sva v bodoče odprti udeležili in nama s tem pokaza- še za podobne izlete. li, da je bilo vredno truda in vse Za vrtec zapisala organizacije in pa seveda časa. Nika Zorman Z vlakom in previsno gugalnico v nove dogodivščine Dnevi in vreme nam spomladi omogočajo veliko možnosti za bivanje na prostem. Kadar ne zavijemo v gozd, se otroci igrajo zunaj, pod drevesi in na igralih. Lansko jesen je našemu vlaku odbila zadnja ura. Lesene letvice so bile napokane in ogrodje zarjavelo, zato smo vlak zaradi varnosti odstranili. Močne roke so ga odnesle v hišniško delavnico, kjer se je za zaprtimi vrati dogajala čarovnija. In ko so se spomladi vrata delavnice zopet na široko odprla, je bil tam vlak. Popolnoma prenovljen. Hišnik Marko je namreč v tem času prebarval ogrodje in zamenjal vse lesene letvice. Njihov nakup nam je omogočil Šolski sklad, za donacijo zaščitnih sredstev in barv pa se zahvaljujemo podjetju Helios Domžale in g. Petroviču, ki nam je priskrbel vse potrebno, da bo naš vlak še dolgo sijal v novih in živahnih barvah. Na pomlad pa so hišniku Marku otroci pomagali urediti okolico, kjer po novem stoji prenovljen vlak. Ko sije toplo sonce, se namreč več zadržujemo tudi na vrtčevskem igrišču in na vseh igralih. Predvsem predšolski otroci zelo radi uporabljajo pre- rala za preostanek evropskih razvojnih sredstev. Vendar do tega ni prišlo, saj je bilo na ravni regije pripravljenih dovolj kakovostnih projektov za črpanje vseh predvidenih evropskih sredstev. Tako je na izvedbeni ravni ostalo pri gradnji kolesarske povezave med P+R pri ŽP Borovnica in odcepom z regionalne ceste za gasilski dom na Bregu pri Borovnici. Na pobudo civilne iniciative občanov, ki živijo ob Brežanki, prišlo do manjših sprememb projekta, med katerimi velja omeniti izgradnjo otoka za umirjanje prometa pri vstopu v naselje Breg iz smeri Borovnice. Še pred samo gradnjo je bilo potrebno z vsemi lastniki zemljišč, na katere se posega zaradi gradnje, skleniti pogodbe o služnosti z naknadnim odkupom po izvedbi, odkupiti zemljišča v lasti Direkcije RS za vode ter pridobiti pozitivna mnenja SŽ Infrastruktura d. o. o., Elektro Ljubljana d. d., JP KPV d. o. o., Direkcije RS za vode, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Zavoda RS za varstvo narave in drugih soglasodajavcev. Nekatere podrobnosti projektnih rešitev je bilo potrebno prilagoditi njihovim zahtevam, v prvi vrsti zahtevam za zaščito dvoživk. Odsek med mostovoma čez Borovniščico pa je bilo potrebno naknadno uskladiti še s predpisanimi zahtevami Direkcije RS za vode za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Ne glede na to, da gre za relativno kratko kolesarsko povezavo je bilo njeno umeščanje v prostor in pridobivanje soglasij za njeno izvedbo zelo zahtevno. Poskrbeti je bilo potrebno tudi za recenzijo celotne projektne dokumentacije za izvedbo, recenzirano dokumentacijo pravočasno posredovati na Direkcijo za infrastrukturo, na Ministrstvo za in- visno gugalnico že od lanske jeseni, nakup katere smo prav tako izpeljali s sredstvi, ki ste jih starši prispevali v Šolski sklad. Ob tej priliki, ko so vsa igrala ponovno zaživela v vsej polnosti in otroci res uživajo na prostem, se zahvaljujemo Šolskemu skladu OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica za izdatno finančno pomoč in dobro sodelovanje. Prav tako se zahvaljujemo vsem staršem, ki se s svojimi otroki radi udeležite vrtčevskih prireditev in ob tem v sklad darujete prostovoljne prispevke. Brez vas nam ne bi uspelo. Hvala! Otroci in kolektiv vrtca Borovnica S tem bo gradnja končana in upamo, da jo bodo omrežje na območju Občine Borovnica, odsek s pridom v čim večjem številu uporabljali tako ko- Borovnica-Breg , ki jo je finančno podprl Evropski lesarji kot pešci. In da bodo pri tem znali in hoteli sklad za regionalni razvoj. frastrukturo pa vlogo za sofinanciranje projekta upoštevati drug drugega ter izkazati potrebno s sredstvi RS in Evropskega sklada za regionalni pozornost šibkejšim udeležencem v prometu. (ob) razvoj. Pred tem je bilo potrebno z Direkcijo za Prireditev BOROVNICA KOLESARI 2023 infrastrukturo skleniti še sporazum o sofinan- poteka v sklopu operacije »Barjansko kolesarsko ciranju, saj je morala slednja v celoti zagotoviti sredstva za rekonstrukcijo pripadajočega dela regionalne ceste. Po izpolnitvi zahtev za dopolnitev vloge za sofinanciranje kolesarske povezave s sredstvi RS in ESRR so bili izpolnjeni pogoji, da je DRSI lahko izvedla postopek javnega naročila PGD BREZOVICA PRI BOROVNICI za izbor izvajalca, ki je vseboval tudi naročilo za zamenjavo cevi dotrajanega vodovodnega omrežParada ob prevzemu gasilskega vozila 2023 ja na pripadajočem odseku regionalne ceste. Slein veselica dnje je predmet posebne pogodbe med Občino Borovnica in DRSI in ni sestavni del operacije izgradnje kolesarske povezave, ki jo sofinancira ESRR. Postopek izbora najbolj ugodnega ponudnika je DRSI končala v aprilu 2022 in 12. 5. 2022 je bila v sejni sobi Občine Borovnica slovesno podpisana pogodba za ureditev kolesarske povezave »Barjansko kolesarsko omrežje« na območju občine Borovnica, odsek Borovnica–Breg med predstavniki Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Občino Borovnica in izvajalcem del podjetjem Komunalne gradnje d. o. o.. Predvidoma bi morala biti dela zaključena konec maja 2023, vendar je zaradi sočasne rekonstrukcije odseka železniške proge LjubljaPROGRAM: na–Divača med Preserjami in Borovnico prišlo do časovnega zamika. Da je ne bi poškodovala oz. PARADA IN PREVZEM VOZILA - 17.00 »obrabila« težka tovorna vozila, ki sodelujejo pri rekonstrukciji proge, bo vrhnja plast asfalta, na VESELICA Z ANSAMBLOM JURČKI - 19.00 kateri bodo seveda zarisane tudi talne prometne oznake, položena šele v začetku oktobra 2023. 24.6. 28 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Borovnica CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 29 Vse tri folklorne skupine na regijskem nivoju Folklorna skupina Bistra Otroška folklorna skupina Coklarčki Folklorna dejavnost v Borovnici dosega lepe, pa tudi zgodovinske uspehe. Vse tri folklorne skupine, torej Otroška folklorna skupina Coklarčki, Folklorna skupina Šumnik in Folklorna skupina Bistra, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Borovnica, so po nastopih na območnih srečanjih Javnega sklada za kulturne dejavnosti dosegle regijski nivo in se tudi uvrstile na regijska srečanja. Najmlajša folklorna skupina Coklarčki se je naprej predstavila v Vidmu v Dobrepolju, nato pa še v Velikih Laščah. Koreografijo »Moj klobuk« sta zasnovali Sara Košir in Katja Debevec, v njej pa so s štajerskimi plesi predstavili zgodbo o fantu, ki mu oče kupi klobuk in se z njim baha pred ostalimi otroki. Ker Folklorna skupina Šumnik že skoraj dve leti uspešno sodeluje s Folklorno skupino Klas iz Horjula, sta se tudi letos predstavili združeni. Pod vodstvom mentorice in avtorice koreografije Marije Čipič Rehar so mladi plesalci na Vrhniki zaplesali »Med dvema stoloma«, kot je naslov celotnega spleta dolenjskih plesov. Idejo za zgodbo je dobila iz istoimenskega romana Josipa Jurčiča, saj je letos leto, posvečeno njemu. »Mlad študent se po končanem študiju vrne domov k svojemu ljubljenemu dekletu, ki ga potrpežljivo čaka. Ko zanj pokaže zanimanje tudi drugo dekle, se znajde razpet med dvema dekletoma. Novo dekle je bolj zanimivo in privlačno, ampak ni nujno, da bo njegova odločitev za drugo dekle prinesla srečo v dvoje. Sedenje med dvema stoloma je lahko nevarno, saj lahko ostanemo brez stola.« Avtorica glasbene priredbe je Eva Grmek. Folklorna skupina Bistra pa se je pod vodstvom Tanje Drašler z Folklorna skupina Šumnik in Folklorna skupina Klas razgibano koreografijo »Saj želiva isto si oba« v Cankarjevem domu na Vrhniki osredotočila na interpretacijo nekaj najbolj popularnih plesnih obrazcev Koroške. Izrazito plesna koreografija izziva plesalce, da se hitro odzivajo na spremembe iz počasnega v hitro, iz ležernega v poskočno, kar za plesalce v tej starostni skupini ni vedno najbolj samoumevno ali enostavno, so zapisali sami. Koreografija poudarja tudi moško in žensko energijo, slednja je živa in energična, za razliko od bolj umirjene, zadržane. Avtor glasbene priredbe je Klemen Bojanovič. Redne vaje vseh treh skupin se tako obrestujejo, a nastopi na srečanjih Javnega sklada za kulturne dejavnosti še zdaleč niso njihova edina dejavnost. Nastopajo tudi na različnih ob- činskih in izvenobčinskih dogodkih, pripravljajo se na letne koncerte, nastopajo na Židanih marelah, ko slovensko plesno in kulturno dediščino v Ljubljani predstavljajo tujim gostom, pripravljajo pa tudi 2. mednarodni folklorni festival, ki bo v sklopu Praznika borovnic julija letos, mogoče se vidimo tudi na kakšni veselici. Skratka, ni, da ni. Rok Mihevc Pomlad v melodijah Vabilo Ženski pevski zbor Tonja je Tudi letos vabi kresni čas, da pridete med nas! Pride tudi KID Limbar s humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori Si je ubogi Lisec pred vrtom res samo oddahnil, kot trdi Drnulja, ali si je požrešnež poželel tuje zelenjave, kot vztraja Slamorezec? Prepir med Drnuljo in Slamorezcem vodi v slavno in veliko kozlovsko sodbo pred častitim sodnim zborom višnjanskih modriarhov, ki jim predseduje prvi sodnik in župan mesta, Pavle Zaropotaj. Pred njimi je zahtevna sodba, ki jo še dodatno otežuje razklano ljudstvo na dva tabora – za kozla in proti njemu. Le kako se bo iztekla opevana kozlovska sodba v Višnji Gori, v tem starodavnem in imenitnem mestu? Avtor: Josip Jurčič , Režija: Fani Capuder Dobimo se v petek, 23. junija, ob 20. uri pod kozolcem Pr’ Laškarju v Zabočevem pri Borovnici. Vabljeni! odprl vrata pomladni sezoni pevskih nastopov. V goste so tokrat povabile pevce in pevke z Mosta na Soči, pozabile pa niso niti na Ivana Tavčarja. Ni šlo za prvoaprilsko šalo, petje je na prvi aprilski večer napolnilo šolsko dvorano. Začetek nove sezone je v vrstah društva Tonja prinesel tudi menjavo vodstva. Tako se je župan Peter Črnilogar na odru koncertu v uvod pevkam in dosedanjemu vodstvu zahvalil za več kot dvajsetletno delo v skupnosti, novi predsednici Metki Debevec Švigelj pa zaželel veliko sreče in nadaljnjih uspehov na novi funkciji. Pod taktirko kot so Pojdam v rute in Js bi rd Eve Mori so se to pot gostite- cahajnar biv do angleške I feel ljice postavile z vrsto narodnih pretty in prav izjemno afriško mu zbor »Zdravko Munih« iz Mosta na Soči. Da iz domačega kraja Saše Vuga in Ivana Preglja prihaja tako izvrsten zbor, pravzaprav ne preseneča toliko, kot da ima ta zgolj tri križe. Pred tridesetimi leti ga je namreč zgradil znani maestro Marko Munih in mu bil v začetku tudi vodja, nato pa mesto prepustil mlajšim. Zbor, ki je kar dvakrat navduševal ljubitelje zborovskega petja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, danes vodi zborovodkinja Mirjam Klinkon. Obširni nabor ljudskih in popularnih pesmi so na koncertu obogatili z izjemnimi solo nastopi posameznih pevk in pevcev, zapela je tudi harmonika. Prav izvrstno mesto pa so organizatorice tokrat namenile našemu najlepšemu ljudskemu glasbilu - citram. Nežne tone je iz njih izvabljala Urša Bider, domačinka zgornje Savinjske doline, med njih pa je Joži Rupar vpletala odlomke iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Borovničani smo s tem dejanjem nedvoumno pristopili k praznovanju državno zapovedanega Tavčarjevega leta. Pomladni koncert se je nato sklenil s skupno pesmijo Mlade oči, kateri so poleg obeh zborov pritegnili še obiskovalci. Moderatorka prireditve je Ukuthulo (v priredbi Morijeve). A oder je dobršen del prireditve bila Marjetka Balkovec Depripadel gostujočemu pevske- bevec. 29 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Borovnica CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 30 Mladi borovniški florbolisti z reprezentanco do 19 let na svetovnem prvenstvu na Danskem Z leve: Jaka Volk, David Pečlin, Jan Remec, Luka Črnilogar, Ahac Petrič in Rok Španger. Strateško naj akcija 1991 – zavzetje skladišča orožja JLA 16. junija 2023 bomo v Brezovici pri Borovnici pod hribom Strmec obudili spomin na eno od odločilnih akcij v osamosvojitveni vojni. Pravi čudež je, da smo Slovenci kot majhen narod obstali, kljub temu da smo bili od Karantanije dalje ves čas del neke druge države. Ohranili in tudi razvijali smo svoj jezik in kulturo, ohranili svojo identiteto. Zato so lahko pogumni Slovenci združeni v koaliciji Demos leta 1990 in 1991 izkoristili ugoden zgodovinski trenutek in stopili na negotovo pot gradnje samostojne države Slovenije. Tudi narod je podprl to odločitev in skupaj smo dosegli cilj, ki so ga rodovi pred nami le sanjali. Mnogi se še spominjamo sreče in vesele vznesenosti ob razglasitvi samostojnosti na večer 26. junija 1991. Samo tisti večer so bile menda dovoljene sanje, ker smo se naslednjega dne že zbudili v kruto realnost – napad JLA oziroma poskus izničenja razglasitve samostojnosti. Vendar pa si narod ni pustil vzeti dosanjanih sanj. Na srečo so bili tudi protagonisti osamosvajanja pripravljeni na ta scenarij. Teritorialna obramba iz bivšega sistema je bila preoblikovana v vojsko, ki je bila sposobna upreti se agresorju – JLA. Vemo, da je tudi narod stal trdno na svoji plebiscitni odločitvi, saj so bili primeri, ko so bili ljudje pripra- vljeni z golimi telesi braniti samostojnost Slovenije – dogodki v Pekrah 23. maja 1991 in v Vipavski dolini 26. junija, da ne govorim o tem, kako so mnogi brez pomisleka svoje tovornjake žrtvovali v barikadah. Največja skrb in problem braniteljev mlade države je bilo orožje. Ravno ob nastopu prve demokratično izvoljene Demosove vlade je bilo z ukazom JLA Teritorialni obrambi odvzeto orožje, ki ni bilo last JLA. Nabavljeno je bilo namreč s finančnimi sredstvi občin. Ta problem je bil rešen drugi dan vojne, popoldan, ko je načelnik štaba specialne brigade MORiS major Jože Prvinšek dobil obvestilo, ki je povzročilo kar malo panike, saj je presegalo vsa pričakovanja načrta, imenovanega Nabava. Najbolj znana enota TO je bila Specialna brigada MORiS. Rekli so jim kar »specialci«. Izvedli so kar nekaj odmevnih akcij. 21 fantov, Borovničanov, Vrhničanov in okoličanov je sestavljalo 2. vod izvidniške čete MORiS, njihov vodja pa je bil Rok Hrovatin. Določeni so bili za delovanje na domačem terenu, v Borovnici in okolici. Fantje so leto ali dve pred agresijo odslužili vojaški rok. Bili so izvidniki, protidiverzanti ali v vojaški milici. Stari so bili med 20 in 25 let. Skladišče JLA Strmec v Brezovici pri Borovnici je bilo največje skladišče orožja JLA v Sloveniji. Izvidniški vod je prvi dan vojne, 27. junija popoldan, dobil ukaz, naj zbirajo informacije o skladišču, opazujejo morebiten odvoz orožja iz skladišča in po možnosti zasežejo kakšen tak transport. Ko je poveljnik Rok izpostavil možnost zavzetja skladišča, če bi se pokazala taka prilika, je sicer dobil od nadrejenih »zeleno luč«, vendar s pridržkom, naj ne tvega življenj. Drugi dan vojne, 28. junija, je izvidniški vod ujel dva vojaka, ki sta šla iz skladišča v civilni obleki proti Borovnici. Odpeljali so ju v Gasilski dom na Bregu. Zasliševali so ju ločeno. Po zaslišanju so pred njima zaigrali prej dogovorjen scenarij. Rok je bil brezsrčni vodja, ki je grozil, da bo TO z Vrhnike raketirala in uničila skladišče s stražarji vred, če se ne predajo. Drugi izvidniki so ga držali nazaj, naj poišče še kakšno drugo možnost, vendar se poveljnik ni omehčal. Tako je sprovociral enega od ujetnikov, ki je rekel, naj ga peljejo nazaj v skladišče, da bo on prepričal vojake v predajo … To je samo en del zgodbe, zgodbe, v kateri je 21 specialcev obvladalo 35 vojakov JLA in to brez žrtev, s pravo taktiko, strategijo in pogumom. Tudi nadaljevanje zgodbe je tako napeto in zanimivo kot prvi del. V petek, 16. junija, ob 17. uri bomo na kraju dogajanja pripravili slovesnost, po slovesnosti pa druženje z akterji zgodbe, ki so v odločilnih trenutkih sprejeli odgovornost na svoje rame v smislu: »Ne kar mora, kar more - to mož je storiti dolžan!« Prav gotovo vas, ki to berete, zanima nadaljevanje tega enkratnega podviga pogumnih fantov, zato ste prijazno vabljeni, da se dogodka udeležite. Pripravljalni odbor Med 26. in 30. aprilom so se igrala v skupini D, divizije B sledil preobrat. Po izenačujo- v Frederikshavnu na Danskem zbrali najboljši igralci florbola na svetu, med katerimi je v diviziji B nastopila tudi slovenska moška reprezentanca do 19 let in zasedla 11. mesto. Slovenski florbolisti so si vozovnico na Dansko zagotovili konec januarja na kvalifikacijah v španskem mestecu El Escorial, kjer so v svoji skupini zasedli drugo mesto in se tako še tretjič zapored uvrstili na prvenstvo. Med 18-člansko reprezentanco je na sever Danske odpotovala tudi borovniška šesterica Luka Črnilogar, David Pečlin, Ahac Petrič, Jan Remec, Rok Španger in Jaka Volk. Slovenska reprezentanca je v skupinskem delu skupaj z Norveško, Avstralijo in Singapurjem. Fantje so svetovno prvenstvo začeli s sredino tekmo proti Avstraliji. Po sprva napeti in izenačeni tekmi so nato v zaključku Avstralci pokazali več zbranosti v obrambi in z nekaj hitrimi zadetki iz protinapada zmagali s končnim rezultatom 7 : 13. Slovenija je tako doživela nekoliko nepričakovan poraz. Že naslednji dan je Slovence čakala na papirju najtežja nasprotnica in favoritinja njihove skupine Norveška. V tekmo so šli odločni, da pokažejo vso svojo kakovost in znanje, igrali so borbeno in disciplinirano. Tekma je bila izenačena z lepo igro na obeh straneh, a nato je Vabilo Kulturno društvo Borovnica, Klekljarska skupina Punkeljc, vabi na 20. razstavo »BOROVNIŠKI MOST«. Otvoritev razstave bo v petek, 14. 7. 2023, ob 19.00 v Osnovni šoli v Borovnici. Odprta bo še v soboto, 15. 7. 2023, od 9.00 do 20.00 in nedeljo, 16. 7. 2023, od 9.00 do 20.00. Razstavo si lahko ogledate tudi ob prireditvi občinskega praznika v torek, 27. 7. 2023 od 18.00 do 21.00. Vljudno vabljeni! Vabilo Kulturno društvo Borovnica, ŽePZ Barjanke 26. revija pevskih zborov občine Borovnica ŽePZ Barjanke vas vabi na 26. REVIJO PEVSKIH ZBOROV OBČINE BOROVNICA, ki bo potekala v nedeljo, 11. junija 2023, ob 17:00 v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Lepo vabljeni, ŽePZ Barjanke čem zadetku slovenskega kapetana Nejca Peklaja za 5 : 5 je bil ta po sporni sodniški odločitvi kaznovan z 10-minutno izključitvijo zaradi neprimernega proslavljanja gola. Od tega trenutka so Norvežani prevzeli pobudo na igrišču, kljub srčni igri Slovencem ni uspelo presenetiti favoritov. Tekma se je končala s 6 : 9 za Norveško. V petek je sledil še zadnji dvoboj skupinskega dela proti Singapurju. Ta tekma je bila za Slovenijo izredno pomembna, saj je odločala o njihovi uvrstitvi v skupini in nadaljnjem poteku tekmovanja. Slovenci so morali zmagati in ob tem so morali doseči zmago z vsaj osmimi goli razlike. Misija nemogoče? Ne za srčne in borbene slovenske florboliste. Igra je bila lepa, borbena z veliko priložnostmi, predvsem pa z veliko zadetki v nasprotnikovi mreži za prvo slovensko zmago na prvenstvu in končni rezultat 14 : 4. S tem so si mladeniči zagotovili končno drugo mesto v skupini in tekmo proti Avstrijcem za končno 11. mesto na svetu. V soboto je sledilo še zadnje srečanje na prvenstvu proti našim severnim sosedom. Slovenci so že pred začetkom vedeli, da jih ponovno čaka zahteven nasprotnik. A zbrali so še zadnje atome moči in ponovno odigrali dobro tekmo, na kateri se je med strelce vpisal tudi mladi borovniški igralec Jaka Volk za 3 : 1. Slovenija je dvoboj dobila s 4 : 1 in tako postala 11. najboljša reprezentanca sveta. K uspehu izbrane vrste so s finančno podporo pripomogli tudi lokalni sponzorji, Biro ES d.o.o., Fenolit d.d., Euromed d.o.o., Proključ; d.o.o., Gabrovšek Slavko - arhitekt, Občina Borovnica, Aljoša Španger s.p., TVD Partizan Borovnica, Go-Do d.o.o., in Metrel d.o.o. Vsem se slovenski igralci florbola iskreno zahvaljujejo. Špela Pečlin 30 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Borovnica CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 31 Intervju z nekdanjim kolesarskim asom Juretom Pavličem Vožnja s kolesom – najprimernejši način za prepotrebno telesno aktivnost Kdaj ste začeli kolesariti in katero je bilo vaše prvo kolo? Verjetno je tega že kakšnih 55 let. Sodeč po potolčenih kolenih na fotografijah. Moje prvo kolo je imelo pedala in sedež, vendar se ga je dalo uporabljati tudi kot skiro. Čistokrvni hibrid, kakršnega nisem sicer zasledil nikjer drugje. Seveda je globoke sledi v kolesarskem smislu pri meni pustil tudi »prvo obhajilni« pony. Kdaj in kje oz. pri katerem kljub ste se začeli ukvarjati s kolesarstvom kot športom? Kdo je bil tedaj vaš vzor? Leta 1977 Rogov pony ni več prenesel vseh obremenitev in preskusov, katerim je bil izpostavljen, zato me je oče vpisal v kolesarsko društvo Rog, kjer sem dobil precej bolj trpežno kolo. Vse se je dogajalo brez vzornikov, verjetno je bil največji motiv kolo, ki bo bilo kos mojim mladostnim podvigom. Ste se preden ste se odločili za kolesarstvo ukvarjali še s kakšnim drugim športom? Kako je s tem danes? Če govorimo o strukturiranem športu, sem bil, do mojih tekmovalnih kolesarskih začetkov, v športu nepopisan list. Otrok, ki je vsak teden raziskal več svoje okolice, se je vsak dan podil za žogo z vrstniki in zelo malo časa preživel med štirimi stenami. K takratni rutini je spadalo tudi planinarjenje ob koncu tedna s starši in starimi starši. Od polhograjskih do pravih Dolomitov. Takoj po prenehanju s tekmovalnim športom, sem imel leto nič, vendar brez telesne aktivnosti nisem zdržal dolgo. Prišlo je obdobje turne smuke, v zadnjem času pa zopet gibalnemu aparatu prijaznejše kolesarjenje, predvsem z gravel kolesom. In pa vrnitev v Dolomite. Tokrat samo polhograjske. kakšnih velikih sprememb ne zavedam, saj sem vsa ta leta aktiven kot kolesarski trener in se jih zavem šele, ko me nekdo na to opomni. Kar pa je še vedno več ali manj enako kot v mojih časih, pa so poteki samih dirk. Prednost vožnje v zavetrju je vsa ta leta ostala nespremenjena (upam da bi mi tudi Newton pritrdil), kar dela kolesarstvo delno tudi ekipni šport, kjer so zelo pomembne tudi pravilne taktične odločitve. Katere dosežke bi izpostavili kot najpomembnejše v vaši športni karieri? Kdo so bili takrat vaši največji tekmeci? Kateri so bili najtežji trenutki v vaši karieri? Zmagal sem dve dirki Alpe Adrija, dve dirki Po Jugoslaviji. Nobena se ne prireja več. Prva je v bistvu predhodnica sedanje dirke Po Sloveniji, zakaj tudi druge ni več v kolesarskem koledarju, verjetno tudi ni potrebno razlagati. Bil sem udeleženec svetovnih prvenstev (10. mesto na cestni dirki leta 1986), olimpijskih iger, Toura, Gira, Vuelte. Kako gledate na kolesarski šport danes? Sledite poleg tekmovanj na cestah tudi drugim zvrstem kolesarskega športa? Kot sem že omenil, sem še vedno vpet v tekmovalno kolesarstvo kot trener. Na tem mestu je treba dodati, da samo v cestno. Bil sem 25 let trener v avstrijski kolesarski zvezi in selektor od najmlajših do članskih kategorij. Ker je koledar cestnih kolesarskih prireditev tako intenziven in sem trenutno dejaven predvsem kot vodja avstrijskih, slovenskih in nemških ekip na tekmovanjih, je moja radovednost po kolesarskih dogodkih bolj ali manj omejena na cestno. Uraden naziv za moje delo bi bil športni direktor. Res, tako je zabeleženo celo na licencah, čeprav v tem delu ni Kakšne so bistvene razlike v profesionalnem kolesar- ravno veliko direktorskega. stvu v času vaših največjih uspehov in danes? Od moje tekmovalne upokojitve je preteklo že več kot tri desetletja. V tem času se je v kolesarstvu največ spremenilo na področju koles (tehnike), oblačil, prehrane, treninga. Sicer se sam Kaj vam pomeni kolesarjenje danes? Kakšna kolesa imate oz. za katere namene jih uporabljate? Kaj bi svetovali mladim, ki želijo postati uspešni kolesarski tekmovalci? Člani ZB Borovnica zelo delavni Državni praznik »Dan upora proti okupatorju« smo kot običajno proslavili s proslavo pri spomeniku talcev na Belem potoku. in žrtve. Peti maj je dan, ko je bila na Malem Srebotniku ustanovljena Faškarska četa, zato smo si ga izbrali za dan našega društva. Odločitvi fantov in mož z Brega, Pakega in okolice, da se uprejo okupatorjem zahvalili s prireditviPripravili smo kratek kul- jo pred gasilskim domom na turni program, s katerem smo Bregu. Veseli smo, da smo lahko se generaciji iz druge svetovne gostili mobilno razstavo NOB vojne zahvalili za njen pogum 1941-1945, ki jo je za ZZB NOB Slovenije pripravil zgodovinar dr. Martin Premk. Pri postavitvi razstave se moramo zahvaliti tako društvu HUD Karel Barjanski, ki nam je odstopil galerijo Barje, kot nepogrešljivemu Jožetu Zormanu, ki je, kot običajno, opravil veliko prostovoljnega dela. Razstavo smo odprli 9. maja s krajšo prireditvijo na Košutovem vrtu. Na tej prireditvo je tovariš Andrej Ocepek, za svoje delo prijel »zlato plaketo« Zveze združenj borcev NOB Slovenije. Razstavo smo imeli odprto 10 dni in z obiskom smo zadovoljni. Na obletnico smrti dr. Ivana Korošca, 18. maja smo se poklonili njegovemu spominu. Skupaj s šolo, ki nosi njegovo ime, smo organizirali krajšo slovesnost. (MO) Imam to srečo, da je moj poklic in moj hobi eno in isto: kolesarjenje. Vožnjo s kolesom pri sebi trenutno vidim predvsem kot najprimernejši način za prepotrebno telesno aktivnost, ki jo vse bolj otežuje sodoben način življenja. Sam imam v garaži zagotovo preveč koles in se dejansko sprašujem, kakšen finančen zalogaj bi bil, če bi jih moral registrirati tako, kot morajo to narediti v Švici. Seveda pa se bi od vseh koles najtežje ločil od svojega gravlerja – nekoliko starejšega ameriškega okvirja, brez disk zavor (moja najpomembnejša zahteva pri kolesu te vrste) ter brez prisotnosti elektronike. Kaj menite, kateri so največji izzivi, da kolesarjenje bolj kot do zdaj postane tudi način vsakdanje mobilnosti oz. prevozno sredstvo na delo oz. izobraževanje in po opravkih? Po katerih državah ali mestih bi se morali zgledovati? Malce hudobno vprašanje ravno na koncu. Kajti če rečem izboljšava infrastrukture, sem verjetno odprl pandorino skrinjico in ne vem, kako bi to temo lahko strnil v samo nekaj stavkov. Mogoče s tezo, ki pa je v mojem primeru trditev (zahteva), da je treba poskrbeti za varnejše kolesarjenje. In največji korak v tej smeri bi bil storjen s prostorsko ločitvijo avtomobilskega in kolesarskega prometa. Tako pristanem pri glavnem vzgibu za moje kolesarjenje po Ljubljanskem barju: daleč od vsakdanjega prometa. Kdo bi nam lahko bil za zgled? Pravijo, da Nizozemci. Zagotovo! Vendar sem videl tudi Dansko in Kopenhagen in tam bi prav gotovo imeli pravi odgovor. Če sem malo pošalim, tam verjetno razmišljajo, kako bi koga prepričali, da kakšen dan v tednu ne obremenjuje kolesarske infrastrukture s kolesom. Zelo zgledno je za kolesarje poskrbljeno (v obliki kolesarskih stez in poti) v Nemčiji in Avstriji. Paradoksalno pa mi tovrstni objekti v Italiji niso ravno padli v oči. Svetla izjema je seveda kolesarska pot od Trbiža do Gradeža. Razveseljivo pa je, da se ta pot dejansko začne že na Jesenicah. AK 31 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Borovnica CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 32 18. Slovenec, ki je pretekel šest največjih maratonov na svetu Verjetno ste ga v Borovnici že srečali ali videli, saj teče vsak dan, v vsakem vremenu. A teči je začel šele pred desetimi leti. Da bo »malo potekel«, se je odločil 1. aprila 2013. Pa mu je bilo tako všeč, da je do danes pretekel tudi serijo šestih največjih svetovno znanih maratonov. Je 18. Slovenec, ki mu je to uspelo. Za ogrevanje, da te spoznamo, kdo je Gregor Bec? Ne treniraš sam, imaš trenerja. V Borovnici živim od leta 2016, ko sem kupil stanovanje v novih blokih. Sicer prihajam iz Trebnjega in večina me tukaj ne pozna, me pa verjetno vidijo kot tekača, ki teče v vseh vremenskih pogojih in nenavadnih urah. Pred serijo svetovnih maratonov sem treniral sam, bil sem samouk. Potem prideš do neke točke, ko vidiš, da sam ne moreš več napredovati. Prvi ljubljanski maraton sem tekel leta 2014, imel sem neprijetno izkušnjo, nisem bil dobro pripravljal in takrat sem ga končal brez sedmih nohtov na nogah. Bil sem na koncu moči, fizično in psihično, Kako se počutiš v Borovnici? V Borovnici mi je super, sem se navadil na kraj. takrat sem rekel, da ne bom nikoli več tekel. PoNa začetku sem bil popoln tujec, ker tukaj nisem tem pa se rane zacelijo, človek gre naprej. Ko sem poznal nikogar, ko sem se priselil. Po določenem bil izžreban za maraton v Berlinu sem navezal času pa seveda navežeš stike z ljudmi na vlaku, v stik z Romanom Kejžarjem (slovenski rekorder v maratonu in polmaratonu ter trikratni udeležebloku, pač tam, kjer se gibaš. nec olimpijskih iger) in od leta 2016 treniram pod K pogovoru sem te povabil po tem, ko si uspešno pre- njegovim vodstvom. tekel serijo šestih največjih svetovno znanih maratonov. Je bila želja po teku že od malega? Čestitke! Nam lahko poveš kaj več o tem? Abbott World Marathon Majors je največja in najbolj priljubljena serija tekaških dogodkov na planetu, ki vključuje najbolj odmevne, najbolj znane in najbolj zaželene maratone na svetu. Ta serija trenutno obsega maratone v mestih Tokio, Boston, London, Berlin, Chicago in New York. Začel sem leta 2016 v Berlinu, nadaljeval 2017 v Chicagu, 2018 v New Yorku, 2019 v Londonu, 2022 v Bostonu in končal 2023 v Tokiu. Do danes nas je to serijo na svetovni ravni končalo 12.212 tekačev, sem 18. Slovenec, ki mu je to uspelo. Po časovni statistiki sem uvrščen na okoli 800. mesto med osebami, ki smo končali. Se ti pa mora vse poklopiti, da ni poškodb, da imaš srečo pri žrebu... Verjetno je v teh desetih letih zanimiva tudi osebna statistika … Niti ne. Bil je prvi april 2013, velikonočni ponedeljek, ko sem se z dvema prijateljicama v Trebnjem dobili na kavi. Po koncu sem rekel, da zdaj pa grem malo teč. Nobenega vzgiba ali razloga. Lahko rečem, da se mi je tek v življenju zgodil. Takrat sem šel na šolsko igrišče v Trebnjem, odtekel sem pet krogov po 200 metrov in to je bil moj prvi pretečeni kilometer. Brez kakršnekoli tekaške opreme, v navadnih supergah, bombažni majici. Tako se je začelo … Ni pa maraton za vsakega, ni šala. Da ga pretečeš, moraš biti vsaj malo človeka, ki zna prenašati trpljenje in bolečino. Ne rečejo zaman, da je to kraljeva disciplina, dolga 42,195 km. In tako kot pravi moj trener, maraton ni dvakrat 21 kilometrov, ampak trikrat 21 kilometrov. In maraton se začne šele po 30 kilometru. Tu so potrebni red in disciplina, volja in vztrajnost. Ne glede na to, ali si zavezuješ čevlje za svoj prvi maraton ali si ga že pretekel, maraton ni le še ena tekma – je potovanje, ki zahteva načrtovanje, priprave in trening, pri tem pa je treba upoštevati mnogo dejavnikov za veliki dan. V teh desetih letih sem skupaj pretekel okoli 30.000 kilometrov, približno 3.000 kilometrov letno. Čistega teka je bilo okoli 2400 ur. V tem času sem uničil oz. zamenjal 37 parov superg. Pretekel sem 11 maratonov, 7 polmaratonov, sedemkrat 10-kilometrsko razdaljo, štirikrat olimpijsko normo, trikrat Wings for life, Tek trojk, O čem pa človek razmišlja med tekom, dolgim 42 km? O vseh sorte stvareh. Za maraton je potrebna Rutin tek … tako fizična kot mentalna pripravljenost. Delujem Bi katerega od teh šestih maratonov posebej izpostavil? po principu, da med tekom mislim na to, koliko Vsak izmed njih ima svojo zgodbo, doživetja, spo- sem že pretekel, ne koliko še moram. To so mimine in bi težko izbral najboljšega. Bi pa na tem selne igrice, s katerimi poskušaš držati pozitivno mestu omenil maraton v Atenah, ki je zame tudi osredotočenje. Potrebna je moč pozitivnega minepozabna izkušnja. Cilj tega maratona je na sta- šljenja. Je pa maraton, glede na to, da ga tečeš dodionu Panathenaic, kjer se je zaključil prvi mara- bre tri ure, »brainstorming« vsega. Pomembno je, ton modernih olimpijskih iger (1896), to je edini da telo prenese fizični napor, glava pa mentalnega. stadion na svetu, ki je v celoti zgrajen iz belega marmorja. Sanje skoraj vsakega maratonca so, da Potem med tekom ne razmišljaš o tem, kaj boš skuhal za bi vsaj enkrat v življenju nastopil na originalni kosilo ali kaj te čaka v službi? progi, ker tega ni moč storiti nikjer drugje. Meni Hehe, ne, ne. Kot zanimivost pa lahko povem, da je bilo to dano. Pravijo, da če si maratonec in nisi je prva moja postaja po maratonu McDonalds. tekel maratona v Atenah, nisi pretekel ničesar. Glede na to, da imam zadnjih 14 dni pred maratonom strogo disciplino, kar se tiče spanja, prehrane, pijače, treniranja, potem si lahko predstavljaš, O kakšnih časovni statistiki lahko govoriva? Osebni rekord v maratonu sem dosegel na Lju- kakšna je želja po soli oz. »junk foodu«. Seveda bljanskem maratonu leta 2021, 3:02:28, v polma- pa potem sledi tudi zasluženo pivo v Hard Rock ratonu imam najboljši čas 1:25:45, na 10 kilome- Cafeju. trov pa 40:37. Za primerjavo, svetovni rekord v maratonu je 2:01:09. Omenil si čustva, ko pretečeš maraton. Tudi solze sreče? Ja, tudi do tega pride. Šele ko opraviš z neko tako preizkušnjo, kot je maraton, razumeš vrhunske Tečeš vsak dan? Na ravni, na kateri sem bi sebe lahko imenoval re- športnike, ko jih vidiš jokati na velikih športnih kreativni profesionalec. Tečem šestkrat tedensko, prireditvah. Od sreče, ker jim je uspelo in razočaenkrat tedensko vaje za moč. Na stadionu imam ranja, ker jim ni. Koliko znoja, krvi, ur treningov, trening s trenerjem dvakrat tedensko, ob nede- odrekanja je vloženo v neko medaljo. Na plan priljah so dolgi teki med 20 in 38 kilometrov. Če veš, vrejo razne emocije. Pridejo čustva. Je bil pa zakakšen cilj imaš, temu slediš. Potem pa so tu še dnji maraton tudi zame izredno čustven. Zavrti stvari, ki so neločljivo povezane s tekom (masaže, se ti film »celotnega potovanja«, kaj vse si doživel savne, kopeli …). na tej poti, čemu vsemu si se moral odreči. Gregor Bec z osvojenimi medaljami vseh šestih svetovno znanih maratonov Z Eliudom Kipchogejem, svetovnim rekorderjem in najboljšim maratoncem vseh časov (po Londonskem maratonu leta 2019) S trenerjem Romanom Kejžarjem po osebnem rekordu v maratonu 3:02:28 (po Ljubljanskem maratonu leta 2021) zgodba. Ker pa imam s tekom kar nekaj izkušenj, Potem bi rekel, da pri teku uživaš ali trpiš? (dolg razmislek). Zmes obojega je to. Načeloma se poigravam tudi z idejo, da bi svoje znanje preuživaš med tekom, vklopiš avtopilota in tečeš. nesel še na koga s kakšno tekaško skupino, v kaPridejo pa seveda tudi trenutki, ko trpiš in garaš. teri bi skupaj tekli. Pride do bitk s samim seboj. Tako kot pri veliko Bi se pa ob tej priložnosti rad zahvalil vsem, ki so mi na kakršnikoli način pomagali pri uresničitvi stvareh v življenju. mojih sanj. Trenerju Romanu Kejžarju, ki je trasiral mojo pot, Načrti za naprej? Trenutno potrebujem fizični in mentalni počitek maserju Voji Jevtiću, ki je skrbel, da nisem bil po koncu projekta. Kar zdaj tečem, tečem za dušo. nikoli poškodovan, Samu Rakuši za podporo pri Bodo pa prihodnje leto olimpijske igre v Parizu športni prehrani, pa seveda staršem in Vesni, ki in prvič v zgodovini bo poleg 160 elitnih tekačev mi je v zadnjih treh letih nesebično pomagala, da lahko zraven teklo še 20.024 ostalih maratoncev. sem dosegel cilj. Rok Mihevc Če bi se mi uspelo kvalificirati, bi bil to vrh moje kariere. Je globoka želja, priti zraven je pa druga 32 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 33 Strokovna ekskurzija na Dolenjsko Županova beseda 25 let uspešne zgodbe bomo temu primerno obeležili Ob lepem in častitljivem jubileju, ko praznujemo četrt stoletja obstoja, bomo to temu primerno proslavili z aktivnosti v prazničnem tednu in nato 21. junija še z velikim praznovanjem na občinskem trgu. Posamezna društva so se lotila priprav zanimivih vsebin in bodo poskrbela, da bo dogajanje pestro in tako zanimivo, da bo vsak našel kaj zase. Govorim o vsem: od športa do gasilcev in kulture. Vsi so se odzvali in pripravili aktivnosti. To seveda pomeni nekaj dela in predvsem truda, ki ga bo treba vložiti v vse skupaj. Prepričan sem, da vsi, ki ste se odzvali, to delate s srcem in z mislijo, da boste na tak način po svojih močeh in s svojim znanjem naredili veliko dobrega za domači kraj, oziroma domačo občino. Vsekakor bo eden od vrhuncev predstava novega muzikala Tajno društvo PGC v Prosvetnem domu Horjul, kjer bodo učenci Glasbene šole Vrhnika – izpostava Horjul navduševali vse zbrane s svojim nastopom. Po predstavi bo sledil program na občinskem trgu, kjer bomo poskrbeli za pogostitev in za družabno srečanje. V zadnjih 25 letih smo postorili res veliko. Samostojnost in uspešnost občine se lahko vidita na vsakem koraku. Okolica je urejana, živimo v lepem, čistem okolju, kjer je kakovost življenja visoka. Tudi infrastruktura v občini se obnavlja in gradi na novo, kjer je to potrebno. Je pa seveda tudi to nedokončana zgodba. Medtem ko gradimo sedaj na eni lokaciji, že moramo razmišljati in zbirati informacije, kje in kdaj bomo poskrbeli vse potrebno za naslednji projekt. Delo se nikdar zares ne konča, treba je iti v korak s časom. Želim vam lepo praznovanje občinskega praznika in vas vabim, da se poveselimo na praznovanju in da v čim večji meri sodelujete pri katerem izmed projektov, ki so jih pripravila društva in posamezniki v občini Horjul. Župan Janko Prebil Koledar dogodkov v prazničnem juniju 3. 6. 2023 - Veselica »Noč za klancem« z ans. Veseli svatje in ans. Škof, PGD Zaklanec 6. 6. 2023 - Destilacija zelišč, Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova-Horjul-Polhov Gradec 10. 6. 2023 - Horjul Hockey Cup, HK Dinamiti 11. 6. 2023 - Ob 17. uri veselica v Podolnici z ans. Šepet, PGD Podolnica 15. - 23. 6. 2023 - 3D kranjica – čebela velikanka bo priletela v Občino Horjul, ČD Dolomiti PG 16. 6. 2023 - Ob 9. uri Dan odprtih vrat ČD Dolomiti PG na Občinskem trgu Horjul, ČD Dolomiti PG 17. 6. 2023 - Ob 18. uri veselica na Vrzdencu z ans. Potepini, PGD Vrzdenec Občinski svetniki in občinska uprava se je v četrtek, 11. maja, udeležila strokovne ekskurzije na Dolenjskem z namenom pridobitve koristnih informacij in primerov dobre prakse. Ogledali so si Jurčičevo domačijo na Muljavi in nato še Hišo kranjske čebele v Višnji Gori. Kot smo že nekajkrat pisali, v občinski upravi Horjul pripravljajo vsebinsko vizijo prenove hiše Kristine Brenkove v sodelovanju z Agencijo Nea Culpa, specializirano za razvoj in komunikacije v kulturi in turizmu. A ob prihodu na Dolenjsko so najprej obiskali Krško jamo oziroma izvir reke Krke. Zatem je sledil voden ogled Jurčičeve domačije na Muljavi. Tu je Josip Jurčič preživljal mladostna leta in se v njo pravzaprav vračal vse svoje življenje. Morda ne toliko fizično, pač pa v duhu, saj se je v svojih delih neprestano vračal v domače okolje, k likom in življenju ljudi v tem okolju. Stanovanjski hiši so se kasneje pridružila še druga gospodarska poslopja, ki so razporejena okoli hiše: kozolec – topler, vodnjak in gospodarsko poslopje s hlevom, kjer se vrstijo etnološke razstave. Slovenski etnografski muzej je domačijo dopolnil še z nekaterimi objekti: čebelnjakom s kopijami panjskih končnic, kaščo, sušilnico za lan in bajto – Krjavljevo kočo. Gre za koncept, ki je zanimiv tako za posamezne obiskovalce, družine kot tudi za šole in razne ekskurzije, kjer se lahko poučimo o življenju v Jurčičevem času. Po ogledu Jurčičeve domačije je sledila pavza za kosilo, nato pa jih je pot vodila še v Višnjo Goro, kjer so si ogledali Hišo kranjske čebele. Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, Člani strokovne ekskurzije pred Jurčičevo domačijo. Predstavitev obnove s strani župana občine Ivančna Gorica. direktorica Zavoda Prijetno domače Maja Lampret in njuni sodelavci so predstavili proces rekonstrukcije stare šole v Višnji Gori ter delegacijo iz Horjula seznanili s problemi, s katerimi so se spopadali v času rekonstrukcije in s kakšnimi izzivi se spopadajo danes. Znamenita stara šola v Višnji Gori je postala poučen labirint, ki ga je navdihnila kranjska sivka. Čebelji svet so na doživljajski razstavi spoznali preko multimedijskih vsebin, posebno doživetje pa je bil ogled čisto pravih steklenih panjev, v katerih so naseljene žive kranjske čebele. Župan Janko Prebil je strokovno ekskurzi- jo označil kot zelo poučno in tudi pri nas lahko s pridom upokoristno in se zahvaljuje vsem rabili pridobljene izkušnje. sodelavcem in občinskim svePeter Kavčič, foto: občinski arhiv tnikom za sodelovanje, da bodo Sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav Občina Horjul junija objavlja Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Horjul v letu 2023. Za več informacij spremljajte občinsko spletno stran ali pokličite na telefonsko številko 01 759 11 23 (Urša Remškar) ali preko e-pošte ursa.remskar@horjul.si. Prvo asfaltiranje v Žažarju naznanja konec gradnje 17. 6. 2023 - Slavnostna seja, PGD Horjul 18. 6. 2023 - Horjulski občinski planinski pohod, Planinsko društvo Horjul 20. 6. 2023 - Ob 18. uri Salsation na trgu, Irena Pfundner 21. 6. 2023 - Občinski praznik: 18.30 slavnostna seja Občine Horjul, ob 19. uri muzikal Tajno društvo PGC (Prosvetni dom Horjul, Zaklanec), po muzikalu sledi pogostitev na Občinskem trgu, Občina Horjul 23. 6. 2023 - Ob 20. uri Zabava z Zvito feltno, PGD Horjul 25. 6. 2023 - Ob 15. uri parada ob 140-letnici in veselica z ans. Saša Avsenikom, PGD Horjul 25. 6. - 2. 7. 2023 - Oratorij Horjul, Župnija Horjul Gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Žažarju je v zaključni fazi. Izvajalci so izvedel fini planum, uredili tampon, da se je višinsko prilagodil ter utrdil za asfaltiranje. Položili so zgornjo nosilno asfaltno plast v debelini 6 cm po celotnem območju. Asfaltirali so vse ceste, po katerih so izvajali gradbena dela v skupni dolžini približno 1030 m. Prav tako so izvajali tudi dela neposredno okoli čistilne naprave, kjer so zgradili oporne zidove. Po izboljšanju vremenskih razmer se bodo nadaljevala dela okoli čistilne Čistilna naprava bo vsak čas nared za priklop na omrežje. naprave, izvajalce čaka še priprava platoja, asfaltne plasti v debelini 4 cm. Udeležence postavitev kontejnerja in zaključno asfal- v prometu naprošamo, da upoštevajo protiranje. Na cestah pa se bo že na izvedeno metno signalizacijo in zaporo ceste. asfaltno plast izvedlo brizganje bitumenske Besedilo in foto: emulzije ter izdelava obrabne in zaporne Peter Kavčič 33 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na svež zrak s slovensko inovacijo, tudi ko telo upeša Kakovost življenja v zrelih letih je odvisna od mnogih stvari. leti, ko pridejo bolezni in telo ne služi več kot v mladih letih, je za marsikoga edini stik z zunanjim svetom invalidski voziček ali pa celo samo odprto okno. Morda se zdi sprehod v parku Ker to seveda ni tisto, kar si s prijatelji v okolici Deosa nekaj želimo, je vsaka inovacija zelo povsem normalnega in enodragocena. In to je prepoznal stavnega, a žal ni čisto tako. Z CMYK slovenski inovator, ki je na test poslal posebno posteljo, s katero lahko starostniki, ki so priklenjeni na posteljo, začutijo tudi zunanji svet. Gre za OLDImobilno posteljo. Silva Janežič, direktorica Deos Horjul, je dejala: ‘’V Deos Centru starejših Horjul smo v mesecu marcu dobili na izposojo voziček OLDI, ki ga je izumil g. Alojz Verbovšek. OLDI-mobilna postelja je namenjen stanovalcem, ki zaradi zdravstvenega stanja ves čas ležijo. Nekaterim smo tako omogočili, da so tudi po več letih ležanja zadihali svež zrak in raziskali lepote Horjula ter tako doživeli pomladanski čas. Odzivi večina stanovalcev so bili pozitivni in si v prihodnje želijo še več takšnih izkušenj na prostem. V prihodnosti si želimo, da bi bila takšna inovacija, kot je voziček OLDI, na voljo vsem, ki bi ga potrebovali.’’ Peter Kavčič Foto: Ema Grom 34 V Horjul prihaja čebela velikanka Lahko bi rekli, da gre za kar spektakularno novico. Naravnost iz zadnje svetovne razstave v Dubaju, kjer je bil znameniti EXPO, se bo maketa kranjske čebele ustavila tudi pri nas. 3D kranjica velikanka potuje, med drugim so jo že razstavili v pokrajinskem muzeju v Celju, na čebelerskem prazniku v dvorani Golovec prav tako v Celju, nato pa se seli še v Kamnik, Velike Lašče in seveda v Horjul, kjer bo razstavljena od 15. junija do 23. junija. Takoj zatem pa se seli v Sarajevo in Banjo Luko. 3D kranjica, fizični model čebele delavke Apis mellifera carnica, slovenske avtohtone kranjske čebele, je izdelan s 3D-tiskom in ima več kot 90-odstotno morfološko podobnost z resnično čebelo delavko. Za osnovo je služila prava kranjska čebela, do mikrona natančno slikana z Micro CT napravo. Maketa je izdelana v razmerju 100 : 1 in v dolžino meri 170 cm. Model združuje gibljive dele čebeljega telesa, devet animacij v slovenskem in angleškem jeziku. Model je nastal ob slovenskem predsedovanju Svetu EU-ja, nato pa odpotoval še na svetovno razstavo Expo v Dubaj, kjer je vzbudil izjemno pozornost – v slovenskem paviljonu si ga je ogledalo skoraj milijon ljudi. Z razstave v Dubaju je orjaški model kranjske čebele pripotoval v Cankarjev dom, kjer je bil v Veliki sprejmni dvorani prvič na ogled v Sloveniji. Projekt je v celoti slovenski: 3D-kranjica je plod slovenskega znanja, pri izvedbi je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) sodelovala s slovenskim podjetjem Intri d.o.o. in oblikovalko Nino Oman. Za pobudo, idejno zasnovo in realizacijo projekta 3D-kranjice je zaslužen Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), vodja projekta pri ČZS je Marko Borko. Koncept in izvedbo je usmerjala ČZS, prof. dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete pa je bil na voljo za strokovno pomoč. Strokovna recenzija animacij: dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Peter Kozmus, dr. Nataša Lilek in Tomaž Samec. 3D-kranjica je financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Peter Kavčič, foto: Arhiv ČZ Slovenije Prvomajska budnica Na praznik dela, v ponedeljek 1. maja zjutraj, je v Horjulski občini potekala tradicionalna prvomajska budnica. Godba je skupaj z mažoretami najprej prebudila Horjul, takoj zatem pa še Vrzdenec, kjer so jih pričakali gasilci gasilske zveze Horjul. Godba na Pihala Dobrova Polhov Gradec je poskrbela za poskočne ritme, ki so pričarali praznično vzdušje, koderkoli so se sprehodili in predvsem prinesli pozitivo in dobro voljo s svojim igranjem. Dobre volje ni manjkalo niti med članicami mažoretne skupine Horjul, pa čeprav so moral dekleta vstati precej zgodaj. Nasmejane in dobre volje so visoko vihtele svoje palice in strumno korakale tako po glavni cesti skozi Horjul kot tudi na Vrzdencu. Pri tamkajšnjem gasilskem domu pa je vse skupaj pričakal pravi gasilski postroj s pozdravom zastavi, ko je šla kolona mimo po cesti. Po kratkem nagovoru vodje godbe je sledilo še druženje ob kavi, čaju in pecivu, nato pa so gasilci s svojimi vozili zapeljali po celotni občini in poskrbeli, da se je nekaj prazničnega vzdušja preneslo v vse vasi in zaselke. Poveljnik gasilcev Robert Kranjec je bil z akcijo zadovoljen. Za gasilce je ta dan pomemben zaradi dveh stvari, prva, da se obeleži praznik in prinese to vzdušje po celi občini, drugo pa, da se naredi izvoz Prvomajska budnica na glavni cesti skozi Horjul z gasilskimi vozili. ‘’Tako kot vsako leto smo to vožnjo izkoristili tudi za kondicijski trening šoferjev. Vedeti morate, da po mnogih manjših društvih gasilska vozila niso veliko v uporabi. Za voznike je dobro, da malo osvežijo občutke za volanom in kako se, predvsem s tistimi večjimi tovornjaki, zapeljati skozi ozke ulice ali po ovinkastih cestah. Sicer je pa zelo dobro tudi za tehniko, za mehanske sklope, za dele motorja, menjalnika in prenosov, da se malo aktivirajo po daljšem mirovanju. Vozili smo se tudi po raznih stranskih cestah, kar pomeni, da lahko gasilci spoznavajo tudi te poti, ki so med intervencijami lahko zelo dragocene.’’ Predsednik gasilske zveze Horjul Lado Prebil, ki je ponovno sedel v gasilskem tovornjaku za volanom, je pohvalil prizadevnost gasilskih društev in pripravljenost, da so se takoj odzvali in sodelovali v tej prvi prvomajski gasilski budnici, predvsem pa si želi, da bo že naslednje leto kak nov prostovoljni gasilec s šoferskim izpitom za tovornjak. Besedilo in foto: Peter Kavčič Gasilci so zapeljali na sprehod po občini svoja vozila in trenirali vožnjo 34 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 35 Naj živi tajno društvo PGC! Mladost, uporništvo z razlogom in prijateljstvo, ki zdrži tudi zahtevne preizkušnje, so vrednote, ki so jih junaki najnovejšega muzikala, narejenega po knjižni uspešnici Antona Ingoliča, sporočili navdušeni publiki ob premieri v Prosvetnem domu v Horjulu. Ob vsem tem še bolj kot sporočilo navdušuje to, da so ta, popolnoma avtorski, muzikal, učenci Glasbene šole Vrhnika – enota Horjul, v celoti pripravili sami. Mladi se s tem ne učijo samo glasbe, igre in petja, ampak so del življenjske lekcije, kaj pomeni sodelovati med seboj. Zavedati se moramo, da na takem projektu sodelujejo različne generacije učencev, od tistih, ki so šele začeli hoditi v glasbeno šolo do tistih, ki so že stopili v srednješolske klopi. Na koncu pa k uspehu pripomore prav vsak. Vsak posameznik šteje in je pomemben člen celotne zgodbe o uspehu. Kako pozitivne zgodbe še vedno navdušujejo, nas je sredi aprila spomnila prav horjulska mladina. Otroci znajo in zmorejo narediti, od njihovih učiteljev in od staršev ter okolice pa je odvisno, kako bodo pri tem uspešni in kaj se bodo naučili za življenje. O tem, kako dobri so na odru in kako navdihujoče je opazovati mlade, ki se tako odločno spoprimejo z vsemi izzivi, ki jih prinaša javno nastopanje, lahko zapišemo, da se prepričajte tudi sami v živo, ko bodo v sklopu občinskega praznovanja ponovno nastopili pred domačo publiko. Premiero si je ogledal tudi župan Janko Prebil, ki ob koncu predstave ni skrival navdušenja in priznal, da smo lahko upravičeno ponosni na mlade v naši občini. ‘’Veseli me, da smo se pred leti odločili, da podpremo delo Glasbene šole, ki se je ubadala s prostorsko stisko in usklajevanjem urnikov v učilnicah Osnovne šole Horjul ter jih preselimo v bolj primerne prostore Prosvetnega doma Horjul. Želim si in tudi upam, da bodo mladi lahko znanje in izkušnje uporabili, tudi ko jih bo pot peljala naprej v širni svet.’’ Dominika Naveršnik, ravnateljica Glasbene šole Vrhnika, je na vprašanje, od kje otrokom ta volja in energija, da izpeljejo tako kompleksen projekt, odgovorila: ‘’Otroci imajo v sebi to ustvarjalno energijo. Samo spodbudo potrebujejo. Izredno smo ponosni na delo, ki so ga naredili učenci pod vodstvom mentorjev, ki s pravim pristopom poskrbijo, da iz njih kar vre ta kreativnost. Seveda pa kaj takega brez podpore staršev nikakor ne bi bilo možno. To je že četrti muzikal, prvega smo namreč naredili v šolskem letu 2018/2019, vmes nam je malo ponagajalo korona, zdaj pa smo priča prvi predstavi, ki so jo v celoti naredili otroci, se pravi gre za čisto pravo avtorsko delo. Od scenarija do glasbe in koreografije, vse je njihovo delo. To je res izjemno.’’ Pogovarjali smo se tudi z mentoricama, ki sta ves čas bdeli nad projektom in njegovim napredovanjem ter sta bili neposredno vpeti v vse aktivnosti. Mentorici Ilonka Pucihar in Kristina Sodelovalo je 40 učencev, starih od 7 do 16 let, in pri muzikalu stopijo vsi skupaj in sodelujejo, delajo kot ekipa, to je res izjemna izkušnja!’’ In za konec še posebna zahvala Ta zahtevni izziv avtorskega muzikala smo lahko izpeljali in uresničili s pomočjo skupnosti. Iz srca hvala vsem, ki podpirate, spodbujate, prilagajate svoje urnike in vozite otroke ter dihate z nami, da lahko posvečamo dragoceni čas glasbi, umetnosti, ustvarjanju in gradimo zaupanje, da smo vredni kot ‘’izvirni in neponovljivi posamezniki v koktajlu svojih osebnih talentov,’’ k čeSmrke sta takole opisali njun pogled na novi muzikal Tajno društvo PGC: ‘’Vse skupaj se je začelo že v lanskem šolskem letu. Vse skupaj se je nekoliko zavleklo. Sprva smo mislili, da bodo otroci napisali skladbe že do lanskega junija in da bodo aranžirane, torej prirejene za naše inštrumente v septembru lani in bomo lahko začeli z vajami, a je trajalo malo dlje. Ta muzikal je zares nekaj posebnega, saj so otroci napisali vse skladbe, vsa besedila in melodije in scenarij, poleg tega so aktivno sodelovali tudi pri plesu, torej pri koreografijah in dramaturgiji. Tako so spoznali celoten proces. Scenarij so pisali učenci, ki obiskujejo osmi in deveti razred, glasbo pa so pomagali napisati celo sedmošolci. Koreografijo pa so pripravljali nekoliko starejši. Če poudariva eno res izjemno stvar, je to, kako osupljivo je dejstvo, da znajo otroci napisati tako lepe skladbe, melodije in besedila. Pričakovali sva dobre melodije, ampak da bodo tako dobri, tega pa nisva pričakovali. In pri vsem tem je še nekaj izredno navdušujoče. mer neomajno nagovarja izjemni pater Karel Gržan. In razen že vsem omenjenim v koncertnem listu ogromen hvala tudi vodstvu Glasbene šole Vrhnika, ki poskrbi za prav vse, kar potrebujemo! In Prosvetnemu društvu Horjul s Klemnom Černigojem, ki sliši vse in uredi nemudoma! In vsem, ki radi pridete in nagradite vložen trud ter navdihnete nadaljnje ustvarjanje s svojimi aplavzi! Naj nas vse to vključno z zgodbo spomni, da skupaj zmoremo več. Da je v povezanosti naša moč! Vaša ekipa muzikala Tajno društvo PGC Besedilo in foto: Peter Kavčič Vabilo PGD Podolnica vabi na gasilsko veselico z ansamblom Šepet. Vabljeni v nedeljo, 11. 6. 2023, ob 17. uri na igrišče pred gasilski dom v Podolnici. 35 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 36 Planinski izlet na Lisco Poglobljeni intervjuji o Kristini Brenk Občina Horjul je v sodelovanju z Agencijo Nea Culpa v mesecu maju 2023 opravila več poglobljenih intervjujev z zaposlenimi v Mestni knjižnici Ljubljana in Mladinski knjigi ter posamezniki, ki so tudi osebno poznali Kristino Brenk in dobro poznajo njeno delo. Seveda vse skupaj z namenom, da bi zbrali kar čim več koristnih informacij pred prenovo njene rojstne hiše v Horjulu. S tem se je nadaljevala s priprava vsebinske strategije za prenovo Matičkove hiše, rojstne hiše vsestranske kulturne osebnosti Kristine Brenkove (* 22. oktober 1911, Horjul, † 20. november 2009, Ljubljana). Naj spomnimo, da je Matičkova Kristina (rojena Vrhovec, poročena Brenk) v Horjulu preživela prvo desetletje življenja in je prav zgodbe iz teh krajev črpala tudi za svoje bogato avtorsko delo, ki ga je pustila za seboj. V Matičkovo hišo ob potoku se je rada vračala tudi kasneje. Poznamo jo kot slovensko pisateljico, pesnico, dramatičarko, prevajalko Pike Nogavičke, urednico legendarnih zbirk Čebelice in Zlate ptice, soustanoviteljico založbe Mladinska knjiga, Cicibana in tekmovanja za Bralno značko. Občina Horjul je od nakupa rojstne hiše, leta 2020, do danes pridobila posnetek tre- nutnega stanja in kulturnovarstvene pogoje ZVKDS-ja. Tako za prvi, kot za drugi dokument, je bilo na terenu opravljenih več strokovnih ogledov. Občina meni, da bo hiša velika dodana vrednost lokalni skupnosti in kulturi nasploh. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Umetnica Ljoba Jenče se je predstavila vrtčevskim otrokom V soboto, 22. 4. 2023, smo se s planinskim krožkom OŠ Horjul skupaj s starši odpravili na planinski izlet na Lisco. sci. Vmes smo imeli več postankov, tudi pri cerkvi v Razborju pod Lisco in sv. Joštu. Na vrhu smo bili dlje časa, kjer smo v koči pojedli dobro kosilo, nato pa smo opazovali padalce, kako so vzleteli. Na poti nazaj smo bili hitrejši. V Bregu smo se ponovno usedli na vlak in se odpeljali v LjubljaZgodaj zjutraj smo se dobili na železniški posta- no. Imeli smo čudovito vreme. Ta izlet je bil moj ji v Ljubljani. Z vlakom smo se odpeljali do Brega najljubši. v bližini Sevnice in nato peš nadaljevali proti LiHana Resnik, 4. A. Viteške igre in skok v vesolje Horjulski prvošolci Pred CD Vrhnika 2 Legenda o vitezu Juriju pravi, da je Jurij premagal zmaja in rešil deklico pred smrtjo. V torek, 9. maja 2023, nas je ob zaključku šolske bralne značke obiskala umetnica Ljoba Jenče. Gospa Ljoba je ohranjevalka ljudskega spomina, pevka, pravljičarka, zbirateljica in voditeljica vokalnih ter pripovedovalskih delavnic. Otroci iz skupin Čebele, Murni in Metulji smo se zbrali v Prosvetnem domu Horjul in z zanimanjem pričakovali njen nastop. Najprej nas je naučila ljudski izštevanki Enci Benci in Aeroplan nato pa nam je ob spremljavi različnih inštrumentov (zvončki, lončeni bas, pojoči kamenčki, lira …) zapela prelepe slovenske ljudske pesmi. Vzgojiteljice in otroci smo se ji z veseljem pridružili pri skupnem prepevanju. V nadaljevanju nam je s pomočjo svojih prstov pripovedovala zgodbo o gozdnem škratu Pinčku in jezerskem škratu Pomčku. Ob njeni zanimivi pripovedi smo tudi sami dobro razgibali svoje prste in dlani. Za konec je pripravila še glasbeni kviz o poznavanju ljudskih pesmi. Predstavitev ljudskega slovstva nam je bila zelo všeč, naučili smo se veliko novega. Gospe Ljobi Jenče se zahvaljujemo za lepo pravljično-glasbeno dopoldne. Š. M. Prvošolcem so všeč junaške zgodbe, bolj pa njihovi junaki. Tako smo imeli športni dan Viteške igre. Naš konjiček nas je vodil preko vseh ovir do strašnega zmaja. Temu smo pokazali junaške veščine in se povzpeli na grajski stolp, da bi rešili princeso. Vitezi smo nato potrebovali sprostitev. To je bil ogled baletne predstave v Cankarjevem domu na Vrhniki. Plesalci so pripravili baletno predstavo Skok v vesolje. Z njimi smo se odpeljali do lune, zvezd, sonca, po mlečni cesti, ... Plesalci so nas s plesom kar prikovali na sedišča in predstave je bilo prehitro konec. Polni vesoljskih vtisov smo se vrnili v šolo, kjer smo nadaljevali z viteškimi igrami in si izdelali ščit iz papirja. Posebni dnevi, kot je bil ta, nam obogatijo šolske dni. Zahvaliti se želimo GŠ Vrhnika, ki nam je ponudila možnost ogleda baleta in nam v živo predstavila žanr, ki ga mnogi otroci obožujejo. Zapisali učiteljici prvih razredov, Mojca in Irena. 36 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Horjulska mladina obvlada tudi gasilsko teorijo 37 Nov gasilski tovornjak je pripeljal v Zaklanec Mitsubishi Fuso, ki bo služil kot osnova za predelavo v gasilsko cisterno. Pred 21 leti so gasilci v Zaklanec pripeljali gasilski kombi, ki je ves ta čas zvesto in dobro služil svojemu namenu. Sedaj pa je prišeč čas za posodobitev. v PGD Zaklanec zadnjih nekaj let tlela želja po posodobitvi voznega parka. Predvsem so se zavedali, da potrebujejo vozilo, ki bi imelo vgrajeno cisterno z vodo in črpalko, ki bi gasilcem omogočala še hitrejše in učinkovitejše posredovanje ob požarih. Ta želja se je 14. 4. uresničila, saj je gasilsko društvo pripeljalo nov tovornjak MitsuMnogi se tega veselega dogodka, ko je društvo bishi Fuso Canter 7C18, ki bo služil kot osnova za postalo bogatejše za kombi spominjate, kot da je izdelavo nadgradnje. Ob tem veselem dogodku so bilo to včeraj, a čas res neusmiljeno teče. Z leti je se zbrali domači gasilci in vaščani in se razveselili gasilska tehnika močno napredovala in vseskozi tega pomembnega dogodka ob novi pridobitvi. se pojavljajo nove in nove možnosti za posodoPeter Kavčič bitev ter bolj učinkovito rabo v posredovanjih. Z Foto: arhiv PGD Zaklanec novimi tehničnimi rešitvami in opremo je tudi PGD Horjul se je občinskega kviza udeležil s kar 15 ekipami, občinske orientacije pa z eno ekipo manj. Ekipa pionirjev se je preko sita občinskega in regijskega tekmovanja v kvizu prebila celo na državno tekmovanje. Letos smo na občinski kviz morali počakati malce dlje kot po navadi, saj se je odvil šele 4. marca. Potekal je v Horjulu, kar nam je zaradi številčne udeležbe zelo ustrezalo. 45 otrok le ni tako enostavno pripeljati na tekmovališče. Po odpisanem testu, vozlih in gasilski spretnosti, smo si vsi privoščili malico in začeli čakati na rezultate. Na koncu smo se razveselili kar štirih medalj. Pionirji so dosegli 1. in 3. mesto, mladinke 1. mesto in pripravnice 1. mesto. Žal se na regijsko tekmovanje udeležita samo prvi dve ekipi, zato smo na regijskem kvizu videli samo eno ekipo naših pionirjev. Regijski kviz je potekal 25. marca na Škofljici. Tudi tukaj smo pokazali, iz kakšnega testa smo in se s 1. mestom pionirjev uvrstili na državno tekmovanje. Mladinke so žal zasedle 8. mesto, pripravnice pa 6. mesto, vendar to za nas ni pomenilo nikakršnega razočaranja, kajti včasih je potrebna tudi sreča. Ker je državno tekmovanje za pionirje sledilo že čez 14 dni, smo se na ta dogodek začeli še bolj intenzivno pripravljati. Tako je napočil težko pričakovani 15. april, ko smo se odpravili na državno tekmovanje, ki je potekalo v Grosupljem. Pionirje je najprej čakal preizkus v znanju, nato pa še spretnosti. Vse so odpravili z odliko, a žal so jim ponagajale kazenske točke. Iz državnega tekmovanja so odnesli bogato izkušnjo in pregovor »važno je sodelovati in ne zmagati«. Že uvrstitev na državno tekmovanje je lep uspeh, zato le tako naprej! 22. april pa je v Šentjoštu že potekala tudi gasilska orientacija. Po obilici dežja se je tokrat le prikazalo nekaj sončka. Tekmovalcem je to vlivalo veliko pozitivne energije, ko so se po opravljeni vaji z vedrovko po- dali čez tamkajšnje okoliške gričke. Na progi so morali pokazati spretnost v vezanju vozlov, zvijanju cevi, spajanju cevi na trojak in še marsikaj. Le najboljši so uspeli priti v cilj hitro in brez težav. Tudi tokrat se je horjulska mladina odrezala vrhunsko, saj smo domov odšli s kar 6 uvrstitvami na stopničke. Mladinci so osvojili 1. in 2. mesto, mladinke prav tako 1. in 2. mesto, pionirji enote Koreno 3. mesto, s čimer so prekašali vse horjulske ekipe, za kar jim iskreno čestitamo ter pionirke 2. mesto. Vsi že pridno vadimo in nestrpno pričakujemo regijsko tekmovanje, ki bo 3. junija 2023 potekalo na Vrzdencu. Mentorica Tinkara Burjek 37 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 38 Likovna razstava del Janeza Ovsca v Deosu Janez Ovsec je avtor bogatega likovnega opusa, ki se preizkuša v različnih tehnikah in likovno-formalnih načinih. Najpogosteje ga zapelje akvarel, pa tudi akril in ustvarjanje krokijev sta mu domača. V vsebinskem smislu ima osrednje mesto krajina, ob njej pa tudi tihožitje in figura. V aprilu in marcu je razstavljal svoja dela v domu starejših v Horjulu, ob otvoritvi pa so poskrbeli, da se je v avli razlegalo petje in glasba. Stanovalci doma so zapeli nekaj pesmi kar skupaj s slikarjem, za obogatitev programa pa sta poskrbeli še violinistki Evita Remic, ki obiskuje 2. razred violine, in profersorica violine Neža Filipic iz glasbene šole Vrhnika, izpostava Horjul. Janez Ovsec se je predstavil s klasičnim motivnim repertoarjem, ki sledi resničnosti, a ob odkrivanju zunanje lepote vselej prisluhne sebi. Skozi leta likovnega ustvarjanje je zgradil lastno prepoznavnost, utrdil svoje veristične težnje in znotraj njih izoblikoval lirično stiliziran izraz. Če čisto na kratko povzamemo nekaj stavkov o njegovih umetniških delih, ki jih je v sicer obsežnejšem opisu zapisala Anamarija Stibilj Šajn: Lahko rečemo, da avtor izbira naravna okolja in se odloča za poglede v urbano krajino, tako čuje zanimanje tako za oblike kot za barve. za vedute kot za panorame. Še posebej blizu so mu domači kraji. Njegov krajinski domet pa doseže najrazličnejše kotičke slovenskega prostora. V vsako okolje se zna vživeti in povzeti tisto, kar je zanj značilno. Še posebej ga zanimata rastje in voda, pa tudi stavbna dediščina. V upodobitvah arhitekture ima še posebej pomembno vlogo li- nija, ki vidno ali nevidno opredeljuje barvne ploskve in določa njihovo statiko. Tako nastajajo slikarsko jasni in celo krajevno določljivi zapisi. Struktura oblik je premišljena, kompozicije pa so uravnotežene. Avtor se rad ustvarjalno sprehaja po cvetočih poljanah ali pa slika cvetlične kompozicije z rezanim cvetjem. Pri tem uresni- je prvo mesto na Extemporu Sladka Istra 2012, Zlata muza na Extemporu Logatec 2016 ter prva nagrada Etenpore Cinober Idrija 2021. Kot izbrani razstavljalec se je udeležil Mednarodnega bienala akvarela Castra 2015, Castra 2017, Castra 2018, Castra 2019, Castra 2020 in Castra 2021 ter mednarodnega srečanja izbrane skupine akvareistov, ki so zastopali Slovenijo v Fabriano 2019. Sodeloval je tudi na 1. ART EXPO Ljubljana 2017 in 2. ART EXPO Ljubljana 2019. Svoja dela pa je že razstavljal tudi na srečanju akvarelistov na Poljskem 2020, Singapurju 2021 in Franciji 2022. Sedaj živi in likovno ustvarja v Logatcu. Peter Kavčič Foto: osebni arhiv Janez Ovsec Kratka biografija: Janez Ovsec je bil rojen 18. junija 1958 leta in je svojo mladost preživel v Starem trgu pri Ložu v Loški dolini. V osnovnošolskih letih mu je bilo ves čas blizu likovno izražanje, vendar ga je obenem zelo zanimala tudi tehnika. V času srednje šole je bil aktiven član likovne skupine Dijaškega doma tehničnih šol pod mentorstvom g. Jožeta Pihlerja. Pretežno se je posvečal oblikovanju lesa, siporeksa in gline ter sodeloval na priložnostnih razstavah srednjih šol. Šolanje je nadaljeval na Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 1982 uspešno diplomiral. Po kočanem šolanju se je dolgo časa posvečal strokovnemu področju in družini. Obenem je bil ve- lik ljubitelj kulture. Posvečal se je petju v pevskih zborih in bil občudovalec likovne umetnosti. V zadnjih petnajstih letih se je ponovno začel posvečati likovnemu izražanju. Je član Društva likovnikov Logatec, Društva kulturnikov Krpan Cerknica in član likovne sekcije Leon Koporc KUD Klinični center Ljubljana. Od likovnih tehnik mu je najbližje akvarel, ki ga že več kot desetletje izpopolnjuje pod mentorstvom Petra Lazareviča. Druge tehnike je spoznaval oziroma še spoznava in nadgrajuje pod mentorstvom akademske slikarke Ane Sluga in akademskega slikarja Jurija Kravcova. Do sedaj je imel že vrsto samostojnih razstav. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Med pomembnejšimi dosežki ritmu glasbe, spet drugi uživajo v pesmih z zaprtimi očmi. MePZ Horjul nas je že nekajkrat obiskal in upamo, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali sodelovanje z njimi in ostalimi lovica stanovalcev pozabi vzeti društvi. večerno terapijo,’’ še dodaja di“Dokaz, da imata glasba in rektorica Silva Janežič. druženje z lokalno skupnostjo Peter Kavčič velik pomen, je, da na ta dan poFoto: Deos Horjul Koncert, ki je ogrel srca Spomini na mladost, na pesmi, ki so jih prepevali v otroštvu ali podoknice, ko so kot fantje šli vasovat, so v starosti mnogokrat tisto, kar resnično polepša življenje. pevke Mešanega pevskega zbora Horjul so tako kot vsako leto tudi letos v začetku maja obiskali dom starejših v Horjulu. Ob takšni priložnosti polepšajo dan stanovalcem, poleg tega pa vse skupaj izkoristijo tudi za nekoliko bolj intenzivno vajo pred kašnim večjim nastopom, saj je peti pred publiko vseeno drugače kot na pevskih Moč pesmi je zato še kako po- vajah. Zapeli so 6 pesmi, ki so membna in spodbudna. Pevci in starostnike popeljale v njihovo Vabilo Vabljeni na veselico na Vrzdenec Prostovoljno gasilsko društvo Vrzdenec vas vabi na gasilsko veselico z ansamblom POTEPINI. Plesalo se bo 17. 6. 2023 od 20. ure dalje! Kot predskupina bo nastopil ansambel družine Bogataj. Vljudno vabljeni! mladost in ob tem izvabili veliko veselja in tudi kakšno solzo sreče. Za popestritev programa so zaplesali še folkloristi Folklorne skupine Klas iz Horjula in poskrbeli, da je bilo v avli doma starejših še bolj veselo. Silva Janežič, direktorica ustanove, se je obiska pevcev in folkloristov zelo veselila, saj se zaveda, kako pomemben je tudi ta družabni del za njihove starostniki: ‘’Iz srca smo hvaležni Mešanemu pevskemu zboru Horjul in folklorni skupini Klas Horjul za nastop v Deos CS Horjul, saj takšni dogodki stanovalcem, pa tudi zaposlenim pomenijo ogromno. Pretrgajo monotonost, popestrijo življenje v Centru, prinesejo dobro voljo, smeh in včasih tudi solze. Stanovalci so koncert sprejeli z navdušenjem. Veliko jim pomeni, da so se jih domačini spomnili in jim na ta način izkazali spoštovanje. Ob poznanih pesmih stanovalci vedno zapojejo skupaj s pevci kakšno od njihovih nostalgičnih popevk: nekateri na ves glas, drugi so bolj sramežljivi. Prav vsi pa na koncu pevce nagradijo z aplavzom. Nekateri se med koncertom pozibavajo v 38 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 39 Matko z rodbino gre na jug Srbija, od 27. do 29. 4. 2023 – Na prijazno povabilo Matka Zdešarja, ki je popeljal svojo veliko razširjeno družino na potovanje po Srbiji, se nas je v četrtek, 27. 4., ob štirih zjutraj 33 potnikov odpeljalo z avtobusom preko Zagreba in Slavonije proti novim doživetjem naproti. Prvi daljši postanek je bil na Fruški gori. Tam smo si ogledali Petrovaradinsko trdnjavo, ki je služila kot obramba Habsburžanov pred Turki. Naš naslednji cilj je bil Novi Sad. Ogledali smo si center tega lepega mesta s prekrasnimi stavbami iz časa Avstro-Ogrske monarhije. Prvo noč smo prenočili v Sremskih Karlovcih, ki leži na desni obali Donave sredi hribovitega vinorodnega območja. Seveda je treba omeniti Vojvodino, žitnico naše nekdanje skupne domovine, ki obsega 1/4 srbskega ozemlja. Sestavljajo jo Banat, Bačka in Srem, po njej pa tečejo tri velike plovne reke: Donava, Tisa in Sava. Kamorkoli seže oko, sama ogromna rodovitna polja, lepo obdelana in posejana. Kako lep mora biti pogled šele takrat, ko se ta polja spremenijo v morje žit in cvetočih sončnic! Drugi dan sta se nam na poti v Beograd v Novi Pazovi pridružila še sorodnika Mišo in Zorana Zdešar, nato pa tudi vodička, s katero smo si skupaj na klavir in flavto, zapel je tudi zborček, Nejc pa je poskrbel, da se je na zvoke njegove harmonike plesalo tudi kolo. Zjutraj smo se zapeljali v Marin Gaj v Ljigu, kjer redijo mangolice (pujse), se ukvarjajo z žganjekuho in s pridelavo domače hrane. Tudi tukaj je bilo prav zabavno, saj je nekdo izmed nas praznoval rojstni dan. Na skupnem pikniku v naravi, kamor so nas povabili srbski prijatelji, smo se vsi, posebej pa še mladina, na nogometnem igrišču dodobra razgibali, se nato poslovili od naših srbskih prijateljev in se odpeljali proti domu. Vsem nam bodo za vedno ostali spomini na lepo pokrajino, mesta, spoogledali Beograd. To velemesto šteje južno od Beograda, so nas pred do- menike, parke, reke in na izredno goskupaj z okolico okrog dva milijona mačo hišo pričakali prijazni Darkovi stoljubne ljudi, kjerkoli smo se ustavili. prebivalcev. Po panoramskem ogle- in Matkovi srbski prijatelji, s katerimi Otroci so bili ves čas zelo pridni, med du mesta smo obiskali hišo cvetja na družina Zdešar prijateljuje že dobrih seboj prav ganljivo povezani, ozračje Dedinju, nato pa si ogledali še prele- 50 let. Na skupni večerji v hotelu v prijateljsko. Največja zahvala pa gre napo cerkev sv. Save, ki sodi med deset Banji Vrujci so naši otroci pripravili šemu Matku, ki je v to potovanje vložil največjih krščanskih cerkva na svetu. kulturni program. Najprej je Matko ogromno truda, v celoti sprejel nase Obiskali smo še zelo lepo urejen park občuteno na pamet zrecitiral celotno vse stroške potovanja in poskrbel prav Kalemegdan in beograjsko trdnjavo ob Zdravljico – zadnjo kitico tudi v srbšči- za vse in za vsakogar posebej. ni. Naše deklice so se izkazale v ritmičsotočju Save in Donave. Jožica Trobec Gračanin V kraju Ćelije pri Lajkovcu, 65 km ni gimnastiki, Bor in Neža sta zaigrala Pester in uspešen mesec za horjulske hokejiste Sezona v inline hokeju se bliža vrhuncu in to se kaže tudi v intenzivnosti tekem, kjer tekmujejo vse selekcije, od najmlajših do najstarejših. lanskoletni prvak GTB Jesenice. Na to tekmo so se horjulski hokejisti pripravljali kar nekaj časa in izkazalo se je, da je bila to odlična poteza. V tekmo so naši vstopili močno motivirani in zagnani, kar se je hitro tudi pokazalo. Od prve minute naprej je naša ekipa narekovala tempo in zadevala vse po vrsti. Naša prva ekipa še naprej blesti v državnem prvenstvu. V Rezultat prvega polčasa je bil 5 : petek, 21. aprila, je bila na spore- 0 v drugem polčasu pa so uspedu zadnja tekma v rednem delu li zadeti še enkrat in postavili sezone. Nasprotnik pa je bil končni rezultat 6 : 0. Pohvala gre domačemu vratarju Marku Finku, ki je pustil svoja vrata nedotaknjena. S to zmago so Dinamiti ostali neporaženi in s 100 % izkupičkom točk. Le dan kasneje, v soboto, 22. aprila, je ekipa TNT-ja odigrala odločilno tekmo, ki je odločala o nadaljevanju sezone. Tekma je potekala proti hrvaški ekipi IHK Karlovac, ki je že v prvem polčasu povedla z 2 : 0. Ob polčasu se je naša ekipa zbrala in se popolnoma prerojena vrnila Odbojkarski turnir v Horjulu V športni dvorani Horjul se je aprila že drugič odvijal rekreativni ženski odbojkarski turnir, ki je poleg dveh ekip iz Horjula gostil še ekipe iz Podolnice, Vrzdenca, Kranja in Borovnice. Tekmovanje, ki je bilo predvsem druženje z obilo dobre volje ob športu, je prineslo odlične in napete tekme, saj so se udeleženke v vsaki od ekip izkazale z borbenostjo. Glede na to, da je bilo tako dobro vzdušje in tekme napete vse do konca, so se organizatorji odločili, da zagotovo izpeljejo tudi tretji turnir v tej dvorani, ki bo na sporedu že jeseni. Zmaga je ostala doma, saj so se izmed vseh ekip najbolj izkazale prav horjulske odbojkarice. Velja omeniti tudi to, da so sodelovale ženske vseh starosti, za vse, ki so prišle na turnir s svojim otroki, pa je bilo poskrbljeno tudi varstvo. Peter Kavčič Foto: arhiv odbojkarski turnir Pokalni prvaki Slovenije HK Dinamiti na igrišče in hitro povedla na 3 : 2. Sledile so napete minute, nato pa se je v domači obrambi 12 sekund pred koncem pripetila napaka in Karlovac je izenačil na 3 : 3. Sledil je 5-minutni podaljšek in izvajanje kazenskih strelov, v katerih so bili boljši naši hokejisti. Žal zmaga po kazenskih strelih ni zadostovala za napredovanje v četrtfinale državnega prvenstva. Tako je ekipi TNT preostala le še zadnja tekma v državnem prvenstvu. V petek, 5. maja, so se tako pomerili za 3. mesto v skupini B in to ponovno proti ekipi IHK Karlovac. Z razliko od predhodne tekme proti isti ekipi so tokrat naši začeli bolje in povedli z 2 : 0. Tako je tudi ostalo do 38. minute tekme, ko so nasprotniki znižali rezultat na 2 : 1 in 6 minut kasneje izenačili na 2 : 2. Sledile so izredno napete zadnje minute. V enem izmed zadnjih napadov le minuto pred koncem je bil uspešen TNT igralec Mlinar Benjamin in zadel gol za zmago s 3 : 2. S to zmago je ekipa TNT osvojila 3. mesto v skupini B. A tekem s tem še ni bilo konec. Že naslednji dan je ekipa nasto- pila še na Fischer Cup Slovenije (Pokal Slovenije), kjer so izpadli v četrtfinalu proti gorenjski ekipi IHK Luftarji. Tekmeci so bili za las boljši z rezultatom 4 : 3. S tem je ekipa TNT končala tekmovalno sezono 2022/2023. V ekipi se vam zahvaljujejo za vso vašo podporo skozi celotno sezono in se po uspehih že veselijo nove. Prav tako kot naša TNT ekipa so se na pokalu Slovenije pomerila tudi naši HK Dinamiti. V prvi tekmi dneva so z igrišča odpihnili IHK Karlovac, sledila je veliko težja tekma proti ekipi HK Dolenjske Toplice, ki so jo Dinamiti dobili z rezultatom 3 : 1 in se uvrstili v veliki finale, kjer pa so jih pričakali izkušeni hokejisti GTB Jesenice. Dinamiti so se na finale odpravili v skoraj 100 % zasedbi in to se je tudi poznalo na igrišču. Kontrola nad pakom ni niti za trenutek padla v roke Jeseničanom, naši pa so zadevali kot za šalo. Prvi polčas se je končal z rezultatom 7 : 0, v katerem je predvsem blestel izvrsten Jure Sotlar, ki je zbral tri zadetke in tri asistence. V drugem polčasu so naši nekoliko popustili in zadeli še enkrat ter v zadnjih minutah dovolili 2 zadetka nasprotnikov. Tako je končni rezultat 8 : 2, s tem pa je ekipa HK Dinamiti Horjul osvojila Pokal Slovenije in naredila korak bližje zastavljenim ciljem v letošnji sezoni. Dinamiti so pobrali tudi prestižne nagrade za posameznike. Naslov najboljšega golmana na turnirju je prejel Mark Fink, nagrado za najboljšega igralca pa Jure Sotlar. Osvojitev pokala je bil seveda cilj pred sezono, vendar ekipa trdo dela, da bo uresničila še pomembnejši cilj in to je naslov Državnega prvaka Slovenije 2022/2023. Poleg napetega dogajanja v članskih kategorijah se ekipa U13 pripravlja na nastop na mednarodnem turnirju v Bodensee – v Švici, na katerega se bodo odpravili 31. maja in se pomerili s svojimi vrstniki in najboljšimi ekipami iz Evrope. Turnir bo trajal vse do 4. junija. Držimo pesti na naše mlade hokejiste! Peter Kavčič Foto: HK DinamitiSlike 39 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 40 Jože Marolt na maratonuv Londonu Jože (KGT Papež) se je konec aprila udeležil največjega maratona na svetu – v Londonu, kjer je ciljno črto pretekel kot 136. v svoji kategoriji (55–59). v zadnji mišici na nogi. Za trenutek sem se moral celo ustaviti.« Bolečina v mišici je botrovala, da je upočasnil tempo in ciljno črto pretekel kasneje, kot je računal. »Maraton v Londonu je bil posebno doživetje, saj ga je ob progi spremljalo okoli dva milijona gledalcev. Obču»Imel sem čas 3:11:21, kar ni tek je bil res fenomenalen, kajti bilo dovolj za dobro uvrstitev. imaš občutek, kot bi bil na stadiDo približno 34. kilometra sem onu. Tudi sama organizacija je imel kljub mrazu in dežju rekor- vrhunska, pe čeravno se nas je dni čas, nato pa me je uščipnilo pred startom in na startu dre- njalo na tisoče tekmovalcev.« Dosežen čas v Londonu Jožetu omogoča nastop na bostonskem maratonu prihodnjo pomlad. »Vsekakor se podam čez Atlantik. Že komaj čakam!« Kljub naporu na maratonu je imel Jože po prihodu v domovino dovolj moči, da se je že teden dni kasneje (2. maja) podal na tek na Drenov Grič, kjer je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto in drugo v absolutnem seštevku. Konec maja bo nastopil še na polmaratonu v Radencih. »Jeseni me čaka še maraton v Ljubljani, zelo se pa veselim novembrskega maratona v Atenah. Gre vendarle za rojstni kraj te športne discipline, kar človeka težko pusti ravnodušnega. Tra- sa je zelo razgibana, nikakor ni tako mestna, kot so drugi maratoni, tako da me čaka prav poseben izziv. Kljub temu ga že z veseljem pričakujem.« Gašper Tominc Otroški tek kros Vrzdenec ponovno uspel nad pričakovanji V soboto, 20. 5., so pri ŠD Vrzdenec poskrbeli za športno popoldne pri gasilskem domu. Organizirali so Tek kros Vrzdenec, ki so se gaudeležili otroci iz cele občine. Razdeljeni v starostne skupine so se pogumno zagnali po progi, ki je vodila čez gozdne in travniške površine ter čez mostiček. Kljub nekoliko oblačnemu in mokremu tednu, je sonce prijetno pozdravilo vse male in malo večje tekače, ter jih pospremilo po razgibani progi. Vsi so se uspešno in brez poškodb vrnili h gasilskemu domu. Vseh 34 mladih tekačev se zaradi rahlo vlažnega terena ni preveč obremenjevalo, razdeljeni v starostne skupine so odtekli primerno dolgo progo. Predšolski otroci in prvošolci so se pomerili na 200 metrih, drugo- in tretješolci 400 metrih, četrto- in petošolci 600 metrih, šesto- in sedmošolci 800 metrih, dva osmošolca pa sta pretekla okroglih 1000 metrov. Vse nastopajoče je ob progi in v cilju bučno spodbujalo občinstvo tako, da je bilo vzdušje vrhunsko. Po napornem, a hkrati vznemirljivem glavnem delu dogodka so imeli otroci priložnost svoje motorične in atletske spretnosti preizkusiti še na postavljenem poligonu. Ob druženju in igri so nato nestrpno pričakali zaslužene pice iz Gostilne Boter, ter se okrepčali po napornih preizkusih. Sledile so še podelitve nagrad za prve tri uvrščene v vsaki skupini:        200 m: 1. Žiga Kogovšek, 2. Tara Langenvalter, 3. Maj Nagode 400 m: 1. Mark Vrhovec, 2. Žan Bizjan, 3. Erik Nagode 600 m: 1. Žiga Rožmanec, 2. Benjamin Zdešar, 3. Hana Resnik 800 m: 1. Tarik Žvab, 2. Sara Kogovšek, 3. Gal Bizjan 1000 m: 1. Mark Slovša, 2. Aljaž Rožmanec Dan se je zaključil z ogledom risanke, manjkalo pa ni niti za filmski večer nepogrešljive pokovke. Dogodek je minil v pravem športnem duhu, tudi vreme je kljub rahlemu rosenju ostalo prijazno. Pri ŠD Vrzdenec verjamejo da je kros izvrstna dejavnost, ki otrokom prinaša številne koristi, saj poleg telesne pripravljenosti spodbuja še samozavest in disciplino ter ustvarja in krepi prijateljstva. Naslednji dogodek, ki ga organizira ŠD Vrzdenec bo sledil koncu poletja, za 9.9. se pripravlja Bombastična plesna noč na Vrzdencu, ki ste jo do zdaj poznali pod imenom Zumbastična noč. Udeleženke so bile do zdaj predvsem ženske, dobra energija je bila vedno zagotovljena. Športno društvo Vrzdenec se predstavlja s širokim naborom športnih dejavnosti, ki privabljajo tako otroke kot odrasle. Ostajajo promotorji zdravega in športnega življenjskega sloga ob dobri družbi, v katero prijazno vabijo vse občane. Peter Kavčič, foto: arhiv ŠD Vrzdenec Zahvala donatorjem Slovenske železnice, Huliot, Altado, BMC avtodeli, Berzo, Soft, Fortrade,Tajma, Žarek upanja, terapevt Janez Garbajs. 40 NAS CASOPIS 515 / 29. 5. 2023 Občina Horjul CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 41 Letni koncert MEPZ Horjul Tradicionalni koncert pred domačo publiko je vedno nekaj posebnega, še posebno, če je dvorana polna in je med pevci in poslušalci dobra »energija«. No, te vsekakor ni manjkalo v soboto, 20. maja, ko so člani Mešanega pevskega zbora Horjul v Prosvetnem domu Horjul pripravili odličen program. Poleg pevcev so program obogatili še folkloristi in dve pesmi, kasneje pa še še mešan izbor ljudskih in modernih pesmi. Ker letos praznujemo »Tavčarjevo leto«, je bilo nekaj pesmi posvečenih prav Ivanu Tavčarju. Zapeli so zimzeleno Cvetje v Jeseni. V prvem delu so zapeli ljudske pesmi, nakar je sledila pavza za pevce in pevke, točki solo petja. V uvodnem na oder pa so stopili člani in čladelu je zbor zapel štiri ljudske nice Folklorne skupine Klas in Šumnik. Ob glasbeni spremljavi so zaplesali ljudske plese iz Razkrižja. V drugem delu koncerta je sledil repertoar modernejših skladb, za popestritev programa pa je s solo petjem poskrbel odličen basist Matija Bizjan, ki sicer s svojimi nastopi navdušuje publiko v Švici in na Nizozemskem. Ko utegne, pa se z veseljem odzove vabilu zbora iz Uporaba odpadnih materialov in gozdnih plodov v eko šoli Naša šola je eko šola. Za ustvarjanje v prvem razredu velikokrat uporabljamo odpadne materiale in naravne materiale. Pri matematiki nam pomagajo pri štetju, zlagamo jih na kupček, ko vadimo računanje. Iz plodov, pretežno nabranih v gozdu, smo prvošolci jeseni izdelali živali. Vsi materiali so bili nabrani v naravi v domačem kraju. Želodki, storži, kostanji in letalca ter posušene vejice so se pod spretnimi prstki fantkov in punčk spremenili v kravice, ježke, miške in še kaj. Tekom šolskega leta smo odpadni material, razne škatle in škatlice, prazne tulce uporabili kot material za izdelavo izdelkov pri likovni umetnosti. Z njimi smo obdarili tiste, ki jih imamo radi. Pri tehniškem dnevu smo si iz tulcev izdelali igračo lovilec, požrešna žaba je lovila zamaške, kamenčke in še kaj, kar nam je prišlo pod roke. Dečka in deklico iz tulcev smo oblekli v ostanke blaga, da jima mraz ni mogel do živega, premražena lisica se je klatila med zasneženimi drevesi iz prav takega materiala. Pravlji- ce nam oživijo ročne lutke iz odsluženih škatlic in tulcev. Za lepljenko smo uporabili star časopisni papir. Za izdelavo reliefnih kipcev smo umesili maso iz slanega testa. Menim, da je smiselno v pouk vključevati uporabo odpadnih materialov in stvari, ki jih naberemo v naravi. Otroke navajamo, da si sami znajo poiskati primeren material za ustvarjanje med stvarmi, ki bi jih zavrgli ali pa si jih sami naberejo na popoldanskem spre- hodu. Navedene materiale učiteljice že veliko let uporabljam pri pouku, njihova uporaba se mi zdi smiselna , je ekonomična, z njihovo uporabo nimam nobenih slabih izkušenj. Otroci pogosto pripovedujejo, da so z enakimi ali podobnimi materiali ustvarjali še doma izdelke na način kot v šoli. Veseli so, ko nastopajo v vlogi mentorja sorojencem in staršem. Zapisali učiteljici prvega razreda Irena in Mojca Horjula. Tokrat je ob spremljavi Nadje Rus na klavirju zapel pesem Večerni zvon in Mornar. Pri prvi gre za rusko ljudsko pesem s prirejenim besedilom v slovenščini. Druga pa je nastala izpod peresa Franceta Prešerna. Zbor je za konec zapel še čudovito popevko Mlade oči. Pred poletnim premorom čaka pevce in pevke še nastop na ob- činski proslavi od praznovanju 25 letnice občine Horjul. Za konec lahko še povabimo vse, ki vas petje veseli in bi se želeli pridružiti mešanemu pevskemu zboru, da pridete na pevske vaje, ki so vsak ponedeljek ob pol osmih zvečer v Prosvetnem domu Horjul. Peter Kavčič, foto: Matevž Seliger 41 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Županova beseda Spoštovane občanke in občani! Tudi tokratna številka Našega časopisa prinaša številne zanimive vsebine in informacije. Mesec maj je v mojem koledarju dogodkov prinesel številne delovne sestanke, predstavitve in srečanja, kjer tečejo pogovori in sprejemajo odločitve za nadaljnje delo in izvedbo različnih nalog in projektov. V tem mesecu smo zaključili z analizo podatkov izvedene ankete o zadovoljstvu občanov z občinskimi storitvami, ki je zelo dober kazalnik zadovoljstva in pomanjkljivosti v občini. Občini bo služila kot kazalnik, ali bo zadovoljstvo občanov v prihodnjih letih naraščalo ali padalo. Splošna ugotovitev je, da smo občani s storitvami več ali manj zadovoljni, so pa pred nami na določenih področjih tudi veliki izzivi. Iskreno bi se zahvalil vsem, ki ste v anketi sodelovali in podali svoje mnenje, saj tudi na ta način sodelujete in sokreirate razvoj naše občine. »Od ljudi za ljudi« je slogan našega novega projekta »Participativni proračun,« s katerim želimo spodbuditi in omogočiti sodelovanje prav vsakemu posamezniku ali skupini občanov, ki lahko v svoji okolici ali za območje občine podajo predlog projekta, ki bi prinesel novosti, izboljšavo v kraju, povezal skupnost, sodelovanje in participacijo. Bodite pozorni, spremljajte našo spletno stran ali občinske novice in vabljeni h glasovanju in izboru predlaganih projektov. Sicer pa se tekoči projekti in investicije nadaljujejo. Z izzivi se ne srečujemo samo v občinskih prostorih, kjer tečejo sestanki, usklajevanja, nešteto elektronskih sporočil, dopisov in pozivov je potrebnih, preden pridemo do gradbenega dovoljenja ali zahtevanega soglasja. Marsikaj se pokaže tudi med izvedbo, na terenu. Nenehno je treba sprejemati kompromise, tehtati pozitivne in negativne učinke, ki so sestavni del vseh projektov, ki se dotikajo širšega javnega interesa. Vsem pa je skupno, da rešitve in odločitve lahko sprejemamo le s sodelovanjem in pogovorom, zato smo za strateške projekte oblikovali projektne skupine in vključili vanje občane, ki so pripravljeni sodelovati s svojim znanjem in predlogi, intenzivno pa sodelujemo tudi s krajevnimi skupnostmi. Življenje je veliko lepše, če znamo med seboj podeliti tudi lepe stvari. V mesecu maju sem se udeležil vrhunskih dogodkov, ki so predstavljeni in boste več o njih izvedeli še skozi prebiranje stani Našega časopisa. Zahvala gre vsem organizatorjem in vsem, ki sodelujete in ustvarjate dogodke z velikim srcem. Prehajamo tudi v zaključek šolskega leta. Staršem, učencem, dijakom in študentom želim veliko dobre volje in energije, da se bo šolsko leto zaključilo po vaših željah. Tudi mesec junij bo obarvan z mnogo dogodki, ki jih pripravljate različna društva. Naj vas že sedaj vljudno povabim na praznovanje dneva državnosti in občinskega praznika, ki bo 23. junija 2023 potekal v parku polhograjske graščine. Počastimo ta dan skupaj, bodimo ponosni na svojo državo, prav tako pa na zaslužne občane, ki bodo prejeli občinska priznanja. Srečno! Vaš župan, Jure Dolinar CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 42 Izseki analize ankete zadovoljstva občanov z občinskimi storitvami V občini Dobrova Polhov Gradec smo v letu 2023 začeli z rednimi merjenji zadovoljstva občanov s storitvami, ki jih nudi občina. Merjenje bomo izvajali na vsaki dve leti, rezultate ankete pa bomo redno objavljali v občinskih glasilih in na spletni strani občine. Rezultati nam bodo služili kot kazalniki, ali se pri zagotavljanju javnih storitev izboljšujemo in dosegamo cilje, ki smo si jih zadali. Na anketo je odgovorilo skupaj 894 občanov (11,4 %). Anketa je reprezentativna (previdnost pri interpretaciji ločenih odgovorov je potrebna pri KS Šentjošt). Občina dosega precej visoko stopnjo zadovoljstva z organizacijo javnega zdravstva. Pri tem je zadovoljstvo manjše z organizacijo zobozdravstva ter s prostori za zagotavljanje osnovnega zdravstva. V ta namen občina že pripravlja odločitve, na podlagi katerih bomo v kratkem pričeli z izgradnjo ali preselitvijo obstoječih ambulant. Z zagotavljanjem prostorskih pogojev za delovanje osnovnega zdravstva so najbolj nezadovoljni na Dobrovi. Občani so nekoliko manj zadovoljni s socialnimi aktivnostmi za starejše (bivanje oseb v splošnih socialnih zavodih, izvajanje pomoči na domu, letovanja za starejše, ipd.). Na občini z namenom olajšanja življenja starejših občanov uvajamo projekt Prostofer, to je brezplačen prevoz za starejše občane, ki potrebujejo prevoz do nujnih storitev. Prav tako je v fazi projektiranja dnevni center aktivnosti tudi za starejše, ki bo zaživel predvidoma v letu 2023 v prostorih Zelene doline. Z vzgojo, izobraževanjem ter kulturo in športom so občani v povprečju najbolj zadovoljni. S ponudbo kulturnih vsebin so v povprečju precej zadovoljni, nekoliko bolj sicer v Polhovem Gradcu. S pogoji za šport in rekreacijo v občini so občani zmerno zadovoljni (povprečna ocena 3,12). Občani si želijo razvoj zunanjih parkov/športnih površin v občini, pri čemer še posebej poudarjajo obnovo ŠRC Gabrja. Na občini smo si že v začetku tega mandata zadali čim širšo obnovo športno-rekreativnih površin. V ta namen je so bile ustanovljene projektne skupine za postavitev novih otroških igrišč, kolo parka, skupina za prenovo in razširitev ŠRC Gabrje, v Šentjoštu pa je so na arhitekturni delavnici izdelali idej- ne koncepte za novo športno dvorano in prenovo kulturnega doma. Na ŠRC Gabrje smo v fazi urejanja razmerja med društvom in občino. Nekaj urejevalnih del smo že začeli, načrtujemo pa dvofazni pristop, v katerem bi v prvi fazi podrli starejši del stavbe (garderobe) ter jih nadomestili z novimi, v drugi fazi pa še gostinski objekt. Z namenom oživitve gostinske ponudbe smo pripravili tudi razpis za oddajo obstoječega gostinskega objekta. Občine v Sloveniji so pristojne za izvajanje javnih storitev s področja vzgoje in izobraževanja (vrtci, osnovne šole). Pri tem država zelo natančno določa standarde (tako prostorske, delovne, higienske, vsebinske, ipd.), kar pomeni, da občinam ne preostane veliko manevrskega prostora za prilagajanje javne storitve lokalnemu okolju. V občini Dobrova - Polhov Gradec so občani z objekti vrtca v povprečju manj zadovoljni kot z objekti šole, kar gre predvsem na račun nezadovoljstva z objektom vrtca na Dobrovi. Na občini smo k temu problemu pristopili z izdelavo prostorske preveritve postavitve vrtca ob osnovno šolo na Dobrovi. Nadejamo se, da bomo po uspešni preveritvi pripravili projekt in kandidirali za državna sredstva za izgradnjo vrtca. V delu ankete, kjer smo povpraševali o zadovoljstvu občanov s komunalo in gospodarstvom, najnižjo vrednost dosega zadovoljstvo z lokalnimi cestami (2,41), kar je le nekoliko manj od povprečnega zadovoljstva (2,5). Tukaj prednjači nezadovoljstvo v KS Dobrova ter (po deležu) Črni Vrh. V prostem razdelku je prevladovalo mnenje, da dela na cesti trajajo predolgo, da so občinske ceste in makadamske ceste slabo vzdrževane ter da bi bilo treba bolje urediti prometno signalizacijo. Ponekod pogrešajo pločnike ali dodatne mostove. Cestno omrežje je v občini izrazito razvejano, zlasti na podeželskem delu, kjer je razvejana cestna infrastruktura in redka poseljenost. V občini imamo 231,5 km kategoriziranih cest, od tega je še vedno 59 km makadamskih cest, največ v KS Polhov Gradec in KS Črni Vrh. Vsako leto v povprečju na novo asfaltirajo 3,8 km cest. V letošnjem letu se na območju KS Polhov Gradec izvaja rekonstrukcija dveh cest, Majer–Praproče in Škandrov graben, v planu je tudi asfaltiranje nekaterih manjših odsekov v KS Šentjošt in KS Črni vrh. Na Dobrovi pa vzporedno z izgradnjo Barjanskega kolesarskega omrežja poteka tudi rekonstrukcija regionalne ceste in ceste Šujica–Podutik. Del ankete se je nanašal tudi na izkušnjo z občinsko upravo. Na splošno so občani z občinsko upravo precej zadovoljni. Najmanj zadovoljni so s hitrostjo reševanja postopkov na občini (pa še tu gre za oceno nad povprečjem). Če primerjamo zadovoljstvo med krajevnimi skupnostmi, lahko ugotovimo, da so v krajevni skupnosti Polhov Gradec nekoliko bolj nezadovoljni s pomočjo občinske uprave pri pridobivanju informacij. Z namenom boljšega obveščanja občanov Polhovega Gradca smo uvedli podžupansko pisarno enkrat mesečno prav posebej v Polhovem Gradcu. S tem ukrepom želimo premostiti policentričnost občine ter lokacijske težave, ki iz tega izhajajo. Celotna analiza ankete je dostopna na občinski spletni strani. (ODBPG) 42 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 ČASOPIS Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 43 ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU NAŠE OBČINE IN DNEVU DRŽAVNOSTI Spoštovani, ob občinskem prazniku občine Dobrova - Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije vas vljudno vabimo na proslavo, ki bo v petek, 23. junija 2023, ob 20. uri v parku Polhograjske graščine. OSREDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU DRŽAVNOSTI Slavnostni govornik bo zasl. prof. dr. Franc Grad, univ. dipl. prav. Naša praznika bomo proslavili s podelitvijo občinskih priznaj, razglasitvijo zmagovalnih projektov za participativni del proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2023, kulturnim programom z zdravico, kateri bo sledilo veselo druženje. V primeru slabega vremena bo občinska proslava potekala v športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec. PETEK, 23. JUNIJ 2023, OB 20. URI V PARKU POLHOGRAJSKE GRAŠČINE Župan občine Dobrova-Polhov Gradec Jure Dolinar Participativni proračun “Za ljudi od ljudi” čine in ne ustreza pogojem za nepovratna finančna sredstva, ki jih predlagatelji lahko pridobijo na razpisih Občine Dobrova - Polhov Gradec. 6. Projekt ne predlaga izvedbe in finanPrispele predloge bo pred ciranja že obstoječe in financirane glasovanjem pregledala komisija redne dejavnosti. Vse prispele predloge bo sedaj pre7. Projekt je finančno ovrednoten v vigledala občinska uprava in nato še košini med 500 evrov in 10 tisoč evrov. misija, ki bo pregledala, ali so projekti v Komisija bo pripravila seznam sklaskladu z navodili ter ali so izvedljivi. Pri dnih in izvedljivih projektov po kratem bodo upoštevali spodnje kriterije: jevnih skupnostih. Občani bodo nato 1. Projekt prispeva k uresničevanju javglasovali, kateri projekti naj bodo iznega interesa na območju občine vedeni. Dobrova - Polhov Gradec. 2. Projekt je takšne narave, da bo njegova nosilka lahko Občina Dobrova Glasovanje za projekte bo potekalo Občina Dobrova - Polhov lokalnega okolja, prispevajo k dvigu med 12. in 16. junijem 2023 - Polhov Gradec. kakovosti bivanja in krepijo skupnost. 3. Projekt je skladen z razvojnimi Od 12. do 16. junija 2023 bo potekalo Gradec letos prvič uvaja Letos je Občina Dobrova - Polhov usmeritvami občine, ki so oprede- glasovanje za projekte. Glasovanje bo participativni proračun. Gradec za projekte, ki bodo v okviru ljene v veljavnih razvojnih progra- potekalo preko občinske spletne strani participativnega proračuna izvedeni mih in strategijah. in osebno na sedežu Občine, kjer bo Ta občanom omogoča, da predlaga- do konca leta 2023, namenila 40 tisoč 4. Projekt bo izveden na območju ob- občanom na voljo glasovnica. Več injo izvedbo različnih projektov in tako evrov. Zbiranje predlogov je potekalo čine. formacij o podrobnostih glasovanja bo 5. Projekt ni uvrščen v proračun ob- objavljenih v vabilu za glasovanje. aktivno sodelujejo pri razvoju svojega od 3. do 26. maja 2023. Med 12. in 16. junijem boste lahko glasovali za projekte Občani so svoj predlog za izvedbo projekta lahko podali preko občinske spletne strani oziroma po pošti ali osebno na sedežu Občine. Vabljeni, da podate svoj glas in prispevate k razvoju naše občine! Razglasitev rezultatov na prireditvi ob občinskem prazniku Po zaključenem glasovanju bo sledila objava rezultatov oziroma izglasovanih projektov, ki jih bo Občina Dobrova - Polhov Gradec letos izvedla. Rezultati bodo prvič znani na prireditvi ob občinskem prazniku, ki bo potekala 23. junija 2023. Objavljeni bodo tudi na občinski spletni strani, in sicer 24. junija 2023. Participativni proračun se nahaja na občinski spletni strani pod zavihkom Za občane/Participativni proračun. Vabljeni k spremljanju občinske spletne strani. Občina Dobrova - Polhov Gradec Na regijskem posvetu o prihodnosti kulture tudi o izzivih občin Ljubljanske urbane regije Ministrstvo za kulturo je v petek, 21. aprila 2023, s še zadnjim posvetom, tokrat v Cankarjevem domu, zaključilo regijske obiske po Sloveniji. Posveti so potekali z namenom priprave reforme kulturnega modela. Predstavljene so bile tudi ključne točke novih smernic kulturne politike in prihajajoče spremembe Nacionalnega programa za kulturo in spremljajočega akcijskega načrta. Kot so poudarili, si želijo pri tem procesu prisluhniti izzivom in predlogom vseh ključnih deležnikov in akterjev na področju kulture. Ministrica dr. Asta Vrečko, državna sekretarja mag. Marko Rusjan in Matevž Čelik ter Tjaša Pureber, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za razvoj kulturnih politik, so predstavili dosedanje delo in aktivnosti na področju sprememb Nacionalnega programa za kulturo in priprave novega akcijskega načrta. Posvet v Ljubljani je bil zadnji izmed dvanajstih, skupno se jih je udeležilo več kot 700 samozaposlenih in drugih delavk in delavcev v kulturi, predstavnikov javnih zavodov, nevladnih organizacij, predstavnikov občin, razvojnih agencij iz več kot polovice občin v Sloveniji, med njimi tudi predstavniki Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar je na srečanju izpostavila, da je regija konec meseca marca bogatejša za novo Strategija razvoja kulture v LUR 2023–2027, prvo tovrstno regijsko strategijo v Sloveniji, ki predstavlja pomemben gradnik razvoja kulture v regiji in ji daje širši pomen, saj vključuje tudi druga pomembna razvojna področja in medresorska povezovanja, med drugim pa lahko predstavlja pomemben vir izhodišč pri pripravi programa razvoja kulturne politike na nacionalnem nivoju. Osvetlila je še perečo problematiko občin Ljubljanske urbane regije, ki so del Kohezijske regije Zahodna Slovenija, za katere v aktualni finančni perspektivi 2021–2027 za projekte in investicije s področja kulture in kulturne dediščine ni zagotovljenih evropskih kohezijskih sredstev, zato je za ta namen nujna zagotovitev sistemskih sredstev iz nacionalnega proračuna. Sliko finančne podpore države pa ne sme zamegliti dejstvo, da so v Ljubljani skoncentrirane številne državne nacionalne ustanove, je še poudarila. Udeleženke in udeleženci iz vse Slovenije so do sedaj prispevali že več kot 300 predlogov in pobud, s ka- terimi lahko po njihovem mnenju oblikujejo rešitve za izzive kulturnega ekosistema. Najpogostejše pobude so se nanašale na izboljšanje pogojev dela in delavske pravice, krepitev zmogljivosti in gradnjo podpornega okolja, decentralizacijo, digitalizacijo in debirokratizacijo postopkov, skrb za dediščino ter vlaganje v infrastrukturo, dostopnost kulture ter pomen kulturno-umetnostne vzgoje pri razvoju občinstva. Svoje pobude in predlo- ge lahko do 18. maja preko spletnega obrazca prispevajo tudi ostali deležniki v kulturi, ki se regijskih posvetov niso mogli udeležiti. Ministrstvo za kulturo bo med majem in oktobrom analiziralo zbrane podatke, ki jih bodo preučile delovna in medresorska skupina ter ob pomoči fokusnih skupin za prečne politike preoblikovali v strateška dokumenta. Po oblikovanju predlogov sprememb Nacionalnega programa za kulturo in novega akcijskega načrta bo sledila uradna javna razprava. Sprejem novega Nacionalnega programa za kulturo, skupaj z akcijskim načrtom, je načrtovan konec leta 2023. V sprejeto Strategijo razvoja kulture v LUR 2023–2027 sta vključena tudi dva projekta iz občine Dobrova - Polhov Gradec, in sicer kot projekta medobčinskega sodelovanja. V strategijo je vključen projekt Pristava – Center kulturne in turistične ponudbe Blagajeve dežele, s katerim želi Občina poskrbeti za prostorsko in programsko revitalizacijo kompleksa Polhograjske graščine, in projekt Center Emila Adamiča – Nacionalno središče za izvirno sodobno glasbo. Center bo novo kulturno središče občine s prostori za splošno knjižnico, dvorano in logističnimi prostori za gledališko in glasbeno dejavnost ter prostori za vključujočo mladinsko dejavnost. RRA LUR in Občina Dobrova - Polhov Gradec, foto: Boštjan Podlogar 43 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Obvestilo o javni prireditvi Tour of Slovenia 2023 – 4. etapa CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 44 Srečanje vodstva občine z gasilskimi društvi 4. etapa bo na relaciji Ljubljana–Kobarid potekala v soboto, 17. junija 2023, ko bo kolesarska dirka potekala tudi čez občino Dobrova - Polhov Gradec. V času med 10:30 in 11:30 bodo zato vzpostavljene kratkotrajne popolne zapore cest na relaciji Cesta DoloPrireditev bo potekala po skoraj celotni Slove- mitskega odreda–Razori–Dobrova–Osreniji. V času kolesarske dirke bodo za ves promet dek pri Dobrovi–Topol pri Medvodah. Trasa 4. etape: https://ridewithgps.com/roukratkotrajno zaprte ceste, po katerih bo potekala prireditev. Prireditve se bo udeležilo 175 kolesar- tes/42850362 Občina Dobrova - Polhov Gradec jev in 180 spremljevalcev ter članov organizacije. Med 14. in 18. junijem 2023 bo potekala 29. mednarodna etapna kolesarska dirka Tour of Slovenia 2023 v organizaciji Kolesarskega kluba ADRIA MOBIL. 25. aprila je v dvorani PGD Polhov Gradec potekalo srečanje vodstva Občine Dobrova - Polhov Gradec, občinskega gasilskega poveljstva in vodstev prostovoljnih gasilskih društev v občini. Zapore cest V tem času je v središču Dobrove vzpostavljen obvoz za avtobusni liniji 51 (Polhov Gradec) in 56 (Šentjošt). V zvezi z avtobusnim prevozom so v veljavi še naslednje spremembe, ki vključujejo tudi prestavitev avtobusnih postajališč: Občina Dobrova - Polhov Gradec Linija 51 (Polhov Gradec): Postajališče Dobrova v smeri Polhov Gradec je prestavljeno obvešča vse občane in druge za cca 150 m. V smeri Ljubljane bo avtobus uporabnike cest o spodnjih ustavljal na obstoječem postajališču linije 56 aktualnih zaporah cest zaradi Dobrova pri Mercatorju, nato pa bo pot nagradbenih del, ki so vzpostavljene daljeval po obvozu (proti Horjulski cesti, v na območju občine Dobrova križišču bo zavil levo ter nadaljeval pot proti - Polhov Gradec oziroma bodo Ljubljani). Linija 56 (Šentjošt): V smeri proti Ljubljani predvidoma vzpostavljene v bo avtobus peljal po Horjulski cesti in ustaprihodnjih tednih. vljal na začasnem avtobusnem postajališču pri makadamskem parkirišču. Začasno je Vabljeni k spremljanju občinske spletne strani ukinjeno postajališče Dobrova za linijo 56 v www.dobrova-polhovgradec.si za najaktualsmeri proti Ljubljani. V smeri proti Šentjoštu nejše informacije. bo avtobus vozil nespremenjeno. Most čez Horjulko na Dobrovi: POLOVIČNA 1. KRATKOTRAJNE POPOLNE ZAPORE CEST ZAPORA v času 15. 6. – 30. 8. 2023. NA OBMOČJU SETNIKA IN PRAPROČ ZARADI Cestni odsek v naselju Šujica: POLOVIČNA OBNOVE CEST ZAPORA od 30. 5. 2023 dalje. Javna cesta JP567611 Majer–Praproče, na odseku od križišča na Prapročah do hišne šte- 4. POPOLNA ZAPORA CESTE ŠUJICA– vilke Setnik 34 (Mali vrh): KRATKOTRAJNE STRANSKA VAS ZARADI GRADBENIH DEL POPOLNE ZAPORE do 31. 12. 2023, med Cesta Šujica–Stranska vas, na odseku od re7. in 17. uro. gionalne ceste na Šujici do križišča za Gabrje: POPOLNA ZAPORA v času 3. 4. – 16. 6. Javna pot JP567621 Škandrov graben–Veli- 2023. ki vrh, na odseku od križišča z javno cesto JP567611 Majer–Praproče do hišne številke 5. 30-MINUTNE POMIČNE POPOLNE ZAPORE Setnik 24 (Veliki vrh): KRATKOTRAJNE POPOLNE ZAPORE do 31. 12. 2023, med CEST ZARADI ARGONAVTSKEGA MARATONA Obveščamo vas, da bo v nedeljo, 18. junija 7. in 17. uro. 2023, potekala rekreativna kolesarska prireditev Argonavtski maraton. Na trasi, ki bo 2. POPOLNA ZAPORA CESTE V STRANSKI VASI potekala tudi skozi našo občino, bodo v času ZARADI GRADBENIH DEL med 9:10 in 11:00 vzpostavljene kratkotrajne Cesta Stranska vas–Podutik in odsek ceste 30-minutne pomične popolne zapore cest. Stranska vas–Dobrova: POPOLNA ZAPORA Argonavtski maraton bo potekal na trasi v trajanju 14 dni, v juniju 2023 (po sprosti- Vrhnika–Borovnica–Podpeč–Brezovica–Dotvi prometa na cesti Šujica–Stranska vas). brova–Zaklanec–Dolenja vas pri P.G.–Polhov Gradec–Setnik (Zalog)–Planina nad 3. POLOVIČNE ZAPORE CEST ZARADI GRADNJE Horjulom–Suhi dol–Šentjošt–Potok–PodliBARJANSKE KOLESARSKE POVEZAVE pa–Vrhnika. Poleg pomične popolne zapore Polhograjska cesta, na odseku od križišča cest bodo zaprti tudi priključki lokalnih cest. z Ulico Vladimirja Dolničarja do rondoja: Zaporo bo izvajala Policija. Obvoza zaradi POLOVIČNA ZAPORA v času 9. 5.–20. 6. kratkotrajnosti zapore ne bo. Občina Dobrova - Polhov Gradec 2023 Predsedniki gasilskih društev, Gasilske zveze Dolomiti in župan Jure Dolinar so slavnostno podpisali letno pogodbo za financiranje lokalne gasilske javne službe za tekoče leto, s čimer je zagotovljeno delovanje gasilskih enot in gasilstva v občini. Osnovo za sklenitev tovrstne pogodbe predstavljata Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Zakon o gasilstvu. Prostovoljna gasilska društva in gasilska zveza so v skladu s tem zavezani opravljati naloge gasilske službe na celotnem območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Lokalna skupnost pa jim je za samo delovanje, plačilo zavarovalnih premij, nakup zaščitne opreme in vozil namenila sredstva v višini 107.400,00 EUR. Leto 2023 je na nivoju Gasilske zveze Slovenije kongresno oziroma volilno leto, zato se je z občnim zborom posameznega društva iztekel mandat dosedanjemu vodstvu. Novemu vodstvu društev je župan Jure Dolinar čestital k izvolitvi, dosedanjim pa se zahvalil za opravljeno delo. Župan je v kratkem nagovoru poudaril, da se zaveda pomembnosti delovanja gasilskih društev in ugotavlja, da so gasilska društva v naši občini dobro organizirana, s tem pa imamo kot občani zagotovljeno visoko stopnjo varnostni in zaščite. Naloge javne gasilske službe v občini Dobrova - Polhov Gradec v okviru Gasilske zveze Dolomiti opravlja deset društev, ki jih v mandatnem obdobju 2023–2028 vodijo: • PGD Brezje, predsednica Agnes Trnovec, poveljnik Klemen Remškar, Butajnova-Planina, • PGD predsednik Anže Osredkar, poveljnik Blaž Slovša, • PGD Črni vrh, predsednica Mihaela Kožuh, poveljnik Klemen Raztresen, • PGD Dobrova, predsednik Breda Novak, poveljnik Simon Kokelj, • PGD Dvor, predsednik Žiga Sečnik, poveljnik Primož Zibelnik, • PGD Hruševo, predsednik Franc Kožuh, poveljnik Marko Božnar, • PGD Podsmreka, predsednik Janez Rotar, poveljnik Jure Zupančič, • PGD Polhov Gradec, predsednik Andrej Janša, poveljnik Jan Koprivec, Avtobusno postajališče od 3. maja dalje na novi AP Polhov Gradec Vse občane in uporabnike javnega avtobusnega prometa obveščamo, da bo avtobusno postajališče v Polhovem Gradcu od 3. maja 2023 dalje vzpostavljeno na novi avtobusni postaji Polhov Gradec. Začasni avtobusni postajališči bosta s tem ukinjeni. Hvala za razumevanje. Občina Dobrova - Polhov Gradec • PGD Šentjošt, predsednik Klemen Droftina, poveljnik Dominik Jesenko, • PGD Zalog, predsednica Ana Oblak, poveljnik Andrej Gerjol in • GZ Dolomiti, predsednik Franc Zibelnik, poveljnik Andrej Slovša. Prisotni so podpis pogodbe izkoristili tudi za pogovor, v katerem so povzeli uspešno delo in sodelovanje preteklega leta, besedo namenili med drugim tudi odprtim vprašanjem, prevozom vode z gasilskimi cisternami v sušnem obdobju, pregledom hidrantnih omrežij. Po novem bo občina del sredstev namenila refundaciji stroškov delodajalcem, za gasilce, ki se bodo prisotni na intervencijah in za čas udeležbe na strokovnih usposabljanjih gasilcev. Župan Jure Dolinar je zbranim še povedal, da je za pomoč pri koordinaciji na področju zaščite in reševanja v občini pooblastil podžupanjo Ano Oblak, v imenu občine in vseh občanov pa se je zahvalil za nesebično in požrtvovalno delo, ki ga gasilci opravljajo vsak dan, za njihovo 24-urno pripravljenost, za hitra ter strokovna posredovanja pri intervencijah in jim še vnaprej zaželel varno delo in učinkovito posredovanje v reševanju in drugih intervencijah. Občina Dobrova - Polhov Gradec Spremenjen vozni red linije 56 Šentjošt– Ljubljana Obveščamo vas, da je spremenjen vozni red linije 56 Šentjošt–Ljubljana. Spremenjen je sobotni vozni red, in sicer zadnji večerni odhod avtobusa. Avtobus iz Ljubljane proti Šentjoštu sedaj pelje ob 19. uri (in ne več ob 20. uri). Avtobus iz Šentjošta proti Ljubljani pa sedaj pelje ob 18. uri (in ne več ob 19. uri). Vozni redi: Vozni redi | Ljubljanski potniški promet (lpp.si) Hvala za razumevanje. Občina Dobrova - Polhov Gradec 44 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 45 Protipoplavne ureditve v Dolenji vasi, Šujici in Polhovem Gradcu Na porečju Gradaščice v okviru projekta Protipoplavna ureditev Gradaščice izvajajo protipoplavne ureditve, ki bodo pripomogle k zmanjšanju poplavne ogroženosti poseljenih območij, ki ležijo ob Gradaščici. Dela so že zaključena v Dolenji vasi in Šujici, dela na Božni in Mali vodi bodo predvidoma zaključili do konca leta 2023. Projekt Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice izvajajo v treh delih oziroma etapah. Ena izmed etap, etapa 1B, obsega protipoplavne ureditve v Dolenji vasi, Šujici in Polhovem Gradcu ter na štirih vodotokih – na Prošci, Gradaščici, Božni in Mali vodi. Zaključena dela v Dolenji vasi in Šujici Oktobra 2020 so z deli najprej začeli v Dolenji vasi. Izvedli so nadvišanje že obstoječega nasipa, ki ni zagotavljal zadostne zaščite. Ob visokih vodah je namreč obstajala možnost, da bi se obstoječi nasip porušil. Protipoplavni nasip je bil v sklopu projekta nadvišan in podaljšan, prav tako je bil izdelan nov odvodni jarek. Nove ureditve zdaj bolj učinkovito prenesejo silo in intenzivnost visokih voda. Dela so se v Dolenji vasi zaključila aprila 2021, uporabno dovoljenje pa je bilo pridobljeno februarja 2023. Dela so se februarja 2021 začela v Šujici. Ureditve so zajemale vgradnjo krilnih in talnih pragov ter ribjih skrivališč, ojačitev mostnih opornikov, poglobitev struge in izgradnjo nasipov, nadvišanje ceste, izgradnjo novega mostu čez Krnico, postavitev nove vodomerne postaje, sanacijo razjede brežine in izlivnega dela jarka, utrditve brežin s skalami z možnostjo tvorbe tolmunov in ribjih skrivališč ter ureditev brežin z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in dreves. Dela v Šujici so se zaključila decembra 2022. Dela v Polhovem Gradcu bodo zaključili do konca leta 2023 Trenutno potekajo dela v Polhovem Gradcu na Božni in Mali vodi, ki so se pričela v juniju 2022 in bodo predvidoma končana do konca leta 2023. Vodnogospodarske ureditve zajemajo urejanje struge, izgradnjo visokovodnih nasipov in zidov, vgradnjo drenaž ter protipoplavnih loput, sanacije temeljev obstoječih zidov ter nadvišanje zidov, kjer je to potrebno. Načrtovana je tudi sanacija in znižanje preliva na jezu ter ureditev iztokov komunalnih vodov. Postavljena bo nova vodomerna postaja, izgrajena bo nova ribja steza, brežine bodo utrjene s skalami, ki ponujajo možnost tvorbe tolmunov in ribjih skrivališč. Ob koncu del bodo urejene brežine, kjer bo posajena trava, prav tako pa bodo zasajene avtohtone grmovnice in drevesa. Dela pri Polhograjski graščini so v zaključevanju, delno je bila že izvedena tudi hortikulturna zasaditev. Na krivini struge nad bivšimi vodnimi zapornicami stare žage je že izvedena večina odbijačev. Ti so izdelani pretežno iz skal. Ponekod, kjer izvedba iz skal ni bila možna, je bil uporabljen beton. Izvedeni bodo še razgibani kamniti pragovi iz skal, ribje steze in poglobitev preliva praga. Dolvodno, med bivšo žago in območjem bivše Hoje, že lahko opazimo nov izgled zidov, na katerih je predvidena lesena zaščitna ograja. Na sotočju Božne in Male vode je visokovodni nasip že skoraj zaključen, dokončati je treba le še visokovodni zid, ki bo predvidoma dokončan junija. Za učinkovitejše zadrževanje visokih voda je bil nadvišan obstoječi podporni zid, prav tako so bili sanirani temelji in dodani novi. Ob izvajanju del so bile na tem območju ob visokih vodah septembra 2022 testirane nekatere protipoplavne ureditve, ki so bile takrat še v delu. Čeprav ureditve še niso bile dokončane, so se izkazale kot pozitivne in učinkovite, saj so že opravile svojo funkcijo in do poplav zaradi visokih vod ni prišlo. Med izvajanjem del odkrit star vodovod Med izvajanjem del izvedbe načrtovanih protipoplavnih ureditev se je izkazala potreba po nekaterih dodatnih delih, ki v sklopu projekta niso bila predvidena. Eno izmed takih so na primer stare vodne zapornice na Božni. Izkazalo se je, da predstavljajo nevaren objekt in jih bo treba odstraniti. Prav tako je bil ob gradnji nasipa ob podjetju Schwarzmann in objektih bivše Hoje odkrit vodovod, ki se je včasih uporabljal za gašenje, zdaj pa prevzema tudi funkcijo vodovoda in do zdaj še ni bil naveden v nobenem katastru. Obstoječa vodovodna cev bo v sodelovanju z Občino Dobrova - Polhov Gradec prestavljena izven območja nasipa za potrebe zagotovitve nemotene oskrbe s pitno vodo, požarne varnosti ter nemotenega vzdrževanja vodovodnega omrežja. Vse protipoplavne ureditve se izvajajo kar se da sonaravno. Kjer je možno, so izdelane razgibane brežine, ki omogočajo tvorbo tolmunov in ribjih skrivališč, v strugo so vgrajena dodatna ribja skrivališča, ob brežinah in na nasipih so ponekod že zasajene avtohtone grmovnice in drevesnice, nekaj jih bo zasajenih še po končanih delih. Vse protipoplavne ureditve so tako izvedene s ciljem ščititi ljudi ter njihovo premoženje, ob enem pa prav tako poskrbeti za živalski ter rastlinski vodni ter obvodni habitat. Dela v okviru etape 1B, ki jih še izvajajo na Božni in Mali vodi, bodo predvidoma zaključena do konca letošnjega leta. Po zaključku del je predviden začetek del na zadnji etapi načrtovanih protipoplavnih ureditev, to je na etapi 2, o kateri ste brali v prejšnji številki Našega časopisa. DRSV Območje prestavitve struge z utrjenimi brežinami iz skal in izdelavo tolmunov. Desno je viden protipoplavni nasip, levo zasaditve dreves in grmovnic. Nadvišanje in sanacija obstoječega zidu ter izgradnja dodatnega zidu ob Mali vodi z izvedenim robnim vencem. Izvedene vodnogospodarske ureditve ob čistilni napravi – zavarovanje iz razgibane kamnite zložbe, sidrane z lesenimi piloti, visokovodni nasip in ribja skrivališča. Mladinke PGD Dvor državne podprvakinje v gasilskem kvizu Na Osnovni šoli Brinje v Grosuplju je v soboto, 15. aprila, potekalo 21. državno tekmovanje v gasilskem kvizu, ki so se udeležile tudi pionirke in mladinke PGD Dvor. Pravico nastopa so si priborile preko izbirnih občinskih in regijskih tekmovanj. Ob jutranjem vstopu v gasilski kombi, s katerim so se odpravile proti tekmovanju, jih je čakalo presenečenje – velika čokolada za vsako izmed ekip. tekmovanju odrezali odlično. ne znanju so pokazale znanje poišči besede, medtem ko so Morda je bila to tista dodatna Obe ekipi so čakale teoretične v prvi pomoči, drži – ne drži, jih na praktičnem delu čakale motivacija za ekipi, da sta se na in praktične naloge. V teoretič- požarni preventivi, križanki in naloge iz gasilskih spretnosti in vozlov. Znova se lahko razveselimo medalje, saj so mladinke v sestavi Ema Peklaj, Nina Jesenovec in Lucija Škof z zastavljenimi nalogami opravile odlično in zasedle drugo mesto ter tako postale državne podprvakinje. S tem so prvič v zgodovini društva domov prinesle medaljo iz gasilskega kviza, sicer pa je to že šesta medalja iz državnega nivoja, sicer prva za drugo mesto. Lahko pa se pohvalijo tudi z novim društvenim rekordom v izdelavi vozlov, ki zdaj znaša 10,3 sekunde, za državnim rekordom pa tako zaostajamo še za približno sekundo. Ne smemo pa pozabiti na pionirke, kjer so Ela Oven, Klara Kozjek in Ela Škof z veliko željo in izjemnim napredkom od preteklega tekmovanja vknjižile vrhunsko deveto mesto. Ob razglasitvi so bile nekoliko žalostne, a bodo s časoma ugotovile, da so osvojile odlično uvrstitev, saj je na izbirnih občinskih tekmovanjih sodelovalo preko 2000 pionirskih ekip. Ob prihodu v domači kraj so našim junakinjam domači gasilci, starši in ostala gasilska mladina pripravili veličasten sprejem. Slavnostni slavolok so pripravili kar mladi gasilci, ki so v tem nadvse uživali. Zbrane so nagovorili ter tekmovalkam čestitali predsednik društva Žiga Sečnik, poveljnik društva Primož Zibelnik ter predsednik Gasilske zveze Dolomiti Franc Zibelnik. Klemen Zibelnik, PGD Dvor 45 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NIJZ objavil posodobljene podatke o zdravju v občini Glede na državno povprečje manj bolniške odsotnosti in obravnav zaradi srčne kapi, a višja stopnja umrljivosti zaradi samomora in več primerov klopnega meningoencefalitisa Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil posodobljene podatke o zdravju v posameznih občinah, tudi v občini Dobrova Polhov Gradec. zani ključni kazalniki zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem do vključno leta 2021. Letošnja osrednja tema raziskave je zdravstvena pismenost v Sloveniji, saj ta pomembno vpliva na zdravstveno stanje prebivalcev. Podatke za vse slovenske obZbrani so v publikaciji Zdrav- čine, dodatne grafične prikaze je v občini 2023, kjer so prika- in definicije kazalnikov najdete na spletni strani http://obcine.nijz.si, kjer so vam na voljo tudi različni načini primerjav občin in grafični prikazi podatkov. Več podatkov o zdravju pa lahko najdete na spletni strani https://podatki.nijz.si. Kaj glede zdravja v občini Dobrova - Polhov Gradec sporočajo zbrani podatki? Darujte kri in rešite življenje Občina Dobrova - Polhov Gradec v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije zato k darovanju krvi vabi prebivalke in prebivalce Občine Dobrova - Polhov Gradec. Za občane je darovanje krvi možno na Zavodu za transfuzijsko medicino Ljubljana, na naslovu Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana. Darovanje krvi je možno vsak delovni dan med 7. CMYK Podatki kažejo, da je bilo v obravnavanem obdobju v naši občini manj bolniške odsotnosti od letnega slovenskega povprečja (19,4 dni), saj je znašala povprečno 17,9 koledarskih dni na leto. Prav tako je bil delež oseb, ki so prejemale zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni, nižji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je v naši občini znašala 0,9 na 1000 prebivalcev starih med 35 in 74 let, v Sloveniji pa 2,0. Višja od državnega povprečja, ki znaša 18 na 100 tisoč prebivalcev, pa je stopnja umrljivosti zaradi samomora; v naši občini znaša 22. Odzivnost v presejalnem programu Svit za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke med prebivalci občine Dobrova - Polhov Gradec močno presega državno povprečje, med tem ko je odzivnost v programu Zora za odkrivanje raka materničnega vratu rahlo pod povprečjem. Kazalniki pa so pokazali tudi to, da je v naši občini še vedno nadpovprečno število primerov klopnega meningoencefalitisa. Višja zdravstvena pismenost pomeni boljše zdravje Skrb za zdravje pomeni, da izvajamo preventivne dejavnosti za ohranjanje in krepitev in 15. uro, o uri svojega prihoda pa se dogovorite zdravja ter tudi to, da se v prina telefonskih številkah 051/389-270, 051/671-147 meru bolezni vključimo v zdraali 030/716-796. V kolikor bi bilo prijav za en tervstveno obravnavo. min vsaj 25, bi bil možen tudi skupen prevoz z Za svoje zdravje skrbimo na njihovim avtobusom. Stanje zalog krvi lahko preverite na spletni podlagi zdravstvenih informastrani www.daruj-kri.si. Pozivamo vas, da se v cij – če do njih znamo dostopati, čim večjem številu odzovete našemu povabilu in jih razumeti, presoditi in uporadarujete kri – saj s tem lahko rešite življenje. biti, pomeni, da smo zdravstveObčina Dobrova - Polhov Gradec no pismeni. Raziskave ugotavljajo, da višja stopnja zdravstvene pismenosti med prebivalstvom pomeni višjo kakovost življenja, boljše zdravstveno stanje in nižjo umrljivost. Zato je zagotavljanje zdravstvene pismenosti eden izmed ključnih ciljev zdravstva. Trenutno lahko zaradi nizke stopnje zdravstvene pismenosti pri skoraj polovici odraslih Slovencev pričakujemo težave s pridobivanjem, razumevanjem, presojo in uporabo informacij povezanih s skrbjo za zdravje. Gre za izziv, ki ga bo potrebno nasloviti tudi na lokalni ravni. Celotna publikacija Zdravje v občini Dobrova - Polhov Gradec 2023 se nahaja na občinski spletni strani. Vabljeni k branju. l.o. 46 Dogodki in novosti v juniju Dobrodošli ste v našo hišico v grajskem parku z daljšim delovnim časom: odprti smo vse dni v tednu od 10. do 20. ure. V graščini in na naši spletni strani lahko rezervirate zanimiva lokalna doživetja, ki jih ponuja naš okoliš – delavnico izdelave fresk, delavnico peke kruha, rezbarsko delavnico in še več! Tudi lokalne izdelke, ki jih ponujamo v graščini, si lahko zdaj ogledate na naši spletni strani, še preden pridete na obisk! Ste kaj pomislili na edinstveno spoznavanje čudovitih krajev v občini Dobrova - Polhov Gradec na poseben način? Vabimo vas, da se podate na pustolovščino z električnimi kolesi. Izposodite si jih lahko pri nas, čakajo vas vrhunski konjički s polnimi baterijami in vso potrebno opremo, da boste brez skrbi nabirali najlepše kilometre enega za drugim. Električna kolesa lahko rezervirate na naši spletni strani visitpolhovgradec.si/ posebno/razisci-blagajevo-dezelo-z-e-kolesi. poudarkov obravnava tudi prisotne naravne znamenitosti. Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu od 10.00 do 20.00, vstopnice lahko kupite v graščini. Obiščete ga lahko sami ali z vodičem. Novembra 2022 smo odprli novo pravljično pot – Zven zaklete grofice. Ta se nahaja na robu Blagajeve dežele. Vstopnice lahko kupite na recepciji G Design hotela po ceni 7,5 eur na otroka. Pot vas bo vodila na Gradišče. S pomočjo knjižice boste sledili zgodbi o zakleti grofici, spoznali človeške kreposti, ki jih boste poizkusili imitirati z zvokom. Po poti lahko namreč zaigrate na devet zvočil, občudujete skulpture in objekte, ki še dodatno obogatijo izkušnjo. Razstava Bajeslovna bitja – V mesecu juniju vas vabimo Folk Creatures (ENO Art) V parku polhograjske grašči- na organizirano vodenje (11. 6. ne bomo gostili nenavadno, a ob 10. uri pri G Design hotelu)! imenitno razstavo skulptur s Lepo vabljeni! privlačno temo. Mednarodna skupnost šolarjev je povablje- Brezplačno vodenje po cerkvi na, da iz že uporabljenih mate- sv. Petra v Dvoru rialov izdelajo kipce in podobe Vabimo vas na brezplačno bitij iz svoje ljudske dediščine vodenje po gotski umetnini v ter jih pošljejo v Slovenijo, mi Dvoru pri Polhovem Gradcu. pa jih bomo umestili v krajino Priznani vodič Marjan Malonam ljubega parka. Otvoritev vrh nas bo popeljal po nenavarazstave bo 3. 6. ob 18. uri, raz- dni cerkvi z bogato zgodovino, stavo pa si bo mogoče ogledati ki je navdihnila marsikatero še nadaljnja dva tedna. Lepo teorijo o skrivnostnem namevabljeni! nu in nastanku. Nastop zbora Camerata medica Slavni Zdravniški orkester Camerata medica, ki združuje zdravnike, študente medicine in druge zdravstvene delavce »ter somišljenike, ki gojijo pristno ljubezen do glasbe in orkestrske igre«, je letos praznoval 30. obletnico delovanja. Z veseljem vas vabimo na njihov koncert v grajski park v soboto, 10. 6., ob 18. uri. V nedeljo, 4. 6., ob 16. uri. Mozartovi družinski dnevi Majski program vključuje tudi Festival ljubiteljev klasične glasbe. V nedeljo, 18. 6., ob 17.00 vabljeni na 239. Mozartove družinske dneve. Prepustite se začarati grajskemu ambientu ob zvokih klasične glasbe. Poroka v Polhograjski graščini Poroke v grajskem parku so v polnem teku, zato ne bodite presenečeni, če boste ob sobotah ugledali kakšno nevesto in Polhov doživljajski park ženina ob svojem čudovitem navdušuje čez vse leto. Zasnodogodku. van je tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke Pišite, pokličite, spremljajte, za vas spodbujajo h gibanju v naravi. smo na voljo: Ob tem jih na nevsiljiv način T: 031 776 259 uči o naravi in kulturi Polho- E: info@grad-polhovgradec.si vega Gradca, obiskovalci pa www.grad-polhovgradec.si www.viposebno knjižnico z nabrani- sitpolhovgradec.si mi žigi in nalepkami shranijo Spremljajte nas tudi na FB strani Blaza spomin in učno gradivo. gajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane Vrhunsko doživetje za dru- in Polhov doživljajski park ter na Instažine z otroki! Park si deloma gram profilu polhograjska_grascina deli pot z Blagajevo tematsko Pripravil: Roman Vučajnk potjo, ki poleg zgodovinskih Zven zaklete grofice in Polhov doživljajski park 46 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 47 Poljski veleposlanik na ukrajinskem večeru Šentjošt, 13. 5. 2023 – Naj pride ukrajinska pomlad, se je glasil naslov sobotnega večera v Šentjoštu, na katerem je zbrane pred projekcijo poljskega dokumentarnega filma Izbrisati narod nagovoril tudi njegova ekscelenca dr. Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji. »Film govori o genocidu, o ubijanju Ukrajincev skozi uničevanje njihove kulture,« je film poljskega novinarja Tomasza Grzywaczewskega opisal veleposlanik in dodal, da je ravno ukrajinska kulturna dediščina tisto, kar Rusija z vojno želi izbrisati. »Ponosen sem, da lahko film predvajamo tudi v Šentjoštu, saj sem imel sem priložnost videti zanos in trud pri ohranjanju vaše kulture in kulturne dediščine.« Veleposlanik si je skupaj s soprogo Joanno Olendzko namreč imel priložnost ogledati vse pomembnejše postojanke v Šentjoštu. Skupaj s člani kulturnega društva in še nekaterimi vaščani sta se najprej ustavila v restavraciji Grič, kjer ju je sprejel chef Luka Košir. Predstavil jima je delovanje restavracije in pomen vpliva lokalnega okolja ter sodelovanja z lokalnimi dobavitelji. Ob pogostitvi se je razvil pogovor o nadaljevanju družinske tradicije, ki ga je popestrilo tudi prepevanje slovenskih pesmi. Na poti do Restavratorstva Kavčič je Klara Keršič, predstavnica Kulturnega prosvetnega društva Ivan Cankar Šentjošt, veleposlaniku na kratko predstavila Šentjošt in dogajanje na vasi v okviru društev. V ateljeju restavratorstva je gosta nato sprejela umetnostna zgodovinarka Fani Oražem in jima predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarjajo. Podrobneje sta spoznala sam proces restavriranja in si med drugim ogledala del Plečnikovih propilej na ljubljanskih Žalah, ki je trenutno v obnovi. Spoznala pa sta tudi zgodbo Liudmyle Chemodanove, ukrajinske umetnice, ki se je v lanskem letu pri- družila ekipi Restavratorstva Kavčič. Veleposlanik Olendzki je pri tem dodal, da v tem vidi veliko vrednost. »Iz Ukrajine je prebežalo veliko število žensk in otrok, ki iščejo delo, saj si preko zaposlitve želijo postati neodvisni ter si tako povrniti dostojanstvo,« je pojasnil. »Poleg tega je znanje ohranjanja artefaktov še posebej pomembno za Ukrajince, ki se bodo morali po koncu vojne lotiti obsežne kulturne obnove.« Skupaj s šentjoško delegacijo sta veleposlanik in soproga nato obiskala Kapelo mučencev ter obe vaški cerkvi. Anita in Vid Klančar sta jima predstavila proces odkrivanja fresk v cerkvi svetega Jošta, Marta in Peter Keršič pa sta razložila zgodovino Šentjošta v vojnem in povojnem času prejšnjega stoletja. Po ogledu obeh cerkva in kratke predstavitve Možinetove hiše sta se gosta skupaj z ostalimi spremljevalci odpravila v kulturni dom, kjer se je začel ukrajinski večer. Projekcijo filma Izbrisati narod je popestril še koncert Ukrajinke Jeve Chemodanove in kulturni program, v sklopu katerega sta Manca Oblak in Benjamin Kucler prebrala dve zgodbi, povezani z vojno, Ukrajino in Šentjoštom – prva je govorila o Francu Oblaku iz Obvestilo o vodniku po polhograjski planinski poti Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vsem pohodnikom, ki želijo na svojih raziskovanjih po planinskih poteh doživeti raznolikost naravnih lepot ob razgledih na daljne hribovje in vrhove Polhograjskih dolomitov, sporoča, da je v letu 2021 ob 30-letnici samostojne države Slovenije in 40. letnici delovanja društva, v sodelovanju s podjetjem Omega Air, d. o. o. Ljubljana pripravilo prenovljen vodnik po Polhograjski planinski poti (v nadaljevanju PPP). Markacisti so prav tako v sodelovanju s podjetjem Omega Air, d. o. o. na novo opremili poti s smerokazi, obvestilnimi tablami in žigi. Opisi posameznih etap poti z navedenimi kontrolnimi točkami so zbrani v tako imenovani knjižici Dnevnik Polhograjske planinske poti, kjer najdete tudi zemljevid celotne poti. Krožna pot poteka po slikovitih predelih predalpskega sveta, od koder se pohodniku odpirajo lepi pogledi. V polhograjskih hribih najdemo različne kamnine, znajdemo se pod strmimi slemeni in dolomitskimi stenami najvišjih vrhov, občudujemo raznolike gozdove, različne živalske vrste, pestrost gozdnih cvetlic med drugim tudi nekaj zaščitenih. Posebnost je vsekakor Blagajev volčin, po katerem nosi društvo ime, prisoten pa je tudi v grbu društva. Polhograjska planinska pot v celotni dolžini prepletena s cca septembra je v ta namen odprta hiša v parku od 10. do 20. ure. Na tem mestu lahko pridobite tudi prvi žig obvezne kontrole točke – žig Polhovega Gradca. Vodnik je možno pridobiti: - v Graščini v Polhovem Gradcu - na Kmetiji odprtih vrat Pri Mehačk na Setnici - v Kavarni Bambi v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu 13 - v okrepčevalnici Pri Andrejc v Dvoru pri Polhovem Gradcu 1 - v Ljubljani na sedežu planin80 km označenih poti. Začetek skega društva Ljubljana – Matica na Miklošičevi cesti 17. poti naj bi imela na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu, lahPohodnike vabimo k obiko pa tudi na nekaterih točkah sku naših markiranih poti in ob poti. Smeri pohoda si lahko naprošamo, da ob uživanju v izbere vsak po svoji želji, glede naravnih lepotah ne pozabimo na razpoložljiv čas in fizično na skrbno ravnanje z naravo in pripravljenost. Dobro pripraohranjanje zaščitenih cvetlic. vljeni pohodniki lahko pot preOb tej priložnosti vas vabihodijo v enem dnevu ali v štirih mo, da si na naši spletni strani etapah. ogledate letni koledarček planiKontrolni žigi so nameščeni ranih izletov in pohodov, aktivna šestnajstih mestih, od kate- nosti društva lahko spremljate rih je obveznih trinajst. PPP je tudi preko facebooka. Vsem, ki markirana in primerna za obisk si želite druženja in pohodov v vseh letnih časih in za vse po- in bi se nam radi pridružili, se hodnike, še posebej je privlačna lahko zglasite v času uradnih ur za družine. društva v sejni sobi Kulturnega Po veljavno prehojeni poti se doma Jakoba Trobca v Polhopohodnik oglasi v Polhograjski vem Gradcu vsak prvi četrtek graščini, kjer pohodnike vpišejo v mesecu od 18. do 19. ure. Za v digitalno evidenco in izročijo vse informacije pokličite 031 ustrezno značko glede na pogo- 281 078. stost prehojene poti. Graščina Planinsko društvo je v zimskem času odprta vsak Blagajana vam želi varen dan od 10. do 16. ure (oktokorak. ber–april), od 1. maja do konca Obisk Gostišča Grič V restavratorstvu Kavčič Suhega dola, ki je ki je pred 80 leti prišel v ukrajinsko Odeso in se zaradi dobrote Ukrajincev tudi vrnil domov, druga pa o že prej omenjeni Luidmyli Chemodanovi, ki je lani prebežala iz Ukrajine in si v Sloveniji ustvarila začasen dom. Program je spremljala slikarska razstava, ki sta jo pripravila zakonca Chemodanov. Mirjam Tominc, foto: MT Izmenjava semen in sadik tokrat umetniško poslikana V soboto, 22. 4., sta Zavod polhograjska graščina in Dežela zelišč organizirala že kar tradicionalno Izmenjavo semen in sadik. be oz. pripravili izdelke s tematiko »od semena do ploda«. Res primerno in ustvarjalno dejavnost, ki mladim daje občutek vrednosti rastlin in vrtnarjenja v celoti, so potem razstavili v grajskem parku, ki se je ta dan kopal v toplem pomladnem soncu. Risbe so se v vetrcu obešene na vrvico kar same ponujale v ogled. Številni Namen dogodka je ohranjanje slovenskih av- obiskovalci so tako med risbicami lahko videli tohtonih ter starih semen. S tem bomo poskrbe- dela svojih malčkov. Na koncu prireditve so poli za našo prehransko in samooskrbno varnost. delili nagrade za lepa in izvirna dela otrok in s Predvsem pa vsi razstavljalci z Margito Vehar tem najmlajše spodbudili k razumevanju semen na čelu želijo zavest ohranjanja in samooskrbe in rastlin. Na izmenjavo je prišlo lepo število prenašati še naprej na naše najmlajše. Menjali obiskovalcev, ki so menjali semena in sadike. so lokalno pridelana semena, zelišča, zelenjavo Naslednje leto pa spet lepo povabljeni. Za več in okrasne rastline. informacij ali nabavo semen in sadik je pravi naDogodek so popestrili otroci iz vrtca ter slov Margita Vehar, tel. 041 788 175. Osnovne šole Polhov Gradec, saj so narisali risSebastjan Vehar 47 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 48 Ob 20-letnici Folklorne skupine Grof Blagaj Polhov Gradec Dobrodelna prireditev »Dva novčiča« Polhov Gradec, 22. in 23. april – Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca je ob praznovanju svojega jubileja pripravila čudovit spektakel, v katerem je slikovito predstavila pestro in bogato kulturno izročilo na polhograjskem. Iskrene čestitke vsem devetim poročenim parom in njihovi vodji Aniti Kobe! In še mnogo folklornih poskokov. (JSKD OI Ljubljana okolica) Rihard grof Blagaj je živel v Polhograjski graščini, ki jo je upravljal celih 50 let in s tem močno spremenil življenje v teh krajih. In zato smo si folkloristi nadeli njegovo ime. Skupina deluje 23 let, vendar nam je korona preprečila izvedbo 20-letnice delovanja aprila 2020. V vseh teh letih smo imeli preko 270 nastopov in sodelovali tudi pri snemanju videospotov. Skupino sestavlja 9 poročenih parov, harmonikar Marko Buh in umetniška vodja Anita Kobe. Plešemo večino plesov slovenskih pokrajin (gorenjske, dolenjske, štajerske, belokranjske in plese naše okolice). Posebnost naših nastopov so zgodbe oziroma prikaz običajev z rekviziti, vpetih v ples. V zadnjih časih pa smo začeli oblikovati prave plesne igre. Zato tudi letošnja predstava ni bila tipična folklorna prireditev, temveč plesna igra, ki izvira iz evangelija po Marku, ko revna vdova podari zadnja dva novčiča za dober namen. Zgodba pravi, da je vdova podarila največ, saj je dala vse, kar je imela. O tem govori tudi pesem, ki jo prepeva Ivan Hudnik in je povzeta po tej zgodbi. Na osnovi ideje smo pripravili prireditev z zgodbo o vdovi, kjer so se prepletali igra, ples, pesem, glasba, projekcija slik in glasbe ter predstavitev polhograjskih običajev in pomembnih krajev: žegnanje pred cerkvijo v Dvoru pri Polhovem Gradcu, predstavitev kljekljarske obrti na polhograjskem in predstavitev nove nakljekljane čipke za ruto pograjske noše, predstavitev vsakoletne tradicionalne prireditve Dan pod Lovrencem, predstavitev turističnega društva, predstavitev cerkve v Polhovem Gradcu, predstavitev polhograjske graščine in obisk grofa in grofice v avtentičnih oblačilih. Prireditev smo pripravili plesalci sami – brez gostujočih skupin, kar je bil za nas velik zalogaj – tako vsebinsko kot logistično. Vse točke smo odplesali sami, vse igre odigrali sami, razen glavne vloge vdove in napovedovalke. Zato je bil vrstni red točk velik izziv, predvsem zaradi preoblačenja plesalcev in priprave scene za vsako točko posebej. Na predstavi smo predstavili tudi posnetek pisma, ki ga piše vdova svojemu možu. Poleg plesalcev in glasbenikov so sodelovali še vdova, grof in grofica, tonski tehnik, tehnik za svetlobne učinke, snemalec, fotografinja, scenski mojster in garderoberka. Zahvala za sodelovanje gre tudi skupini Flirt, predvsem Roku Lunačku. Ivan Hudnik je s pesmijo Dva novčiča združil ljudsko in staro ter novo in moderno v folklorni muzikal, kjer so prevladovala čustva in sporočilo: Pomagajmo si med sabo. Nikoli ne vemo, kdaj se lahko nekdo izmed nas znajde v težavah. In iz te močne misli je dihala cela predstava. V ta namen smo del zbranih prostovoljnih prispevkov podarili šolskemu skladu OŠ Polhov Gradec, ki bo zato lahko omogočil socialno šibkim Emigranta v izvedbi KUD Dobrova otrokom udeležbo na taborih, izletih, šoli v naravi. Glede na res fantastične odzive gledalcev lahko rečemo, da smo nalogo opravili več kot z odliko (tako v soboto kot na ponovitvi v nedeljo) in si s tem postavili še višji nivo nastopov za naprej. In ko sobotni gledalci pridejo na predstavo še enkrat v nedeljo, ker jim je bila tako zelo všeč, ni več kaj dodati … Hvala vsem, ki ste si vzeli čas za nas. In hvala občini Dobrova - Polhov Gradec za priznanje. Folklorna skupina Grof Blagaj Polhov Gradec https://www.fs-grofblagaj.si Roman Černigoj in Miha Prebil sta ljubiteljska igralca, ki delujeta v okviru KUD Dobrova. Dobrova predstavila komično dramo z naslovom Emigranta. Avtor Slawomir Mrožek je izbral motiv, ki postaja vedno bolj aktualen. Skozi igro spoznamo zgodbo dveh izseljencev, ki sta si kulturno in naV soboto, 13. 5. 2023, sta v zorsko povsem različna. Kar ju dvorani kulturnega doma na povezuje, je njuna izločenost iz Dobrovi skozi taktirko reži- okolja, v katerem sta se znašla. serja Francija Končana in v izV dialogu med intelektualvedbi gledališke skupine KUD cem in delavcem gledalec spo- zna, kako vsak na svoj način doživljata svoj položaj. Igralca z mojstrsko in intenzivno telesno in besedno igro gledalca pritegneta in spodbudita k razmišljanju. Gledalci smo bili poleg izvrstne igre deležni tudi prostega vstopa in pogostitve. Maja Zalokar, foto: Uroš Japelj »Čestitam za uspešen koncert. Bili ste več kot profesionalci. Sproščeni in samozavestni in točni v korakih do konca. Vsak je točno vedel, kaj je njegova naloga. Lahko ste ponosni nase, ker menim, da bolje ne bi moglo biti. Vsi ste dali največ od sebe, za kar sem vam zelo hvaležna. Tudi zato, da ste redno prihajali tolikokrat na vaje. Vem, da ni bilo enostavno. Prav tako Bojan, Nataša, Barbara, Marko in seveda Ivan Hudnik. Prav vsak je pomemben in brez njega ne bi šlo. Dokazali ste, da zmorete. In še enkrat – ponosna sem na vas, Polhograjska noša v čipki. Sklekljala Marijanca Yartz. Foto: Mirjam Gremes. da je zgodba uspela dvakrat in da jo je videlo več kot 400 gledalcev. Če to ni uspeh, potem ne vem, kaj je.« Anita Kobe Pečna čipka v nastajanju. Foto: Mirjam Gremes. Popravek V pretekli številki je na strani 43 “Dokončana pečna čipka za polhograjsko nošo” prišlo pri podpisu fotografij do napake, zato še enkrat objavljamo fotografiji s pravilnim podpisom. Napaka je tudi pri navedbi števila klekljev, ki jih je bilo potrebnih za klekljanje pečne čipke. Pravilni podatek je 23 parov, to je 46 klekljev. Naš časopis 48 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 49 Dobrodelni koncert šolskega sklada OŠ Polhov Gradec Z roko v roki skupaj v šolo V četrtek, 13. 4. 2023, je v športni dvorani Polhov Gradec potekal veliki dobrodelni koncert, na katerem so se zbirali sredstva za izgradnjo učilnice na prostem. V šolskem skladu Osnovne šole Polhov Gradec stran za stranjo pišemo zgodbo o dobrodelnosti. Začetki so vedno okorni, nerodni. Potem pa s trudom in predanostjo strani naše knjige o srčnemu delu postanejo nenavadno lepo oblikovane; poteze, besede in stavki premišljeni, taki, da jemljejo sapo. Tokrat je, zdaj že tradicionalno, spremno besedo pisal šolski sklad, otroci pa so glavni junaki te dogodivščine, ki bi jo lahko naslovili … Z roko v roki skupaj do učilnice na prostem. Na naši šoli v organizaciji članov Šolskega sklada že tradicionalno pripravljamo dobrodelne koncerte; vsakič je cilj kaj drugega; enkrat smo zbirali sredstva za otroke iz socialno šibkejših družin, spet drugič za glasbene pripomočke/inštrumente, naslednjič za športne rekvizite: odvisno od tega, kakšne predloge imamo člani oz. kakšna potreba po čem je na šoli. Tokrat se je v »koronskih časih« rodila ideja o tem, kako bi bilo lepo, če bi namesto mask, ki smo jih imeli učitelji in učenci na obrazih, te lahko sneli in imeli pouk pod milim nebom. Takrat je zvenelo malo za hec, potem pa se je ideja razvijala naprej in tako smo danes skoraj pri uresničitvi naše želje. Napeli smo vse moči in si upali začeti sanjati o učilnici na prostem. Seznanili smo Svet staršev s svojo idejo z namenom, da nam pomagajo pri zbiranju sredstev in organizaciji dogodka. Starši so prevzeli del organizacije dobrodelnega bazarja, na katerem so otroci prodajali izdelke, ki so jih ustvarili pri pouku, seveda s poudarkom, da bodo s tem dobrodelni in si bodo sami »zgradili« učilnico v naravi. Vse podjetnike in starše osnovnošolskih otrok v občini smo prosili za sodelovanje pri srečelovu, odziv je bil zelo dober, pošle so vse srečke, učenci so bili vključeni v pakiranje izdelkov in nabiranje »odpadnih« darilnih vrečk, ki smo jih uporabili za pakiranje dobitkov, tako da smo bili tudi ekološko naravnani. Za nas je bil to velik projekt, z velikimi cilji in željami, ampak že na začetku smo verjeli, da je uresničljiv, saj verjamemo, da se z majhnimi koraki vedno uspe prehoditi veliko pot. Koncert je otvorila rock skupina iz Ljubljane Angel ‘s Ex, nato so oder prevzele štiri sestre; Miranda Gerjolj ter Sara, Neža in Magdalena Grdadolnik. Starejše tri so nekdaj sedele v klopeh naše šole, Magdalena pa zaključuje 9. razred. Naša ušesa so pobožala s pesmijo, ki nosi naslov Je vole. Dekleta so jo zapela v francoščini. Dogodek je bil tudi gledališko obarvan. Dekleta iz Theatra Šentjošt so nam v dramatizaciji prikazala, kako se je rodila ideja o učilnici na prostem. Ko smo učiteljice Urška, Katja in Tjaša, ki sestavljamo naš šolski sklad, skupaj tiščale glavo in si pulile lase, koga prositi za sodelovanje na našem dobrodelnem kon- certu, smo na poslano vabilo k sodelovanju prejele prav poseben odgovor. Takole je zapisala gospa Alisa, vez med skupino Rok’ n’ band in publiko, ko smo jo prosili za sodelovanje na današnjem koncertu: »Ostanem brez besed, ko prejmem tako pismo. Morda mi pa uspe nekaj »sčarati« in pridemo.« Res so poskrbeli za »čarovnijo« in v naši sredini smo gostili člana skupine Rok ‘n’ band, Roka Ferenjo in Blaža Črnivca, ki sta se prijazno odzvala našemu vabilu. Njunim pesmim so se pridružili naši učenci, ki obiskujejo pevski zbor ter zaplesali tisti, ki obiskujejo plesno šolo Bolero. Petošolka Marjeta Košir nas je razveselila z avtorsko poezijo z naslovom Učilnica v naravi. Si mogoče znate predstavljati, kako bo izgledala naša učilnica na prostem? Kam bo umeščena, na kateri strani šole bo, bo v njej matematika kaj lažja, bodo plonk listki manj šelesteli, bo dovoljeno klepetanje … Na vsa ta vprašanja sta nam odgovorila ravnateljica Ilinka Kucler in Marko Jankovec, predstavnik skupine KOKOŠ; gre za skupino staršev, ki so se združili z namenom lažje in kakovostnejše komunikacije med učenci, učitelji in starši; na koncertu sta javnosti predstavila projekt učilnice na prostem. Na našem odru se je s pesmima Izven okvirja in Nihče me ne razume predstavil znani slovenski raper Nipke, ki je »zarepal« skupaj z našim učencem Marcom in dokazal, da je res »izven okvirja«. Od glasbe smo se tekom koncerta sprehajali k plesu. Našo zgodbo o dobrodelnosti sta zapolnila tudi plesalka Gaja Malovrh in Jaka Južnič, ki posegata po najvišjih mestih na tekmovanjih v akrobatskem rokenrolu. S plesnim podmladkom iz Plesnega mesta so poskrbeli, da so tudi nas zasrbele pete. Vedno znova nas navdušujejo s svojo mladostno energijo in glasbo, ki poboža ušesa. Tudi tokrat smo lahko prisluhnili otroškemu orkestru Glasbene šole Emil Adamič, v katero so vključeni tudi učenci Vsak nastopajoči je v pisano paleto zamešal svoj odtenek barve in skupaj smo naslikali najlepšo umetnino in dokazali, da SKUPAJ ZMOREMO. Hvala vsem nastopajočim, da so poskrbeli za pestro dogajanje na odru, občini Dobrova- Polhov Gradec, ki je poskrbela za ozvočenje in osvetlitev koncerta, vsem krajevnim skupnostim ter lokalnim društvom in podjetnikom v občini, vsem donatorjem in seveda vsem vam, dragi starši, ki vedno verjamete v otroke. Iskreno se zahvaljujemo folklorni skupini Grof Blagaj, ki je ob 23-letnici njihovega uspešnega delovanja pripravila večerno prireditev. Zbrane prostovoljne prispevke so namenili šolskemu skladu. Naša šola smo mi vsi! To so besede naše šolske himne. Za zaključno dejanje naše zgodbe si nismo predstavljali čisto nič drugega kot Odo šoli polhograjski, ki smo jo skupaj zapeli vsi otroci in učitelji. Koncertu je sledila manjša pogostitev in dobrodelni bazar v šolski avli, kjer so otroci ponudili svoje izdelke, ki so jih izdelovali v okviru pouka, devetošolci pa so za obiskovalce pekli palačinke. V šolski avli je bila na ogled tudi razstava likovnih izdelkov učencev z naslovom Z roko v roki skupaj v šolo. Naj zaključim, da dobra dela vedno ostanejo v srcu in jih ne pozabimo kar tako, predvsem pa, kadar z naše šole. njimi pridobimo nasmehe na S svojimi »vragolijami« nas otroških obrazih. je »začaral« tudi čarodej Jole Skupaj seveda zmoremo! Cole. Za svojevrstno glasbeno Urška Žagar, predsednica poslastico, ki jo je sam »zaku- upravnega odbora šolskega hal«, pa je poskrbel naš bivši sklada OŠ Polhov Gradec učenec, Bratko Krivokapič. S svojim energičnim nastopom nas je spravil na noge slovenski glasbenik Dejan Dogaja. Matija, Iskreno se zahvaljujemo vsem Anamarija in Anton Čuden so donatorjem, ki so nas razveselinas razveselili s svojo glasbeno li s svojimi donacijami: Občina točko. Plesno je naš oder po- Dobrova - Polhov Gradec, Prigo pestrila tudi naša bivša učenka d. o. o., Podravka Žito, Pekarna Ilonka Krivokapič. Plesno druž- Pečjak, Geaprodukt, Perutnibo so ji delale Ajda, Tia, Maruša, na Ptuj, Mesarstvo Oblak, Bio Mina, Mia. Svojo koreografijo Dobrote Vigros, Nektar Natuso naslovile Diva. Vedno poskr- ra, Polak Boštjan (Sweet Point), bijo za »šundr v Grac«, tokrat pa Drevesnica Studenec, Gostilna so poskrbeli za »šundr« v naši Pratkar, Gostilnica Kaval (Kadvorani: Šundrbanda, skupaj z val Group), Hotel in restavracija našo bivšo učenko Lauro Can- Morea, Klemen Pucelj - Remzy, kar in vokalno skupino Svetlice. policijska posaja Vič-Rudnik, Na zadnjih straneh naše dobro- Eurogarden d. o. o., Barjans, Jub, delne zgodbe bo zapisano tudi Sistem Plus d. o. o. , Svečarstvo ime Čukov, Jože Potrebuješ. Pri- Jurkovič, Hiša medu Božnar, jazno se je odzval našemu vabi- družina Čuden, Primus, Zalu. Skupaj s pevskim zborom ložba Chiara, Ustvarjalni dotik. naše šole je poskrbel za fanta- Hvala tudi vsem tistim staršem, stičen epilog naše »pravljice« o ki ste prispevali različen materiučilnici na prostem. al za srečelov. 49 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 50 Prvomajska budnica Godbe Dobrova - Polhov Gradec Ena najbolj tradicionalnih prireditev Godbe Dobrova Polhov Gradec se začne mnogo prej, preden vzide sonce. Za prvomajsko budnico, s katero budijo občane na praznik dela, morajo godbeniki svoje budilke naviti na zgodnjo polčetrto uro. Sledijo še zadnje priprave, vkrcanje na prvomajski avtobus skupaj s horjulskimi mažoretkami in že sledi vožnja do prve postaje na celodnevnem popotovanju, Brezje. V Brezju so jih občani pričakali z nageljčki, ki so jih pripravili za prav slehernega godbenika. Po kratkem okrepčilu so se podali najprej v Podolnico in v Horjul. Korakanje v godbenem ritmu je prebudilo številne občane horjulske občine; prav vsa gasilska društva iz kraja pa so jih pričakala na Vrzdencu skupaj z županom Občine Horjul Jankom Prebilom. Gasilci so namreč pripravili špalir in poseben sprejem, zatem pa prvomajsko budnico ponesli po celotni občini. Vožnja v Šentjošt je kar prav prišla, da so lahko godbeniki malo odpočili noge in usta. Tam jih je pričakala celo skupina tujcev s cele Evrope, ki so z zanimanjem pospremili glasno jutranje bujenje in jih s pozdravi ponesli v dolino v Polhov Gradec. Novo, skoraj dokončano središče Polhovega Gradca je tokrat končno zapolnilo večje število ljudi, ki so zagotovo znanilec sprememb za prihodnja leta. V Gabrju je bilo tradicionalno veselo in domače, ob ne več ravno zgodnji uri, pa je Godba skupaj z mažoretkami vseeno uspela presenetiti čukovega Jožeta. Sledilo je najdaljše korakanje dneva – od Gabrja čez celo Šujico ob vmesnih sladkih postankih Pr Anžon in pri vaški lipi. Na Dobrovi je bilo to leto ravno obratno – Godba je začela pri Župnijskem domu in zaključila pri gasilskem domu, kjer jih je pričakala množica Dobrovčanov, na čelu z domačimi gasilci, predsednikom KS Dobrova Marjanom Pograjcem in županom Občine Dobrova - Polhov Gradec Juretom Dolinarjem. Prvomajska budnica se je tradicionalno zaključila v Podsmreki, kjer so gasilci pripravili velik sprejem za godbenike in obiskovalce in že najavili bližajočo se 100-letnico PGD Podsmreka. Da ne bi dogodek prehitro odšel v pozabo, nas je obiskala televizijska ekipa Planet TV, tako da so bili utrinki z budnice kaj kmalu že na televizijskih ekranih. Ob tem se godbeniki zahvaljujejo KS Dobrova, Godba Dobrova - Polhov Gradec in Horjuske mažoretke v Šentjoštu ki jim že nekaj let pomaga pri organizaciji in vsem zvestim podpornikom, ki so jih pričakali na vseh postajah. Uradni del je bil tako po debelih sedmih urah korakanja in igranja končan. Sledil je še tradicionalni godbeni piknik. In kaj vas čaka prihodnje leto? Zagotovo spet prijetno zbujanje ob zvokih godbenih glasbil in spremljavi horjulskih mažoretk, a godbeniki pripravljajo tudi nove koreografije in nekaj glasbenih presenečenj. Do takrat pa vabljeni, da sledite Godbi na spletnih omrežjih in se nam pridružite na prihodnjih nastopih. Janez Dolinar, Godba Dobrova - Polhov Gradec Planinci na potepu z vlakom Na OŠ Polhov Gradec že vrsto let pod okriljem Planinskega društva Blagajana poteka planinski krožek. Dobivamo se enkrat na mesec, na srečanjih pa obiskujemo bližje vrhove, se podamo tudi na kak bolj oddaljen hrib, vsako leto se v mesecu januarju povzpnemo na nočno Grmado, se družimo v planinski koči na Ravneku in plezamo na plezalni steni v telovadnici naše šole. Naše aprilsko srečanje pa je bilo nekoliko drugačno. 22. 4. 2023 smo se iz Polhovega Gradca odpeljali z avtobusom. Na železniški postaji v Ljubljani smo ujeli vlak proti Divači. 40 razigranih planincev na vlaku – to je bila res zabavna pot. Izstopili smo na železniški postaji Divača in se peš odpravili na potep do Divaške jame. S prijazno in zgovorno vodičko Katjo smo si ogledali jamo, ki nas je očarala. Videli smo veliko kapnikov, zanimivih stebrov, dvorano meduz, netopirja … Po ogledu jame smo se vračali peš do žele- Pomlad in glasba z roko v roki Po času krajših dnevov in mrzlih noči vsako leto z marcem pride tudi enakonočje ter kmalu za tem še najlepši praznik naših mater, mamic, babic … Okoli praznika Marijinega oznanjenja ali materinskega dneva se tako še posebej spominjamo svoje mame. Nekateri jih razveselijo z drobnim darilom ali rožicami, mladi glasbeniki Glasbene šole Emil Adamič pa kar z lepimi skladbami. Tako se je v preteklih tednih zvrstilo lepo število internih nastopov pa tudi posameznih gostovanj na prireditvah v domačih krajih. Mlade glasbenike enot Dobrova in Polhov Gradec v prihodnjih tednih čakajo še zadnji nastopi v tem šolskem letu in seveda izpit. Vsi pa že nestrpno pričakujejo tudi nove učenke in učence, ki se jim bodo pridružili v prihodnjem šolskem letu. Najmlajše še v glasbeni pripravnici, leto starejše pa že pri igranju instrumenta. Saj veste, več nas je, bolj je zabavno. K vpisu vabljeni tudi tisti mladi po srcu, ki ste začutili željo, da se naučite igranja instrumenta. Brez preizkusa seveda ne gre, a brez skrbi, preizkus je med drugim tudi zato, da se izbere pravi instrument za pravo osebo. Zato vabljeni na vpis v Glasbeno šolo Emil Adamič. Več informacij na info@gs-emiladamic.si Janez Dolinar, GŠEA Predavanje o brezpilotnikih in dronih na OŠ Dobrova Na šolo smo povabili letalskega nadzornika Petra Čičerova. zniške postaje, od koder nas je vlak popeljal nazaj v Ljubljano. Tam so otroke počakali starši. Mentorici Lucija in Urška ter vodniki PD Blagajana smo zelo veseli, da se učenci radi udeležu- jejo naših srečanj, da se radi gibajo in da veliko časa preživijo v naravi. Lepo je videti, da so med seboj prijatelji in drug drugega sprejemajo. Lucija Peklaj S predavanjem nas je popeljal v zgodovino letalstva in njegov razvoj, predstavil zanimiv poklic nadzornika letalstva in možnosti zaposlovanja ter predstavil zakonodajo s področja brezpilotnikov in dronov. Ker je tudi modelar, je predstavil prednosti in možnosti modelarstva in na modelu pokazal, kako brezpilotni zrakoplovi delujejo. Na modelu je predstavil sestavne dele in delovanje. Odšli smo tudi v športno dvorano, kjer je pokazal gibanje in letenje v praksi. Na ogled je bilo nekaj brezpilotnih zrakoplovov. Prinesel je repliko šolskega helikopterja Slovenske policije v razmerju 1 : 6,5 (premer rotorja 1560 mm), ki jo je s filigransko natančnostjo izdeloval kar šest let. Učenci so z zanimanjem spremljali predavanje in tudi sami sodelovali z nekaj izkušnjami, ki jih imajo iz domačega okolja. Ksenija Pišljar 50 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 51 Čarobni pomladni Pariz 2023 Mladi po srcu iz DU Dobrova smo potovali v pomladni Pariz od 18. do 22. aprila 2023. Potovanje v Pariz in v zanimive kraje na poti je bilo čarobno doživetje, ki nas je popeljalo skozi zgodovino, umetnost in kulturo vseh obiskanih mest. Začeli smo v Tübingenu z obiskom Trubarjevih krajev, nato smo obiskali Strasbourg, prestolnico EU in Sveta Evrope ter drugi dan nadaljevali našo pot v Reims. Po ogledu znamenite katedrale in spominu na Ivano Orleansko smo nadaljevali pot proti Parizu. Najprej smo se povzpeli na znameniti grič s cerkvijo Sacre Coeur in nato smo obiskali čarobni pariški Montmartre. V Parizu smo občudovali Elizejske poljane, Eifflov stolp, Latinsko četrt, Panteon, se popeljali z ladjo po Seni in si ogledali palačo Versailles. Po dveh dneh raziskovanja Pariza smo nadaljevali pot v Obernai in Colmar, kjer smo prespali v lepi Alzaciji in se pred koncem poti ustavili še v Mozartovem Salzburgu. Potovanje je brezhibno organizirala naša vodnica gospa Polona Račič skupaj z agencijo Rudi Turs. Šoferja sta nas varno peljala po več kot 2600 km dolgi, a zanimivi poti. Vsak kraj na naši poti je imel svojo čarobnost, ki nas je navdušila in hkrati smo se v teh krajih na dolgi poti sprostili in odpočili. Uživali smo v arhitekturi, umetnosti in kulinaričnih dobrotah. Potovanje nam je omogočilo, da smo se tudi medgeneracijsko povezali, saj so se nam na poti pridružili tudi mladi in ustvarila so se nova prijateljstva. Priporočamo obisk teh krajev vsem, ki jih zanima zgodovina, umetnost in kultura. Doživeli smo nepozabne trenutke, ki nas bodo spremljali in spodbujali, da bomo v prihodnjih letih raziskovali nove zanimive poti v družbi mladih po srcu. Spremljajte naše potopise in novice na naši spletni strani Dobrovčan https://dobrovčan. weebly.com/ in se nam pridružite na naših prihodnjih potovanjih. Za DU Dobrova: Anton Grosek Spomladanski kros V okviru gibalnošportnega programa Mali sonček smo v Vrtcu pri OŠ Dobrova organizirali spomladanski kros. Eno najbolj pomembnih sporočil današnjega krosa je bilo: “Važno je sodelovati in ne zmagati.” Cilj dejavnosti je otrokom omogočiti zanimivo izkušnjo, hkrati pa spodbujati veselje do teka in gibanja. Udeležile so se ga vse skupine otrok. Najprej smo si skupaj ogledali progo ter se dobro ogreli. Otroci so tekli skupaj z vzgojiteljicami, po svojih zmožnostih. Drug drugega smo spodbujali z glasnim ploskanjem in vzkliki. Vsi udeleženci so prejeli tudi medalje. Zapisala P.P Petelinjek Prva pomoč v našem vrtcu V Vrtcu pri OŠ Dobrova se pomena prve pomoči zelo zavedamo in skušamo znanja in vrednote prve pomoči prenesti že na naše najmlajše. Že nekaj let nas zato v mesecu aprilu obiščejo prostovoljci in prostovoljke iz Rdečega križa, ki za otroke druge starostne skupine pripravijo zanimive in poučne delavnice. Letos so tako obiskali skupine Sovice, Konjički, Medvedki, Zmaji, Pikapolonice in Račke. Pripravili so dejavnosti iz različnih področij prve pomoči, in sicer delavnice z naslovi: Au, moja glava, Boli, padel sem in Ajs, kako peče. V skupini Račke so pripravili delavnico z naslovom Au, moja glava. Otroci so izvedeli, koga morajo obvestiti oz. poklicati na pomoč, kdaj, koga in na katero številko pokličemo, ko se poškodujemo, kdo vse nam lahko pomaga in kako lahko sami pomagajo, ko se kdo poškoduje. Spoznali so, kaj storimo, če se udarimo v glavo in imamo buško ali rano, kaj storimo, če nam iz noska teče kri ali če si izbijemo zob. Otroci so uživali v povijanju glave s trikotno ruto in sedaj pri igri sami vadijo in uporabljajo pripomočke iz kompleta prve pomoči ter vadijo klic na 112. Zapisala: Anamarija Oven 9. maja se nas je 46 pohodnikov DU Dobrova odpravilo na pohod v domovanje medvedov. V kraju Hrib - Loški Potok nas je sprejel g. Jaka Bartol in nam predstavil načrt današnjega pohoda. Ogledali smo si Park kulturnikov, nato pa se povzpeli do župnijske cerkve sv. Lenarta. Sledil je kratek spust po cesti do Šegove vasi, za vasjo smo kar kmalu zavili na gozdno pot v smeri lovskega bivaka, ki so ga postavili lovci postavili na poti, po kateri ho- dijo volkovi, mi pa smo si vzeli čas za kratek počitek in malico. Pot smo nadaljevali mimo »votle stene« na Jazbino. Tu se je bilo treba odločiti, ali bomo pot, ki je precej skalnata in težko prehodna, nadaljevali na vrh Petelinjeka 1212 m ali pa se bomo po gozdni cesti počasi začeli spuščati proti vasi Travnik. Skoraj vsi smo se odločili, da gremo na vrh. Pot res ni bila lahka in kar nekajkrat smo se morali zelo potruditi, da smo preplezali vse skalnate ovire, da smo se povzpeli na vrh Petelinjeka. Iz vrha smo se po grebenu previdno spustili do niže ležeče gozdne jase. Ja, občutki so bili lepi, kaj vse še zmoremo, saj je bilo plezanje po skalah, rahlo poraščenih z mahom, poseben užitek. Zapustili smo gozdno jaso in se začeli spuščati do razpotja, kjer so nas že čakali ostali pohodniki. Prispeli smo do vikenda gostilničarja Kapca, kjer so se pasle domače živali, mi pa smo si malo oddahnili. Še malo hoje je bilo potrebne in že smo sedeli v prijetni vaški gostilni Pri Kapcu v vasi Travnik. Postregli so nas z joto in domačimi klobasami in tudi mrzlega piva ni manjkalo. Ker nas je g. Bartol vseskozi na našem pohodu spremljal in usmerjal, se nismo mogli od- reči njegovemu povabilu, da si ogledamo njegovo bogato etnografsko zbirko. V skednju, nekdanji štali, kleti in svinjski kuhinji smo imeli res kaj videti. Bogata zbirka kmečknih strojev, orodja in opreme, volovskih jarmov, gospodinjskih pripomočkov in smučarske opreme je bila res vredna ogleda. Bili smo zadovoljni, malo utrujeni, ampak veseli, da se je hladno oblačno jutro prevesilo v sončno popoldne in nam omogočilo, da smo uspešno izvedli načrtovani majski pohod na Petelinjek. Tekst in fotografije Vinko Kuder 51 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 52 Iz Lendave na Grmado V lepem sončnem jutru 30. 4. 2023 se je skupina planincev iz Lendave pripeljala v Gabrje. Za njimi so bile že tri ure vožnje, pred njimi pa obljuba, ki so jo dali, ko smo pohodniki DU Dobrova obiskali Lendavo, da nas obiščejo in da se skupaj povzpnemo na Grmado. Obnovljena cesta na Katarino nam je omogočila, da smo se do vasi Osredek odpeljali z avtobusom. Na Osredku sta nas Niko in Tanja pričakala z obilnim zajtrkom. Po kratkem postanku smo se odpravili proti Grmadi. Po lepo shojeni in suhi poti smo hitro prišli do razpotja, kjer ena pot vodi proti Tošču, druga pa proti vrhu Grmade. Usmerili smo se proti vrhu in bolj ko smo se vspenjali, lepši je postajal razgled. Kot da bi Grmada našim prijateljem iz Lendave hotela pokazati vse svoje lepote in povedati, da njihov trud, da se povzpejo na vrh, le ni bil zaman. Precej časa smo se zadržali na vrhu ob pogledu na Triglav, Karavanke, Kamniško - Savinjske Pohod na Sivko Za pohod 11. 4. 2023 smo se pohodniki DU Dobrova odločili, da ga izvedemo v domačem Polhograjskem hribovju. Izbrali smo vrh Sivke, 934 m. Z avtobusom smo se preko Črnega vrha odpeljali do Pasje ravni in se povzpeli na 1020 m visok vrh do meteorološkega radarja. Po kratkem ogledu radarja in ostankov objektov, ki jih je zapustila bivša JLA, smo pot nadaljevali proti našemu cilju, Sivki. Kar precej časa smo hodili, malo navzdol, pa zopet malo nazvgor, da smo se povzpeli na vrh Sivke. Kljub rahlo oblačnemu vremenu, je bil lep razgled daleč na okoli. Ker smo že kar nekaj časa hodili, smo se z vrha spustili do starega kozolca, kjer smo v zavetrju poiskali prostor za malico. Pred nami je Alpe in seveda Polhograjske Kljub prijetnemu druženju na dolomite. Veliko smo si imeli vrhu je prišel čas, ko smo se moza povedati, saj smo se z večino rali posloviti od Grmade in se planincev danes srečali prvič. začeli spuščati preko Male Grmade proti Polhovemu Gradcu. Med potjo smo se ustavili pri cerkvici sv. Uršule in si ogledali njeno notranjost. Po ogledu in bilo še kar nekaj poti, zato smo naš pohod kar hitro nadaljevali v smeri Planine nad Horjulom, 798 m. Tu smo se povzpeli do cerkvice sv. Andreja, zgrajene 1659. leta. Malo smo postali, uživali v lepem razgledu, se odžejali, potem pa se podali še na zadnji del pohoda proti Butajnovi, 686 m. Od tu smo se po slabih 14 km prehojene poti odpeljali z avtobusom proti domu. Vendar našega pohoda še ni bilo konec. V Polhovem Gradcu smo se ustavili v Pograjskemu domu, kjer so nas postregli z zelo okusnim bogračem in jabolčnim zavitkom. Pred odhodom pa smo opravili še dve prijetni dolžnosti, in sicer: po 16 letih vodenja pohodnikov je Franci Železnik simbolično predal pohodno palico Ani Seliškar, z željo, da uspešno nadaljuje z vodenjem in organizacijo pohodov še v bodoče. Francija Železnika pa smo pohodniki presenetili s podelitvijo priznanja za 200 pohodov, saj je ravno s tokratnim pohodom, ki ga je tudi vodil, opravil dvestoti pohod. Naslednji pohod bo na Petelinji vrh. Vinko Kuder Vabilo Vabilo na predstavitev Predstavitev nežne bownove terapije za lajšanje bolečin in boljše počutje Predstavila nam jo bo: Špela Sečnik, dipl. delovna terapevtka in Bownova terapevtka. Kdaj: 2. 6. 2023, ob 18. uri. Mala dvorana Kulturnega doma Jakoba Trobca. Prijazno vabljeni! Vabi vas Društvo upokojencev Polhov Gradec kratkem počitku smo pot nadaljevali do Turistične kmetije Pri Mehačku. Tu so nam postregli s pristno domačo hrano in poskrbeli, da poti nismo nadaljevali žejni. V zelo toplem sobotnem popoldnevu, smo se po kar strmi poti spuščali v dolino in kmalu prispeli v Polhov Gradec. Skupaj smo se z avtobusom odpeljali do Gabrja, se poslovili in si obljubili, da to ni bilo zadnje srečanje. Tekst in fotografija: Vinko Kuder Lanskega septembra si Miha, rodil si se kot drugi praznoval okroglo obletnico otrok očetu Pavletu in mami Andreji. Otroštvo si preži– 30 let, slaba dva meseca vljal na samotni kmetiji na za tem pa si zbolel. Diagnov spomin Črnem Vrhu nad Polhovim sticirali so ti raka. Bolezni Gradcem, kjer si zganjal se nisi ustrašil – verjel si, norčije s svojim bratom Dada bo tvoje mlado telo raka nielom in užival v naravi ter premagalo in živelo naprej. družbi živali. Ko si štel 7 let, Kljub borbenosti, pozitivni si začel obiskovati osnovno energiji in veri v dejstvo, da šolo na Črnem Vrhu, zaboš bolezen premagal, se je ključil pa si jo v Polhovem rak širil po tvojem telesu. Gradcu. V šoli s teboj niso Ko si bil v bolnišnici in se s imeli nobenih težav, saj si bil pomočjo zdravniškega osemiren učenec, ki je spoštoval bja boril, si ostal nasmejan, učitelje, med odmori pa si bil dobrovoljen in optimističen. živahen in razigran. Z veseRad si poklical prijatelje in ljem si sodeloval pri različnih domače ter bil vesel vsakega športnih aktivnostih. Na Črtelefonskega klica, ko nas je nem vrhu si obiskoval verouk vse skrbelo, kako si in kako ti in vsa leta ministriral. gre. Z veseljem si kramljal po Po končani osnovni šoli si telefonu, se pohecal in si tako se vpisal na srednjo poklicno krajšal čas ter ostal na tekoin strokovno šolo v Bežigradu, kjer si se izučil čem z dogajanjem v tvojem domačem kraju. za avtoserviserja. Že med šolskimi počitnicami To ti je dajalo moč in upanje, da se boš kmalu si si služil denar z delom pri Marku Rusu, po pozdravil in se vrnil domov, kjer bi si nabral zaključku srednje šole pa si se odločil, da se moči za skrb za domačo kmetijo in vrnitev v tako kot oče in brat tudi ti zaposliš pri njem. službo. Večkrat si se po telefonu slišal tudi s Opravljal si poklic tesarja, torej si sodeloval Sandro in Rebeko, ki sta komaj čakali, da pripri izdelavi in postavljanju lesenih strešnih deš za kakšen dan domov. Takrat sta prišli na konstrukcij. Pri delu si bil natančen, nisi se obisk, skupaj ste šli na sprehod, se igrali ... Ko bal višine, zato si ničkolikokrat opravljal delo je tvoje telo potrebovalo počitek, sta razumeli na najvišjih in najbolj nevarnih delih strehe. in te pustili, da si se ulegel ter spočil. Prav tako si bil zelo močan, zato si bil vedno Prejšnji teden si prišel domov, saj so zdravzraven, ko je bilo treba dvigniti kaj težkega. Z niki ugotovili, da so naredili vse, kar je bilo v veseljem si opravljal tudi delo z viličarjem. Ker njihovi moči. Napovedali so ti le še en mesec so te že od nekdaj zanimali kamioni, si izrazil življenja. Mnogi smo verjeli, da se bo zgodil čuželjo, da bi naredil izpit, da bi ga lahko tudi dež in boš vseeno zmagal. Tvoji najbližji smo še ti vozil in uporabljal pri delu. Tako kot vse, naprej hodili v cerkev, kjer smo molili za tvoje česar si se lotil, ti je tudi to uspelo – postal si zdravje in prosili, naj te bolezen ne premaga. voznik kamiona. Nekaj dni pred smrtjo sta se z očetom skupaj Kot otrok in najstnik si se rad vozil z motor- odpravila na tvoj zadnji izlet proti Črnemu jem. Prav tako so te zanimali avtomobili. Že Vrhu. Po dolgem času si se spet usedel za volan zelo zgodaj, preden si naredil vozniški izpit, si svojega audija in odpeljala sta se. si ga kupil. Tvoja velika ljubezen so bili tudi V sredo pa nas je pretresla novica. Odšel si. športni avtomobili. Srce ti je zaigralo vedno, Tvoje telo ni več zmoglo in se je vdalo. Še lansko ko si pohodil stopalko za plin ter zaslišal glas leto si za veliko noč nosil bander, tako kot si to športnega izpuha. počel vsa leta, odkar si zaključil osnovno šolo, Bil si dobrega srca, pošten in vedno si rad letos pa te ni več med nami. Odšel si v nebesa priskočil na pomoč. Doma si poprijel za vsa in po toliko letih objel brata Daniela. Povedal kmečka opravila. Kadar si imel čas, pa si tudi si mu, da ga vsi pogrešamo in kakšni veliki in kaj skuhal in pospravil po hiši. Bil si zelo re- odrasli punci sta že postali njegovi Sandra in doljuben. Rebeka. Sedaj nas bosta od tam skupaj pazila Leta 2015 se je zgodila nesreča, v kateri je za in nadoknadila vse, za kar sta bila prikrajšana vedno odšel tvoj edini brat, zaveznik in sode- v letih, ko sta bila ločena. lavec Daniel. Izguba te je zelo prizadela. Moč Miha, za vedno boš ostal v naših srcih in in voljo po izgubi si vedno znova našel in črpal pogrešali te bomo. Verjamemo in upamo, da tudi iz ljubezni do Danielovih hčerk, svojih ne- se nekoč zopet srečamo. čakinj – Sandre in Rebeke. Imel si ju neskončno Vsi domači rad, prav tako kot oni dve tebe. Mihu 52 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Povzetek letnega poročila JP Voka Snaga o skladnosti pitne vode na oskrbovalnem območju v Občini Dobrova Polhov Gradec za leto 2022 Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: vokasnaga@vokasnaga. si . JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, April 2023 Občina Dobrova – Polhov Gradec JAVNO PODJETJE VODOVOD KANA- Stara cesta 13 LIZACIJA SNAGA, d. o. o., je v Občini 1356 Dobrova Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodoJAVNI RAZPIS vodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE Brest in na katerem ležita naselji PodsmreNEPREMIČNE KULTURNE ka in Komanija. DEDIŠČINE Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako V OBČINI DOBROVA-POLHOV strogo kot prav pitna voda. Nad zdravstveGRADEC V LETU 2023 no ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo v JP VOKA SNAGA v okviru notra1. NAZIV IN SEDEŽ njega nadzora in ministrstvo, pristojno za SOFINANCERJA zdravje v okviru monitoringa. Ustreznost Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cenadzora preverjajo inšpekcijske službe. sta 13, Dobrova. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorče2. PRAVNA PODLAGA nja in vrsto preskušanj na posameznem Zakon o uresničevanju javnega interesa za odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno Preskušanje vzorcev v okviru notranjega prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, nadzora opravljajo Služba za nadzor kako- 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg; v vosti pitne in odpadne vode v laboratoriju nadaljevanju ZUJIK), Zakon o varstvu kulJP VOKA SNAGA in zunanji izvajalci. Vsi turne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, izvajalci izpolnjujejo splošna merila za de- 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, lovanje preskusnih laboratorijev, predpisa- 32/16 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljevanju na po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, ZVKD-1), Zakon o javnih financah ((Urain redno sodelujejo v medlaboratorijskih dni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno primerjalnih preskusih. besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, – odl. US), Odlok o proračunu Občine Do74/15, 51/17) smo pripravili letno poroči- brova-Polhov Gradec za leto 2023 (Uradni lo o skladnosti pitne vode za leto 2022, ki list RS 39/23), Pravilnik o postopkih za je objavljeno na spletni strani www.voka- izvrševanje proračuna Republike Slovenije snaga.si v rubriki Pitna in odpadna voda/ (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIKakšno vodo pijemo/Letno poročilo o PRS1011, 3/13 in 81/16) in Letni program skladnosti pitne vode. Povzetek poročila je za kulturo 2023. v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega 3. NAMEN JAVNEGA RAZPISA nadzora za mikrobiološka in fizikalno-ke- Namen javnega razpisa je zagotavljanje javmijska preskušanja za oskrbovalno obmo- nega interesa občine na področju kulturne čje Brest. (glej preglednico spodaj) dediščine s spodbujanjem sofinanciranja ŠT. ODVZETIH VZORCEV VODOVODNI SISTEM OBMOČJE Ljubljana Brest MB ŠT. NESKLADNIH VZORCEV FK MB FK redno občasno redno občasno redno občasno redno občasno 302 4 76 4 5 0 0 0 CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si projektov obnove in prezentacije kulturne - da je lastništvo kulturnega spomenika, dediščine in kulturnih spomenikov na obregistrirane dediščine ali evidentirane močju Občine Dobrova – Polhov Gradec. dediščine nesporno in da v zvezi z vprašanjem lastništva ne poteka noben po4. CILJI JAVNEGA RAZPISA stopek, Cilji javnega razpisa so: - da bo zagotavljal dostopnost za oglede - varstvo kulturne dediščine ter razvijanje javnosti, zavesti o njenih vrednotah, - da bo spoštoval predpise s področja var- izboljšanje dostopnosti do kulturne stva kulturne dediščine in graditve, dediščine in njenega komunikacijskega - da bo zagotovil gradbeni nadzor nad izpotenciala, vedbo projekta skladno s predpisi s po- povečanje možnosti za trajnostni razvoj. dročja varstva kulturne dediščine in graditve, 5. PREDMET JAVENEGA RAZPISA - da ima v celoti zagotovljena sredstva za Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbo projekta, upoštevaje tudi priča- kulturnih spomenikov; kovana sredstva z naslova tega razpisa, - dediščine vpisane v registru kulturne ki so omejena z vrednostjo, opredeljeno dediščine; v razpisu (če kateri od drugih virov, ki - evidentirane dediščine, torej objekti za jih predvideva v finančni konstrukciji, katere Javni zavod Republike Slovenije dejansko ne bo pridobljen, jih bo zagoza varstvo kulturne dediščine presodi, tovil iz lastnih virov), da imajo lastnosti kulturne dediščine in - da je seznanjen s tem, da se kot ustreše niso vpisani v registru. zno dokazilo o plačilu stroškov Občine Dobrova-Polhov Gradec upošteva le 6. POGOJI IN OMEJITVE ZA kopije bančnih izpisov nakazil in kopije položnic oziroma univerzalnih plačilnih SODELOVANJE NA JAVNEM nalogov, ne upošteva pa listin o kompenRAZPISU zaciji in podobnih posrednih oblik, ki ne - Število vlog, ki jih predlaga posamezen zajemajo neposrednega plačila pogodbeprijavitelj, ni omejeno, vendar se mora nih del, vsaka vloga (projekt) nanašati izključno na eno enoto. Vsaka vloga mora biti poslana v - da bo k zahtevku ob koncu projekta dostavil poročilo o usklajenosti izvedenga ločeni kuverti. Če bo prijavitelj za isto enoto predložil več vlog, bo obravnavana samo posega s kulturnovarstvenimi merili, ki vloga, ki je prispela prva, ostale vloge bodo ga pripravi Zavod za varstvo kulturne zavržene kot vloge, ki jih je vložila neupradediščine Slovenije, OE ljubljana, vičena oseba. - da bo zagotavljal dostopnost dokumen- Enota kulturne dediščine, na kateri bodo tacije o projektu (vključno s kultunoizvedeni posegi, mora biti kulturni spomevarstvenimi pogoji, kultunovarstvenim nik, registrirana kulturna dediščine ali na soglasjem oz. mnenjem) Občini Dobroterenu evidentirana kulturna dediščina, za va-Polhov Gradec, revizijskim organom katero strokovna služba presodi, da ima ter drugim nadzornim organom, elemente kulturne dediščine, ki jih je smi- - da je seznanjen s posledicami, ki bi naselno ohranjati. stale ob ugotovitvi neupoštevanja veljav- Prijavitelj – upravičenec do sredstev razne zakonodaje in navodil, pogodbenih pisa - je lahko le (so)lastnik, njegov poobladoločil, dvojnega financiranja, nenaščenec ali upravljavec kulturnega spomemenske porabe sredstev, nika z ustreznim dokazilom. - da je seznanjen z javno objavo imena DOKAZILA: projekta, naziva prijavitelja in zneska A) Dokazilo o lastništvu: posebno dokazijavnih sredstev, ki bodo dodeljena prolo ni potrebno,če so podatki o lastništvu jektu in izplačana ob koncu projekta, v prijavnem obrazcu identični s podatki - da se strinja s pogoji razpisa in vsebino v zemljiški knjigi. Prijavitelj v prijavnem vzorca pogodbe, obrazcu navede podatke o lastništvu ne- - da jamči za resničnost in popolnost vseh navedenih podatkov. premičnine. Če sprememba lastništva še ni vpisana v zemljiško knjigo, mora lastnik - Za objekt morajo biti ob prijavi na razpis priloženi kulturno varstveni pogoji predložiti upravno overjeno kopijo pravneZavoda za varstvo kulturne dediščine ga posla (npr. kupoprodajno pogodbo). Slovenije, OE Ljubljana. B) Soglasje (so)lastnikov (samo v primeru, če je več solastnikov objekta): V primeru - Imajo do občine poravnane vse obveznosti, v kolikor so bili sofinancirani iz solastništva je obvezna priloga pisno soproračuna v preteklih letih. glasje solastnikov skladno z določili Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20) oz. Stanovanjskega 7. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 JAVNEGA RAZPISA – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, Sredstva so zagotovljena v proračunu ob57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, čine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2023 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, na proračunski postavki 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21). C) Dokazilo o upravljanju (samo v primeru, višini 4.000,00 EUR. če je prijavitelj upravljavec oz. upravnik): Če je prijavitelj upravljavec oz. upravnik, 8. UPRAVIČENI STROŠKI mora predložiti uradno dokazilo o upra- SOFINANCIRANJA vljanju. Upravičeni stroški so: stroški vzdrževalD) Pisno pooblastilo za podpis (samo nih del za ohranjanje kulturnovarstvenih v primeru, da je prijavitelj pooblaščenec lastnosti ter konservatorsko-restavratorski oz. kadar obrazce ali priloge vloge podpiše posegi skladnih s kulturnovarstvenimi popooblaščenec odgovorne osebe). goji in sicer: - stroški sanacije temeljev, - Vrednost zaprošenih sredstev sofinan- - stroški sanacije sten (zidovi), ciranja upravičenih stroškov, ki jih krije - stroški sanacije stropov, Občina Dobrova-Polhov Gradec je do - stroški sanacije stopnišč, 50% vrednosti investicije. - stroški sanacije strešnih konstrukcij in - Prijavljeni projekt mora imeti zaprto streh – kritin, finančno konstrukcijo, kar pomeni, da - stroški sanacije notranjih in zunanjih mora imeti prijavitelj v celoti zagotoometov (fasade), vljena sredstva za izvedbo projekta, - stroški sanacije stavbnega pohištva upoštevaje tudi pričakovana sredstva (okna, vrata), z naslova tega razpisa, ki so omejena z - stroški sanacije stavbno-kleparskih elevrednostjo iz prejšnje točke. Če kateri od mentov, drugih virov, ki jih prijavitelj v finančni - stroški sanacije tlakov, konstrukciji predvideva, dejansko ne bo - drugi stroški, ki pripomorejo oziroma pridobljen, jih mora zagotoviti prijavitelj omogočajo ohranjanje varovanih laiz lastnih virov. Prijavitelj mora imeti stnosti s področja varstva kulturne dezagotovljena sredstva v višini najmanj diščine,, 50% upravičenih stroškov predlaganih - stroški za izvedbo restavratorskih poposegov. segov po Katalogu konservatorsko-re- Projekt se mora zaključiti najpozneje do stavratorskih del na nepremičnih spo01.12.2023. Do tega datuma mora biti menikih in stavbni dediščini, poglavje Restavratorstvo (ZVKDS Restavratorski projekt fizično končan, kar pomeni zacenter, september 2003, dopolnitev junij ključek vseh del. 2007, julij 2010, januar 2017). - Prijavitelj mora priložiti podpisano Izjavo 53 Med upravičene stroške ne sodijo izboljšave, ki ne prispevajo k ohranjanju kulturno varstvenih lastnosti kulturnega spomenika, stroški del, ki neposredno ne pripomorejo k ohranjanju kulturno varstvenih lastnosti spomenika (npr. elektro in vodoinštalacijska dela, notranja oprema, ogrevalni sistemi, klimatski sistemi, vgradnja dvigal, gradbeni nadzor in podobno), redna vzdrževalna dela, kot so beljenje in podobno, arheološke raziskave ter izdelava projektne dokumentacije. V primeru, da ima prijavitelj izdelan celovit projekt in zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko na razpis prijaviti le tista dela, ki so upravičeni stroški po tem razpisu. 9. MERILA ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE PREDLOGOV PROJEKTOV DOLOČITEV VREDNOSTI SOFINANCIRANJA POSAMEZNEGA PROJEKTA Upravičeni stroški sofinanciranja x 50 x Pomen stavbe z vidika spomeniško varstvenih in arhitekturne vrednosti / 100 = višina sofinanciranja Legenda: Predračun Vrednost prijavljenega projekta po predloženem in potrjenem predračunu. 50% Posamezen projekt je lahko sofinanciran do 50% vrednosti potrjenega (pred)računa. Upravičeni stroški sofinanciranja Točkovanje projektov za izbor Iz predloženega predračuna bodo ob prijavi na razpis upoštevani upravičeni stroški konservatorskorestavratorskih posegov ter vzdrževalnih del za ohranjanje kulturnovarstvenih sestavin Stavba, ki ima status kulturnega spomenika: faktor 3 Stavba, ki je kulturna dediščina: faktor 2 Stavba, ki se nahaja v spomeniškem območju: faktor 1 Skupna vrednost sofinanciranja vseh prijavljenih projektov Zmanjšanje višine sofinanciranja glede na razpoložljiva sredstva razpisa Upošteva se seštevek vrednosti sofinanciranja prijavljenih projektov, ki izpolnjujejo vse pogoje javnega razpisa. V primeru prekoračitve razpoložljivih sredstev razpisa (4.000,00 EUR) se višina sofinanciranja sorazmerno zmanjša vsem prijavljenim projektom oz. prijaviteljem, ki so upravičeni do sofinanciranja. 10. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Projekt mora biti realiziran in sredstva porabljena v proračunskem letu 2023, in sicer najkasneje do 1.12. 2023. Upoštevajo se le upravičeni stroški tistih projektov, ki bodo dejansko izvedeni. Občina Dobrova-Polhov Gradec bo kot dokazilo o plačilu stroškov upoštevala izključno kopije bančnih izpisov nakazil in kopije univerzalnih plačilnih nalogov oz. položnic, ne bo pa upoštevala listin o kompenzaciji in podobnih posrednih oblik, ki ne zajemajo neposrednega plačila pogodbenih del. Dvojno financiranje Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so bili že povrnjeni iz kateregakoli drugega javnega vira, ni dovoljeno. V primeru ugotovitve dvojnega financiranja bo občina prekinila izplačevanje sredstev in odstopila od pogodbe ter zahtevala vračilo sredstev v višini vseh izplačanih sredstev, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec pogodbe) je ves čas objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec, zaintere- 53 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec sirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak dedokazil, lavnik v sprejemni pisarni Občine Dobro- - da se lahko spremeni, odloži ali prekine va-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. sofinanciranje, če bodo sredstva proraVse dodatne informacije v zvezi z razpisom čuna, namenjena kulturi, v času veljavdobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na nosti pogodbe o sofinanciranju manjša, tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so kot so bila predvidena ob podpisu podosegljivi tudi preko internetne strani godbe, Občine Dobrova-Polhov Gradec: http:// - da lahko odstopi od pogodbe, če prijaviwww.dobrova-polhovgradec.si/ telj prekorači rok za dokončanje projekta; v tem primeru mora prijavitelj odo12. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO brenega projekta vrniti prejeta sredstva VLOG z zakonskimi zamudnimi obrestmi od Rok za oddajo vlog: 30.06.2023. dneva prejema sredstev do končnega poplačila, 13. NAČIN, KRAJ IN ROK PRIJAVE - da lahko v primeru objektivnih razlogov Prijavitelj mora za popolnost vloge za prerok za dokončanje projekta podaljša. dložiti: izpolnjen, natisnjen, podpisan in 17. INFORMACIJE JAVNEGA ožigosan (če prijavitelj posluje z žigom) pri- ZNAČAJA javni obrazec z vsemi obveznimi prilogami Z oddajo vloge se prijavitelj strinja s pogoji in dokazili tega razpisa. in z merili razpisa ter pripadajoče razpisne Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne dokumentacije. sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Vloga se šteje za popolno tudi, če jo prijavi- Prijavitelj se s predložitvijo vloge na javni telj po pozivu v danem roku dopolni tako, razpis strinja z javno objavo podatkov o da vsebuje vse obvezne sestavine. Doku- odobrenih in izplačanih denarnih sredmenti izdani po razpisnem roku in dopol- stvih. Objavljeni bodo osnovni podatki o njeni k vlogi niso veljavni. projektu in prejemniku finančnih sredstev skladno z zakonom, ki ureja dostop do inPrijavitelj do roka za oddajo vloge izpolni formacij javnega značaja, in zakonom, ki in odda prijavni obrazec in dokazila. Do- ureja varstvo osebnih podatkov. stop do prijavnega obrazca je objavljen Varovanje osebnih podatkov bo zagotona spletni strani Občine Dobrova-Polhov vljeno v skladu z veljavno zakonodajo. Vsi Gradec. podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, Natisnjen in podpisan prijavni obrazec ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer (skupaj z dokazili in ostalimi dokumenti) poslovne skrivnosti, osebni podatki in mora prijavitelj v poslovnem času Občine druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu Dobrova-Polhov Gradec oddati v glavni do informacij javnega značaja (Uradni list pisarni na naslov: Občina Dobrova-Polhov RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali v roku 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. poslati po pošti s priporočeno poštno po- US, 102/15 in 7/18), v nadaljevanju: ZDIJZ) šiljko ali poslati po pošti z navadno poštno , ki niso javno dostopne in tako ne smejo pošiljko, ki bo v vložišče Občine Dobrova- biti razkrite oz. dostopne javnosti. Poslov-Polhov Gradec prispela do roka. Vloga na skrivnost se lahko nanaša na posamemora biti predložena Občini Dobrova-Pol- zen podatek ali na del vloge, ne more pa se hov Gradec do 30.06.2023 oz. najkasneje nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji mota dan oddana kot priporočena pošiljka v rajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne zapečateni ovojnici z izpisom na sprednji sme biti dostopen javnosti kot informacija strani: »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in SOFINANCIRANJE OBNOVE NEPRE- razloži takšnih podatkov v vlogi, bo občiMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE« na lahko domnevala, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti, 14. ZAVRŽENJE VLOG osebnih podatkov in drugih izjem iz 6. čleNa podlagi ugotovitev zapisnika o odpira- na ZDIJZ. nju oziroma dopolnjevanju vlog bo župan s posamičnim sklepom zavrgel vlogo, ki ne 18. POSREDOVANJE INFORMACIJ bo pravočasna ali popolna ali ki je ne bo O RAZPISU vložila upravičena oseba. Potencialni prijavitelji so dolžni spremljati spletno stran Občine Dobrova-Polhov 15. OBRAVNAVA VLOG IN Gradec, na kateri bodo objavljane morebiOBVEŠČANJE O IZBORU tne spremembe oziroma novosti v zvezi z Nepravilno označene in nepravočasno od- javnim razpisom. Vse morebitne potrebne dane vloge bodo zavržene. Odpiranje vlog dodatne informacije v zvezi z javnim ni javno in bo izvedeno najkasneje v roku 5 razpisom morajo biti zahtevane v pisni delovnih dni po preteku roka za prijavo na obliki, in sicer po elektronski pošti na narazpis. Komisija v roku osmih dni od od- slov: info@dobrova-polhovgradec.si Odgopiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, vore na vprašanja bo občina posredovala katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno za vse v pisni obliki na spletni strani občine dokumentacijo zahtevanih dokumentov in sicer na strani, kjer bo objavljen razpis. (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Če vla- Vsi objavljeni odgovori bodo imeli status gatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, dopolnitve razpisne dokumentacije. izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. Številka: 4300-0005/2023-2 V roku prispele in pravilno označene vloge Datum: 14.04.2023 bodo ovrednotene po točkovnem sistemu Jure Dolinar v skladu z merili za oceno projektov, ki Župan so opredeljena v razpisni dokumentaciji ter skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Izbor in vrednotenje projektov Občina Dobrova – Polhov Gradec bo izvedla razpisna komisija, ki jo imenuje Stara cesta 13 župan. O izidu razpisa in višini dodeljenih 1356 Dobrova sredstev bodo prijavitelji obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z upravičenci do sofinanciranja bo sklenjena pogodba o izvajanju projektov ter višini in načinu sofinanciranja v letu 2023. UpraviJAVNI RAZPIS čenci so dolžni do 1.12.2023 posredovati ZA SOFINANCIRANJE vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi PROJEKTOV ZA MLADE projektov za leto 2023. 16. SPLOŠNE INFORMACIJE Občina Dobrova-Polhov Gradec si pridržuje pravico: - da cene v predračunu preveri na trgu, - da ne sklene pogodbe, če prijavitelj odobrenega projekta ne predloži v določenem roku vseh dokumentov/dokazil, potrebnih za sklenitev pogodbe, - da v primeru spremembe zakonodaje, povezane z razpisom, zahteva od prijavitelja projekta predložitev dodatnih V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2023 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - občinski upravi Občine Dobrova-Polhov – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), PraGradec vsaj enkrat letno dostavljajo povilnik o postopkih za izvrševanje proraročilo o realizaciji projektov ter namenčuna Republike Slovenije (Uradni list RS, ski porabi sredstev, ki so jih prejeli iz št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, občinskega proračuna, razen v primeru, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in ko kandidirajo prvič; 149/22) in Odlok o proračunu Občine Do- - na razpisu ne morejo sodelovati zasebne brova-Polhov Gradec za leto 2023 (Uradni ali javne organizacije, ki so registrirane list RS 29/23). za opravljanje in posredovanje kulturno-umetniških, športnih, socialnih, 3. PREDMET JAVENEGA RAZPISA izobraževalnih, mladinskih vsebin, ter Predmet javnega razpisa je sofinanciranje društva in subjekti, ki so za iste vsebine projektov za otroke in mladino v občini že dobili finančna sredstva na drugih Dobrova-Polhov Gradec v letu 2023. razpisih, ki jih je objavila občina Dobrova-Polhov Gradec; »Mladinski projekt je aktivnost izvajalca - imajo do občine poravnane vse obve– posamični vsebinsko zaključen znosti, v kolikor so bili sofinancirani iz enkratni dogodek (npr. tabor, delavnica, proračuna v preteklih letih; izvedba prazničnih obdarovanj otrok v - se projekti izvajajo na neprofitni osnovi mesecu decembru v občini Dobrovain Polhov Gradec, predavanje in podobne - izpolnjujejo druge pogoje določene z dejavnosti).« razpisom. Sofinancirali se bodo mladinski projekti, ki so namenjeni krepitvi in širitvi vrednot prostovoljnega dela in dela med mladimi, spodbujanju osebne avtonomije mladih in njihovi socialni integraciji ter druženju in uresničevanju njihovega interesa, in sicer predvsem: - spodbujanju in razvijanju neformalnih oblik vzgoje, izobraževanja in usposabljanja za večje kompetence; - spodbujanju delovnih navad, prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja; - spodbujanje zdravega, aktivnega načina življenja otrok in mladih in preprečevanje različnih oblik odvisnosti; - dvigu kakovosti življenja in aktivnemu preživljanju prostega časa otrok in mladine; - spodbujanju kulturne ustvarjalnosti in inovativnosti otrok in mladih; - vključevanju mladih z manj priložnostmi, spodbujanju javnega dialoga o družbenih vprašanjih ter aktivni participaciji mladih pri upravljanju družbe; - dejavnostim med šolskimi počitnicami; - osveščanju in spremljanju drugačnosti, zmanjševanju diskriminacije in socialne izključenosti mladih ter preprečevanju nasilja med mladimi in nad mladimi. CMYK 54 lavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova-Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ 11. VSEBINA VLOGE Vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva in na ustreznih mestih podpisana. Vsebovati mora vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženi dokumentaciji. 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Sredstva so zagotovljena v proračunu ob- 12. ODDAJA IN DOSTAVA VLOG čine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2023 Vloge je potrebno poslati na naslov: Obna proračunski postavki 18056 Programi čina Dobrova-Polhov Gradec, Stara za mladino v višini 3.922,84 EUR. cesta 13, Dobrova. Vloga mora biti v zapečatenem ovitku opremljena z izpisom 6. UPRAVIČENI STROŠKI na prednji strani: »NE ODPIRAJ – vloga SOFINANCIRANJA za sofinanciranje projektov za mlade«. Na Za upravičene štejejo stroški, ki: - so povezani s prijavljenimi mladinski- hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. mi aktivnostmi in so nujno potrebni za uspešno pripravo in izvedbo mladinskih Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, aktivnosti; če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega - jih je prijavitelj napovedal v prijavi; roka prejeta v sprejemni pisarni Občine - so skladni z načeli dobrega finančnega Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, poslovanja, zlasti glede cenovne primerDobrova, ali če je bila najkasneje zadnji nosti in stroškovne učinkovitosti; dan razpisnega roka oddana na pošti kot - so dejansko nastali; priporočena pošiljka. - so prepoznavni in preverljivi na osnovi izvirnih dokazil; - niso in ne bodo sofinancirani iz drugih virov občine. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Dobrova-Polhov Gradec, Vrsta upravičenih stroškov: Stara cesta 13, Dobrova ali ni bila najkasne- stroški dela zaposlenih v projektu, je zadnji dan razpisnega roka oddana na vključno s stroški dela mentorjev pro- pošti kot priporočena pošiljka. stovoljcem, ki so vključeni v projekt; - delo prostovoljcev; - stroški vodenja, usklajevanja in mentor- Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin zahtevanih z javstva prostovoljcev; Sredstva niso namenjena za sofinanciranje - stroški zunanjih izvajalcev, v kolikor gre nim razpisom in razpisno dokumentacijo. mladinskih projektov, ki imajo naravo: za specifične in strokovne storitve (npr. - dopolnilnega poklicnega ali univerziteizvedba tematske delavnice, navedene v Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja tnega izobraževanja; programu ipd., oglaševanja, prevozi,…); z vsemi pogoji ter merili razpisa. - rednega ali dopolnilnega izobraževanja - stroški materiala, v kolikor ne gre za mav okviru ustanov, ki delujejo v skladu z terial, ki je namenjen nadaljnjem trženju 13. OBRAVNAVA VLOG IN določili Zakona o organiziranju in fiali pobiranju prispevkov za organizacijo. OBVEŠČANJE O IZBORU nanciranju vzgoje in izobraževanja; Nepravilno označene in nepravočasno od- znanstvenih raziskovanj in strokovnih Neupravičeni so naslednji stroški: dane vloge bodo zavržene. Odpiranje vlog srečanj znanstvenega značaja; - stroški alkohola, ni javno in bo izvedeno najkasneje v roku 5 - turističnih potovanj, letovanj in izletov - investicijsko vzdrževanje (npr. obnova delovnih dni po preteku roka za prijavo na ter komercialno naravnanih počitniških prostorov, popravila …); razpis. Komisija v roku osmih dni od odprogramov za mlade; - amortizacija nepremičnin in opreme; - športnih in drugih tekmovanj, katerih - tekoči stroški poslovanja zaradi opra- piranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, udeleženci so mladi; vljanja osnovne dejavnosti prijavitelja. katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno - programov organizirane športne vadbe; dokumentacijo zahtevanih dokumentov - mladinskih aktivnosti komercialnega 7. MERILA ZA OCENJEVANJE (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Če vlaznačaja (npr. plesne šole, športni klubi, IN VREDNOTENJE PREDLOGOV gatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, smučarski tečaji…); MLADINSKIH PROJEKTOV izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. - kulturnih predstav in festivalov. Ocenjevanje in vrednotenje mladinskih Pritožba zoper sklep ni dovoljena. projektov bo izvedeno v skladu z merili, 4. POGOJI IN OMEJITVE ZA ki so opredeljeni v razpisni dokumentaSODELOVANJE NA JAVNEM ciji. Projekti bodo sofinancirani do višine V roku prispele in pravilno označene vloge RAZPISU razpoložljivih sredstev. Višina sredstev, ki bodo ovrednotene po točkovnem sistemu Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki iz- jih bo prejel posamezen projekt bo izraču- v skladu z merili za oceno projektov, ki polnjujejo naslednje pogoje: nana na podlagi točk, ki jih bo v postopku so opredeljena v razpisni dokumentaciji - da se nanašajo na projekte, ki so predmet ocenjevanja na podlagi meril dobila posa- ter skladno z razpoložljivimi finančnimi sofinanciranja tega javnega razpisa, pri mezna prijava. sredstvi. Izbor in vrednotenje projektov čemer se štejejo za nosilce ali uporabnibo izvedla razpisna komisija, ki jo imenuje ke projektov otroci in mladi v starosti do 8. OBDOBJE ZA PORABO župan. O izidu razpisa in višini dodeljenih 26 let (v nadaljevanju: mladi); SREDSTEV sredstev bodo prijavitelji obveščeni v roku - prijavitelji so društva in organizacije, ki Dodeljena sredstva morajo biti porabljena 30 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z imajo sedež v Občini Dobrova-Polhov v letu 2023, v skladu s predpisi, ki določajo upravičenci do sofinanciranja bo sklenjena Gradec; izvrševanje proračuna. pogodba o izvajanju projektov ter višini in - da imajo materialne, prostorske, kadronačinu sofinanciranja v letu 2023. Upravivske in organizacijske pogoje za uresni- 9. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO čitev načrtovanih aktivnosti; VLOG čenci so dolžni do 15.12.2023 posredovati - projekti, ki so predmet razpisa, se mo- Rok za oddajo vlog: 30.06.2023. vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi rajo opravljati na območju občine Doprojektov za leto 2023. brova-Polhov Gradec in morajo biti 10. KRAJ, KJER LAHKO namenjeni predvsem mladim, ki živijo PROSILCI DVIGNEJO RAZPISNO Številka: 4300-0004/2023-2 v občini Dobrova-Polhov Gradec (med DOKUMENTACIJO Datum: 11.4.2023 udeleženci bo več kot 80% mladih s stal- Razpisno dokumentacijo (besedilo razpisa, Jure Dolinar nim prebivališčem v občini Dobrova- navodila in obrazci, merila za sofinanciraŽupan -Polhov Gradec); nje ter vzorec pogodbe) je ves čas objave - projekti, ki so predmet sofinanciranja, javnega razpisa na voljo na spletni strani morajo imeti jasno finančno konstruk- Občine Dobrova-Polhov Gradec, zainterecijo in vire financiranja; sirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak de- 54 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Log - Dragomer Županova beseda Spoštovane občanke in spoštovani občani CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 55 Med poletjem na kanalizacijo priključen večji del občine Tokrat pa le ne bo šlo brez omembe rojstnodnevnih dogodkov in prireditev, ki se odvijajo v teh dneh in tednih. Počasi se bližamo polnoletnosti naše prijazne lokalne skupnosti. Ko se le nekoliko ozremo v preteklost, ne moremo mimo tega, kar so za nas storili naši predhodniki, ki so vložili ves trud, energijo in svoje znanje za pravo stvar. Sama dejstva zase govorijo, da je bila in je to res prava stvar. Prav taka praznovanja ponudijo priložnost, da se našim predhodnikom zahvalimo in vedno znova poklonimo njihovi odločnosti. Od ustanovitve lastne občine ves čas rastemo in v tem delu gre zahvala vsakemu posamezniku in vsem, ki tvorimo lokalno skupnost, ki nam jo marsikdo zavida. Veliko lepega je očem tudi skrito in pravo energijo samo občutimo in ravno v tem vidim vzrok, da smo kot skupnost napredovali tudi v času pandemije Covid. Neskromno in hvaležen vsem, ugotavljam, da se iskrena pripravljenost delati dobro, čuti skoraj na vsakem koraku in prav to je naš izjemno velik potencial, ki ga prepoznavajo partnerji naše občine tudi v tujini, saj smo zelo priljubljeni, kot zanesljivi subjekt tudi v vrsti mednarodnih projektov, kamor se vedno pogosteje vključujemo. Seveda napredka ne moremo pričakovati brez strokovnega vodenja in usmeritev, zato izkoriščam priložnost, da se zahvalim zdajšnjim in bivšim svetnicam in svetnikom občinskega sveta naše občine, ki ste prepoznali smisel tudi v kadrovskih izboljšavah in aktivno podprli ta prizadevanja, ki prinašajo rezultate ter koristijo nam vsem. Ko obeležujemo dan naše občine, ne smemo pozabiti, da letos obeležujemo tudi pol stoletja od ustanovitve in organiziranja Našega časopisa in verjetno ni naključje, da sta bila glavna gonilna sila po strokovni in vsebinski plati za prvih štirinajst številk prav zakonca Katja in Doro Hvalica doma z Loga pri Brezovici. Ob tej priložnosti želim, da praznik občine praznujete sproščeno, se udeležite kakšnega od dogodkov in ob tem pomislite kaj lahko kot posameznik ali družina prispevate, da nam bo še lepše. Ob teh vrsticah je premalo prostora, da bi se za prehojeno pot zahvalil vsakemu posebej, zato iskrena hvala vsem, saj smo skupaj močnejši in zmoremo tudi nemogoče. Želim vam vse lepo. Miran Stanovnik, vaš župan Log – Dragomer, 12. maj 2023 – Zgodovinski, evropsko sofinanciran projekt gradnje kanalizacije in čistilne naprave je v zaključni fazi. Čistilna naprava Log – Dragomer že poskusno obratuje, nanjo je bilo do konca marca priključenih 130 objektov. Dinamika priključevanja bo v prihodnjih mesecih dobila nov zagon, saj na občini pričakujejo, da bodo izdana tudi uporabna dovoljenja za izvedeno kanalizacijsko omrežje v preostalih delih občine. Občina Log – Dragomer pospešeno stopa po poti, ki vodi do čistejšega okolja. Izvajalci hitijo z deli, zaključiti je treba le še po- Državna sredstva za zunanji fitnes Pripravljajo papirnato dokumentacijo Občina Log -Dragomer se je v športnih parkih na Logu in v Dragomerju namenila postaviti zunanji fitnes. Investicija je ocenjena na 86 tisoč evrov z DDV, a na srečo ta ne bo bremenila samo občinskega proračuna, ampak je občini uspelo preko LAS Barja pridobiti nepovratna državna sredstva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo za omenjeni projekt »primaknilo« dobrih 26 tisoč evrov. Kaj konkretno obsega projekt »zunanji fitnes«? V Dragomerju bo na voljo dvovišinska bradlja, ravna klop, rimska klop, info tabla in »zunanja telovadnica«. Na Logu ravno tako, a namesto rimske klopi bo ravno-poševna. Pod »zunanja telovadnica« je mišljen kompleks telovadnih orodij z navpičnimi Zunanja telovadnica drogovi in prečnimi letvami. Na občini menijo, da bodo nove športne površine zelo dobrodošle, kajti trenutno jih primanjkuje, glede na konfiguracijo pa bodo pri- samezne krajše odseke kanalizacije ter po izvedenih ulicah položiti grobi ter fini asfalt. Trenutno je najbolj pestro na Barju, kjer izvajalec KGG polaga vakuumsko kanalizacijo ter nadaljuje s podbojem pod avtocesto. Dela potekajo na Barjanski cesti od hišne številke 8 do 4A. Hidrotehnik medtem na območju Loga kompletira vakuumske jaške s senzoriko. Dela v drugih delih občine so se medtem že zaključila. Hidrotehnik je aprila na Loški cesti 10A do 10E položil zaključni sloj asfalta, novo asfaltno preobleko so dobile tudi ulice v Dolini. »Izvajalci KGG so v aprilu 2023 izvedli dela na trasi gravitacijske kanalizacije na območju ulic Pod gradom HŠ 30 do HŠ 34. V mesecu maju 2023 se načrtuje izvedba asfalta na zaključenih trasah kanalizacije ulic Pod gradom, Na pobočju in Poti na tičnico v naselju Lukovica, » so nam pojasnili na Občinski upravi Občine Log – Dragomer, kjer dodajajo, da je zgrajene 14,9 kilometrov vakuumske kanalizacije in 9,8 kilometrov gravitacijske, skupaj skoraj 25 kilometrov kanalizacijskih vodov. merne za vse starostne skupine: od predšolskih in šoloobveznih otrok do starejših občanov. Postavitev fitnesa se bo izvajala v letih 2023 in 2024.(gt) Medtem, ko gradbeni stroji po občini ne ropotajo več tako intenzivno, je zato veliko bolj živahno za štirimi stenami, kamor se je preselila glavnina del. V zadnjih mesecih imajo izvajalci polne roke dela s pripravo dokumentacije. »Izvajalec Hidrotehnik je pripravil dokazno dokumentacijo (PID in DZO) za vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja izvedenih tras vakuumske kanalizacije na območju naselja Kačja vas in Jordanov kot. Vloga je bila na Upravno enoto Vrhnika oddana v drugi polovici aprila,« so nam povedali na Občini. Sočasno z zaključevanjem projekta in izvedbo del na območju Lukovice prav tako pripravljajo dokazno dokumentacijo za oddajo vloge za pridobitev uporabnega dovoljenja na tem območju. »V načrtu je komisijski pregled, ki se pričakuje s koncem meseca maja 2023 na komunalni infrastrukturi (primarnem kanalu vakuumske kanalizacije ob sočasnem polaganju vodovoda, plina in telekomunikacijskega omrežja T2 na trasi regionalne ceste na lokaciji kolesarske steze in pločnika) v območju regionalne ceste od naselja Jordanov Kot do območja naselja Mole,« še pravijo naši sogovorniki. Prve objekte na kanalizacijo priključili pred pol leta Priključevanje objektov na kanalizacijo v osrednjem Dragomerju je v polnem razmahu. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika izvaja postopek obveščanja krajanov na tem območju o operativnem začetku izvajanja priključkov objektov na javno-sanitarno kanalizacijo. Nadaljuje: »V času poskusnega obratovanja čistilne naprave bo izvajalec Hidrotehnik vodil obratovalni dnevnik in ob tem po potrebi izvajal odvoz blata, odvoz peska, odvoz maščob in odvoz drugih komunalnih odpadkov ter dobavljal kemikalije glede na izkazane potrebe. Izvajalec bo v času poskusnega obratovanja opravljal vzdrževanje in izvedbo vseh prvih in ostalih meritev ter monitoringa ob sprotnem urejanju nemotenega funkcioniranja čistilne naprave,« so nam pojasnili na Občinski upravi. Spomnimo Celoten projekt je bil ocenjen na 14,6 milijona Evrov brez DDV oziroma 17,6 milijona Evrov z DDV. V oceno so vključeni stroški gradbenih del nadzora, obveščanja javnosti, že vložena sredstva, dokumentacija in ostali stroški, ki so nastajali od leta 2014 dalje. Občina je na razpisu za izbor gradbenih del izbrala Hidrotehnik d. d. v partnerstvu s podjetjema Komunalne gradnje d. o. o. in Trgograd d. o. o. Vrednost gradbenih del je po ponudbi znašala 9.797.990,06 EUR brez DDV. Zaradi nepredvidenih del in dodatnih del, ki jih je občina naročila za izvedbo dodatnih vodov kanalizacije, so bili sklenjeni aneksi k pogodbi, vrednost projekta na podlagi podpisanih aneksov znaša sedaj 11.350.572 EUR. Nadzor vrši Projekt d. d. iz Nove Gorice, posel je težak 238 tisoč Evrov. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredeljujejo države članice in presegajo te zahteve«, s specifičnim ciljem »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. V. L. Foto: Občinska uprava 55 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 56 Začetek gradnje priključka Dragomer do julija Log - Dragomer, 15. maj 2023 – Nov avtocestni izvoz na Lukovici naj bi izbrani konzorcij podjetij Trgograd in GP Krk gradil 18 mesecev. Pogodba je trenutno v podpisovanju na Ministrstvu za infrastrukturo, pogodbena vrednost gradbenih del je 28,5 milijonov Evrov brez davka. Dars je za gradnjo novega priključka Dragomer izbral konzorcij litijskega gradbinca Trgograd in hrvaškega gradbenega podjetja GP Krk, ki bosta dela izvedla za 28,5 milijona Evrov brez davka. Kot so za Naš časopis pojasnili na Darsu, bodo skladno s sklenjenim Sporazumom o ureditvi medsebojnih razmerij krili 67,85 odstotkov. Direkcija RS za infrastrukturo bo prispevala 28,79 odstotkov, Občina Brezovica 2,75 odstotka ter Občina Log - Dragomer 0,61 odstotkov od skupne ocenjene vrednosti investicije. Družba Dars ima zagotovljena vsa potrebna sredstva. »Pogodba za gradnjo avtocestnega priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko je v fazi podpisa – trenutno na Ministrstvu za infrastrukturo oz. Direkciji RS za infrastrukturo,« so še dodali naši sogovorniki ter povedali, da bodo po sklenitvi pogodbe z izvajalcem opredelili termine posameznih delovnih faz. Gradbena dela naj bi bila sicer končana eno leto in pol po uvedbi izvajalca v delo. Priključek v obliki diamanta naj bi začeli graditi poleti. Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje pravi, da mora pogodbeni izvajalec po sklenitvi pogodbe v predpisanem roku zagotoviti ustrezno bančno garancijo za dobro izvedbo del. »Dela bi tako lahko stekla v prihodnjih tednih, predvidoma v juniju oz. najpozneje v juliju letos.« Priključek ima strateški pomen Načrtovan avtocestni priključek na Lukovici je vsaj z dveh vidikov pomemben tudi za občino Log - Dragomer. Izboljšala naj bi se dostopnost občine ter kakovost bivanja. Občina bo zaradi bližine dostopa do avtoceste zanimiva za priseljevanje, ustvarjeni bodo boljši pogoji za razvoj gospodarstva v občini, pozitivno pa bo vplival tudi na ceste in navezavo na obstoječo kvaliteto bivanja. regionalno cesto na območju naselja Lukovica. V sklopu noNaj spomnimo vega avtocestnega priključka Projekt obsega izgradnjo no- bodo zgradili tudi zahodno vega avtocestnega priključka obvozno cesto južnega dela s štirimi priključnimi kraki v Brezovice vse do nivojskega obliki »diamanta« z upošteva- železniškega prehoda preko ženjem bodoče 6-pasovne avto- lezniške proge Ljubljana–Trst pri Vnanjih Goricah z navezavo na obstoječo regionalno cesto Podpeč–Brezovica. »Močan ciljno-izvorni promet iz smeri Vnanjih Goric, Podpeči, Dragomerja in naselij vzhodno od Vrhnike nima možnosti neposredne povezave z avtocesto. To povzroča preobremenitev regionalne ceste R2-409/0300 Brezovica–Vrhnika, zastoje skozi naselje Brezovica in kritično obremenitev obstoječega priključka. Posebej problematična je R2-409/0300 med križiščem »pri Poku« in križiščem »pri Gorjancu«, kjer je kapaciteta ceste in križišč že nekaj časa pre- sežena. Promet se poveča zlasti ob jutranji in popoldanski konici. Problematični so tudi zastoji, ki se pojavljajo na izvoznem in odstavnem pasu avtoceste na območju izvoza Brezovica iz smeri Kozarij, so nam razložili naši sogovorniki. V. L. Nov prizidek že krasi fasada Log – Dragomer, 13. maj 2023 Dvooddelčni prizidek vrtca Log – Dragomer sije v živih barvah. Gradnja gre h koncu, dela hitro napredujejo, izbrani izvajalec Trgograd pa se v zadnjih mesecih osredotoča na notranja dela. Gradnja dveh novih igralnic v vrtcu v Dragomerju gre h koncu, trenutno v objektu intenzivno potekajo obrtniška dela. Kot so nam pojasnili na Občini, izvajalec trenutno polaga kopalniško keramiko, beli strop ter bandažira in kita stene. »V objektu gre vse po načrtih, dela potekajo v skladu s terminskim načrtom. V zadnjih mesecih so se delavci Trgograda osredotočili na dela v notranjosti. Uspešno so položili grobo elektroinštalacijo, napeljavo za ogrevanje in prezračevanje, izvedli termoizolacijo ter končali estrihe. Zaključene so tudi obloge z mavčnimi ploščami,« so nam povedali naši sogovorniki. Sledila bodo le še zaključna dela. Izvajalci naj bi do konca meseca prebarvali stene v novem prizidku ter zaključili fino montažo strojne in elektro opreme Dela se bodo kmalu preselila v zunanjost, kjer je v načrtu ureditev zunanjosti vrtca, ki bo urejena v več fazah. V prvi fazi bodo na svoja mesta postavili obstoječa igrala ter novo dodatno igralo, narejeno iz velikega drevesa, ki je nekoč raslo pred vrtcem. Prav tako je v prvi fazi načrtovana zasaditev drevesa v atriju, nato pa bo sledila še zasaditev ostalih dreves in v naslednjih fazah postavitev novih dodatnih igral. »Glede na posvete z vodstvom vrtca bo dodatno funkcionalno pre- Ta se bo naslanjal na obstoječi trakt na jugozahodnem delu objekta, v njem pa bo prostora za dve vrtčevski skupini. »Gradnja prizidka z dvema varstvenima enotama ob obstoječem vrtcu v Dragomerju povečuje bivalne kapacitete matične enote. Nov prizidek obsega dve varstveni enoti (2 x 62,02 m2) z lastnim sanitarnim blokom z wc-jem in umivalnico ter skupnim povezovalnim hodnikom«, so še dodali na Občini. V povezovalnem hodniku bodo uredili prostorno garderobo, preko novega nadstreška in vetrolova pa bodo otroci skozi povezovalni hodnik dostopali do novih igralnic in obstoječih igralnic drugega starostnega obdobja. V novem delu bodo še sanitarije za zaposlene, manjši prostor ob obstoječem vetrolovu bodo Naj spomnimo Občina Log - Dragomer se je sredi jeseni lotila preuredili in ga namenili shrambi igral na novi gradnje drugega prizidka k vrtcu v Dragomerju. enoti. Novi prizidek bo pritličen objekt, tlorisnih urejena tudi klančina ob vrtcu, da se bodo otroci tu lahko gibali tudi s poganjalčki,« so še pojasnili na Občinski upravi. Začetek ureditve zunanjosti je bil sicer načrtovan v začetku maja, a je načrte izvajalcev prekrižalo dolgotrajno deževno vreme, ki je oviralo napredovanje del. Kljub temu na Občini verjamejo, da bodo delavci uspeli nadoknaditi izgubljeni čas. Pestro je tudi v pisarnah, kjer se izvajalec pripravlja na oddajo dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki ga naj bi na Upravno enoto Vrhnika oddali junija. Julija naj bi igralnici opremili s pohištvom, nato pa bo vse nared za nove obiskovalce. dimenzij 20,48 krat 10,48 metra, in bo s povezovalnim hodnikom prislonjen ob bočno fasado jugovzhodnega krila obstoječega objekta. Oblikovno bo sledil že uporabljenim materialom na obstoječem objektu. Streha novega prizidka bo dvokapnica, krita bo s trapezno pločevino v barvi obstoječe kritine. Vrednost investicije je dobrih 450 tisočakov. Prvi sklop projekta, ki obsega gradbena dela, je ocenjen na skoraj 203 tisočake, za obrtniška dela pa naj bi odšteli 249 tisočakov. Investicijo sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Občina je na razpisu za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu dobila 175 tisočakov. V. L Foto: Občina Log - Dragomer 56 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 57 Zaključno srečanje projekta Podaj roko Log – Dragomer, 19. 4. 2023 - Dom ni samo hiša, je okolje, kjer se počutiš varno in sprejeto. Dom je tam, kjer so prijazni ljudje, ki ti prisluhnejo, priskočijo na pomoč in ti podajo roko (Branka Brecelj). V času snovanja projekta Podaj roko! je bila naša vizija in želja občanom naše občine omogočiti stično točko, ki bi omogočala aktivno vključevanje mladih, starejših in povezovanje obeh ranljivih skupin ter tako še okrepiti medgeneracijsko sodelovanje in pripadnost kraju samemu. Večja socialna vključenost ranljivih skupin, predvsem starejših in ljudi, ki skrbijo za onemogle svojce ter mladih, ki v lokalnem okolju še nimajo vzpostavljene socialne mreže, krepi skupnost in jo povezuje. Podaj roko! je projekt, v katerem je Občina Log – Dragomer skupaj s partnerji Društvom upokojencev Dragomer – Lukovica, Društvom upokojencev Log pri Brezovici, Inštitutom Antona Trstenjaka in Osnovno šolo Log – Dragomer uspešno kandidirala na javnem pozivu LAS Barje z zaledjem. Tega je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Za uspešno izvedbo projekta gre velik del zaslug pripisati prostovoljcem, ki so s svojim znanjem in veščinami pripomogli, da so cilji projekta, zapisani na list papirja, oživeli tudi v dejanjih. V sredo, 19. 4. 2023, se je v prostorih Osnovne šole Log – Dragomer tako odvila prireditev, ki je bila namenjena projektu Podaj roko! – osvežitvi vsega dobrega, kar nam je projekt prinesel, in vsega, kar nam še lahko (do)prinese. Čeprav se projekt Podaj roko! počasi zaključuje, to ne pomeni, da se z zaključitvijo tega projekta aktivnosti ne bodo nadaljevale. Kot so si bili na jasnem predstavniki partnerjev ob okrogli mizi, ki je potekala na to temo, je projekt uspešno pričel zgodbo, ki se bo še nadaljevala v bodoče, in kot upamo, tudi ohranila. Prostovoljstvo, povezovanje z drugimi institucijami, ki delujejo na področju staranja, predavanja o zdravem načinu življenja, varnem staranju, demenci; skrb za svojce in še kaj se je našlo v tem času. Velika pridobitev je bila pisarna za starejše, ki domuje v prostorih stare šole na Logu. Ta je v času projekta postala prostor, v katerega se posamezniki vedno pogosteje vračajo – po nasvet, pogovor, informacijo ali le na kratek klepet. Skupaj z našimi prostovoljkami je pisarna dobila svojo »dušo« in postala to, kar smo si na začetku želeli – povezovalni most med mladimi in starejšimi. Tudi prireditev je bila izpeljana v tem duhu, saj so učenci Osnovne šole Log – Dragomer skupaj svojimi učiteljicami popestrili celotno dogajanje z deklamacijami, plesnimi točkami in pevskim nastopom. Lepo Pisarna za starejše Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici Delovni čas: Ponedeljek med 10.00 in 12.00 uro, Sreda med 15.00 in 17.00 uro Telefon: 041 349 812 vsak delovnik med 9.00 in 15.00 uro podajrokopisarna@gmail.com https://podajroko.log-dragomer.si/ je videti, da je mladim mar za starejše in da je starejšim mar za mlade. Kot je na koncu povedala povezovalka programa ga. Marjeta Rojec: »Kadar so starostniki nemočni, je prav, da smo mi njihov glas. Dati jim mora- mo priložnost, da so videni in slišani«. Eden izmed načinov pomoči je prav zagotovo tudi projekt Podaj roko!, ki se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Občinska uprava, Foto: Občinska uprava Zobna ambulanta na Logu še vedno opredeljuje nove paciente Zobna ambulanta za odrasle na Logu še vedno opredeljuje nove paciente. Ambulanta se nahaja v prvem nadstropju Dializnega centra na Šolski ulici 3. Dobrodošli vsi, ki potrebujete zobozdravnika. Ambulanto lahko kontaktirate preko telefona 08 20 03 068 ali spletnega obrazca, ki ga najdete na spletni strani https://zd-vrhnika.si/zobozdravstvo/zobozdravstvo-za-odrasle/ Pohvala zadovoljne pacientke zobne ambulante na Logu Pozdravljeni, imam dedne in sistemske težave z zobmi. Po več kot 14 let menjave osebnih zobozdravnikov na Vrhniki in v okolici ter po večkratnih slabih izkušnjah z zobozdravniki pri reševanju mojih zobozdravstvenih težav sem v preteklih mesecih doživela izjemno dobro pomoč in strokovno obravnavo v zobni ambulanti Log-Dragomer, da sem se odločila napisati pohvalo. Aljaž Ogrin, dr. dent. med. je prvi osebni zobozdravnik, ki je mi je jasno / razumljivo razložil, kakšne težave z zobmi sploh imam in se lotil obravnave na sistematičen način (ni se zadovoljil zgolj “gašenjem požarov”, ampak se je lotil tudi “vnaprejšnjega preprečevanja najhujšega”). S svojim strokovnim pristopom in dobrimi rezultati vsakega obiska mi daje dober občutek, da se težave končno obravnavajo na pravi način. Dobro predvidi postopek reševanja za več korakov vnaprej, jasno razloži tveganja različnih opcij obravnav in poda jasna navodila ob odhodu iz ambulante. S svojim odnosom in komunikacijo pokaže, da mu je iskreno mar za čimboljšo in dolgotrajno rešitev zobozdravstevnih težav. Kot sem že omenila, je za mano kar nekaj slabih izkušenj, sedaj pa moram priznati, da je po zaslugi pristopa in dela dr. Ogrina prav prijetno in osvežilno zopet “zaupati v obisk zobne ambulante”. Hvaležna sem za pomoč dr. Ogrina pri mojih zobozdravstvenih težavah. Zadovoljna pacientka. Občani bolj zdravi od povprečja Nacionalni inštitut za zdravje (NIJZ) je pripravil nove podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin. Pregled podatkov za celotno Slovenijo kaže, da smo se v letu 2021 še malo postarali, pridobili na teži, bili več bolniško odsotni in jemali več zdravil. Hkrati pa smo bili bolj izobraženi, nakazal se je zmanjšan vpliv alkohola na naše zdravje. Kazalniki zdravja so v zadnjih letih sicer zdrsnili navzdol. Tudi v letu 2021 je na kazalnike telesnega in duševnega zdravja vplivala epidemija Covida-19, čeprav manj kot v prvem letu pandemije, leta 2020. Zdravje je eden izmed najpomembnejših dejavnikov kakovosti življenja in kot tako predstavlja ključni element za dobro počutje ter uspeh posameznika in celotne družbe. Prikaz Zdravje v občini 2023 je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želijo na NIJZ spodbuditi deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. Letos so se na Inštitutu osredotočili na zdravstveno pismenost, ki kot pravijo na NIJZ, pomembno vpliva na zdravstveno stanje prebivalcev. V sodelovanju s projektom Zlati kamen pa so že četrtič izbrali občino, ki je bila v preteklem letu še posebej aktivna v pristopih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev. Naziv Občina zdravja je letos prejela mestna občina Velenje. Kaj pa kažejo kazalniki zdravja za Občino Log – Dragomer? Nizka stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi Na področju zdravstvenega stanja in umrljivosti občanov Občine Log – Dragomer so podatki primerljivi s slovenskim povprečjem. V občini Log – Dragomer je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev trajala povprečno 17,2 koledarskih dni, slovensko povprečje pa je za dva dni višje (19,4). Naraščanje bolniške odsotnosti v Sloveniji beležimo že osmo leto zapored. Ta se je opazno povečala v primerjavi z letom 2006, ko so prvič objavili kazalnike na ravni občin. Bolniška odsotnost se je v povprečju zvišala s 13 na 19 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca. Delež oseb, ki so prejemali zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka je nižje od slovenskega povprečja, medtem ko je z sladkorno bolezen blizu povprečja. Mnogo bolj pozitivni podatki se kažejo na področju bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi: ta je na ravni občine 0,5 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, medtem ko je bilo slovensko povprečje petkrat višje. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,2 na 1000, kar je blizu slovenskemu povprečju in kaže na to, da so starejši prebivalci podobno ogroženi kot prebivalci drugih območij Slovenije. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju, nižja pa je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora, ta je na ravni občine znašala 10 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 18. Na področju dejavnikov tveganja za zdravje in preventivo so rezultati pokazali, da je telesna vadba otrok blizu slovenskemu povprečju, otroci pa so nekoliko manj prekomerno prehranjeni od povprečja. Prirast prebivalstva v občini je višji od slovenskega povprečja (-0,9), medtem ko je v občini prirast pozitiven, in sicer 2,8-odstoten. V občini živi nekoliko več prebivalcev, starejših od 80 let, višja je tudi stopnja delovno aktivnih. Prebivalci Občine Log – Dragomer se pogosteje udeležujejo presejalnih programov Svit, Dora in Zora, udeležba se je izboljšala na ravni celotne države. V. L. 57 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 58 Upravni center očara z barvami življenja Log – Dragomer, 10. maj 2023 – Stopnišče Upravnega centra Občine Log – Dragomer je pred dvema letoma prevzelo razstavno funkcijo. žem svojo ustvarjalnost, za kar sem posebej hvaležna županu Miranu Stanovniku in njegovi ekipi.« Njene slike pričajo o življenju ter čudoviti naravi, ki nas obdaja. »Zelo rada rišem zimo, čisto belino, ki začenja novo leto. Rada rišem tudi svit oziroma zgodnje jutro, ki prinaša nov dan,« še pravi slikarka. V tem obdobju so si obiskovalci lahko ogledali razstave različnih domačih umetnikov, Iz milijonskega mesta v malo ki se jim tokrat pridružuje še vasico ukrajinska slikarka Svetlana Svetlana Schevchenko se je Shevchenko. Njeno razstavo rodila v Ukrajini, v slikovitem »Barve življenja« si lahko do 12. mestu Skadovsk na obali črnega julija ogledate v času uradnih ur morja v družini umetnikov. Že Občine Log – Dragomer. v otroštvu je občudovala lepoto Stopnišče Upravnega centra narave in jo upodabljala z razObčine Log – Dragomer krasi ličnimi materiali (z barvicami, nova razstava 17 slik ukrajinske gvaš barvami, akvareli) nato pa slikarke Svetlane Shevchenko. je končala likovno šolo. Slike, narisane v mešani tehniki Živela je na različnih koncih z akrilom na platnu, obiskoval- Ukrajine. Zgodnje otroštvo je ce popeljejo v čudoviti svet barv preživela v mestu Skadovsk in življenja. Herson. Nekaj časa je živela in Slikarka je slike ustvarjala več delala v mestu Sevastopol na tednov, na njih pa je želela upo- polotoku Krim, kjer je vodila dobiti svojo ljubezen do narave, turistično agencijo, največ časa svojo energijo in toplino, ki jo pa je preživela v Kijevu. čuti v sebi. Slikarka pravi, da si Pridobila je kar trojno visoko želi, da bi njene slike v objekt izobrazbo. Poleg elektrotehniprinesle srečo. »Naj moje slike ke je študirala tudi ekonomiprinesejo srečo v vsako hišo jo in pravo. Umetnica je bila v kamor pridejo. Vesela sem, da Ukrajini zaposlena v uspešnem sem dobila priložnost, da poka- energetskem podjetju, dokler njenega življenja ni na glavo postavila vojna. Odločitev za selitev ni bila lahka, a je bila prava, saj sta z mamo v Sloveniji našli mir. 24. februarja 2022 je umetnica skupaj s svojo ostarelo mamo spakirala kovček in dokumente ter se odpravila na pot iz Kijeva, preko Budimpešte do Kranja, kjer sta z mamo živeli do letošnjega leta. Nato sta se preselili v vasico Četeno Ravan pod Starim vrhom. Življenje v milijonskem mestu, od koder ju je prepodila vojna, sta zamenjali z življenjem v idilični vasici. »V Slovenijo sem prišla pred enim letom. Z mamo sva prišli v Slovenijo zaradi vojne v Ukrajini. Risanje karikatur z akad. slikarjem Milanom Eričem Na četrtkov deževni dan, 13. aprila, smo v KUD Kosec v sodelovanju z učiteljico in učenci likovne umetnosti na OŠ Log Dragomer organizirali delavnico risanja karikatur v sodelovanju z akademskim slikarjem Milanom Eričem, profesorjem na ljubljanski likovni akademiji. Zbrali so se učenci, ki uživajo v risanju in ustvarjanju. Najprej jih je g. Milan pozdravil in predstavil tematiko risanja, tokrat so se odločili, da rišejo karikature. Na privlačen način je popeljal učence likovne umetnosti v svet karikature. Poudaril je, da karikatura nikogar ne žali, ampak je samo na humoren način prikazan posameznik, žival ali pa dogodek. Risanje je dejavnost, ko nekaj iščemo, ne obupamo ob napakah, smo vztrajni, opravljamo korekcije, iščemo pravi izraz, dokler ne pridemo do rezultata. Z malimi koraki se daleč pride, napake so sestavni del risanja, ki nam pomagajo izboljšati risbo. Tako pridemo do boljših rezultatov po besedah g. Milana. Vsak učenec je dobil po dva papirja in dobro preučil fotografijo osebe, katere karikaturo naj bi narisal . Nato so izbrali format, s svinčnikom narisali skico, na osnovi katere so potem narisali končno risbo karikiranega obraza. Za motive so izbrali znane osebnosti iz javnega življenja in medijev. Nastale so zanimive in šaljive podobe Alberta Einsteina, Donalda Trumpa, Salvadorja Dalija, Lane del Rey, mr. Beana in druge. Učenci so se presenetljivo dobro odzvali s kvalitetnimi likovnimi izdelki. Razstavili so jih na panoju v hodniku šole in se nasmejali ob šaljivih karikaturah. Vabimo vas, da se nam pridružite na majskem srečanju z g. Milanom Eričem, ko bomo risali junake iz risanih filmov. Anica Vengust, KUD Kosec Na lastne oči sva videli, kako ruska vojska na ulicah našega mesta ubija civiliste. Z mamo sva nekaj časa živeli v hiši blizu Kijeva v samem epicentru vojne. Zelo težko je bilo oditi, saj so ta mesta okoli Kijeva zasedle ruske čete. A smo imeli srečo, da smo preživeli in šli najprej v zahodno Ukrajino, nato preko Madžarske v Slovenijo,« nam je zaupala Svetlana, ki je hvaležna za življenje kot iz sanj. »V zadnjem intervjuju, ki sem ga imela za kijevsko revijo, me je novinarska vprašala, kaj so moje sanje. Odgovorila sem ji, da bi morda živela v lepi državi, mestu, kjer so gore, jezera, goz- dovi. Odgovorila je, dobro, bova zapisali, morda se uresniči,« je dejala Svetlana, ki pravi, da je podobo kraja, v katerem zdaj živi, videla v sanjah. »Ko sem prišla v Slovenijo, sem bila tako presenečena, tako podobno je mojim sanjam! Zagotovo lahko rečem: sanje se uresničujejo. Zdaj živimo v zelo lepem kraju, kjer so snemali slavni film Cvetje v jeseni. Občudujem lokalno naravo, gore, jase, gozdove in prijazne ljudi, in to je vse, o čemer lahko sanjaš za srečno življenje.« Hvaležna je, da v Sloveniji lahko živi v miru, da lahko slika in s tem tudi kaj zasluži. Svetlana Schevchenko slika že vse življenje. Sodelovala je na številnih razstavah v Ukrajini in tujini. Njeno delo je bilo omenjeno v več publikacijah, mnoge njene mojstrovine pa krasijo zasebne umetniške zbirke v Nemčiji, Angliji, Franciji, na Poljskem in v muzeju v Ukrajini. Oblikovala je tudi kolekcijo oblačil. V Sloveniji se je z razstavo »Novo življenje« predstavila v Ljubljani, svojo zbirko slik razstavlja v gostilni Blegoš v Javorju, zdaj pa si njene umetnine lahko ogledate še v Občini Log – Dragomer. V. L Foto: Občinska uprava Občine Log - Dragomer Kaligrafska delavnica V okviru KUD-a Kosec - Likovne sekcije smo izpeljali kaligrafsko delavnico pod mentorskim vodstvom Drage Davitkove, ki je potekala v Domu krajanov v Dragomerju. črk; 5. komponiranje in okraševanje teksta; 6. uporaba in poslikava inicijalk; 7. vaje s tako imenovano pisavo Italiko in 8. pisanje izbranega teksta. Udeleženci so bili vztrajni, marljivi, natančni in predani ustvarjalnemu procesu, zato so V 12-urni delavnico je bilo vključenih šest ra- uspešno dosegali zastavljene cilje. Napredek pri dovednih krajanov, ki so želeli osvojiti znanje iz lepopisu se je povečal tudi zato, ker so s pisalepopisa - kaligrafije. njem lepopisa nadaljevali tudi doma. Popolna Kaligrafsko pero nas kot čarobna paličica predanost pri pisanju jih je pripeljala do odličzaziba v harmonijo, razvija našo zbranost in nih rezultatov, kar je razvidno iz razstave ob 15. vztrajnost, hkrati pa nam omogoči, da poleg obletnici delovanja našega kulturnega društva sebe osrečimo tudi druge. na občnem zboru. Člani si želijo spoznati tudi Delo je potekalo po korakih: druge stilske pisave, ki jih nameravamo izpelja1. pisava skozi zgodovino in njen razvoj; ti v drugi polovica leta. Delček te zgodbe lahko 2. podlage, pripomočki, orodje in vsebine; postanete tudi vi! Pridružite se nam! 3. črtne vaje, serifi s kaligrafskim pisalom; 4. vaje za izvedbo enostavnejših in zahtevnejših Draga Davitkova, KUD Kosec 58 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Log - Dragomer Pestra ponudba Koščevega bolšjega sejma CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 59 Komisija za lepše okolje v KUD Kosec Prihaja pomlad in s tem želja po delu na vrtu. Vračamo se k preživljanju prostega časa v naravi, ki jo vedno bolj cenimo in se počasi zavedamo, da živimo lepo, obdani z gozdovi, zelenjem in mirom. Čutimo, da ni vse v materialnih dobrinah. Nekateri med nami težko shajajo, pa kljub temu imajo urejene kotičke na vrtu, balkonu ali terasi in tako pripomorejo k samooskrbi ter zadovoljstvu. Pridelati več zdrave in kakovostne hrane, je skrb marsikaterega vrtičkarja. Člani Komisije za lepše okolje KUD Kosec bomo, pod okriljem Turističnega društva Blagajana, v letošnjem letu pričeli z opazovanjem okolice v pomladno poletnem času. Naš namen je, da opazimo in nagradimo trud vseh, ki neumorno in z ljubeznijo skrbite, da je naš domači kraj prijetnejši. Letošnje kategorije ocenjevanja so: 1. najlepše urejeni kotički, gredice, vrtovi, balkonske rože; 2. najlepše urejeni skalnjaki; 3. najlepše urejene javne površine (ulice, športni parki, naselja); 4. najlepše urejene površine ob poslovnih objektih (k poslovnim objektom štejemo objekte, v katerih se odvija kakršna koli poslovna dejavnost: obrtne delavnice, biroji, gostinski lokali, trgovine, prostori društev in klubov). Log, 15. april 2023 – Zeliščna sekcija Kulturno umetniškega društvo Kosec je v občino znova pripeljala bolšji sejem. Zaznamovali so ga dober odziv ljudi, živahen utrip ter pester spremljevalni program. Na lov za rabljenimi in starimi, a dobro ohranjenimi predmeti se boste lahko ponovno odpravili že jeseni. Ideja o ponovni uporabi stvari, ki jih ne potrebujemo, v svetu živi na izmenjevalnicah, garažnih razprodajah ter bolšjih sejmih. V Sloveniji so zaživeli predvsem bolšjaki, na katerih med gorami tekstila in drugih uporabnih stvari, najdemo tudi starine in umetnine. V Dragomerju in na Logu je izmenjevalnica oziroma mini bolšji sejem, ki so ga takrat ljubkovalno imenovali kar Bolhica, zaživel leta 2019 ter nato počasi usahnil. Idejo o ponovni uporabi reči, na katerih se v stanovanjih, kleteh in podstrešjih nabira prah, so letos ponovno obudili v KUD Kosec. Šli so še korak dlje in pripravili pravi eko-družabni dogodek z zanimivim, poučnim ter izjemno uporabnim spremljevalnim programom. Odzivi boljši od pričakovanj Knjige, stripi, prti, prtički in različen tekstil, okrasni predmeti, kovčki, obešalniki, igrače, poganjalčki, okrasne blazine, otroški avtosedeži pa stari telefoni, denar in drugi rabljeni, a popolnoma uporabni in lepi predmeti so na bolšjem sejmu čakali na nove lastnike. Obiskovalci so na ličnih stojnicah lahko pobrskali med zanimivimi predmeti, ki so jih ponudniki našli v svojih stanovanjih, a bi jih bilo škoda zavreči. Podobno kot na večjih slovenskih sejmih ste tudi tu lahko naleteli na pestro ponudbo. Saj veste, Vse ljubitelje lepega in urejenega okolja vabimo, da nam pomagate in izpolnite glasovalni listič ter nam ga posredujete preko spletnega naslova, kud.kosec@gmail.com. Glasovalni listič lahko tudi prinesete v poštni nabiralnik društva KUD Kosec (Na Grivi 5), Dragomer. Prijave zbiramo do 1. 7. 2023. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in čistega okolja. Uživajte v pomladi! Anica Vengust in Komisija za lepše okolje, KUD Kosec na bolšjem sejmu lahko kupite ali prodajate čisto vse: od najmanjše igle do avtomobila, ki ga na tokratnem sejmu sicer niso ponujali. »Vodja zeliščne sekcije Mojca Premuš je do mene prišla z zanimivo idejo o ponovni uporabi rabljenih stvari in organizaciji bolšjega sejma. Naša občina Log – Dragomer je vključena v program Zero waste občine, zato sem bila prepričana, da bo v našem okolju, ki je ekološko že precej ozaveščeno, dobro sprejeta. Ljudi smo želeli spodbuditi, da med spomladanskim čiščenjem predmete, ki jih več ne potrebujejo, a so še uporabni, dajo v uporabo drugim ljudem. Gre za ekološko ozaveščenost, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, ne vržemo v smeti. Ljudje so se lahko sami odločili, ali bodo stvari podarili ali prodali, tudi cene so bile stvar dogovora; izkazalo pa se je da so bile cene precej simbolične,« nam je o svojih vtisih s prvega Koščevega sejma povedala Anica Vengust, predsednica KUD Kosec. Bolšji sejem je spremljal pester spremljevalni program, ki je pritegnil veliko obiskovalcev. »Povezali smo se s Komunalnim podjetjem Vrhnika, kjer so z navdušenjem pripravili različne ekološko obarvane delavnice ter servis koles. Obi- skovalci so lahko pripeljali svoje kolo in se domov odpeljali z urejenim, servisiranim kolesom. Odziv je bil neverjeten, serviser je delal brez prestanka. Dogodek so popestrili še z delavnicami predelave majic ter izdelave unikatnih peresnic in brošk,« je dodala vodja zeliščne sekcije Mojca Premuš. Ta se je ob tej priložnosti zahvalila Občini Log – Dragomer, ki je idejo podprla in jim jo s predlogi ter postavitvijo šotora in stojnic kot tudi oglaševanjem dogodka, pomagala uresničiti. Prepričana je, da bolšji sejem, ki je prerasel v pravi eko dogodek, ne bi bil tako uspešen brez sodelovanja KPV, ki je pripravilo delavnice, servis koles in poskrbelo, da so rabljene stvari, ki jih razstavljavci niso uspeli prodati in se jih niso odločili obdržati, odpeljali v predelavo. Privlekle so tudi stojnice Sweet Street Fooda, kjer so pekli omamno dišeče in slastne palačinke. stvari, katerih ne potrebujejo več. Ponudnikom na stojnicah so se pridružili tudi otroci, ki so prodajali ali si izmenjevali rabljene igrače, katere drugi otroci lahko še vedno varno uporabijo. Poleg igrač so se izmenjevale tudi knjige, skiroji, kolesa, poganjalčki in drugi taki predmeti, otroci pa so tako spoznavali odgovorno potrošnjo in naredili prve korake k družbi brez odpadkov. »Ideja je, da otroci prodajajo sami, da se naučijo, da morajo nekaj narediti, če hočejo kaj dobiti. Želimo si, da bi se odzvalo še več otrok, saj je to izjemna priložnost za učenje ekološke ozaveščenosti. Tisti otroci, ki so se odzvali in prinesli svoje stare igrače, so bili kar uspešni pri prodaji in večino razstavljenih stvari tudi prodali,« so nam še zaupali v Koscu. Če vas mika, da bi pospravili svoja stanovanja in otroške omare, otroke pa vpeljali v svet trgovanja, jih naučili, da rabljene stvari niso za v šaro, boste imeli naslednjo priložnost jeseni, ko bo Zeliščna sekcija bolšPrvi koraki k odgovornejši jak pripravila v sklopu tradipotrošnji cionalne Zelemenjave. Takrat Odziv ljudi je bil pozitiven. boste lahko menjali zelenjavne V Koscu so veseli, da je prišlo pridelke, zelene nasvete, receptoliko obiskovalcev in ponu- te, igrače in druge rabljene, a dnikov. Kot smo izvedeli, so uporabne stvari. bili z izkupičkom zadovoljni V. L., foto: V. L. tudi razstavljavci, ki so oddali G L ASOVALN I LISTIČ Najlepše urejeni kotički, gredice, vrtovi, balkonske rože (vpišete naslov): Najlepše urejeni skalnjaki (vpišete naslov): Najlepše urejene javne površine (vpišite naslov): Najlepše urejene površine ob poslovnih objektih (vpišite naslov): Ohranjanje naravne in kulturne dediščine (vpišite naslov oziroma lokacijo): Vaš naslov: Glasovnico do 1. JULIJA 2023 pošljite na naslov: KUD Kosec, Na Grivi 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani ali po e-pošti na naslov: kud.kosec@gmail.com ali v poštni nabiralnik KUD KOSEC, Na Grivi 5, Dragomer. IZJAVA: KUD Kosec izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Komisije za lepše okolje. 59 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60 Z Dudlom po jamborni poti Pomladni dnevi vabijo v naravo in topli dnevi so nadvse primerni za organiziranje krajših ter daljših izletov po naši ožji in širši domovini. en prijeten ter lep dan. V Kalcah nas je pričakala dobra kava in vodička, ki je spremljala in vodila celoten program izleta. Odpeljali smo se naprej po tako imenovani Jamborni poti. To je najstarejša prometna povezava čez znamenita Postojnska Idej, kam se odpraviti, pa ni vrata in predstavlja širok, nizek tako lahko uresničiti, vedno ter strateško pomemben prelaz težje je naše želje uskladiti s ča- med severnim delom Jadrana in som in finančnimi možnostmi Srednjo Evropo. Potekala je pod posameznikov. Radi bi ustregli Nanosom in Goro, ob koncu 18. tako tistim, ki bi radi videli kaj in v 19. stoletju, po krajih, kjer novega in se še vedno kaj nau- so ceste gradili že Rimljani. čili, kot tudi tistim, ki si želijo Najprej smo se ustavili v druženja, zabave in kaj dobrega Predjami in si ogledali Predpojesti ter popiti. Mislim, da jamski grad ter obnovili znanje je bil naš aprilski izlet name- o njegovi zgodovinski vlogi. njen tako prvim kot drugim in Nadaljevali smo po Jamborni smo vsi udeleženci preživeli še cesti proti Šobčevi domačiji. Ustavili smo se v Belskem in si ogledali repliko najdaljšega jambora, ki so ga prepeljali po tej cesti. V dolžino je meril kar 64 m in imel težo devetih ton. Na domačiji smo si lahko ogledali najstarejšo in zelo dobro ohranjeno spahnjenco (izzidek Skupščina Mah teatra pri kmečki domačiji), v kateri je bilo kamnito ognjišče, katero obstaja še danes. Njegov ogenj nas je prav prijetno ogrel. V hiši je tudi krušna peč, v kateri so spekli do trideset hlebcev kruha dnevno. Z eno peko po deset. Po ogledu kratkega filmčka o žganjekuhi (slivovc in brinjevec po brkinsko) nas je obiskal sam Martin Krpan, močan in silen človek z Vrha, ki ga je v literaturi predstavil Fran Levstik in v povesti o njem natančno opisal boj z Brdavsom na Dunaju. Izlet smo nadaljevali z vožnjo do Prema in si tam ogledali grad. Grad ima sedemstoletno zgodovino, a je bila večina eksponatov iz tistih časov odtujena oz. jih je zadnji lastnik odnesel s seboj. Trenutno je bila v gradu velikonočna razstava, ki nas je pritegnila in navdušila. Pot smo nadaljevali peš skozi vas do Kettejeve rojstne hiše, ki je zdaj muzej. Vemo, da je bil Kette pesnik, predstavnik slovenske moderne, rojen istega leta kot naš Cankar. Že zelo mlad, pri komaj 23. letih je hudo zbolel in umrl pri prijatelju Murnu v ljubljanski Cukrarni. Ustavili smo se še v cerkvi Svete Helene na Premu, kjer nas je prijazno sprejel vaški župnik. Predstavil nam je cerkev, njen nastanek in obnovo. Cerkev je poslikal Tone Kralj. Po ogledu nas je prijazno pogostil s kozarčkom rujnega. Izlet smo v zgodnjih večernih urah za- ključili na turistični kmetiji pri Andrejevih pod Šilentaborom. Odlična večerja, dobra družba, razpoloženi udeleženci, ki smo ob Tonetovi spremljavi na harmoniki zapeli in se zavrteli, so prispevali, da je dan minil sproščeno, zabavno in poučno. Vodička Alenka Veber je s pripovedovanjem pritegnila našo pozornost, udeleženke so nam posladkale dan s svojimi dobrotami (potica je bila res za prste obliznit), moški so dodali dobro kapljico in zadovoljstva ni zmanjkalo. Predsednica društva se je z organizacijo ponovno izkazala in zasluži vso pohvalo. Nasvidenje naslednjič. Dragica Krašovec DU Log - čajanka v maju Prizor iz igre Moj ata socialistični kulak Kultura je pomemben element družbe, ki se dotika človeškega delovanja tako na področju umetnosti, znanosti, politike kot tudi naših navad in vrednot. Je pomemben element sodobne družbe, saj prispeva k oblikovanju in ohranjanju družbenih vrednot ter kritično prikazovanje etičnih načel. Pomaga pri razvoju empatije, spoštovanja in strpnosti med ljudmi. Kulturno društvo Mah Teater, ki ima sedež v občini Log-Dragomer in s svojim delovanjem povezuje člane z Vrhnike, Borovnice, Brezovice, Logatca ter Ljubljane, je v petek 12. maja 2023 v prostorih občine Log Dragomer izvedlo redno skupščino. Pred samo skupščino je imel predsednik društva Miran Setnikar interno predavanje o vlogi in pomenu kulturne dejavnosti, posameznikove vloge v društvu in o pomenu skupnega delovanja za uspešnost vsake organizacije, med drugim tudi društev. Predavanju so se pridružili tudi nekateri od povabljenih društev iz Občine Log-Dragomer. Predavanju je sledil bolj uraden del skupščine, na katerem so bili predstavljeni vsebinski in finančni vidiki delovanja v letu 2022, na katerega so še delovale posledice epidemije. Kljub vsemu velja poudariti uspehe društva z izvedbo predstave Pohlep v kotlini barjanski in pripravami na premiero Moj ata socialistični kulak, ki je bila izvedena v začetku leta 2023. Uspešno je bil zaključen tudi izbor Naj barjanske pravljice, ki je pod nazivom Naj barjanska zgodba potekala širše, v sklopu osnovnih šol v občinah, ki so povezane v Las Barje. V skupščini se je govorilo tudi o ambicioznih načrtih za prihodnost. Društvo želi pripraviti novo gledališko predstavo, s katero bi se poskusili predstaviti na tekmovanjih amaterskih gledališčnikov. Tudi Naj barjanska zgodba naj bi zaživela v novi podobi, kako točno bodo v društvu skupaj s partnerji projekta razmislili in se odločili po objavi na letošnji podelitvi priznanj, ki bo potekala 22. 5. 2023 v Cankarjevem domu na Vrhniki. V juniju bo premiera lutkovne predstave otroške skupne, ki jo v okviru društva vodi Vesna Kučan, nadaljuje se uprizarjanje predstave Moj ata socialistični kulak, premiera še ene gledališke predstave Nepričakovani obisk ter postavitev lutkovne predstave ruskega avtorja Zajček Domišljavček pod vodstvom režiserja Matije Milčinskega. Načrtov vsekakor ne manjka, ti so bili na skupščini podkrepljeni tudi z nekaterimi spremembami statuta društva Mah Teater. Spremembe statuta bodo društvu omogočile prilagajanje na pestro dogajanje znotraj in zunaj društva. S spremembami želi društvo privabiti nove člane ter omogočiti njihovo aktivno udejstvovanje v širokem spektru raznolikih kulturnih uprizoritev ter s tem občinstvu ponuditi kvalitetne kulturne dogodke, kjer bi vsak našel nekaj zase. O poteku in izvedbi dogodkov, ki se bodo odvijali v naslednjih tednih, pa več v naslednji številki časopisa. KD Mah Teater Nič kaj obetavna vremenska napoved nas ni odvrnila od načrtovanega srečanja. V sredo, 10. maja, se je vabilu na delovno akcijo v sklopu čajanke odzvalo 20 članov. V oblačnem jutru smo pred lopo popili jutranjo kavico in čaj, nato pa smo se brez nepotrebnega posedanja lotili dela. Večji del udeležencev je poprijelo za delo v okolici doma. Opleli so dovozno pot in robnike ter oprali tlakovani del dvorišča. Z odstranitvijo plevela so pridobile osvežitev tudi trajnice med škarpniki in ob ograji, tudi naša lipa je bila deležna pozornosti pridnih rok. Košnja ni bila potrebna, saj nas je s tem opravilom prehitel ter presenetil podnajemnik in naš član Drago. Tudi lopa je bila deležna naše pozornosti. Nekaj članov se je posvetilo montaži zaključnih opažnih letvic na nosilne stebre in tako zaključilo z delom na notranjih stenah. Groba dela v lopi bo potrebno zaključiti še z montažo stropnega dela, glede tega pa je med našimi spretnimi člani že stekel pogovor o idejah in izvedbi. Tudi notranji prostori doma so bili deležni temeljitega čiščenja. Očistili smo okna, radiatorje, lestence, kuhinjsko nišo, sanitarije in ostali inventar. Zavese bo doma oprala naša tajnica Viktorija in jih namestila naknadno. Naši prošnji za odvoz skladiščenega materiala na podstrešju doma so se odzvali tudi člani Mladinskega odseka - PD Rega Log in svoje stvari odpeljali. Zahvaljujemo se jim za razumevanje in sodelovanje. V prihodnje bo sledilo nadaljevanje s čiščenjem podstrešja doma. Tik pred zaključkom akcije so oblaki popustili pod težo in pričelo je deževati. Pohiteli smo s pospravljanjem orodja in bili veseli, da smo uspešno izvedli delovno akcijo. Dež nam ni pokvaril prijetnega razpoloženja, za kar je poskrbela prijetna glasba in še omamne vonjave z žara. Ob prijetnem druženju smo se okrepčali, poklepetali pa tudi malo zaplesali. Razšli smo se veseli in bogatejši za še eno izkušnjo ob koristnem in prijetnem druženju. Hvala in pohvala vsem udeležencem! Za DU Log: Damijana Toplak 60 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 61 Pri izviru Hublja in gradu Štanjel Izvir Hublja, grad Štanjel s Ferrarijevim vrtom in turistično kmetijo Malovščevo smo obiskali v četrtek, 20. 4. 2023. Ob 11. uri je 48 navdušenih som zapustilo Log pri Brezovici vilo pri izviru Hublja v bližini izletnikov z udobnim avtobu- in se po dobri uri vožnje usta- Ajdovščine. Obisk v Enoti za dnevno varstvo na Vrhniki dovali prelepe slapove izvirov reke Hubelj, ki je v sušnih dneh zgolj potoček. Občasno je malo rosilo, pa vetrovno tudi ni bilo preveč tako, da smo imeli precej sreče z vremenom glede na vremensko napoved. Ob 13. uri smo prispeli v Štanjel, kjer nas je že čakala vodička: gospa Barbara. Popeljala nas je skozi Štanjel, ogledali smo si cerkev Svetega Danijela, razstavo slik Lojzeta Spacala, enocelično hišo iz kamna, v kateri so prebivali ljudje z živalmi vred, in Ferrarijev vrt, ki je še posebej zanimiv. Pripovedovala nam je o arhitektu Maksu Fabianiju, enem od treh velikih imen slovenske arhitekZaradi obilice padavin v pre- ture in po čigar načrtih je preteklih dneh smo lahko obču- novljen tako grad kot tudi oko- V Dudlu je živahno in aktivno Med pomembnimi nalogami našega društva je zagotovo druženje. Konec marca 2023 smo s skupino za kakovostno staranje Hodi ob meni! obiskali Enoto za dnevno varstvo na Stari Vrhniki. Bilo nas je deset in želeli smo preživeti del dneva z varovanci enote za dnevno bivanje. Lepo prenovljena stavba nekdanje vojašnice stoji na griču za Upravno enoto sredi zelenja in hiš v ozadju, ki so se nam zdele tako domače. V notranjosti je veliko prostora, svetlobe, moderna oprema; bili smo prijetno presenečeni. Sprejela nas je prijazna gospa Leonida, ki je gospodinja, animatorka, terapevtka, skratka opravlja številne vloge. To prijetno bivališče ima vse, kar imamo tudi doma; prostorno dnevno sobo s televizorjem, kuhinjo, prostor za počitek in tudi sobo, kjer imajo pralni in sušilni stroj. Tisti dan so bili tam le štirje varovanci: dve gospe in dva gospoda. Prišli so zjutraj in ostali do 15. ure, najdlje do 17. Gospa Leonida nam je povedala, da dan začnejo z zajtrkom, nato sledi razgibavanje, miselne igre, gledanje televizije in nato priprava za kosilo. Vsak dan kaj novega. Po kosilu sledi počitek, posedanje na terasi, kava, lahko tudi skupni sprehod. Z gospemi in z gospodoma smo se prisrčno pozdravili, objeli, skupaj smo spili kavo in zapeli nekaj pesmi. Čeprav je pri nekaterih že opazen začetek demence, so znali vsa besedila starih pesmi na pamet in so z nami navdušeno prepevali. Gospa Leonida nam je zaupala, da se že pripravljajo na praznik, na veliko noč in barvanje pirhov. Potem nas je popeljala še po drugih prostorih in nam razkazala vse prostore za celodnevno bivanje. V to stavbo se bodo namreč v času prenove Doma upokojencev Vrhnika preselili stanovalci Doma. Izkušnja je bila za nas dragocena. Varovanci preživijo del dneva kakovostno, niso sami in zanje je lepo poskrbljeno. Njihovi svojci: otroci ali zakonski partnerji so se verjetno odločili za ta korak zato, ker sami niso zmogli več zadovoljivo skrbeti za mamo, očeta, moža ali ženo. Sedaj so lahko mirni, v tem času so lahko ali v službi ali po opravkih, morda pa se vsak na svoj način napolni z novo energijo, ki jo potrebujejo za preostale ure in dneve, ko skrbijo za svojca, ki ne more biti več sam doma. Ob tem sem se spomnila, kako žalostno je srečevati na ulicah vsak dan osebo, ki vedno sprašuje iste stvari, ki kar naprej bega od ene hiše do druge, ki ne ve, koliko je star/a, ki ... Morda bi mu/ji bivanje v opisani enoti polepšalo starost, zagotovo pa bi povrnilo dostojanstvo, ki si ga zasluži vsak človek. Zapisala Erna Kos Grabnar lica Štanjela. Zadnja postojanka na naši poti je bila turistična kmetija Malovščevo, kjer nas je s kapljico dobrodošlice sprejela naša gostiteljica Barbara z družinskimi člani. Nepogrešljiv je bil tudi naš »muzkontar« Janez, po čigar taktih smo več kot tri ure brusili pete. Ob odlični hrani in pijači je češnjico na vrhu tortice dodal še obisk njihove kleti s pokušino vin in pršuta. Vse je minilo prehitro, marsikdo med nami bi bil zagotovo tam še kakšno uro dlje. Na Log smo se vrnili okrog 21:30 polni vtisov in dobre volje. Preživeli smo prekrasen dan kljub temu, da skoraj ni bilo sonca. Anton Zdouc, DU Log pri Brezovici Privabiti želimo čim več članov, da se podajo od doma, vključijo v naše aktivnosti, delijo z ostalimi člani društva in našimi aktivisti svoje dragocene izkušnje, znanja ter spretnosti. Vztrajali smo, iskali nove predloge za nove zvrsti dejavnosti, iskali ljudi, ki bi nam pri tem pomagali. Ker se vztrajnost vselej obrestuje, lahko s ponosom ugotavljamo, da so se nekatere dejavnosti zares »prijele«. Nadaljevali bomo z njimi in dodajali nove. Pohvalimo se lahko, da smo letos prvič organizirali kresovanje pred delavskim praznikom, prvim majem. Povabili smo vse krajane, naše člane pa prosili, da pomagajo pri pripravi hrane in pijače. Prišlo je veliko domačinov, mize so se šibile pod dobrotami in žlahtno kapljico, Tone je raztegnil meh in začuda je občinstvo postalo ubran pevski zbor. Ni manjkalo domoljubnih pesmi, dobre vo- lje, plesnih korakov, smeha in vedrega razpoloženja. Zahvalo poleg organizatorke zaslužijo prizadevni gasilci: Gregor, Tadej, Aleš in Klemen, ki so poskrbeli za pripravo kresa, požarno varnost in ureditev prizorišča, pa seveda vsi, ki so se udeležili dogodka. V aprilu in prvi teden maja je potekala plesna vadba gibčnih plesalk latino plesov. Zanimanje je bilo veliko in nadaljevanje z vadbo bo potekalo v jesenskem času. Pridni in uka željni so učenci računalniškega krožka, ki želijo poglobiti obstoječe znanje in pridobiti novo. Tudi starejši smo potisnjeni v situacijo, ko je obvladanje vsaj osnovnih računalniških veščin nujno za naše vsakodnevno ravnanje. Bančni postopki, e-pošta, internet, naročanje pri zdravniku, obveščanje o dogodkih v kraju in še marsikaj je pogojeno tudi z delom z računalnikom. Pot ob žici, ki vsako leto v prvih majskih dneh poteka okoli Ljubljane, je primerna tudi za starejše. Celotna trasa je dolga svojih 35 km in je vsakdo pač ne more prehoditi. Ker pa je pe- ščena, lahka za hojo in jo lahko vsakdo prehodi po posameznih etapah, ustreza mnogim udeležencem. Tako se je tudi iz našega društva šest udeleženk podalo na pot. Prehodile smo dobrih 22 km in za nameček še dodatni del po barju od postajališča mestnega avtobusa na Brezovici do doma. Obljubile smo si, da bomo pridno vadile za naslednjič, ko se pohoda ponovno udeležimo, a ne Ljuba? Hvala za vzpodbudo in povezovanje. Kar nekaj naših članic je zaključilo izobraževanje za prostovoljno delo v okviru projekta Podaj roko, nekatere med njimi smo se že aktivno vključile v prostovoljno delo. Za uspešno delo ni dovolj le pripravljenost in usposobljenost posameznic; želimo si najti pot do tistih krajanov, ki potrebujejo pogovor, dobro družbo, pomoč pri drobnih opravilih, nasvet ljudi, ki imajo bogate izkušnje iz življenja, dela, sodelovanja v različnih organizacijah in društvih. Povežite se z nami, rade vas bomo obiskale. Pred nami je še teden vseživljenjskega učenja. Pripravljamo številne dogodke, ki bodo povezali veliko število naših članov na različnih področjih aktivnosti. Ker se dela lotevamo sistematično, odgovorno in v povezavi z številnimi društvi v okviru občine, sem prepričana, da bo delo potekalo dobro in bodo dogodki tudi dobro obiskani. Ne ostajajte doma, zaprti med štiri stene! Pridružite se nam kot gledalci, poslušalci ali kot tvorci novih idej za druženje ter povezovanje. Svoja znanja in dragocene izkušnje delite še z nekom, veseli vas bomo. Dragica Krašovec 61 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Občina Log - Dragomer P R E J E L I CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 62 S M O Dragi mir v Dragomer vsaj ob nedeljah Letošnja pomlad nam je prvi malo bolj topel konec tedna namenila šele proti koncu aprila. V nedeljo sem se po kosilu s kavo in knjigo odpravila ven na teraso, kjer me je čakal ležalnik, prijeten topel vetrič, ptičje petje in brenčanje čebel. A žal ne samo to. Kmalu sem ugotovila, da v daljavi nekdo kosi travo, nekdo drug žaga z motorno žago, bližnji sosed pa z visokotlačnim čistilcem čisti teraso. Podobnih prizorov je bilo v zadnjih nekaj letih, odkar smo se z družino iz hrupne Ljubljane preselili v Dragomer, že veliko. Razumem, da gre za strnjeno naselje z majhnimi parcelami in je nemogoče je pričakovati, da ne bi na svoji terasi kakorkoli zaznala dogajanja v bližnji okolici. Pred našo selitvijo sem Dragomer poznala kot spalno naselje in po znanem nenavadnem občinskem odloku o prepovedi pasjega laježa. Ko je pogorela trgovina, ga je članek v dnevnem časopisu opisoval kot naselje, kjer »slišiš miško teči in šivanko pasti«. Šele kasneje sem izvedela za legendo o grofici iz gradu Lukovec, ki je rada prihajala v vas, ker je bil tu »dragi mir«, iz česar naj bi se kasneje oblikovalo ime naselja. Če pustimo ob strani nekatere neizogibne situacije, ki stalno ali občasno kalijo mir ne glede na dan v tednu, me je presenetilo dejstvo, da si nekateri prebivalci tudi v nedeljo ne vzamejo odmora od hrupnih vrtnih in hišnih opravil ter s tem onemogočajo bližnjim in daljnim sosedom uživati v počitku. Ne gre za množično početje, a ker smo gosto naseljeni, ne moremo preslišati kosilnice s ceste ob gozdu, »štrajfiksa« pri sosedovih, »cirkularke« dve ulici nižje, motorne žage z druge strani naselja in podobnih motilcev miru ob nedeljah – od katerih izvzemam piknike in druženja, otroški vrvež, občasen pasji lajež in podobno. V ljubljanskem stanovanjskem bloku s 150 stanovanji smo kmalu po osamosvojitvi brez težav posvojili predpisan hišni red, ki je v nedeljo prepovedal povzročanje hrupa. Ob poskusu vrtanja luknje v steno se je takoj oglasil kdo od stanovalcev, ki je kršitelja z nekaj opozorilnimi trki po radiatorski cevi spomnil, da je za takšna opravila napačen dan v tednu. Dobro desetletje star in veljaven Odlok o varstvu javnega reda in miru v občini Log – Dragomer vsebuje podobna pravila kot blokovski hišni red. Namen mojega pisanja ni nerganje, žaljenje in še najmanj povzročanje sosedskih zdrah. Vrednote in navade imamo pač različne in s sosedi si tudi v prihodnje želim zgledne odnose. S sosedom bi se gotovo lahko pogovorila o nujnosti hrupnega početja brez ustvarjanja zamer, a se nisem. Čiščenje terase bo verjetno enkratno sezonsko opravilo, zato sem s knjigo odšla v dnevno sobo na kavč. Sem pa ugotovila, da mir v kakršnikoli obliki zame ni zgolj visoko postavljena vrednota, temveč čedalje večja potreba, za katero upam, da jo vsaj enkrat tedensko lahko potešim na domači terasi. Želim si, da Dragomerčani čim večkrat užijemo nedeljski mir, pa ne zaradi verske ali birokratske zapovedi, temveč zaradi prijetnega sobivanja in dobrega počutja vseh nas. Veronika Kvaternik podžupanov. Župan je svoj predlog suhoparno argumentiral z močno povečanim obsegom dela zaradi novih investicij in projektov. Drugih razlogov ni želel izpostaviti, češ da mu volilni rezultat omogoča to pravico. Z imenovanjem dveh podžupanov sta tako omogočena prenos pooblastil in razbremenitev preobremenjenega profesionalnega župana na dva podžupana. V predlogu je tudi bilo zapisano, da bo letni strošek za dva podžupana približno 18.000,00 EUR. V občini Log-Dragomer je od ustanovitve občine dalje obstajal dogovor o imenovanju podžupana, po katerem izvoljeni župan imenuje podžupana iz drugega naselja. Dvakratni župan g. Sumina je z imenovanjem podžupana iz Loga to upošteval v obeh mandatih. Zdajšnji župan to tradicijo prekinja, kljub več pozivom, naj se dogovora drži. S kolegom mag. Domnom Cukjatijem sva predlogu za spremembo Statuta nasprotovala iz več utemeljenih razlogov, ki so povezani z velikostjo občine, organiziranostjo in številom prebivalcem. Občina Log-Dragomer je ena od najmanjših občin tako po velikosti kot tudi po številu prebivalcev. Nesmiselnost spremembe Statuta prikaže tudi primerjava z dvema sosednjima občinama: 1. Občina Brezovica ima osemkrat večjo površino (91,2 km?), kar pomeni toliko več cest, jarkov, kanalizacije, vodovoda, 12.600 prebivalcev, 5 krajevnih skupnosti in 17 zaselkov oziroma vasi. Imajo le enega podžupana. 2. Občina Vrhnika ima 10-krat večjo Rekorderji po številu površino (116 km?), petkrat več prebivalcev (več kot 17.000), kar pomeni podžupanov toliko več zdravstvenih storitev, kapaNa zadnji, 3. redni seji Občinskega citet v OŠ in domu upokojencev, knjisveta Občine Log-Dragomer 15. 3. 2023 žnici in športnih objektih, 23 krajevnih je župan Stanovnik na dnevni red uvr- skupnosti in 26 vasi oziroma zaselkov. stil spremembo 34. člena Statuta OLD, Kljub svoji velikosti imajo samo enega ki po novem omogoča imenovanje dveh podžupana. Kot glavni razlog spremembe je naveden povečan obseg investicij, kar pa ni v skladu z dejanskim stanjem. Končujejo se projekti, ki so investicijsko najtežji (kanalizacija in vodovod), ki so po obsegu na terenu daleč najzahtevnejši (prekopavanje več 10 km cest, gradnja stotin hišnih priključkov) ter se neposredno dotikajo vsakega občana. Projekti v prihodnjih letih bodo po vseh kriterijih manj obsežni in zahtevni, kot so bili do sedaj. Ker povečan obseg investicij očitno ni dejanski razlog za imenovanje dodatnega podžupana, smo svetniki župana kar 3x vprašali, kaj je pravi razlog. Župan na vprašanje ni odgovoril. Na podane argumente sta se iz vrst svetnikov odzvala samo sedanji podžupan g. Strgar in bodoči dodatni podžupan g. Kosednar. Edini argument, ki sta ga podala, pa je bil, da gre za majhen denar. Ali je 72.000 EUR res majhen znesek, naj presodi bralec sam. Od ostalih svetnikov se nihče ni odzval na podane argumente. Pričakoval sem vsebinsko kritiko ali vsaj argument ZA oziroma PROTI. Predlog spremembe 34. člena Statuta je bil sprejet z 11 glasovi ZA in dvema PROTI. Osebno menim, da predlog za spremembo Statuta (imenovanje dodatnega podžupana) iz razlogov, ki sem jih navedel, ni upravičen niti smiseln in logičen. Za našo občino je to popolnoma nepotreben strošek. Roman Remškar, občinski svetnik Naj v uvodu poudarim, da je v primeru, ko govorimo o sodelavkah in sodelavcih, ki s svojo strokovnostjo, predanostjo in visoko storilnostjo prispevajo neprecenljiv delež za dobro lokalne skupnosti, neodgovorno in neprimerno, mogoče celo žaljivo, v prvo vrsto postavljati investirana sredstva za namen nadomestila njihovih plač. Skrbno izbrane sodelavke in sodelavcev verjetno še dolgo ne bomo mogli niti približno toliko nagraditi, kolikšen je njihov prispevek. Je pa tudi res, da oni iz naslova svoje plemenitosti tega niti ne pričakujejo. Svojo srčnost sta podžupana pokazala tudi s tem, da sta se na lastno pobudo odpovedala praktično polovici honorarja, ki jima po zakonu pripada. Tako smo praktično z enojnim vložkom obogateni z dvema podžupanoma. V vednost bralkam in bralcem, vam pa, gospod svetnik, ponovno v prijazen opomnik povem, da so bili projekti, ki nas čakajo v prihodnosti obravnavani pod osmo točko dnevnega reda iste Tretje redne seje našega občinskega sveta z dne 15. 3. 2023. Gradivo je javno objavljeno na naši spletni strani in odgovorne svetnice ter svetniki so se s tem seznanili. Tudi zato je bil verjetno omenjeni sklep, ki ga gospod Remškar problematizirate, na seji našega OS sprejet s skoraj 85-odstotno podporo. Gospod Remškar, predstavitev obeh podžupanov in novico o le enem od mednarodnih Interreg projektov, ki vključuje našo lokalno skupnost, si lahko preberete tudi Pojasnilo občinskemu svetniku v prejšnji številki Našega časopisa na strani 49. Za vsa morebitna dodatna SDS gospodu Romanu pojasnila pa so vsem, tudi svetnicam in Remškarju svetnikom, tako kot vedno odprta vrata Spoštovani gospod Remškar! Glede moje pisarne, le predhodna najava je na moj osebni spoštljivi odnos do bralk dobrodošla. Miran Stanovnik, župan in bralcev Našega časopisa, tokrat izjemoma odgovarjam tudi na tako pisanje, kot je vaše. DU Log - z vlakom v Radovljico Izlet z vlakom v Radovljico je za nami. Prijetno sem bil presenečen nad številno udeležbo. Zbralo se nas je štirideset radovednih popotnikov. Že zjutraj je kazalo, da nam bo vreme naklonjeno. Z zanimanjem smo si ogledali zgodovinske znamenitosti kraja in prisluhnili kratki razlagi. Sredi Linhartovega trga v prijetni slaščičarni smo zaužili dopoldansko kavico. Sprehod po starem mestnem jedru smo sklenili na razgledni točki ob robu radovljiškega pomola. Po obedu v najstarejši krajevni gostilni - pri Lectarju smo se odpravili na železniško postajo in nato z vlakom proti domu. Bili ste prijetna publika. Že vnaprej se veselim naslednjega srečanja z vami, na novem izletu v drugi polovici poletja. Potrudil se bom še bolj, da bom presegel vaša pričakovanja. Bojan Šarabon 62 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis je vaš časopis že 50 let Prva številka vrhniškega občinskega glasila je izšla 6. maja 1973 na takratni občinski praznik, ko smo se spominjali osvoboditve Vrhnike izpod nacifašizma leta 1945. Glasilo je izšlo z delovnim naslovom NAŠ ČASOPIS in je bilo pod okriljem občinske konference SZDL Vrhnika, ki je imenovala tudi prvi uredniški odbor v sestavi: Drago Debeljak (predsednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Smiljan Ogorelec, Janez Pečar, Janez Usenik in Janez Žnidaršič. Prvi odgovorni urednik je bil Doro Hvalica, tiskala pa ga je Tiskarna Toneta Tomšiča v Ljubljani. Že s prvo številko glasila je uredništvo pozvalo bralce, naj pomagajo iskati ime vrhniškega glasila. Pridobili so triindvajset različnih in zanimivih imen: Cankarjev list, R.O.V. (Razvoj Občine Vrhnika), V.V. (Vrhniški vestnik), Vrhniški list, Barjanski vestnik, Razvoj, Občan Cankarjevega kraja, Občan Cankarjeve Vrhnike, Občan – Cankarjevec, Cankarjevec, Komuna, Barometer, Občinski glas, Naša pot, Opazovalec, Razgledni stolp, Občan, Štampetov most, V.A.M. (Vrhniški aktualni mesečnik) in Naš časopis. Delovno ime Naš časopis je ostalo do današnjih dni. Za Dorom Hvalico, ki je uredil prvih štirinajst številk, je uredništvo prevzela Tatjana Hrovatin iz Borovnice, Franc Petelin pa je postal prvi zaposleni pri Našem časopisu kot tehnični urednik. Leta 1977, pri številki 35, so bili imenovani novi člani uredniškega odbora: Peter Petkovšek, Jože Sojer, Miloš Mauri, Janez Pečar, Richard Beuermann, Andrej Krašovec, Janez Usenik in Drago Debeljak (predsednik). Istega leta, samo pri številki 36, je tehnični urednik Franc Petelin odšel na služenje vojaškega roka. Zamenjal ga je Ivan Žitko. Tisk je prevzela tiskarna Ljudska pravica Ljubljana. 63 Ob jubileju Naš časopis je 6. maja obeležil petdesetletnico izhajanja. Gre za dolgo dobo, s katero se lahko kosa le redkokatero lokalno glasilo v Sloveniji. Po programski zasnovi je Naš časopis mesečnik, ki ga pišejo občani sami, je odraz njihovih pogledov, želja, idej, odraz problematike kraja, iz katerega izhaja, je pa tudi časopis, ki posega na področje politike, gospodarstva, kulture in športa. Prav zato ga občani radi prebirajo in jim, tudi tistim oddaljenim od občinskih središč, pomeni stik z dogajanji v njihovem okolju in širše. Pripravili smo vam krajši zgodovinski pregled, poglede urednikov in dopisnikov na opravljeno delo, o pomenu časopisa pa so spregovorila tudi župani, javni zavodi in društva. Uredništvo Našega časopisa Naslovnica prve številke Našega časopisa Simon Seljak Že naslednje leto, leta 1978, je Tatjano Hrovatin zamenjal Franc Petelin in postal glavni in odgovorni urednik. OK SZDL je 30. 8. 1978 imenovala izdajateljski svet glasila Naš časopis v sestavi: Branko Strgar (predsednik), Milka Verbič, Vladimir Mejač, Tatjana Suhadolnik, Cecilija Umek, Jože Prvinšek, Marija Iskrenovič, Friderik Rutar, Matija Lenaršič, Franc Petelin in Jože Grabnar. Leta 1979 je bil imenoval nov uredniški odbor, ki so ga sestavljali: Marina Jereb (predsednica), Vida Cerk, Milorad Borčič, Jakob Susman, Milan Selan, Andrej Krašovec, Franc Petelin (odgovorni Dolgoletni urednik Tone Janežič iz Borovnice. urednik) in Ivan Žitko (tehnični urednik). V tistem letu je kot priloga časopisa začela izhajati tudi Delegatska priloga Skupščine Občine Vrhnika. V letu 1982 je v uredniškem odboru Cvetka Glumac zamenjala Andreja Kraševca. Leta 1987 je prenehala izhajati Delegatska priloga pri NaIzpod peresa prvega urednika voljo – vedno komaj pravočasno. Za mlajše šem časopisu. Namesto nje so se v notranjosti bralce je najbrž treba pojasniti, da je bilo treglasila začele pojavljati uradne objave Občine ba v predračunalniški dobi vse narediti ročno, Vrhnika. da je časopis dobesedno nastajal kot lepljenka. Leta 1988 je pri številki 154 odgovornega ureIn pogonsko gorivo za takšno ravnanje? Radovednika Franca Petelina zamenjal Ciril Brajer do Petdeset let. Abraham. Pol stoletja. Dobra po- dnost. Približati se resnici. Ponuditi ljudem prištevilke 157. V začetku leta 1989 je bil imenoval lovica življenja. Dve državi. Dva sistema. Dvoje ložnost, da povedo svoje mnenje, da zvedo, kar jih tudi nov uredniški odbor: Simon Seljak (predrazličnih vrednot. Napredujoča sposobnost po- zadeva, da se počutijo vključene, da se ne pustijo sednik), Ciril Brajer, Marjan Horvat, Cvetka zabljanja je v spominu pustila luknje, ki jih pre- … Da, potrebo po resnici nosimo v genih. In prav Glumac, Momir Arsič, Tone Janežič in Dragica prosto ne morem zamašiti. Kako je bilo v mojih resnica je bila v vseh obdobjih najbolj ogrožena in Krašovec. Istega leta je za dve številki, 158 in 159, Kristusovih letih? Kaj je sprožilo pobudo, da sem zlorabljena. Dandanes še posebno. Na svetovni postala v. d. odgovorne urednice Elica brelih. sprejel urednikovanje novega občinskega časopi- ravni je nastajanje in prodajanje laži eden najNato je pri številki 160 v. d. odgovornega urednisa? donosnejših poslov. S svetovno ravnijo tekmujejo ka postal Tone Janežič. Ideja je vzklila na takratnem SZDL (Sociali- države, ki so že manj uspešne, ker jih vsaj v razV letu 1990, ko se je napovedovala demokracija stična zveza delovnega ljudstva) ob neprikritem vitem svetu nadzirajo zavistna opozicija, civilna v Sloveniji in so bile takratne družbenopolitičdvomu in opozorilih ZKS (Zveza komunistov družba in neodvisni mediji. ne organizacije razpuščene, med njimi tudi OK Slovenije). Vsak začetek je pač težak. Dobro SZDL Vrhnika, ki je izdajala Naš časopis, je izdaNa občinski oz. lokalni ravni je uporaba laži vem, da je kar nekaj prvih številk nastalo tako, še redkejša, saj so potencialni lažnivci preveč na janje prevzela Občina Vrhnika oziroma takratni izvršni svet pod vodstvom Vilija Grande. S številda sem z muko prikril začetniške spodrslja- očeh javnosti. Kjer se uredništva lokalnih mediko 167 je bil imenovan tudi nov uredniški odbor je. Na Logu, ki je bil takrat še v Občini Vrhnijev tega zavedajo in kjer skoraj vsak skoraj vse na podlagi novoustanovljenih političnih strank, ka, so me prijatelji zbadali, češ, da izhaja neki lahko preveri, ima laž kratke noge. Seveda so ki so sestavljale takratno Skupščino Občine Vrhčasopis, ki ga pišem, urejam in tudi berem včasih nujni kompromisi. Ampak: »Na neki nanika: Frančiška Celarc, Leon Gostiša, Brane Misamo jaz. Hkrati pa so poznali vse novice in čin je najbolj kompromisarsko biti samo načelen, hevc, Marjan Pečar, Simon Seljak (predsednik), komentarje, ki so jih tudi sami zvesto prebirali. ker rečeš, da ne moremo nič narediti, udobno Marija Tomšič, Bojan Zadravec, Jože Zorman in Ampak na začetku je bilo v njihovem »naklasediš doma in si pameten.« Tako je dejal filozof Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika). V letu danju« kar nekaj resnice. Vsakokrat, ko se je Slavoj Žižek. 1991, s številko 170, so pri Našem časopisu zopet neizprosno bližal rok za zaključek redakcije, Zato je treba povedati, napisati, narediti… Bozačele izhajati razne priloge, ki so se navezovale sem časopis vsebinsko, oblikovno in tehnično s na delovanje Skupščine Občine Vrhnika (statuti, podpisanimi in nepodpisanimi članki reševal ste videli, da čez petdeset let vse prav pride. pravilniki …), imenovan je bil tudi novi predsesam kar na domači kuhinjski mizi: s starim dnik časopisnega sveta, Brane Jereb. Doro Hvalica olivettijem, škarjami, »selotejpom« in dobro 50 let CMYK V začetku leta 1992 se je za Naš časopis začelo novo obdobje. Simon Seljak je postal organizator Našega časopisa, zaposlen na Občini Vrhnika, odgovorni urednik pa Tone Janežič, ki je časopisu dodal velik pečat. Grafično pripravo je prevzela Grafika Novo mesto, ki je tiskala tudi Dolenjski list, tisk pa je bil še vedno v tiskarni Ljudske pravice Ljubljana. V tistem letu je uredništvo vpeljalo tudi novost med lokalnimi časopisi: ob koncu šolskega leta so začeli objavljati fotografije učencev vseh osmih razredov, ki so končali osnovno šolanje na Vrhniki. Leto 1995 je bilo zopet nekako prelomno leto za Naš časopis. Z nastankom novih občin v Sloveniji so se časopisu pridružile nove občine: Borovnica (pri številki 208, Dobrova - Horjul - Polhov Gradec in Brezovica (pri številki 210). Povečala se je tudi naklada s 7.000 na 13.500 izvodov. Glede na pristope treh novih občin je prenehal delovati časopisni svet. Skupščine občin so na podlagi odloka o izhajanju Našega časopisa imenovale po dva člana v Komisijo za izdajanje Našega časopisa, ki je vodila uredniško politiko in financiranje časopisa. V tistem letu je začela izhajati tudi vsakoletna priloga Konec šolskega leta. Prvi prilogi (1994/95, 1995/96) sta bili natisnjeni kot časopis, v naslednjih letih in do zdajšnjih let pa v obliki revije. V letu 1997 je Naš časopis začela tiskati tiskarna TČR-Delo Ljubljana. Naslednje leto je tudi Horjul postal samostojna občina in tako je Naš časopis izhajal za pet občin. Grafično pripravo je prevzel Tomograf, s. p. (Tomo Cesar) iz Novega mesta. Tiskanje se je vrnilo v tiskarno SET, d. d., Vevče Ljubljana. Leta 2000 sta Naš časopis zapustili občini Dobrova - Polhov Gradec (številka 263 – maj) in Brezovica (številka 265 – september), ki sta se odločili za lastni glasili. V tistem letu je bila na Vrhniki odprta nova osnovna šola, Osnovna šola Antona Martina Slomška, zato je ob tej priložnosti izšla tudi priloga Naš skupni uspeh. V letu 2003 je Naš časopis po skoraj petnajstih letih izgubil odgovornega urednika Toneta Janežiča, kar je bila velika strokovna izguba za glasilo. Vendar pa je časopis moral nadaljevati Tonetovo začrtano pot, ki jo je nadaljeval v. d. odgovornega urednika Simon Seljak. V tistem letu se je po anketni odločitvi občanov Občine Dobrova - Polhov Gradec ta občina vrnila k Našemu časopisu. Naj še navedemo, da je v tistem letu Naš časopis prejel veliko plaketo Slovenske vojske za aktivno, korektno in dolgoletno sodelovanje z obema vojašnicama na Vrhniki. Za glavnega urednika je bil na podlagi razpisa imenovan Krištof Dovjak za dobo štirih let. Leta 2006 je nastala nova samostojna Občina Log - Dragomer, ki se je prav tako pridružila časopisu. V tistem letu je Simon Seljak drugič postal v. d. odgovornega urednika, in sicer do upokojitve leta 2010 (številka 377 – november), ko mu je pri Našem časopisu potekla 20-letna delovna doba. Simona Seljaka je zamenjal Gašper Tominc, najprej kot novinar in organizator, leta 2012 kot odgovorni urednik. V tistem letu je Naš časopis doživel tudi rekord, saj je dvakrat izšel (številki 374 in 375) na 92 straneh, kar pomeni, da je živ, dostopen, aktualen in da ga poleg dopisnika pišejo ljudje in številna društva sami. Leta 2022 je mesto urednika zasedel Peter Perše. Simon Seljak 63 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Strumno naprej Naš časopis sem prevzel leta 2012, ko je moj predhodnik Simon Seljak, odšel v pokoj. Nekaj številk sva naredila še skupaj, potem pa sem krmilo prevzel sam - kot novinar in odgovorni urednik. Mladostna zagnanost in računalniška pismenost je bila v tem času na mestu, kajti izziv časa je prinašal potrebo po digitalnem pristopu, ki mi ni bil nikoli tuj. Časopis je digitaliziral delovne procese, ki so s krajšanjem poti in časa, olajšali delo. Stopili smo tudi v svet družabnih omrežij, kjer smo prisotni še danes. Digitalna pismenost se je kmalu poznala tudi pri količini prispevkov. Nič več ni bilo potrebno dopisovati v časopis, da vabimo društva in posamezne pisce ter da jih bomo za njihovo delo celo honorirali. Iz leta v leto je začelo prihajati več besedil in slikovnega gradiva, ki je počasi že dosega zgornjo tehnično omejitev – 96 časopisnih strani. Če vzamemo v ozir, da je prva številka izšla na osmih straneh, zadnje časa pa število strani v povprečju sega do 82 ali celo več, potem lahko zaključimo, da je časopis v petih desetletjih dosegel svoj namen. To je moč razbrati tudi iz telefonskih klicev in sporočil, ki jih prejemam, če mudi dostava časopisa po domovih, ko povprašujejo po aktualni številki. Želim, da Naš časopis še naprej opravlja svoje poslanstvo: obveščanje občanov o lokalnem dogajanju. Resda se v prihodnosti odpirajo novi horizonti umetne inteligence, zaradi katere naj bi novinarstvo postal izumirajoči poklic, a sem prepričan, da se na lokalnem nivoju to še ne bo zgodilo tako kmalu. Do tedaj pa naj Naš časopis ostane še naprej vaš! V nadaljevanju sledijo prispevki naših dopisnikov, kri budno spremljajo dogajanje v vašem lokalnem okolju in pridno polnijo vrstice Našega časopisa. Gašper Tominc, novinar Našega časopisa, urednik 2012 - 2022 Lokalna novica je kraljica! CMYK 64 Naš časopis je čisto zares naš časopis Ko se s kom pogovarjam, da pišem tudi za Naš časopis, mi je vedno znova zanimivo, kako me vprašajo, kako pa se imenuje ta »vaš časopis«. Pa kdaj niti takoj ne razumejo, da je naš časopis res Naš časopis. In izbor imena za ta medij mi je zanimiv prav s tega vidika, ker smo ga res tako vzeli za svojega. Tak časopis najprej omogoča občanom, da ostanejo obveščeni o dogodkih, projektih in problematiki, ki vplivajo na vsakodnevno življenje. S tem prispeva tudi k transparentnosti, saj ljudje lahko spremljajo in razumejo pomembne dejavnosti. Poleg tega spodbuja povezanost med ljudmi in okoljem, saj objavlja zgodbe o ljudeh, podjetjih, šolah, organizacijah in dosežkih v lokalnem območju. S tem se krepi občutek pripadnosti skupnosti ter se dviga zavest o pomembnosti podpore lokalnega gospodarstva in razvoja. Naš časopis tudi daje glas manjšim skupinam, organizacijam in nevladnim organizacijam, ki delujejo na lokalni ravni, kar prispeva k raznolikosti kraja in se izboljšuje kakovost življenja. In prav zgodbe malih ljudi bodo vedno najbolj brane in tudi odziv bralcev je na njih največji. Upokojena učiteljica slovenščine, 97-letna gospa kot prva ženska s prvim vozniškim izpitom v Borovnici, tekač, ki je pretekel šest svetovno znanih maratonov, nova zdravnika v ambulanti … Prava paleta zgodb, ki delajo kraj tako bogat in tako Naš. Prav s pomočjo časopisa. Našega. Rok Mihevc, dopisnik občine Borovnica Prva zares večbarvna naslovnica Našega časopisa je izšla oktobra 1998. To, da lahko sodelujem pri soustvarjanju vsebine, je zame predvsem obljuba in odgovornost, da skušam na čim bolj zanimiv in novinarsko urejen način podati v kolikor mogoče berljivo obliko vse, kar se je dogajalo v Občini Horjul od zadnje številke do danes. Moram priznati, da vsebin ne zmanjka. Za tiste zares dobre pa se je treba potruditi, kar mi daje še posebno zadovoljstvo. Všeč mi je, da vsebino soustvarjamo vsi. Torej tudi vi, ki tole zdajle berete! Naš časopis soustvarjamo vsi, sam le skušam čim bolje prenesti vsebino na papir. V pogovoru s posamezniki ali društvi dostikrat omenim tudi dejstvo, da če se o nekem dogodku ali dosežku nič ne napiše in fotografira ter seveda ne objavi v mediju, je tako kot, da dogodka sploh ni bilo! Medij, kot je Naš časopis, je v resnici zelo dragocen, saj na enem mestu združuje lokalne informacije, ki bi sicer zelo težko prišle v glavne slovenske medije. Morda res niso vse tako zelo zanimive za širšo slovensko javnost, a za nas in za občine v naši okolici so še kako zanimive. Zahvaljujem se tudi županu in članom občinske uprave Horjul, saj se vsake številke lotimo resno in odgovorno in že na sestanku določimo glavne vsebine. Skozi leta našega sodelovanja so tudi sami zelo pozorni, če se bo ali se je kaj zanimivega zgodilo v občini. Zaključil bom s pozivom, da lahko vsak, ki ima dobro zgodbo ali novico, to sporoči uredništvu ali na občino in bomo z veseljem vključili aktualno vsebino v naslednjo številko. Peter Kavčič, dopisnik Našega časopisa za Horjul »Da ne bo pomote. To ni naslov časopisa – vsaj ne stalen. Za prvo številko naj bo le delovno ime, da ni čisto brezimen.« Tako se je glasila prva vrstica prvega izvoda Našega časopisa, ki je izšel 6. maja 1973, kot le deset strani dolgo glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Občine Vrhnika. Uredništvo časopisa je nameravalo zbrati predloge bralcev in šele nato določiti stalno ime glasnika, ki pa ne bo »Naš časopis«. A delovno ime se je obdržalo vse do danes, ko časopis obeležuje svojo 50. obletnico. 515. številka Našega časopisa se zato ozira tudi v preteklost. Naš časopis je od leta 1973, ko je bil ustanovljen s strani Občine Vrhnika, do leta 1994 poročal predvsem o dogajanju na območju Vrhnike. Nato pa so se mu postopoma priključile tudi druge, novonastale občine. Aprila 1995 smo tako v Našem časopisu na »svojih« straneh prvič lahko brali tudi novice o naših krajih; takrat še pod Občino Dobrova - Horjul - Polhov Gradec. Zgodbi Našega časopisa pa smo se kot Občina Dobrova - Polhov Gradec pridružili novembra 1998, ko so se v 247. številki glasila prvič pojavile »naše« strani, kot jih poznamo danes. Te so bile glede na takrat bližajoče se lokalne volitve skoraj v celoti namenjene prestavitvi županskih kandidatov in kandidatov za volitve v občinski svet. O čem smo še lahko brali v prvih številkah? Med drugim tudi o odprtju lekarne in obisku Miklavža na Dobrovi, o nagradi, ki jo je prejela kmetija Trobec iz Setnika na Kongresu evropskega kmetijstva, in o visokem jubileju OŠ Šentjošt – leta 1998 je ta praznovala 100-letnico stare šole in 30-letnico nove. Kakšna pa je današnja vloga Našega časopisa? Danes je Naš časopis mesečnik, ki povzema glavno dogajanje na lokalnem nivoju, hkrati pa občanom predstavlja glavni vir informacij za ozaveščeno bivanje v naši občini. Na ločenih občinskih in na skupnih straneh poroča o različnih temah – o delu občinskih uprav, o kulturi, turizmu, športu, zgodovini, družabnem življenju, delu društev ter gospodarskih, socialnih, zdravstvenih temah, če omenimo le najbolj izpostavljene. Sestavljajo ga novice in obvestila s strani občinske uprave, županova beseda, prispevki dopisnikov in članki društev ter drugih organizacij, ki dokazujejo, kako pestro je življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec. Ob listanju izvodov časopisa izpred desetletij lahko izvemo marsikaj. To, koliko se je življenje v 50 letih spremenilo, in tudi to, da nekatere stvari ostajajo naša stalnica, ne glede na to, koliko let preteče. To pa velja tudi za Naš časopis, ki je bil in ostaja neprecenljiva kronika lokalnega življenja, v katerem so zapisane naše in vaše zgodbe. Lucija Oblak, dopisnica občine Dobrova - Horjul Naš časopis je vaš časopis že 50 let. Je več kot le snop potiskanih papirjev, ki prebivalce občin Vrhnika, Borovnica, Log – Dragomer, Horjul in Dobrova – Polhov Gradec enkrat na mesec pričaka v domačem nabiralniku. Je most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, ki združuje generacije bralcev, jih povezuje z lokalnim okoljem in skrbi za njihovo obveščenost. Je eden ključnih delov lokalnih skupnosti in ima pomembno vlogo pri informiranju prebivalcev o dogajanju v njihovi okolici. Ne glede na to, ali gre za majhno obrobno vasico ali mestece, lokalni časopisi povezujejo prebivalce in jim prinašajo ključne informacije o pomembnih dogodkih in spremembah v skupnosti. Poleg tega lokalni časopisi igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju identitete lokalnega okolja. Skozi svoje prispevke in poročanje novinarji Našega časopisa že pet desetletij prinašajo sveže novice, zanimive reportaže in pestre novičarske vsebine, ki segajo v vse pore lokalnega okolja, od kulture, športa, zdravja, različnih dogodkov, šolstva, gospodarstva, delovanja občine do društvenih novic. Osredotočajo se na zgodbe in dogodke, ki neposredno vplivajo na lokalno skupnost. Naš časopis je pomemben pričevalec preteklosti, brskanje po zgodovinskih številkah pa priča o napredku, družbenih spremembah in odraža duh časa. V teh petdesetih letih se je časopis prilagodil številnim spremembam in novostim v medijski krajini. Kljub naraščajoči priljubljenosti spletnih medijev, televizije in družbenih omrežij, Naš časopis ostaja nepogrešljiv vir lokalnih informacij in platforma za skupno angažiranje v lokalnem okolju. Poročanju smo se prilagodili tudi novinarji, a naše poslanstvo in vloga ostajata enaka – smo vaše oko in uho na vseh prireditvah in za vas spremljamo aktualne teme, ki vplivajo na življenja prebivalcev krajev, ki jih s svojim pisanjem pokriva Naš časopis. Ob 50. obletnici Našega časopisa se zavedamo, da je prihodnost novinarstva še vedno polna izzivov, vendar smo polni optimizma ter odločeni, da bomo še naprej opravljali svoje poslanstvo s strastjo, etiko in kakovostjo, ki nas je vodila skozi desetletja. Vesna Lovrenčič, dopisnica za Log-Dragomer od leta 2008 dalje 64 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani Pol stoletja 50 let novic, 50 let zgodb in 50 let povezovanja. To je Naš časopis. Časopis, ki je nastal pred pol stoletja in praznuje abrahama. Mesečnik, ki je ob nastanku pokrival Občino Vrhnika (takrat še enotna občina skupaj z Logom - Dragomerjem in Borovnico) in se pozneje razširil še na druge sosednje občine. Koliko zgodovine naših krajev, naših društev in posameznikov je bilo zapisano in arhivirano. Prenekatera zgodba bi šla v pozabo, če je ne bi zapisali in natisnili. Navkljub spremembi medijske tehnologije, ko se večini časopisov zmanjšuje naklada in se selijo na internetna omrežja, je medobčinski mesečnik ohranil tiskano obliko. Ne zaradi zastarelosti, temveč zaradi narave nastanka in oblikovanja časopisa. Časopis se praktično piše sam. Večina avtorjev namreč izhaja iz članstva društev, ki v časopisu obeležujejo svoje dogodke ali vabijo na prireditve. Prednost Našega časopisa pred drugimi lokalnimi časopisi je tudi v tem, da združuje več občin. Vsak pozna koga ali ima sorodnika iz druge občine ali pa rad obiskuje dogodke v drugih krajih in zato z zanimanjem spremlja ter prebira strani drugih občin. Povezovanje in pestrost napisanega je tisto, kar ohranja časopis zanimiv in pomemben za nas občane. Župan Občine Vrhnika, Daniel Cukjati Naš časopis je časopis vseh nas V dobi, ko papirnati mediji počasi, a vztrajno izginjajo, je Naš časopis dobrodošel in tudi pomemben vir informacij iz lokalnega okolja. Vsako številko z veseljem prelistam, saj najdem veliko zanimive vsebine, predvsem pa lahko na enem mestu izvem, kaj se dogaja tudi v naših sosednjih občinah. Z vsebino, ki jo najdete na straneh, namenjenih horjulski občini, lahko izveste, kaj se je zanimivega in pomembnega zgodilo v minulem obdobju, kar je seveda zelo pomembno. Tako imate možnost iz ''prve roke'' izvedeti, kaj delamo v občini in kakšni so naši načrti. Zelo pozdravljam tudi to, da v tem mediju svoj prostor najdejo predvsem pozitivne vsebine. V času, ko dobijo v glavnih medijih največ pozornosti slabe novice, je to še kako dobrodošlo. Janko Prebil, župan Občine Horjul Še naprej ostajaš naš časopis Tako, kot je v življenju vsakega človeka 50. rojstni dan prelomnica, ko se oziramo na prehojeno pot, se tudi sam z radostjo spominjam Našega časopisa, listanja strani, iz katerih se odraža ponos občank in občanov vsake občine, ki nas Naš časopis združuje. Naš časopis je v svoji bogati zgodovini prešel skozi različna obdobja, vselej pa ostal zavezan cilju, biti kronika časa in zakladnica informacij o preteklosti in sedanjosti občine Dobrova-Polhov Gradec in ostalih občin, katere soustvarjalke smo. Iskrene čestitke Naš časopis. Želim vam, da še naprej iščEte zanimive vire, zanimive ljudi za dobre zgodbe, reportaže, teme in intervjuje. Jure Dolinar, župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Ime pove vse »Nomen est omen« ali po domače - ime pove vse. Vsekakor ta rek še kako drži pri Našem časopisu. Sprva je bilo to le delovno ime časopisa, ki pa se je ohranilo častitljivih 50 let. Zakaj se je ohranilo? Preprosto. Ker ga imajo ljudje res za svojega in hkrati za skupnega, kot to nakazuje pridevnik »naš«. Je glasilo, ki se je zasidralo v srcih občanov, saj tam preberejo vse kar se zanimivega, problematičnega in aktualnega dogaja v njihovem ali sosednjem kraju. Je pomemben gradnik občutka pripadnosti skupnosti in deluje povezovalno. Branje Našega časopisa je svojevrstno potovanje skozi čas in prostor kar petih občin. Naš časopis omogoča tkanje vezi med občani znotraj iste in med sosednjimi občinami, saj ljudje vedno z zanimanjem radi »pokukamo«, kaj se dogaja pri sosedih in tako izvemo, kaj koristnega ali zanimivega, kar iz drugih medijev ne bi mogli. Naš časopis je tudi zato »naš«, ker je interaktiven in objavlja ne samo novinarske, ampak predvsem prispevke občanov. Njegova vrednost je tudi v tem, da so informacije zbrane na enem mestu in da ostanejo dostopne. Če se je morda kdaj porajalo vprašanje, kako bo digitalizacija vplivala na Naš časopis, je odgovor preprost. Z uvedbo novih tehnologij se je branost tiskanega časopisa ohranila, z digitalizacijo pa smo le še pridobili nove bralce/sledilce, ki jih sicer ne bi. V tem kontekstu vse pohvale odgovornim za ta korak. Čestitke in zahvale za dobro opravljeno delo pa si seveda zaslužijo prav vsi sodelujoči. Pogumno v nove zmage! Marija Zakrajšek Martinjak, direktorica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Branje Našega časopisa je svojevrstno potovanje skozi kar pet občin. Bralci v njem vsak mesec dobivamo celovit pogled na lokalne tematike in dogajanja. Veseli smo, da se v tem časopisu najde tudi prostor za predstavitev ukrepov in ostalih aktivnosti, ki jih izvajamo v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Ob okroglem jubileju uredniški ekipi čestitamo za dosedanje delo in ji v prihodnje želimo čim več dobrih novic ter zgodb. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 65 Naš časopis deluje povezovalno Ko pomislim na Naš časopis, se takoj spomnim mladostnih dni, ko smo komaj čakali, da izide mesečna številka. Vedno se mi v mislih pojavi ime Simon Seljak, ki nam je bil in nam je še vedno zelo blizu kot poročevalec in domačin, ki pozna skoraj vse pore našega življenja. V tistih časih je bilo seveda vse drugače, vendar smo bili kljub časovni oddaljenosti tudi takrat ponosni, če smo se kot mladi vrhniški športniki pojavili na kateri od fotografij. Še najbolj mi ostajajo v spominu poročanja s športnih tekmovanj s predstavniki pobratenega italijanskega mesta Gonars. Kot lokalni privrženec bom vedno ponosen, da je prvih štirinajst številk uredniško na svet pospremil krajan Loga, naš sosed Doro Hvalica, ki je vse delo opravil praktično v družinskem krogu za kuhinjsko mizo. Moje mnenje je, da Naš časopis še vedno deluje povezovalno in verjamem, da bomo vsi soustvarjalci znali slediti našemu skupnemu cilju, kar je objektivno in iskreno poročanje, da bodo naše občanke in občani prvovrstno informirani in opolnomočeni z novimi znanji. Našemu časopisu in celotni ekipi ob jubileju želim vse najboljše in s tem tudi svetlo prihodnost za vse nas. Miran Stanovnik, župan Občine Log - Dragomer Presega občinske meje Če gre za časopis, dandanašnji ni kar tako, da ta praznuje »Abrahama«. V dobi »e-informacij« se resnične, ne čisto resnične in tudi druge novice kot blisk širijo po elektronskih omrežjih novih socialnih medijev. Zato so številni pred desetletjem še dobro delujoči tiskani mediji ugasnili, ali pa so svoj poslovni model prilagodili novim zahtevam po objavah čim bolj privlačnih, čeprav nenujno tudi pomembnih novic. »Naš časopis«, za katerega lahko upravičeno rečemo, da je naš - ne le v smislu občin oz. njihovih občinskih svetov in uprav, ki so ga ustanovile in ga financirajo, temveč tudi občanov - temu modernemu trendu ni podlegel. Je vir preverjenih, zanesljivih in objektivno podanih informacij ter vestno in aktualno beleži tako dogajanje na ravni občinskih vodstev, projektov in investicij, kot tudi na ravni družbenega in družabnega življenja. Tudi v naši občini. Seveda s hitrostjo oz. aktualnostjo objave ne more konkurirati objavam na spletni in FB strani občine ter drugih spletnih platformah, ki nas obveščajo o vsem mogočem. Vendar je njegova prednost v tem, da obvestila in novice pridejo tudi do tiste vse manjše, praviloma starejše populacije, ki ne obvlada elektronskih medijev. Ohranil in okrepil je uredniško politiko, ki zna ločiti zrno od plevela in ki tudi sama preko mreže dopisnikov na kakovosten način beleži in posreduje lokalni utrip. Poleg tega ohranja tudi kulturo branja tiskane besede, kar je danes vse bolj pomembno. Kajti čisto nekaj drugega je prebrati isto novico nekje na spletu in že naslednji trenutek klikniti na novo in potem spet na novo in tako dalje, ali pa vzeti v roke časopis, ga prelistati in se prepustiti branju. Seveda pa je še kako pomembno, da so prispevki, pripravljeni za Naš časopis, čim prej objavljeni tudi na spletni platformi Moja občina. Uredništvo s tem dokazuje, da se zaveda pomena in prednosti sodobnih elektronskih medijev, a tudi njihovih omejitev. Brez dvoma lahko rečem, da je Naš časopis za naše občane vir verodostojnih informacij o ključnih odločitvah in projektih ter pomembnih vidikih družabnega življenja. In prepričan sem, da večina med njimi prebere, kaj se je oz. kaj se bo zgodilo v naši občini, poleg tega pa vsaj prelista novice o dogajanju v sosednjih občinah. Kar je še kako pomembno za to, da presežemo občinske in druge meje v prizadevanjih za boljšo kakovost življenja na območju, ki ga pokriva medobčinsko glasilo. Peter Črnilogar, župan Občine Borovnica Čestitke Kar težko je verjeti, da je minilo že 50 let od nastanka Našega časopisa, ki sem ga radovedno prebirala v rani mladosti, še preden sem se zaposlila na občini. V tem času sta se tako svet kot časopisni način zelo spremenila. Še vedno pa mi je všeč, da enkrat na mesec v roke vzamem dišeč papir, ki me s prebiranjem sprosti in popelje v zanimive novice in dogajanja v okolici. Priznam, da v Našem časopisu zelo rada pokukam tudi v dogajanje sosednjih občin, saj je povezovanje in sodelovanje eno mojih glavnih vodil. Res pa je tudi, da domače novice preverim že čez mesec na spletu. Ob jubileju bi se zahvalila vsem sodelujočim, ki skrbijo, da je pisana beseda še navzoča v našem okolju, in ki se trudijo, da so lokalne novice zanimive za branje. Urška Marolt, direktorica občinske uprave Občine Horjul Vir različnih informacij Naš časopis, bogat z besedami in fotografijami, vsak mesec pozdravi naše domove. Vedno z veseljem preberem novice o dogajanju v domačem kraju, članek o znancu, prijatelju in ga tako spoznam še v drugačni luči. Marsikatera zgodba ostane še dolgo v spominu. Z zanimanjem preberemo novice, katerih sooblikovalci smo sami, naši bližnji, družba, v kateri delujemo. Koledar dogodkov nas opomni, kje bomo preživeli proste trenutke. Tudi vsaka občina v njem dobi prostor, da predstavi svoje dosežke in novosti. Bralci radovedno preverijo tudi, kako v sosednjih občinah rešujejo podobne »lokalne« izzive. Urša Zdešar 65 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani NAS CASOPIS 438/30. 5. 2016 29. maj 2023 CMYK elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 1 Ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja, maja 2016, je izšla prenovljena podoba Našega časopisa. Leto XLIII, št. 438, 30. maj 2016 Nova številka bo izšla 27. junija. Gradivo bomo zbirali do 14. junija. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer 140. obletnica rojstva Ivana Cankarja Vrhnika 10. maja je minilo 140 let od rojstva največjega slovenskega pisatelja. Častitljiv jubilej je Vrhnika proslavila s številnimi prireditvami v okviru Cankarjevih dni, od kulturnih do športnih dogodkov, o katerih pišemo v notranjosti časopisa. Med drugim so na dan pisateljevega rojstva tudi na stežaj odprli vrata njegove spominske hiše na Klancu, kjer je ob obisku malčkov iz vrtca nastala ta fotografija. Sicer pa je tokratno dogajanje uvod v 100. obletnico Cankarjeve smrti, ki bo leta 2018, ko naj bi jubilej pisateljevemu slovesu primerno obeležila tudi Vrhnika. V ta namen so Novo sredi maja že potekali prvi pogovori lokalne skupnosti s tedaj še državnim sekretarjem in zdaj že ministrom za kulturo Tonetom Peršakom. Horjul Obisk predsednika Pahorja Ob jubileju osnovne šole in vrtca je Horjulsko dolino obiskal predsednik RS Borut Pahor. Občina je jubilej združila še z občinskim praznikom, zato so zaslužnim občanom podelili tudi občinska priznanja. Najvišje priznanje, naziv častni občan, sta prejela Franc Golc in posthumno msgr. prof. Janez Zupet. Jana Jereb je prejemnica plakete Občine Horjul, Marija Čipić Rehar, Pavel Logar, Ana Delalut in Branko Lipnik pa so prejeli priznanja občine. --> 29 Borovnica Log - Dragomer Poraz človečnosti Zdravstvena Krimska jama je bila v času druge ambulanta? svetovne vojne prizorišče številnih zločinov. Vodstva partizanskega bataljona Ljube Šercerja predvsem nad civilisti v nekem primeru celo nad rešenimi interniranci pri Verdu, a tudi nad posameznimi partizani. O morišču je bilo vse od njegovega odkritja 9. septembra 1942 spisanih na desetine prispevkov. Trenutna izkopavanja vedno bolj nakazujejo, da so medvojna poročila točna, še bolj pa, da je bilo brezno »v funkciji« še nekaj let po vojni. --> 24 Presenečeni, kajne? Pred vami je nova številka Našega časopisa, ki je nastajala od lanske jeseni. Ker je maj praznik nekaterih »naših« občin, majski izid pa je na pragu junija, ki je ravno tako praznik večine preostalih občin, smo se odločili, da bomo celostno grafično prenovo izpeljali v maju – kot poklon občinam in vam bralcem. Naš časopis je v maju »stopil« v 43. leto, med tem časom pa ni bil deležen večjih grafičnih posegov. Zato je bil skrajni čas, da tudi na tem področju stopimo v korak s časom ter ga hkrati naredimo privlačnejšega za vas bralce – še posebno za mlade, ki ne posegajo toliko po njem. Za celostno grafično prenovo je poskrbel studio Okusi z Vrhnike, ki ima na področju oblikovanja bogate reference. Dobro smo se ujeli in v zadnjih tednih prav pošteno garali, se sestajali, slišali in brali ob najbolj neobičajnih urah. Kakšna filozofija stoji za prenovo, sploh za osrednjim naslovom časopisa, ki je v primerjavi s prejšnjim kar pošteno spremenjen, se bomo z oblikovalcema, Janijem in Matejo, pogovorili v poletni številki. Kot boste videli, večjih vsebinskih razlik ni, mogoče samo na prvih treh straneh, ki po novem postajajo skupne za vse občine. Odločili smo se za manj fotografij, a za večje kot v preteklosti, ko so bili na nekaterih obrazi komaj razpoznavni. Na straneh je tako manj člankov, zaradi česar strani »zadihajo«. Še vedno pa ostaja vodilo časopisa, »da se piše sam«, torej v sodelovanju z vami, dragi bralci. Vsekakor brez vas ne bi dočakal 43. leta. Dobrova - Polhov Gradec Gašper Tominc, novinar in urednik Nov vodohran do konca leta Občinska uprava je opravila pogovore z vodstvom dializnega centra. Kjer naj bi občina najela prostore za ordinacijo. Pogovori so stekli tudi z ministrstvom za zdravje, Lekarno Ljubljana in vrhniškim zdravstvenim domom, hkrati pa je občinski svet potrdil še ustrezno papirnato podlago. Veliko je še neznank, a prvi koraki so storjeni, piše na straneh Loga -Dragomerja naša dopisnica Vesna Lovrenčič. --> 46 Krajevna skupnost Dobrova načrtuje izgradnjo novega vodohrana nad osnovno šolo. S čimer bo izboljšana vodooskrba za Gaberje, Hruševo, Selo, Šujico, Stransko vas, Razore, Dobrovo – center in Dobrovo – zahod. Nov vodohran naj bi bil zgrajen predvidoma do začetka zime 2016, saj so vsa potrebna soglasja za gradbeno dovoljenje že zbrana. --> 35 CMYK Besede Cankarja To se je vršilo dne desetega maja... Gologlav je tekel čez njive in bližnjice po zdravnika. Predno sta prišla, je žena porodila prezgodnjega otroka; tako je bil čudno zanič in maloživ, da vso tisto prvo noč še zacvilil ni. Rekli so, da ne dočakata jutra ne mati, ne otrok; ali angelj božji je sedel ob vznožju in dočakala sta oba še marsikatero jutro. Ivan Cankar: Grešnik Lenart, Lj. 1921 66 Še na mnogo stoletij! V soboto, 6. maja 2023, sem opazila objavo na FB: »Na današnji dan, pred 50. leti, je izšla prva številka Našega časopisa. Nekoč skromen časopis na osmih straneh je v petih desetletjih podeseteril svoj obseg ...« Novica me je navdušila, saj vem, da je Naš časopis zelo bran in priljubljen. Eno bolj zanimivih dejstev se mi zdi, da je bilo ime Naš časopis samo poskusno in da so ga nameravali spremeniti – pa je ostalo do današnjih dni. Opažam, da je izjemno priljubljen med mladimi in starejšimi, da vključuje vsebine za različne ciljne skupine. Vsebuje tako napovedi najrazličnejših dogodkov, reportaže preteklih dogodkov, pa tudi pomembne informacije za vse občane. Zdi se mi pomembno, da se v njem lahko predstavijo tudi lokalna podjetja in posamezniki. Nekaterim pa sta zelo dobrodošla tudi križanka in humor. Osmrtnice so žalosten, pa vendarle nujen del. Čestitam vsem ustvarjalcem, avtorjem in sodelavcem ter Našemu časopisu želim še mnogo stoletij! Predvsem pa, da bi lahko čim večkrat poročali o lepih novicah, uspešno končanih projektih in vsem najboljšem, kar se dogaja v naših občinah. Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Čestitke in pohvale ob jubileju! sedanjost, načrte za prihodnost, hkrati pa je bogat vir dogajanj v preteklosti. Ta vrednota me vedno znova navdušuje, saj pomaga ohranjati našo zgodovino. Misel neznanega avtorja pravi: »Vedno obstaja Čestitke in pohvale ob jubileju! Hvala, da lahsvinčnik za pisanje prihodnosti. Ne obstaja pa ko časopis s prispevki soustvarjamo tudi obradirka, ki bi izbrisala preteklost.« Naš časo- čani. Še naprej srečno! Simona Stražišar, pis izpopolnjuje vedenje o naših lokalnih skuKnjižnica dr. M. Boršnik, Borovnica pnostih, saj na svojih straneh prinaša njihovo Hvala! obvestila množično posredujejo v javnost. Z nekaterimi sodelujemo že desetletja in se je z njimi razvila prav posebna vez, z drugim pa Nepogrešljiv del soustvarjanja Našega časopinekoliko krajši čas, ki pa je polno medsebojsa so tudi javni zavoda, društva in organizanega spoštovanja. Hvala za vaš doprinos in se cije. Gre za vzajemno korist, ko na eni strani veselimo sodelovanja tudi v prihodnje. bralke in bralci dobijo koristne informacije, po Uredništvo Našega časopisa drugi pa omenjeni pravni subjekti lahko svoja Čestitke ekipi in uredništvu Veliko različnih prireditev in dogodkov lahko zasledimo v občinskem glasilu Naš časopis, obenem pa lahko tudi naše društvo objavlja Naš časopis je pomemben za predstavljanje razne dogodke v časopisu. Iskrene čestitke ceidej in različnih interesov v skupnosti. Oblotni ekipi in uredništvu Našega časopisa za činska glasila in časopisi dvigajo zavedanje o 50 let delovanja in še na mnoga uspešna leta. skupnih interesih, rešujejo konflikte, bralcem Športno društvo Brezje nudijo različne informacije in komentarje. DU Dobrova, Mladi po srcu, čestitamo Našemu časopisu! Časopis je že stoletja ključni vir informacij za ljudi, ki želimo ostati informirani o dogajanjih v svoji lokalni skupnosti in širše. V dobi digitalne tehnologije, ko je večina informacij dosegljiva na spletu, še vedno obstaja veliko bralcev, ki prisegamo na pomen tiskanih izvodov časopisov in revij ter knjig. Papirna izdaja Našega časopisa ima poseben pomen za Društvo upokojencev Dobrova, ker nam že pet desetletij prinaša novice in informacije iz našega kraja in sosednjih občin. Naš časopis predstavlja pomemben vir povezovanja in obveščanja skupnosti, ki si želi ostati v stiku s svojim okoljem in s svojimi občani. Ob 50. obletnici izdajanja Našega časopisa praznujemo njegov pomen in vrednost za lokalno skupnost ter si želimo, da bo še dolgo ostal pomemben del našega vsakdana. Naša želja je, da bi nas časopis še naslednjih 50 let prinašal sveže novice, bogatil naša znanja ter nas povezoval z našo ožjo in širšo skupnostjo. Papirna izdaja časopisa predstavlja več kot le niz člankov in besedil; je simbol naše dediščine, našega spoštovanja do preteklosti ter našega truda za ohranjanje kulture tiskane besede. Vse dobro in naj nas še dolgo spremlja tiskana beseda! Za DU Dobrova: Anton Grosek, predsednik Skupaj že 50 let Ob 50. obletnici Našega časopisa čutimo veselje ob tako imenitni, koristni in vsebinsko bogati publikaciji, ki si je v našem okolju izgradila velik ugled. Resen časopis, ki je natisnjen v bralcu prijazno obliko in objavljen na spletnem mestu, nudi vse potrebne informa- Vrtec Vrhnika z Našim časopisom tesno sodeluje že vse od njegovega nastanka. V njem se je vedno našlo mesto za nešteto utrinkov iz pestrega vrtčevskega vsakdana, fotografij, likovnih izdelkov in vabil na različne dogodke. Vestni novinarji so poskrbeli, da lahko v arhivu najdemo tudi zapise o vseh prelomnicah, ki so zaznamovale zgodovino predšolske vzgoje na Vrhniki. V prvih desetletjih delovanja vrtca je bil časopis glavni komunikacijski kanal, preko katerega smo z lokalno skupnostjo delili zgodbe, ki smo jih skupaj pisali zaposleni, starši in otroci, njegova vloga pa enako pomembna ostaja tudi danes. Ena najpomembnejših funkcij Našega časopisa za nas je, da vidno mesto v okolju dobijo tudi najmlajši člani lokalne skupnosti. S svojimi komentarji, ustvarjanjem in idejami namreč pomembno vplivajo na dogajanje v našem mestu. Veseli in ponosni smo, da smo del zgodbe Našega časopisa tudi mi. Ekipi ustvarjalcev čestitamo ob visokem jubileju, Našemu časopisu pa želimo, da bi lokalno skupnost povezoval še mnogo let. Anita Čretnik, ravnateljica Vrtca Vrhnika Čestitke ob jubileju! Ustvarjalcem Našega časopisa, trenutnim in nekdanjim, iskrene čestitke ob 50-letnici. Visok jubilej kaže, da znajo očitno delati prave stvari na pravi način. Zdravstveni dom Vrhnika že vrsto let odlično sodeluje z Našim časopisom. Prepoznali smo ga kot medij, prek katerega lahko učinkovito komuniciramo z našimi občani, našimi pacienti. Kot izjemno spodbudno vidimo tudi pozitivno naravnanost medija. Danes žal novica ni več novica, če ni slaba. Tega pa v Našem časopisu skorajda ni in veseli smo, da je tako. Srečno, še naprej! Ana Remškar, direktorica Zdravstvenega doma Vrhnika Pravi informator omogočate, da tudi starejše generacije, ki niso tako spretne s današnjo tehnologijo, preberejo novice in se seznanijo z dogodki v okolici. VeDelo, ki ga opravlja Naš časopis se nam zdi poseli smo tudi, da se vedno najde kakšno prosto membno, saj tako lahko vidimo rast in razvoj mesto za naše objave. Hvala ekipi Našega čanaše ter ostalih občin. Lepo je, ko se lahko še sopisa, ki ustvarja spomine že 50 let. vedno ob vsej današnji tehnologiji usedeš in PGD Polhov Gradec prelistaš časopis kot včasih. S časopisom pa Hvala! Naj povezuje lokalno skupnost še mnogo let! cije občanom štirih občin, obenem pa ponuja zbirko vpogleda v življenjsko dinamiko in dogajanje na številnih področjih. V naši redni rubriki Javni zavod Polhograjska graščina vrsto let objavlja dogodke, novosti in komentarje, za kar se uredništvu iskreno zahvaljujemo. Vse pohvale in iskrene čestitke ustvarjalcem. Naš časopis je zares naš časopis! JZ Polhograjska graščina Mislim, da je to okno v svet, čeprav majhno, toda dovolj veliko, da spoznamo sebe, svojo okolico in skozi njo tudi svet. Zdi se mi, da čedalje bolj postaja informator vsega dogajanja v občini, s tem pa je tudi spodbujevalec zdrave konkurence med posamezniki, društvi in tudi občani. Pregledam celoten časopis, nekaj pozorneje, nekaj malo bolj bežno, prelistam posamezna poglavja. Zdi se mi, da je dovolj širok, poglobljen pri trenutno aktualnih temah. Največjo dodano vrednost vidim v povezovanju sosednjih krajev in ljudi. Poleg tega skrbi tudi za razvoj kraja. Menim, da je uredniška politika naravnana tako, da prispeva k strpnemu sobivanju vseh občanov. Časopisni predhodnik je bil drugačen, povezan s širšo celoto območja Ljubljane, tako da je sedaj bolj naš, opisuje naše teme. Všeč mi je, da v njem najde prostor vsak. Matko Zdešar Čestitke dročje kulture in zelo smo veseli pozitivnih novic. Še posebej nam je ljubo, kadar lahko objavimo Z veseljem prebiramo Naš časopis, saj zajema povabilo na naš koncert in zasledimo dobre več občin, iz katerih prihajamo člani skupine odzive na naše nastope. Tamburaši Borovnica. Super je, da pokriva poTamburaši Borovnica 66 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K O M U N A L N O P O D J E T J E 67 V R H N I K A Skupna prizadevanja za okoljsko ozaveščenost Sodeč po odzivih vas občanov se je okoljska stran Komunalnega podjetja Vrhnika v vsaki številki Našega časopisa zelo lepo prijela in jo pozitivno sprejemate. Veseli nas, da je temu tako in da so vsebine za vas zanimive. Kot pogosto poudarjamo, naše poslanstvo ni zgolj izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, temveč si med naše naloge in obveznosti štejemo tudi redno obveščanje in ozaveščanje naših uporabnikov storitev. Le na tak način bomo skupaj dosegali boljše okoljske rezultate. Portal Komunala.info Vsebinske kategorije obveščanja in ozaveščanja naših uporabnikov storitev so zelo zahtevne vsebine, saj je področje našega delovanja zelo kompleksno in zahtevno. Za nas je izredno pomemben odziv vas uporabnikov, saj si želimo čim več aktivnega sodelovanja. Dobrodošle so povratne informacije tako glede pohval, pritožb in kritične presoje naših informacij. Predvsem želimo vzpostaviti pretok takojšnjih informacij, ki so pomembe za ozaveščanje. Želimo si Obveščamo vas, da smo z mesecem oktobrom poveč aktivnega sodelovanja tudi z vaše strani in zasledovanja skupnih okoljskih ciljev. Ponovno vas vabimo, da postane aktiven uporabnik strani Komunala. sodobili portal Komunala.info, kateri je namenjen info in se odločite za brezpapirno prejemanje računov. vsem našim uporabnikom. Direktor mag. Gregor Klemenčič s sodelavci Portal Komunala.info uporabnikom omogoča: • pregled prejetih računov za komunalne storitve in zemeljski plin, • pregled finančne kartice uporabnika (sklop odprti/zaprti računi), • možnost direktne prijave na e-račune, • oddajo števčnih stanj za vodo in zemeljski plin, • pregled zgodovine oddanih števčnih stanj. Ločevanje odpadkov – embalaža (plastična in kovinska) Novosti na portalu: • uporabnik bo obveščen o vseh aktualnih zadevah, • uporabnik lahko preko portala odda naročilo za kosovni odvoz, • uporabnik lahko preko portala odda reklamacijo računa, • pregled urnika odvozov smeti, • podatki o porabi pitne vode (grafično, tabelarično), • možnost pregleda več odjemnih mest (več dostopov) z enim uporabniškim imenom, • pregled nad obračunanimi storitvami, • vizualizacija računa (v pdf obliki). Kako se na portal Komunala. info prijavite prvič? Pri prvi prijavi v portal Komuanala.info mora uporabnik na spustnem seznamu izbrati naziv podjetja (JP KPV, d.o.o.) ter izpolniti polja, ki jih od vas zahteva portal. V polji Šifra stranke in Odjemno mesto prepišite podatke s položnice, ki ste jo prejeli s strani JP KPV, d.o.o.. Izberite si Uporabniško ime in Geslo, geslo potrdite tudi v polju Potrdi geslo. Obvezen podatek pri prvi prijavi je tudi naslov elektronske pošte in telefonska številka. Na ta naslov boste prejeli obvestilo o odprtju uporabniškega računa. Uporabniški račun boste aktivirali tako, da boste kliknili na potrditev v sporočilu, ki ga boste prejeli na naslov vaše elektronske pošte. Pisna navodila s slikovnim prikazom se nahajajo na gumbu POMOČ, ob prijavi v portal. Prejemanje e-računov Ponovno vas bi povabili k uporabi e-računov. S prijavo na prejemanje e-računov, se odločite, da mesečne položnice dobivate po elektronski poti (v elektronsko banko, na elektronsko pošto ali oboje) in ne več tiskano v svoj poštni nabiralnik. Če želite račune prejemati samo na elektronsko pošto (torej na svoj e-mail), potem je dovolj prijava preko spletnega portala Komunala.info. Za prejemanje v svojo elektronsko banko pa morate opraviti prijavo prek aplikacije svoje spletne banke. Navodila za naročilo e-računa in vse pomembne informacije, si lahko preberete na naši spletni strani: https://www.kpv.si/pogosta-vprasanja/prejemanje-e-racunov Plastično in kovinsko embalažo lahko občani oddajate na ekoloških otokih (zbiralnicah), ki so postavljeni na celotnem območju občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Za zbiranje plastične in kovinske embalaže v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika uporabljamo prepoznaven emblem »žabica«. Priporočila za oddajo embalaže • V zabojnik za embalažo (plastično in kovinsko) moramo odlagati odpadke v razsutem stanju ali v prozornih vrečah. • Vsebina plastične ali pločevinaste embalaže mora biti prazna. • Pokrovček plastenke odvijemo. • Plastenko ali kartonsko embalažo za tekočine – tetra pak – stisnemo. • Različno embalažo razstavimo. • Priporočamo, da embalažo stisnete in iztočite vsebino. Nasveti za zbiranje mešane plastične in kovinske embalaže Kako si organiziramo zbiranje doma, v šoli, na delovnem mestu? Zbiranje embalaže doma • V kuhinji si uredimo prostor, kamor namestimo manjšo PVC-posodo ali kartonsko škatlo. • V garaži, kurilnici ali katerem drugem prostoru namestimo večje kartonske škatle, PVC-zabojnike ali vreče, kamor bomo odnašali ločeno zbrano plastično in kovinsko embalažo. • Od tam plastično in kovinsko embalažo odnesemo na najbližji ekološki otok (v zbiralnico). Zbiranje embalaže v šoli • V vsakem razredu, kabinetu, pisarni ali na hodniku naj bo koš za plastično in kovinsko embalažo. • Pomembno je, da koše praznimo v pravi zabojnik za odpadke, ki je postavljen pred šolskim poslopjem. Zbiranje embalaže na delovnem mestu • Na hodnikih naj bo zabojnik za plastično in kovinsko embalažo. • V trgovinah naj bo nameščen zabojnik za plastično in kovinsko embalažo. • V podjetjih namestimo zabojnike za plastično in kovinsko embalažo v vsako delavnico ali objekt. • V lokalih naj bo nameščen zabojnik za plastično in kovinsko embalažo. • Na zabojnikih naj bo napis »embalaža«. Potek odvoza embalaže Odvoz poteka s specialnimi smetarskimi vozili. Prosimo, bodite dosledni, odpadke odlagajte v odprtine na zabojnikih. Na ekoloških otokih je prepovedano odlagati kosovne ali druge odpadke. 67 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kopriva ne pozebe V tem letnem času je že v izobilju samoniklih divjih rastlin! Jih poznate in nabirate? Naj vam predstavimo veliko koprivo! Ne pravijo zaman, da kopriva ne pozebe. Velika kopriva (Urtica dioica) iz družine koprivovk sodi v sam vrh zdravilnih divjih rastlin, kar jih raste na naših tleh. Poleg regrata je tudi najbolj znana med ljudmi. Pri njej je zdravilno vse: od korenin, prek stebla in listov do cvetov. V ljudskem jeziku se omenja kot: koprica, ožarnica, pečnica, pokriva in užagalica. Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede “urere“, kar pomeni skelenje. Od marca do maja je celotna rastlina pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Kopriva je odlična vrsta divje zelenjave! Poleg zdravilnih lastnosti, ki so jih pri njej cenili že Rimljani in Egipčani, velika kopriva velja tudi kot ena uporabnejših samoniklih rastlin v kulinariki, saj zlahka zamenja blitvo, špinačo ali rukolo. Še ne pol stoletja nazaj so na vasi otroke poslali nabrat koprivo za špinačo. Kopriva – nekaj zanimivosti Rimski vojaki so se s koprivo tolkli po koži in se tako greli v mrazu. Egipčani so jo gojili kot zelenjavo, saj je bila zelo cenjena že v takratni kulinariki. V starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele in še dandanes jo ponekod uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Pred uvozom bombaža je bila najpomembnejša vlaknovka v Evropi, znana za izdelavo mrež, vrvi, blaga in papirja. Na območju zdajšnje Danske so našli starodavni tekstil iz koprive še iz časa bronaste dobe. Kopriva je že stoletja v uporabi za zdravljenje! CMYK težav z uriniranjem, tudi v zgodnjih fazah povečane prostate. Že vrsto let je priljubljena v ljudskem zdravilstvu, saj je znano, da blagodejno vpliva na vnetne procese in lajša kardiovaskularne težave. Poparek iz koprivnih koreninic se uporablja za žvrkljanje, saj pomaga tudi pri vnetnih procesih v ustni votlini. V kozmetiki je kopriva znana kot pomada za lase, pogosta je v šamponih, za domačo rabo lahko pripravimo prelitek iz kopriv za masažo lasišča. Pomaga pri oskrbi bolečih mišic in sklepov, ekcemov, artritisa, revme, protina in Velika kopriva – pečnica – slabokrvnosti. Pogosto jo polna mineralov in vitaminov uporabljajo tudi kot diuretik, V koprivah se bohotijo velimnogim koristi pri zdravljenju ke količine mineralnih snovi. 68 • 1 lovorov list • ščepec naribanega muškatnega oreščka Za serviranje in okrasitev: • svež drobnjak, sveže tolčen beli poper za ljubitelje bolj pekočega in intenzivnejšega okusa Priprava: 1. V večji posodi raztopimo maslo, vsujemo sesekljano čebulo. Med počasnim mešanjem pražimo le toliko, da se čebula zmehča in ne porumeni. 2. Dodamo na kocke narezan krompir, sesekljan por in česen. 3. Dolijemo vodo ali zelenjavno jušno osnovo, dodamo lovorov list, nastrgan muškatni orešček ter solimo in popramo po okusu. Ljudski rek pravi, da ni rudni- samonikle zeli je, da mlade 4. Ko mešanica zavre, pridamo ne, ki jo potrebuje naše telo listke na hitro pokuhamo (ali koprivne listke, pokrijemo in in je ne bi vsebovala ta divja poparimo) in uporabimo pona šibkem ognju kuhamo 15 užagalica. Izstopa po vsebnosti dobno kot blitvo ali špinačo, minut, da se krompir zmehča. kalcija in magnezija (nobena jo dodamo juham, zelenjav- 5. Odstranimo lovorov list. Dogojena rastlina ne vsebuje toliko nim prikuham, solatam ali damo kislo smetano in juho magnezija kot kopriva). Kopriva zeliščnim namazom. »zmiksamo« s paličnim meje bogata je z železom, saj ga šalnikom ali z blenderjem, tvori več kot špinača. Ponuja še Divja juha iz kopriv za 4 do dokler ne dobimo gladke krevrsto manjših količin drugih 5 oseb mne juhe. rudnin in veliko mikroelemen- • 50 g masla 6. Po potrebi dodatno začinimo tov. Poleg mineralov je bogat • 150 g čebule s sveže mletim belim poprom vir beta karotena in vitami- • 3 stroki česna in okrasimo z drobnjakom. Dona C (premore ga do desetkrat • 200 g olupljenega krompirja ber tek! več kot jabolka), a ji ne manjka • 100 g pora Za več receptov obiščite blog tudi drugih vitaminov. Vseb- • 200 g koprivnih listkov IZIBIZI udomačena kuhinost vitamina A prekaša ve- • 1.200 ml vode ali zelenjavne nja: www.izibizi.si čino gojene zelenjave. Koprive jušne osnove Recept in besedilo: Nina sodijo med zelenjavo, ki je naj- • 2 jž kisle smetane Glažar/IZIBIZI bogatejša z beljakovinami. Naj- • sol in sveže mleti poper Fotografija: Matjaž Škerjanec preprostejši način priprave te Začimbe in zelišča: Slovenski vrt Cvetoče grede, ki nas razveseljujejo poleti do pozne jeseni Pozabljamo na cvetoče enoletnice, ki so jih naše babice redno sejale na grede v vrtu. Enoletnice so večinoma zelnate rastline, ki se v nekaj mesecih pokažejo v vsej svoji lepoti, razvijejo steblo in liste, cvetijo, semenijo in nato odmrejo. Enoletnice uspevajo eno leto. Za bogato cvetenje potrebujejo sončno ali polsenčno mesto. Večina enoletnic dobro uspeva v humusnih tleh. Lepše in dalj časa bodo cvetele, če bomo sproti odstranjevali odcvetele cvetove in malo dognojevali. Nekatere enoletnice blagodejno vplivajo na sosednje rastline in uspešno odganjajo škodljivce ter privabljajo opraševalce. Žametnice, ognjič in kapucinke ne smejo manjkati tudi na zelenjavni gredici. Tla pred sajenjem ali setvijo zrahljamo, jih očistimo plevela in plitko posejemo semena. Z grabljami rahlo zadelamo seme v tla, ne pregloboko. Posejano rahlo zalijemo in vzdržujemo vlažno do vznika. Če je napoved nizkih temperatur ali vetra, gredo pokrijemo s tkanino, da se površina ne izsuši in zaskorji. Nasvet: Vse naštete enoletnice sejemo neposredno na prosto po 15. maju na dobro pripravljeno gredo. Seveda si lahko vzgojimo sadike, saj so vse preproste za vzgojo. Vse cvetice pustimo, da odcvetijo; tako jim omogočimo, da se same razmnožujejo in zasejejo za naslednjo sezono. Žametnice ali tagetes: Poznamo velikocvetne rumene žametnice ali ozkolistne z manjšimi pisanimi cvetovi. So skromne glede tal in oskrbe. Cvetenje traja vse do mraza. Neobčutljive so tudi v slabem vremenu. Najbogateje cvetijo na sončnih legah. Višina rasti: 30 cm. Ognjič: Vsestranska rastlina, ki bi morala rasti na vsakem okrasnem in zelenjavnem vrtu. Dolgo cveti in jo lahko uporabimo tudi za šopke. Sprotno obtrgovanje uvelih cvetov spodbuja rastline, da poženejo nove. Najbolje uspeva na sončnih legah. Višina rasti: 30 do 40 cm. Kapucinka: Hitro rastoča rastlina z rumenimi, oranžnimi ali rdečimi cvetovi, ki so nad lepimi okroglimi listi. Ker je popenjavka, z njo lahko ozelenimo razna ogrodja, ograje in podobno. Glede tal je nezahtevna, uspeva na soncu in v polsenci. Njeni cvetovi so užitni in jih nekateri imenujejo kapre. Astra: Nezahtevna čudovita enoletnica, ki poleti bogato cveti v različnih barvah cvetov. Uspeva v običajni vrtni zemlji na sončni legi. Čudovita enoletnica za poletne šopke v vazi dolgo ohrani svežino. Višina rasti: 20 do 40 cm. Cinja: S polnimi ali enostavnimi cvetovi, različnih barv. Je nezahtevna enoletnica, primerna kot rezano cvetje. Cveti poleti, najbolje na sončni legi. Novejša je pepermint cinija z zanimivo obarvanimi cvetovi. Višina rasti: 70 cm. Kozmeja: Nežna cvetlica, ki tudi s svojimi lepimi igličastimi listi in tankimi stebli vnaša popolnost v zasaditve. Raste v vsaki vrtni zemlji. Bogato in dolgo cveti na sončni ali polsenčni legi. Višina rasti: en meter. Mak: Nežna rastlinica, primerna za zasaditev na prazna mesta na gredah in obrobkih. Če pustimo semenske glavice dozoreti na vrtu, se rastline pogosto zasejejo same. Rastline potrebujejo veliko sonca. Višina rasti: 30 do 40 cm. Navadna madronščica, zajčki: Sejemo med trajnice, obrobke in skalnjake. Če odcvetelih cvetov ne režemo, se zase- od zgodnjega poletja do jeseni. jejo sami. Prostor naj bo sončen Višina rasti: 50 do 80 cm. in pri visokih vrstah zavarovan Sončnice: Nižje rasti z manjpred vetrom. Bolje uspevajo v šimi cvetovi in višje rasti z velitleh, bogatih s hranili. Cvetijo kimi cvetovi. Uspevajo v vsaki vrtni zemlji na sončnih legah. Enoletnice so preproste za vzgojo, polepšajo vsak vrt in ne pozabimo, da jih bomo občudovali do pozne jeseni. Višine so omenjene zato, da si lahko naredimo načrt setve od nizkih do visokih za barvit vrt ali kot dodatek k zelenjavnemu vrtu. Barbara Lončar, inž. agr. 68 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 69 Zaključek triletnega projekta o plodonosnem gozdnem robu V juniju 2023 se končuje triletni projekt Plodonosni gozdni rob kot podpora ohranjanja vrstne pestrosti gozda v funkciji zagotavljanja ekosistemskih storitev – EIP 16.5 Plodonosni gozdni rob. Projekt poteka v okviru 3. JR podukrepa 16.5 Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Izvedba projekta je potekala pod vodstvom SGLZŠ Postojna v sodelovanju strokovnih oz. svetovalnih, raziskovalnih ter izobraževalnih institucij na petih kmetijskih gospodarstvih (KG) iz različnih statističnih regij, kjer smo testirali in izvajali različne ukrepe za vzpostavitev oz. ureditev biotsko bogatih gozdnih robov. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz kmetijske- ga sklada za razvoj podeželja in poteka v obdobju 17. 6. 2020 – 17. 6. 2023. Namen projekta je bilo predvsem ozaveščanje o plodonosnem gozdnem robu ter pridobivanje ključnih znanj in veščin za ohranjanje in povečanje biotske raznovrstnosti gozdnega roba in varovanje ter razširjanje gozdnega roba. Naši ukrepi so vključevali tudi odstranjevanje neželenih tujerodnih ali invazivnih vrst, ki so prisotne na gozdnem robu, ter bogatenje zaradi različnih dejavnikov osiromašenih gozdnih robov, saj povečujemo vrstno pestrost tako po naravni poti kot tudi z zasaditvami. Na vseh petih kmetijskih gospodarstvih smo pospeševali in še vedno pospešujemo naravno vrstno pestro sestavo gozdnega roba, poleg tega pa smo s sajenjem na gozdni rob vnesli izbrane domorodne, predvsem plodonosne, medovite in minoritetne drevesne ter grmovne vrste. Skupno smo na vseh petih kmetijskih gospodarstvih zasadili 413 sadik in 33 različnih plodonosnih sort grmovnic in dreves, kot so divja češnja, jerebika, navadna leska, rumeni dren, črni bezeg, pravi kostanj in črni trn. Največji del zasaditev je potekal ravno v Občini Vrhnika, na KG Zaplana 1890, kjer smo posadili kar 240 sadik. Prostor je z ukrepi, izvedenimi v sklopu praktičnega preizkusa projekta, začel dobivati značilno pokrajinsko podobo. V poletnih mesecih je bila ključna skrb za sadike, saj so bila poletja izrazito sušna. Pri skrbi za sadike je pomembna tudi zaščita pred divjadjo, saj so še posebno priljubljena hrana divjadi zaradi vsebnosti fosforja in kalija. Sadikam bomo tudi po končanem projektu namenjali pozornost in izvajali različne potrebne ukrepe nege (predvsem čiščenje). Ker je grajen gozdni rob, se lahko poslužujemo tudi gnojenja. Izogibali se bomo strojnega mulčenja, saj s tem lahko še dodatno razširimo tujerodne in invazivne vrste, ki imajo veliko zmožnost vegeta- V ZEKZŽ ponovno mandat staremu vodstvu Predzadnji dan v marcu je imelo za izposojo članom, tako kot je že dolga leta Združenje ekoloških kmetov Zdravo praksa z okopalnikom Glaser. Pripravljamo se življenje svoj redni Občni zbor. že na 25-letnico delovanja društva, ki bo nasleZbrali smo se v Gostišču pri Čebelici na Brdu pri Lukovici. Poleg članov, ki prihajajo iz več občin osrednje Slovenije, so bili povabljeni tudi župani oz. predstavniki občin. Najprej smo imeli kratko izobraževanje. Pavla Pirnat, terenska kmetijska svetovalka pri KGZS - Zavod Ljubljana, nam je na kratko predstavila ekološko kmetijstvo in zbirno vlogo v luči nove SKP 2023– 2027. Nato se je začel uradni del z izvolitvijo delovnih teles in poročili za minulo leto, ki smo jih soglasno sprejeli, prav tako načrt dela za letos. Kot po navadi so bila organizirana razna izobraževanja, delavnice, zanimive strokovne ekskurzije, deluje redno obveščanje. Tako bo tudi letos, ko pričakujemo več lokalnih sejmov, kjer bosta mogoči udeležba in predstavitev ekoloških kmetij. Načrtovan je nakup vzorčnih modelov raznih pripomočkov, ki bi bili namenjeni dnje leto. Predsednik je izpostavil zelo dobro sodelovanje Združenja s kmetijsko svetovalno službo. Njihovo pomoč pričakujemo tudi pri pridobivanju novih članov. Sledile so redne volitve, kjer smo za predsednika ponovno izvolili Janeza Ocepka, ki to funkcijo odlično in vestno opravlja že od samega začetka. Prav tako smo še en mandat zaupali zdajšnjemu upravnemu in nadzornemu odboru. Od predstavnikov občin so se nekateri opravičili za odsotnost. Edini prisoten gost, Ivan Vidic, podžupan Občine Moravče, je pohvalil naše delo in nam zaželel uspešno še naprej. Pisno je besede vzpodbude in pohvale poslala tudi lukovška županja, mag. Olga Vrankar, ki je vseskozi velika podpornica ekoloških kmetov. Sledila je še pogostitev, kot pritiče takemu dogodku, zatem pa druženje v prijetnem vzdušju in sproščen klepet. Francka Toman, foto: Jože Ocepek Uspešno izveden projekt je plod tesnega sodelovanja svetovalnih, raziskovalnih, izobraževalnih institucij in kmetijskih gospodarstev (zasaditev na KG Zaplana 1890). tivnega razmnoževanja. Z vnašanjem domačih plodonosnih in medovitih vrst smo povečali biotsko pestrost gozdnega roba, v naslednjih razvojnih fazah pa pričakujemo tudi povečanje ponudbe hrane na gozdnem robu in izboljšano estetsko funkcijo gozdnega roba. Projekt je bil zasnovan tako, da so se pridobljena znanja in izkušnje med celotnim izvajanjem širile v obliki Programa usposabljanja za kmetijska gospodarstva ter prenosov znanja v prakso. Kar nekaj od dogodkov je v živo potekalo ravno na partnerski kmetiji Zaplana 1890 nad Vrhniko. Projektne aktivnosti smo promovirali prek različnih komunikacijskih sredstev. V sklopu slednjega izpostavljamo Priročnik za prepoznavanje in odstranjevanje invazivnih vrst in Publikacijo z opisi sadnih vrst plodonosnega gozdnega roba (oboje dostopno na spletni strani KIS). Za mlaj- še generacije smo naredili tudi igro spomin Prepoznavanje vrst plodonosnega gozdnega roba ter Širokolandijo –pravljična dežela na gozdnem robu partnerske kmetije TK Široko. Tine Božič (vodja), dr. Benjamin Leskovec (KG Zaplana 1890) in Sabina Povhe, foto: arhiv projekt 69 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 70 Učenci barjanskih šol spoznavajo dvoživke nim predmetom. Delo z živalmi pri otrocih vzpodbuja spoštljiv odnos, odpravlja strahove in razbija predsodke, nudi celovitejši vpogled v zakonitosti narave in omogoča širše razumevanje njenega varstva. V zadnjih treh letih smo na Ljubljanskem barju dvoživke predstavili že več kot 1700 učencem od skupno- Vabilo na podjetniški zajtrk Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič vsak petek ob 8.30 gostimo podjetniški zajtrk z zanimivo in aktualno temo. Srečanje je priložnost za medsebojno izmenjavo informacij in reševanje podjetniških težav. Podrobnejše informacije so pred srečanjem na voljo na spletni strani naše zbornice. • Petek, 2. junij 2023, ob 8.30: Različne možnosti prodaje ali nakupa podjetja • Petek, 9. junij 2023, ob 8.30: Uporaba umetne inteligence, kot je ChatGPT v poslovne namene • Petek, 16. junij 2023, ob 8.30: Kako povečati doseg vaše znamke na klasičnih in digitalnih kanalih • Petek, 23. junij 2023, ob 8.30: Zdrav duh v zdravem telesu – promocija zdravja na delovnem mestu • Petek, 30. junij 2023, ob 8.30: S hekanjem časa do večje učinkovitosti v prodaji Podjetniški zajtrk je namenjen podjetnikom in tudi drugim zainteresiranim. Pridržujemo si pravico do spremembe teme in gosta v posameznem terminu. Potrjene teme boste na vašo željo prejeli po elektronski pošti pred posameznim srečanjem. Vsa srečanja bodo na sedežu OOZ Ljubljana Vič, Tržaška cesta 207, Ljubljana. Vljudno vabljeni! štirinajstih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Udeležba na delavnicah je brezplačna, saj jih izvajamo v okviru evropskega projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON. Jasna Tarman, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Veljavnost osebne izkaznice Večjemu številu osebnih izkaznic bo v prihodnjih mesecih potekla Razveselila jih je tudi navadna krastača (foto: Jasna Tarman). Vse od marca, ko so se iz prezimo- vanost prilagajajo počutju in okolici vanja prebudile prve dvoživke, je na šolah v Krajinskem parku Ljubljansko barje še posebno živahno. Tudi letos namreč potekajo izobraževalne delavnice, na katerih učenci spoznavajo svet žab in drugih dvoživk. Dvoživke so najbolj ogrožena skupina vretenčarjev na svetu. Srečanje z žabo, pupkom, krastačo ali močeradom je zato dandanes za marsikoga pravo doživetje. Otroci so spoznali še, da so vse dvoživke (nekoliko) strupene, da se krastača v marsičem razlikuje od žabe, da lahko nekatere dvoživke svojo obar- ter da imajo žabe poleg plavutk tudi plavalna očala! Poleg tega smo skupaj ugotovili, da bradavice krastač niso niti malo nalezljive, pa tudi, da je vzorec močeradovih rumenih lis edinstven kot človeški prstni odtis. Z otroki smo se pogovarjali tudi o tem, zakaj izginja življenjski prostor dvoživk in kako jim lahko pomagamo. Posamezna delavnica je prilagojena starosti in predznanju otrok ter se v veliki meri prekriva s šolskimi učnimi načrti. Zato vsebine brez težav vključimo v redni pouk spoznavanja okolja, naravoslovja ali biologije, pa tudi k nekaterim izbir- veljavnost, zato vas prosimo, da preverite veljavnost vašega osebnega dokumenta. Vlogo za izdelavo osebne izkaznice lahko vložite na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. Na Upravni enoti Vrhnika lahko vlogo oddate kadarkoli v poslovnem času. Vložite jo lahko zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od osem let, mora biti navzoč, da se podpiše. Vlogi morata biti priloženi stara osebna izkaznica in primerna fotografija ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki). Ob vložitvi vloge se lahko odločite za vročitev izdelanega dokumenta na upravni enoti ali na domu s priporočeno pošto. V postopku izdaje osebne izkaznice mladoletnemu otroku lahko pristojna uradna oseba zahteva soglasje drugega od staršev ali dokazilo, komu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.Izdelava nove osebne izkaznice traja sedem delovnih dni. Če boste osebno izkaznico potrebovali prej, lahko doplačate prioritetno izdelavo. Od marca 2022 se izdajajo nove, biometrične osebne izkaznice, na katerih je tudi čip, ki vsebuje kvalificirano digitalno potrdilo za elektronski podpis. Od aprila letos se osebna izkaznica lahko uporablja tudi pri zdravniku, v lekarni, pri optiku in drugih izvajalcih zdravstvenih storitev ter dobaviteljih medicinskih pripomočkov kot kartica zdravstvenega zavarovanja. Upravna enota Vrhnika Cena osebne izkaznice CENA PRIORITETNE OSEBA VELJAVNOST CENA IZDELAVE Po dopolnjenem 70. letu starosti Trajna 29,53 EUR 38,63 EUR Polnoletna oseba 10 let 29,53 EUR 38,63 EUR Otrok, star od 3 do 12 let 5 let 24,07 EUR 28,57 EUR Otrok, star od 12 do 18 let 5 let 24,93 EUR 29,43 EUR Otrok, ki še ni dopolnil starosti treh let 3 leta 22,27 EUR 24,97 EUR 70 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Skupne strani CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 71 Ana svetuje Kako sprejemati dobre odločitve? Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, edukantka Geštalt izkustvene psihoterapije na Inštitutu za družinsko terapijo v Ljubljani ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel.: 040 126 826. prevzamemo vajeti nad težkimi situacijami in se odločimo za spremembe, pa čeprav so čisto majhne, se bomo zagotovo počutili bolj varno in uravnoteženo. Pogosto se znajdemo na križišču, kjer se moramo odločati, v katero smer bomo šli? Življenje je pogosto razburljivo in dobro je vedeti, da se v njem lahko prosto odločamo. Če želimo, lahko mnoge stvari Ste morda oseba, ki se ji, povsem obrnemo na glavo in kadar ji nekaj v življenju se preusmerimo drugam. Najni všeč, zdi, da ne more prej pa moramo spremeniti ničesar spremeniti ali pa svoje mišljenje. In vse to v eni se tega boji? samo sekundi. V tem drobcenem delcu časa, ko se ustavimo, Zagotovo ni vedno lahko in lahko sprejmemo odločitev, ji videti je, kot da smo ujeti v si- postanemo predani in se glede tuacije, iz katerih se ne moremo tega tudi bolje počutimo. Ko premakniti. Pomembno pa je, se začnemo zavedati moči tega da se zavedamo, da kadar sami drobnega delca časa, lahko po- polnoma spremenimo svoj pogled na svet. Že samo zavedanje, da imamo izbiro, je neverjetna svoboščina, le da včasih pozabimo nanjo, še posebej takrat, ko nam je težko ter se nam zdi, da so možnosti za spremembo izpuhtele v zrak. Odličen primer proste izbire je zavest, da lahko sami izberemo KAKO se bomo odzvali na določeno situacijo. Ves čas se odzivamo na to, kaj se dogaja okoli nas. Odzovemo se, če je kdo do nas neprijazen, odzovemo se, ko si nekaj želimo, odzovemo se, ko nas kdo prizadene. Med odraščanjem smo med takšnimi odzivi opazovali starše, saj je bil to del otroštva. Vse to lahko vidimo tudi v filmih in glasba, ki jo poslušamo, ima prav tako močna sporočila. Najlepše pa je, da se nam morda zdi, da se na situacije odzivamo podzavestno, vendar je to v resnici naša izbira, kako bomo odreagirali. Pozitivno, negativno ali pa sploh ne? izgubimo tla pod nogami. Če imate npr. razmetano hišo, se morda lahko počutite zmedeno, kot da nimate nobenega nadzora nad stvarmi. In če takrat ugoČustva nam pomagajo pri odločanju v nejasnih situacijah tovite, da nimate časa pospraviti, morda postanete še bolj jezni, Kaj storite, kadar izgubite nadzor nad situacijo ali se mor- saj se je notranja varnostna da spopadate z občutki jeze? mreža razvezala in ni več varna. Morda vas lahko stiska v prsih, vam srce močno utripa in zdi se, Vzemite vajeti v svoje roke V takšnih in podobnih situda so vas ti trenutki dobili v svoj primež? Lahko izgubite nadzor acijah pogosto pozabimo, da nad situacijo in občutite, da je imamo izbiro. O stvareh lahko normalen svet izginil. Več ra- razmislimo korak za korakom zlogov lahko sproži, da vas pre- in tako lahko ugotovimo, od vzame val jeze in pomembno je kod izvira ta bes. Nato lahko poiskati točko, v kateri se skriva izstopimo iz ognjenega kroga srž situacije. Pogosto pa imamo in se odzovemo drugače. Venradi nadzor nad stvarmi. Kadar dar to še ne pomeni, da bomo so stvari takšne, kot jih priča- takoj pogasili jezo v sebi, vendar kujemo, se počutimo mirno in smo na dobri poti. Tako lahko varno. Tako se lažje prebijamo vidimo, da je predajanje jezi po poteh, ki jih razumemo in naša odločitev, in kadar le lahjasno vidimo. Ko pa se ta obču- ko, se odločimo, da se ne pustitljiva slika malce zamaje, lahko mo premagati. In to je, malce ironično, skrajni nadzor, kar ga premore človek. Če je del vas čustvo ali lastnost, zaradi katere se počutite, da nimate vajeti v svojih rokah, če se morda na dogodke odzivate s strahom ali ljubosumjem, in imate občutek, da v vas prevladajo vsa ta močna čustva, se lahko z nekaj spremembami naučite živeti s svojo ahilovo peto, ne da bi prevzela vajeti vašega življenja. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, specializantka geštalt družinske psihoterapije Urška svetuje Ali znamo postaviti svoje potrebe na prvo mesto? Za telesno in duševno zdravje je izjemno pomembno, da znamo prisluhniti sebi in svojim potrebam ter da si na različnih področjih v življenju postavimo prioritete. jih nima pravic odvzeti. Boj za lastne želje in potrebe je navadno precej težak. Razumljivo, da starši usmerjamo otroke glede na naše vrednote in glede na naš prav. Pogosto in nehote pa prestopimo mejo in lastne otroke posiljujemo z našim trdnim prepričanjem, kaj je dobro zanje. Recimo, da nam je pri otrocih pogojno vsaj malo odpuščeno, saj so še neodrasla bitja. Še veliko bolj prav je, da poizkušamo ugotoviti in dopustiti, da otroci izražajo svoje želje in potrebe, nato pa se o tem vsaj pogovarjajmo z njimi. Nedopustno pa je, da odrasel človek sočloveku ne dopusti uresničevati njegovih želja in potreb. Pa naj gre to za odnos starši– otrok v odrasli dobi ali pa v intimnih odnosih. Žal se zelo pogosto dogaja, da se en partner v celoti podredi drugemu, pozabi nase, v vsem želi ustreči partnerju, on pa počasi izgine v mešanici preveč dela, zlitja z drugimi, osamljenosti in notranjega dolgočasja. Še najslabše je, če smo pozabili, da imamo pravico do lastnih želja in potreb. Vsakdo ima razlog za svoj stil življenja. Zato je nekako tudi razumljivo, da smo na tak način prezrli sebe. Ni pa prav, da tako odživimo do konca življenja. Vedno je mogoče kaj spremeniti. To pomeni, da se moramo naučiti reči NE, kadar nečesa ne zmoremo, da znamo presoditi, kdaj se upreti določeni razvadi, ki nam tako ali drugače škoduje, da ne vztrajamo v odnosih, ki nas ne osrečujejo, in da pravočasno poiščemo pomoč, ko nas telo opozori, da nekaj ni v redu. Če ne znamo ali se bojimo reči NE, tako sporočamo, da so nam drugi pomembnejši od nas samih. Pisali smo že, da so razmejitve sebe od drugih ljudi nujnost, da svobodno zaživimo ta trenutek. Kadar se ne uspemo razmejiti od drugih ljudi, se mi obremenjujemo z drugimi ali pa živimo, kot bi želeli drugi. To nam nikoli ne bo uspelo. Tako smo nezadovoljni sami s seboj, hkrati pa so nezadovoljni okoli nas ljudje, ki nas silijo, da bi živeli po njihovih navodilih in željah. To sicer delajo z nasmeškom na ustih in v imenu dobrotljivosti do nas. Karkoli naredimo, ne bo nikoli dobro in vedno bo slaba volja pri njih. Še več je bo pri nas, ker ne upoštevamo lastnih Kako smo lahko v stiku s seboj želja in se na tak način zatremo. in kako lahko vzpostavimo Vzemimo si čas in ugotovimo, boljši odnos do sebe? kdaj smo se odpovedali svojim Odnos s samim seboj je naš željam in potrebam. Nihče nam najpomembnejši odnos. Od- nos do samega sebe je hkrati temelj vseh drugih odnosov, ki jih vzpostavljamo. Zato je pomembno, da smo v stiku s seboj, saj bomo le tako lahko imeli dober odnos s sabo. To lahko storimo tako, da razvijamo in vzpodbujamo samoraziskovanje, da poznamo svoje navade, miselne in čustvene vzorce, vedenja. Pri tem je pomembno, da opuščamo držo neizprosnega notranjega kritika in negujemo prijaznega kritika, ki si dopušča napake, je prizanesljiv do sebe, se ima rad, se spoštuje in ceni. Pomembno je tudi, da smo do sebe iskreni, ohranjamo pristnost in dajemo poudarek na naše odlike in dobre lastnosti ter jih tudi razvijamo. Kako pa je z vašimi željami in cilji? Prepoznava želja in oblikovanje ciljev sta pomemben del življenja. Priznavanje svojih želja samim sebi pomeni, da smo iskreni do sebe in se sprašujemo: Katere so moje potrebe? Kaj želim v odnosih? Kateri del mene samega, moje osebnosti, bi morda rad/a spremenil/a? Kje se vidim v prihodnje? Katera želja v meni tli že dolgo, vendar se z njo ne ukvarjam? Morda me je strah, morda me je želje sram. Priznanje želja, četudi morda menimo, da so nemogoče, je izjemno pomembno. V željah se skriva tisto, kar mi smo, od kod izhajamo in o čem sanjarimo. V željah se skriva sporočilo, kakšne so naše vrednote. Cilji izhajajo iz želja. So konkretno postavljeni, do njih vodijo majhni koraki. Ni cilja, do katerega bi prišli v hipu, nenadoma. Ni ciljev brez želja, vsaka želja pa ne vodi nujno v uresničitev želja. Kljub temu je pomembno, da želje raziščemo, saj se ob tem marsikaj naučimo o sebi. O željah in ciljih se pogovarjamo tudi v terapevtskem procesu. To je tema, brez katere ni pristne globoke terapije. Brez želja in ciljev pravzaprav ne vemo, kdo smo, v katero smer hočemo iti in blodimo, se izgubljamo, ne vemo, kaj želimo. Terapevtski proces je namenjen tudi temu. Le na podlagi preiskovanj želja in ciljev lahko tlakujemo pot v nove začetke. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 71 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 K U LT U R A 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poslušalci so večkrat stoje nagradili priljubljene Kreslinove pesmi. Koncert Vlada Kreslina Pomlad na Vrhniki se je končala 15. aprila s tretjim koncertom, ki ga je izvedel Vlado Kreslin z vsestranskim glasbenikom Iztokom Cergoljem. Dvorana Cankarjevega doma je bila zopet nabito polna, kjer sta glasbenika izvedla dveurni koncert vseh znanih Kreslinovih uspešnic. Kreslin je zbrane poslušalce večkrat dvignil s sedežev, da so zaploskali in skupno zapeli njegove pesmi. Navdušenje je bilo zares veliko, kar pomeni, da vrhniški ljubitelji zabavne glasbe potrebujejo take koncerte. Organizator treh pomladnih koncertov – Avsenikov večer, Prifarski muzikantje z Ljobo Jenče in Vlado Kreslin – je bil Marko Mrzlikar, s. p., ki je imel CMYK 72 Vlado Kreslin in Iztok Cergolj zares dobro zamisel za organizacijo uspešnih koncertov. Tudi pogovori z različnimi ljudmi so pokazali zadovoljstvo in veliko navdušenje. Vlado Kreslin se je rodil 29. novembra 1953 v Beltincih. Glasbeno kariero je začel leta 1970 kot bobnar v skupini Apollo, kot pevec pa je nastopal v številnih glasbenih skupinah. Leta 1980 je zmagal na slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj. Leta 1991 se je začel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih Beltincev – z Beltinško bando. Povzročil je pravi preporod slovenske etno glasbe. Izdal je šestindvajset albumov z avtorsko glasbo, več pesniških zbirk, nastopal v filmih in gledališču kot igralec ter avtor glasbe. Novembra leta 2018 je bil premierno predstavljen biografski dokumentarec Poj mi pesem, ki ga je režiral Miran Zupančič. Leta 2020 je prejel Ježkovo nagrado, leta 2021 zlato piščal za življenjsko delo, julija 2022 pa še red za izjemen ustvarjali prispevek k slovenski glasbeni umetnosti predsednika Republike Slovenije. Po res uspešnem vrhniškem koncertu se je v preddverju vrhniškega Cankarjevega doma družil s svojimi oboževalci, se fotografiral, pogovarjal in tako obujal spomine na minule dneve in leta. Simon Seljak Melodije Jadrana in Mediterana V nedeljo, 23. aprila, se je Vrhnika v večernih urah ovila z zanimivimi melodijami Jadrana in Mediterana. S temi melodijami je uživala polna dvorana Cankarjevega doma Vrhnika, kjer je bil že 21. Pomladni gala koncert, ki sta ga izvedla Orkester Simfonika Vrhnika z dirigentom Markom Fabianijem in Mešani pevski zbor Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani. Koncert je povezovala Eva Bezek z besedilom Simone Rodež. Program skladb je bil izbran iz držav Mediterana, ki povezujejo Sredozemsko in Jadransko morje. Te države so znane tudi Slo- vencem in simbolizirajo potovanja, druženje, ljubezen in nam priljubljeno glasbo ter prelepe melodije. Poslušalci v dvorani so se počutili kot potniki prelepe jahte, s katero so prekrižarili in obenem pomagali zapeti nekaj znanih glasbenih poslastic od istrskih, dalmatinskih, grških, italijanskih pa vse do španskih in francoskih. Glavno glasbeno in pevsko dejanje sta ustvarila orkester Simfonika in pevski zbor Mavrica. Prvi melodiji sta bili iz Istre Moja mati čuha in Kantaj Nireta, ki ju je ustvaril slovenski skladatelj Aldo Kumar, dobitnik najprestižnejših nagrad: Kozinove, Borštnikove in Prešernovega sklada. V dalmatinskih vodah ni šlo brez strastne balade Skalinada, nepozabnega vokalista Olive- Polna dvorana poslušalcev in poln oder glasbenikov in pevcev ra Dragojevića in živahne ljudske Kad si bila mala Mare. Nato so glasbeniki že prišli v gostoljubno Grčijo s skladbama Otroci Pireja in Agapi mou (Moja ljubezen), avtorja grškega skladatelja Manosa Hadjidakisa. Iz Italije so poslušalci slišali zasanjano Volare Domenica Modunga, s katero je leta 1958 zmagal na festivalu v San Remu, in tudi znano Viva Italija. Španijo so predstavili z romantično Blue Spanish Eyes in s temperamentno Andaluzijo. Zadnja je prišla na vrsto Francija s Habaneso iz opere Carmen, slovitega francoskega skladatelja Georga Bizeta. Za zaključek pa še Can Can Jaquesa Offenbacha. Polna dvorana je od navdušenja vstala in ploskanja ni bilo konec. Zato so glasbeniki zaigrali in zapeli še tri dodatke. Povezovalka je koncert zaključila s Platonovo mislijo: »Glasba je moralni zakon. Glasba daje dušo vesolju, krilo umu, polet domišljiji in šarm ter veselje do življenja.« Ob tem se je prelepa jahta ustavila in potniki so morali le izstopiti. Simon Seljak Ubrane sinice: vokalna skupina Kvintêtk Vrhnika, 8. maj – V mali dvorani Cankarjevega doma se je predstavila vokalna skupina Kvintêtke, ki jo poleg umetniške vodje Eme Trček sestavljajo še Doria Janša, Eva Pokovec, Ana Roš in Monika Trček. Dekleta, od katerih je večina prepevala v APZ Tone Tomšič UL, so se sestale pred leti zaradi nastopa na poroki. V Cankarjevem domu so se nabito polni mali dvorani predstavile z ubranim petjem slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, ki ni nikogar pustilo ravnodušnega, zato ne preseneča, da so bile za svoj nastop deležne gromkega aplavza. Na klavirju jih je spremljala Anja Kuhelj, prireditev pa je z recitacijami popestril še Ivan Koruza. Kvintêtke aktivno delujejo od leta 2020, v trenutni zasedbi pa od leta 2022. Gostovale so na več kulturnih prireditvah v okolici Ljubljane, videli in slišali smo jih na Festivalu Vrhnika ter donatorskem večeru srbsko-slovenskega prijateljstva. Lani decembra so nastopile na Božičnem koncertu v Podlipi, januarja letos pa priredile samostojni koncert v Žažarju. Kot so dejale, si poletja krajšajo s petjem na porokah in drugih praznovanjih, pozimi pa s prepevanjem božičnih pesmi rade popestrijo večere obiskovalcem praznične Ljubljane. Gašper Tominc 72 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 K U LT U R A CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 73 Na Vipavskem je lepo, na Krasu pa krasno MPZ Ivana Cankarja gostoval v Šempasu in v Volčjem Gradu Šempas, majhno slovensko naselje blizu Nove Gorice, je že dolgo prizorišče različnih glasbenih dogodkov, profesionalnih in ljubiteljskih. Domovina je ljubezen je prireditev, ki sta jo 22. 4. letos skupaj pripravila KPD Lipa Šempas in Krajevna skupnost Šempas. Počaščeni smo, da so k temu mednarodnemu dogodku povabili tudi nas. Nastopili smo skupaj z MePZ Šempas, OŠ Šempas, KUD Anđeli Jelašnica iz Niške Banje v Srbiji, Folklorno skupino Zveze Slovencev na Madžarskem, PZ Račan Aldo Klodić iz Italije in MePZ Bazovica Reka iz Hrvaške. Vse skupine so predstavile programe, s katerimi so razveselile občinstvo in druga drugo. Z izvedbami so dale svoj posebni kulturni pečat in pokazale, kako pestra in bogata je glasbena scena Slovenije ter širše regije. Največji aplavz je požela skupna pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? ob spremljavi harmonike. Ob tem besedilu smo mnogi pomislili na neugodne globalizacijske tokove, ki pretijo številnim manjšim jezikovnim skupnostim. Ravno s takimi dogodki se temu najlepše zoperstavljamo. Naš zbor je v ubrano celoto dogodka prispeval Beethovnovo Večerno v priredbi Jakoba Aljaža, Pesem rudarskih otrok Vlada Na Krasu je krasno nikdar ni prezgodaj, nikdar ni prekasno: vse je zmeraj o pravem času, na Krasu. Na Krasu je krasno nikdar ni pretiho, nikdar ni preglasno, vsi so zmeraj na dobrem glasu, na Krasu. (Miroslav Košuta, Na Krasu je krasno) Klemenčiča in Emila Adamiča ter pesem v spomin inž. Bloudku V Tamar v priredbi Dragice Bizjak. Še enkrat več smo bili veseli, da smo lahko tkali in stkali nove glasbene ter človeške povezave. Volčji Grad je prijazna kraška vasica v osrčju Komenskega Krasa in vse bolj priljubljena turistična postojanka za obiskovalce vznemirljive in skrivnostne kraške pokrajine. Bohotna narava, bogata zgodovina, pester kulturni utrip, izvrstna kulinarika in gostoljubnost vaščanov vabijo ljudi od vsepovsod. Med tematskimi potmi izstopa Pot kamna in kamnoseške umetnosti. V to čarobno vasico, obraslo z dehtečo glicinijo, nas je skupaj z vaško skupnostjo povabil tudi naš pevski kolega, gospod Vinko Cankar, in soorganiziral naš samostojni koncert. Vinko se je v to vas verjetno zaljubil na prvi pogled in leta 1996 odkupil propadajočo kraško bajto, Zajčevo domačijo, in jo kot gradbenik obnovil v tipičnem kraškem slogu v pravo stavbno lepotico. Njegov »borjač« je kot nalašč za druženja; ponuja domačnost in posebno energijo, ki jo dajeta kraška pokrajina in njeni ljudje. Hvala, Vinko in g. Pišek za gostoljubje. Na odprtem vaškem odru se je zbor 6. 5. letos predstavil z izborom pesmi iz bogatega repertoarja slovenske ljudske in umetne pesmi. Domačini so nas nagradili s toplimi aplavzi. Po nastopu smo se sproščeno in veselo družili z domačini ob kraških dobrotah in še malo prepevali. Glasba ima čarobno moč, je največje vsem dostopno bogastvo, »ki ga smrtniki poznamo in nebesa vsa, ki tukaj spodaj jih imamo«. Špela Petkovšek Nastop v Šempasu Gostovanje v Volčjem Gradu Mednarodni pevski festival Sodelovala tudi zbora iz Srbije in Bosne in Hercegovine Prireditev so sklenili s skupno pesmijo vseh nastopajočih Vsakdo mora imeti prijatelja. Vrhnika, 13. maj – V Cankarjevem domu je potekal že peti mednarodni pevski festival Pod jasnim soncem rdeča roža, na katerem se predstavljajo zbori iz različnih delov sveta. Tokrat sta ob domačem, gostiteljskem zboru MePz Ivana Cankarja Vrhnika nastopila še MePZ Camerata Slovenica iz Sarajeva in MePZ Slovenskega društva Triglav iz Subotice. Poleg njih so občinstvo z dalmatinskimi melosi ogreli še člani Klape Kamerati. Gostje iz Bosne in Hercegovine delujejo v okviru Slovenskega društva Ivan Cankar v Sarajevu, ki ohranja slovensko glasbeno izročilo. Na odru osrednjega kulturnega hrama na Vrhniki so se predstavili s slovenskimi pesmimi, slišati pa je bilo mogoče tudi nekaj pesmi iz njihove domovine. Zbor, ki bo naslednje leto praznoval tri desetletja obstoja, je sicer prejemnik številnih nagrad, kar je bilo iz njihovega ubranega petja tudi mogoče razbrati. Za njimi so na oder stopili člani in članice Društva Slovencev Triglav Subotica, ustanovljenega leta 2002. Društvo šteje več kot dvesto članov, ena od dejavnosti društva je tudi prepevanje. Predstavili so se s slovenskimi zimzelenimi popevkami, kot so Ljubljanski zvon, Šuštarski most … Naj omenimo, da so se lani pri njih mudili člani MePZ Ivana Cankarja Vrhnika, o čemer smo poročali tudi v Našem časopisu. Prijetna popestritev večera je bila Klapa Kamerati, štiričlanska zasedba iz Logatca in bližnje okolice, ki prepeva predvsem dalmatinske pesmi. A to še ne pomeni, da na njihovem repertoarju ni slovenskih narodnih in zabavnih, kar so dokazali tudi na Cankarjevem odru. Kot zadnji je nastopil MePZ Ivana Cankarja z Vrhnike, ki je v društvenem okvirju (Pevsko društvo IC Vrhnika) tudi organizator festivala. Bogatejši z novimi izkušnjami z gostovanj in tistimi, ki jih še načrtujejo, so se predstavili s pahljačo domačih in tujih pesmi. Nastop pa so, seveda, začeli s Cankarjevo Pod jasnim soncem rdeča roža, ki je tudi himna festivala. Prireditev, ki jo je povezovala Mirjam Suhadolnik, so sklenili s skupno pesmijo vseh nastopajočih Vsakdo mora imeti prijatelja. Kot je dejala ena od gonilnih sil festivala Nadja Malovrh, takšna medsebojna sodelovanja bogatijo vse zbore. »Lani smo gostovali v Subotici, naslednje leto se nadejamo, da se srečamo z gosti v Sarajevu. Takšni koncerti nam dajo ogromno nove energije. Naše pevsko društvo, ki praznuje 35 let delovanja, se bo konec maja mudilo na Nizozemskem in v Nemčiji, kjer bomo izvedli tri koncerte.« Sogovornica je še dodala, da je pri tovrstnih koncertih poleg medsebojnega kulturnega bogatenja pomembno ohranjanje slovenstva zunaj naših meja in nenazadnje gre tudi za promocijo Vrhnike ter Ivana Cankarja. (gt) 73 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 K U LT U R A D​og ​ o ​d ​ k ​ i​ ​ junij Kulturni dogodki na Vrhniškem DAN URA 1 20.00 Koncert uglasbene poezije 2 20.00 Art kino 3 18.00 Kino risanka čet pet sob DROBNI SPOMINI... Cankarjev dom Vrhnika / Slo Motion, ZIC / Vstop prost PREZAPOSLENA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina BRATA SUPER MARIO: FILM Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 18.00 Art kino risanka V 80 DNEH OKOLI SVETA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 6 tor 7 sre 8 čet 19.00 30 let Argonavtskih dni na Vrhniki MAGIČNI PRELIV ČASOV IN PROSTOROV Cankarjev dom Vrhnika / Muzejsko društvo Vrhnika, Turistično društvo Blagajana, ZIC / Vstop prost 11 ned 17.00 Delavnica PREDSTAVITEV PROJEKTA F.A.Y.N. Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Grabeljškova dvorana / CKV / Vstop prost 18.00 Zaprtje likovne razstave 40 LET PETKOVŠKOVE KOLONIJE NA VRHNIKI Cankarjev dom Vrhnika / OŠ IC Vrhnika, ZIC / Vstop prost pet DIONIZOV PETEK Stara cesta / ZIC, Občina Vrhnika / Vstop prost 20.00 Kino TRANSFORMERJI: VZPON ZVERI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina ARGO-NAVT, družinska pustolovščina na Ljubljanici Športni park Vrhnika / ZIC, Občina Vrhnika / Vstop prost 20.00 Argonavtski festival ZAKLJUČNI KONCERT ARGONAVTSKEGA FESTIVALA Športni park Vrhnika / ZIC, Občina Vrhnika / Vstop prost 13 19.30 Regijsko srečanje odraslih literatov Osrednje Slovenije 15 17.00 Literarni večer 16 20.00 Kino 17 18.00 Art kino risanka tor čet pet sob V ZAVETJU BESEDE Cankarjev dom Vrhnika / JSKD OI Vrhnika, ZIC / Vstopnina PREDSTAVITEV TREH NOVIH PESNIŠKIH ZBIRK: ŠTEPEC - BAHOR - BOŽIČ Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Grabeljškova dvorana / CKV / Vstop prost FLASH Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina ZAJČJA ŠOLA: VELIKA KRAJA JAJC Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino TRANSFORMERJI: VZPON ZVERI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 18 ned 18.00 Kino risanka ELEMENTI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino ZVERI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 21 19.00 Slovesnost 22 20.00 Art kino 23 18.00 Art kino sre čet pet 30. CANKARJEV LAZ Pod cerkvijo sv. Trojice / CKV, ZIC / Vstop prost TEMNI POKROV SVETA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina GAJIN SVET 2 Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino SVEČANO ODPRTJE ARGONAVTSKEGA FESTIVALA Športni park Vrhnika / ZIC, Občina Vrhnika / Vstop prost 9 15.00 Argonavtski festival ZAKLJUČNI KONCERT ARGONAVTSKEGA FESTIVALA Z MEŠANIM PEVSKIM ZBOROM IVANA CANKARJA VRHNIKA Cerkev Sv. Lenarta Vrhnika / MePz IC Vrhnika / Vstop prost 20.30 Argonavtski festival 16.00 Argonavtski festival Argonavtski festival ARGOTLON - SPREJMI IZZIV 2023 Park samostojnosti / ZIC, Občina Vrhnika / Vstopnina 18.00 Argonavtski festival 18.00 Literarni klub KULTURA RISANJA IN SLIKANJA Cankarjev dom Vrhnika / OŠ AMS Vrhnika, ZIC / Vstop prost 8.00 74 NOČ NA VRHNIKI Športni park Vrhnika / ZIC, Občina Vrhnika / Vstop prost 20.00 Art kino TIHO DEKLE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 19.00 Argonavtski festival DOGODEK KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK: NASLEDNJE POGLAVJE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina ned sob 2023 | www.visitvrhnika.si 20.00 Kino 4 10 CMYK HIPNOTIZIRAN Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 24 sob 18.00 Art kino risanka V 80 DNEH OKOLI SVETA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino SPIDER MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 74 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 K U LT U R A DAN URA 25 18.00 Kino risanka ned CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 75 DOGODEK ELEMENTI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino DVANAJSTEGA PONOČI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 29 10.00 Art kino 30 20.00 Kino čet pet ZIC CKV FILMSKO DOPOLDNE: 107 MATER Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina INDIANA JONES IN ARTEFAKT USODE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Razstavljavci s svojim mentorjem akademskim slikarjem Janezom Kovačičem Prebujenje – Nedelje in prazniki – Cankarjevi dnevi ORGANIZATORJI DOGODKOV ZIC CKV GŠV – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika – Cankarjeva knjižnica Vrhnika – Glasbena šola Vrhnika Regijsko srečanje folklornih skupin je potekalo na Vrhniki Silva Pivk, babica Marija Tomšič, mož Vinko V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo v četrtek, 4. maja 2023, odprtje skupinske slikarske razstave Prebujenje udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje. mentor razstavljavcev akademski slikar Janez Kovačič. Za glasbene vložke so poskrbeli vsestranska glasbenica Lilija Stepic in pevki ter obenem slikarki Jožica Rupar in Emilija Erbežnik. Povezavo večera je vodila mag. Tatjana Oblak - Milčinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev. Na začetku je še posebej poudarila: »Leta 1991, ob 115-letnici rojstva Ivana Cankarja, so vrhniški kulturniki majske praznike prvič poimenovali po pisatelju. Tedanji župan Franc Kvaternik je dejal: 'Prihajajo časi, ko se moramo obrniti vase in poiskati svoje notranje ravnotežje, smotre našega bivanja, skratka, raziskati moramo svoje duhovne in kulturne razsežnosti. Srečo imamo, da nam je vrhniška mati, slovenska mati, rodila slovenskega velikana duha, velikana umetniške besede, našega velikega rojaka. Razstava bo na ogled do 4. junija 2023. Sama prireditev sovpada v letošnje Cankarjeve dneve 2023, ki imajo bogat kulturni program, razpotegnjen na pet tednov. Odprtje je bilo v prepolni galeriji Cankarjevega doma. Zbrane je nagovorila direktorica Cankarjeve knjižice Sonja Žakelj, kamor spada Univerza za tretje življenjsko obdobje, in Srečo pravim zato, ker je Ivan Cankar tako neizčrpen vir, da ga v desetletjih ne bo mogoče izčrpati …'« Sonja Žakelj pa je predstavila delovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika, ki deluje tri leta: »Z izvajanjem študijskih programov smo pričeli v letu 2020 s štirimi programi. V naslednjem letu smo razpisali 10 programov, v letošnjem pa 21 študijskih programov. Trenutno na veselje večine jih v živo poteka 14. Zelo vesela pa sem, da je delovanje vrhniške univerze pri Cankarjevi knjižnici Vrhnika podprla tudi Občina Vrhnika in upam, da bo tako tudi v nadaljevanju.« Zbrane je nagovoril tudi mentor udeležencev risanja in slikanja ter poudaril, da delujejo kot ena družina, saj se s svojimi deli predstavljajo kot pravi umetniki. S svojimi razstavljenimi umetniškimi izdelki so se predstavili: Slavka Zorc, Silva Pivk, Ljudmila Dolenec, Jože Kovačič, Slobodan Milojević, Jožica Rupar, Zvezdana Sabotič, Aleks Lah, Marija Mojškerc, Greti Kuščer, Pavle Pirc, Marija Tomšič, Mirjana Ježovnik in Draga Bitenc. Za svoja dela si zaslužijo čestitke, predvsem za pogum in dosedanje delo slikanja, ki je za nekatere povsem novo področje. Razstava je vredna ogleda, saj je do zaprtja, 4. junija, še Vrhnika, 12. maj – Tako imenovano Regijsko Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin osrednje Slovenije 2023 je potekalo na odru Cankarjevega doma na Vrhniki. Nastopilo je sedem folklornih skupin, od tega dve domači: FS Bistra (KD Borovnica) pod vodstvom Tanje Drašler s plesno predstavo Saj želiva isto si oba ter združeni folklorni skupini Klas iz Horjula in Šumnik iz Borovnice s plesno predstavo Med dvema stoloma – dolenjski plesi. Poleg njih so oder zavzeli še plesalci in plesalke Folklorne skupine Tine Rožanc (dve skupini), Folklorne skupine Cof iz Šmarij - Sapa, Folklorne skupine Dragatuš in Akademske folklorne skupine France Marolt. Skupine je na regijsko srečanje izbral Saša Kranjc. Plesni večer sta poleg občinstva budno spremljala tudi strokovna spremljevalca srečanja etnolog dr. Tomaž Simetinger in harmonikar Klemen Bojanovič. V sklepnem delu večera je zbrane nagovorila še Nataša Bregant Možina, vodja vrhniške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, ki je bilo skupaj z logaško izpostavo iz ZIC Vrhnika organizator srečanja. Gostiteljica je pohvalila sodelujoče, ker na tak način ohranjajo ljudsko izročilo in izrazila zadovoljstvo nad predstavljeno kakovostjo. (gt) 10. junij 2023 ob 19.00 Vstop prost! RUPNIK Katharina Abbühl – goslar www.cremona-violins.com RUPNIK TRIO GORIČANE GALLUS FEST 2023 J. Brahms, C. Franck, F. Liszt, A. Dvorák Detajl iz nastopa FS Bistra KONCERT Vrhnika cerkev sv. Trojice 75 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 K U LT U R A v Cankarjevem domu V torek, 6. junija 2023, ob 19. uri vas skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in TD Blagajana Vrhnika vabimo na odprtje dokumentarne razstave: Katarina Oblak Brown: Magični preliv časov in prostorov. Ob odprtju bo predstavitev pesnitve Toneta Krašovca – Argonavti in jezerjani, sodelovali bodo režiser Matija Milčinski, z multivizijo Lado Jakša in recitatorji MePZ Mavrica ter Mah teatra. Razstava bo odprta do 30. junija in od 1. do 30. septembra 2023. V sredo, 7. junija 2023, ob 18. uri KULTURA RISANJA IN SLIKANJA V četrtek, 8. junija 2023, ob 18. uri Vas skupaj z Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika vabimo na zaprtje likovne razstave 40 LET PETKOVŠKOVE KOLONIJE. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh) in ob drugih prireditvah. Stalna razstava akad. slikarja Florisa Oblaka trenutno ni odprta, ker poteka prenova Rokodelskega doma na Tržaški cesti 23. Vabljeni! 76 Vrhnika, 7. maj – V osrednjem kulturnem hramu na Vrhniki je potekala podelitev Cankarjeve nagrade, ki jo je tokrat prejela Mojca Kumerdej za delo »V gluhi sobi, v kateri je avtorica nanizala osem kratkih zgodb. 30 LET ARGONAVTSKIH DNI NA VRHNIKI; in predstavitev izbirnega predmeta Literarni klub. Razstavo v avli si lahko ogledate do 30. junija in od 1. do 24. septembra 2023. 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankarjeva nagrada Mojci Kumerdej R A Z S T A V E vas skupaj z Osnovno šolo Antona Martina Slomška Vrhnika vabimo na odprtje likovne razstave CMYK Mojca Kumerdej Strokovna žirija v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč je izbor utemeljila, da delo prežema brezmejna fabulativna pestrost, »… uokvirja pa teme, ki so nadvse aktualne in kritične do nasilja v vseh pojavnih oblikah in družbenih okoljih, celo do nasilja nad rastlinami v vegetarijanski in veganski pravovernosti ter do patriarhalnih odnosov, mizoginij in homofobije.« Nagrajenka je prejela denarno nagrado v višini pet tisoč evrov. V ožji izbor so poleg Kumerdejeve Gluhe sobe uvrstili še štiri knjige: Materinska knjižica Katje Gorečan, Ne bom več drsal na bajerju Lada Kralja, Ime mi je Sarajevo Adriane Kuči in Ženska hiša Mirane Likar. Literarna dela je na odru Cankarjevega doma v obliki intervjuja z avtoricami (ker je Lado Kralj lani decembra umrl, je o njegovem delu spregovorila Jožica Avbelj) predstavila literarna kritičarka Dijana Pungeršič. Slavnostni govornik prireditve, ki so jo v živo prenašali na radiu Ars RTV SLO, je bil Gregor Majdič, rektor ljubljanske univerze, ki je spomnil na kritično ogledalo Ivana Cankarja, ki je aktualno tudi v zdajšnji družbi. Zbrane je pozdravila tudi direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj. Kulturni program je potekal v izvedbi harmonikarja Klemena Lebna in sopranistke Marije Leben. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenorazisko- valni center SAZU. Podeljujejo jo vsako leto spomladi – v času umetnikovega rojstnega dne (10. maj). Donatorica nagrade je Občina Vrhnika, sponzorka pa Krka, d. d., Novo mesto. Gašper Tominc, foto: GT KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI 5. - 28. 7. 2023 Park pri lipi samostojnosti (pred TIC Vrhnika na Tržaški cesti 9), 041 363 755, termin in urnik: 5. - 28. 7. 2023, ponedeljek-petek: 16.30-20.00, uradno odprtje: sreda, 5. 7. 2023, ob 17.00 z Bralci Cankarjevih besedil, dodaten program: Večerna pravljica vsak dan ob 18.00. Sup-Kanu Vrhnika (Športni park Vrhnika ob Ljubljanici, v bližini vrtca na Tržaški cesta 2a), 051 494 854, termin in urnik: 1. 6. - 15. 9. 2023, petek: 16.00-19.00, sobota: 10.00 19.00 in nedelja: 10.00 - 18.00 Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju z ZIC in Zavodom Divja misel. Na festivalu Rima raja že več kot šeststo pesmi Čustvi Vesela sem, ko me mami objema, ko po nastopu mine trema. Ko se s prijatelji igram, ko praznujem rojstni dan. Ko pri slovenščini dobim pet, ko grem z družino na sladoled. Lara Kovačič, edina domača nagrajenka. Vrhnika, 17. maj – Na odru Cankarjevega doma je trideset finalistov festivala poezije Rima Raja prebralo svoje pesmi, med katerimi je strokovna komisija izbrala najboljše za vsako starostno skupino. V mlajši skupini, od prvega do petega razreda, sta tretje mesto dosegli Liza Odlazek iz 4. a, OŠ Šmarjeta, za pesem »Moja pravila« in Melita Okretič, 5. b, Finalisti festivala OŠ Dušana Bordona Semedela Koper, za pesem »McDonalds«. Drugo mesto je šlo domačinki, Lari Kovačič iz 4. c iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, za pesem »Čustvi«. Na prvem mestu mlajše skupine sta pristala Elen Klopčič iz 4. b, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi, s pesmijo »Na mavrico po pravljico« ter Sergej Rašović, 5. c, OŠ Brežice, s pesmijo »Življenje«. V starejši skupini sta tretje mesto zasedli Julija Plut, 9. razred, OŠ Naklo, s pesmijo »Roža v tebi« in Nina Megušar, 9. b, OŠ Brezovica, z »Zajčja dru- žina«. Drugo mesto so dosegli Julija Gorišek, 8. razred, OŠ Rovte, s pesmijo »Vse to si ti«, Liam Velušček, 8. b, OŠ Koper z »Moja prva pesem« in Jernej Kozlovič iz OŠ Koper s pesmijo »Življenje«. Prvi mesti sta dosegli Nives Močan, 9. d, OŠ Preserje pri Radomljah s pesmijo »Slovo poletju« ter Anže Kurent iz 9. c, OŠ Preserje pri Radomljah, s pesmijo »Hrepenenje«. Dobro uro dolgo prireditev, na kateri je zbrane nagovorila ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Polonca Šurca Gerdina, je kulturno obogatil Perfect kvartet (Manja Trček - violina, Katja Trček - violina, Luka Maklin - klavir, Jakob Maklin – violončelo) in šolski pevski zbor Drumlca. Na natečaj je prispelo preko šeststo pesmi, veliko več kot lani. Komisija je opravila težaško delo, ki se vsako leto stopnjuje, saj je vedno več sodelujočih šol. Prispele pesmi so zapisane v posebnem zborniku »Rima raja, zbornik pesmi«. Uroš Vošnjak, mladinski pesnik, pisatelj in idejni oče festivala, je v uvodniku zbornika pohvalil sodelujoče, a da pri avtorjih in avtoricah pogreša nekaj več otroške pristnosti. Vse preradi posnemajo odrasle in pozabijo biti sami svoji ali kot se je izrazil pesnik »… je priporočljivo biti neka posebnost in ne le neka oštevilčena stran v neskončnem morju preslikanega in zaman popisanega papirja.« V projektu Rima raja 2023 so sodelovali ZIC Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Osnovna šola Ivana Cankarja in Uroš Vošnjak. Festival so podprli občini Vrhnika in Log-Dragomer ter Anže Škerjanec Oblikovanje. Gašper Tominc Žalostna sem, ko me bratec udari, pa tudi takrat, ko me sestra tožari. Ko se učiteljica name razjezi, ko me prijatelj zapusti. Veselje in žalost sta čustvi dve, ki prevevata srce. Ko sem vesela, je lepo, a ko sem žalostna, hudo. Toda žalost lažje je premagati z družino in prijatelji! Lara Kovačič, 4. c razred OŠ Ivana Cankarja Vrhnika 76 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 K U LT U R A CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 77 Intervju z Damjanom Debevcem V tednu kulture smo na naši šoli gostili Damjana Debevca, ki ga na Vrhniki že nekaj let prepoznavamo v vlogi Ivana Cankarja oziroma v vlogi pripovedovalca o Cankarjevem življenju in delu. Prijazno se je odzval našemu povabilu za sodelovanje na kulturnem dogodku, na katerem smo predstavili Virtualno učno pot naravnih in kulturnih znamenitosti Občine Vrhnika. Priložnost smo izrabili tudi za kratek intervju z njim in z veseljem je odgovoril na nekaj vprašanj naših sedmošolcev. Že štiri leta je od tega, ko so me na Vrhniki zaposlili in mi rekli, naj skrbim za Cankarjevo hišo, Cankarjev spomenik, grob Cankarjeve družine in vse drugo, kar je povezano s Cankarjem. Sicer pa vodim po Vrhniki, po Cankarjevi hiši in obiskovalcem, predvsem učencem, razlagam o Cankarju, njegovem življenju in delu. To se mi zdi imenitno, saj sem tako vsak dan v dobri družbi. Kako ste prišli na idejo, da bi sami upodobili Cankarja in ga na neki poseben način oživili? To je potekalo postopoma. Najprej sem samo govoril o Cankarju. Potem pa so v Cankarjevo hišo prišli na obisk otroci iz vrtca in so me vprašali: »Kaj delaš tukaj, če nimaš brkov?« In potem sem si pustil brke. In tako je začelo vse potekati v to smer. Vedno več sem moral vedeti tudi o Cankarju, zato sem se o njem veliko učil. Znati sem namreč moral odgovarjati tudi na vprašanja obiskovalcev Cankarjeve hiše. Kaj bo s teboj, narod moj? Ko padel zid tam sredi je Berlina, smo vsi v isti smeri se podali, sredi Evrope prostor smo iskali. Slovenija bo naša domovina! Takrat smo znali izrabiti nišo, le skupaj bomo našli pot svobode, spoznali smo, kam vodijo zablode, da eni naši so in drugi niso. Na isti barki smo, ki tok jo nosi, zdaj levo, zdaj na desno se nagiba, na vse strani vsak svoje želje trosi. Ker se preveč na levo je nagnila, le redki zdaj še ploskajo svobodi. Bo domovina res spet potonila? Rozka Saje Kako se počutite, ko ste v vlogi Ivana Cankarja? Ste mu kaj podobni tudi v zasebnem življenju? S Cankarjem imava več skupnih točk. Oba sva bila upornika, velikokrat zaljubljena, v šoli sva puncam pisala pesmi … Vendar je bil on tam uspešnejši kot jaz. Je pa res, da sem jaz končal fakulteto, Ivan pa je ni. Res je tudi, da je on napisal devetintrideset knjig, jaz pa samo eno – moja diplomska naloga je bila hkrati tudi knjiga. Moja knjiga je zanimiva – več kot polovico predstavljajo slike. (smeh) Je Vrhnika tudi vaš domači kraj? Moj rod je že štiristo let s Padeža pri Pokojišču. Pred stotimi leti pa se je eden od mojih prednikov preselil v Borovnico in od takrat naprej smo v Borovnici. Torej sem Borovničan. Kje ste dobili oblačila iz »Cankarjevega časa«? Verjeli ali ne, nekoč je do mene pristopil starejši moški. Dejal je, da ima zame doma moško obleko, ki jo je oblekel le enkrat – ko je bil mlad, in to le za svojo poroko. Ker je z leti postal obilnejši, mu je bila obleka premajhna. Ko mi jo je prinesel in sem jo oblekel, mi je bila kot ulita – kot bi jo naredili čisto po mojih merah. Še celo hlače so mi bile prav! Zato sem obleko z veseljem prevzel. So vaši brki pravi ali umetni? Najbolje bi bilo, da bi kdo malo pocukal zanje in preveril, če so res pravi (smeh). Je pa res, da mi tudi obiskovalci vedno postavijo to vprašanje. Ni pomembno, koliko so stari – lahko so vrtčevski otroci, najstniki, upokojenci – niti ni pomembno, kako dolgo so pri meni na obisku – eno uro ali pa tri ure. Ko je čas, da mi postavijo kakšno vprašanje, je med njimi zagotovo tudi o brkih. Nekateri so zelo pogumni in me res pocukajo zanje, da preverijo njihovo pristnost. Najpogumnejši so vrtčevski otroci. Enkrat so se vsi postavili v vrsto – mislim, da jih je bilo okoli sto – in prav vsak se je dotaknil mojih brkov. Kje dobite podatke o Cankarju, ki jih potem uporabite za svojo vlogo? V Cankarjevi hiši je ena velika omara. Polna je Ob izidu Vrhniških razgledov 23 Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta med Cankarjevimi dnevi 2023 predstavila v četrtek, 25. maja 2023, nov zbornik Vrhniški razgledi 23. Triindvajseti Vrhniški razgledi prinašajo nove zgodbe iz bogate vrhniške zgodovine. V uvodnem prispevku Rad sem potoval, vendar sem se še raje vračal med svoje domače in prijatelje Nataša Oblak Japelj predstavlja življenje častnega člana Muzejskega društva Vrhnika – Nika Šušteršiča. Sledijo nove, na žalost zadnje raziskave pokojne Tatjane Hojan. Predstavlja različne vzgojitelje in šolnike, ki so se rodili ali ustvarjali na Vrhniškem: katehete Mateja Sušnika, Josipa Lavtarja in Frančiška Vovka, kateheta in dekana Janeza Keteja, učiteljici Antonijo Krašovec in Stanislavo Šušteršič, v poglavju Po sledeh prejšnjih številk Vrhniških razgledov pa še nadaljevanje prispevka o učiteljici in šolski nadzornici Davorinki Dežela, objavljenem v Vrhniških razgledih 19. Andrej Gaspari v članku Vodni transporti in mobilnost na Ljubljanskem barju raziskuje deblake in zgodnja sestavljena plovila med prazgodovino in zgodnjim novim srednjim vekom. Sledi prispevek, povzetek diplomske naloge Po sledeh Navporta, v katerem Lovro Sukič predstavlja arheološko podobo območja Vrhnike med iztekom prazgodovine in poznoantičnim obdobjem. Ema Goričan sledi zgodovini vrhniške družine Kette v raziskavi Kapelica sv. Antona na Sveti Trojici nad Vrhniko. Simona Kermavnar v članku Mantova na Vrhniki predstavlja zgodovino stare furmanske gostilne, ki je s svojo pojavnostjo in delovanjem zaznamovala prostor središča nekdanjega trga in življenje številnih krajanov, popotnikov, trgovcev in prevoznikov, ki so v njej našli zatočišče. Leta 1993 smo na Vrhniki organizirali prve Argonavtske dneve, sprva imenovane Argonavtski sejem. Vrhničan Tone Krašovec je ob 30. jubileju spisal pesnitev Argonavti in Jezerjani, ki jo objavljamo v tokratnem zborniku. Vrhniško kroniko za leto 2022 je tudi tokrat pripravil Gašper Tominc, novinar vrhniškega me- knjig. Podatke o Cankarju dobim tam, v tistih knjigah. O Ivanu Cankarju so verjetno napisali vse, čisto vse. Pa tudi Cankar sam je v svojih delih pisal veliko o sebi, o svojem življenju in ljudeh, ki so ga obkrožali. in jo v življenju velikokrat skupiš, doživiš krivice, razmišljaš o svetu in ljudeh okoli sebe … in ob tem bereš Cankarja, vidiš, da ima on vse odgovore, da je o tem že sam pisal. Starejši kot si, bliže ti je Cankar. Velikokrat vas vidimo na Vrhniki, ko sodelujete na raznih dogodkih in prireditvah. Greste tja sami ali vas nanje povabijo? Da, starejši kot sem, raje jo imam. In vedno manj sladko. Še kot zelo mlad, še v času šolanja, sem začel piti zelo sladko črno kavo, ker sem ponočeval in igral igrice ter ponoči premalo spal. Pomagala mi je, da sem bil nato čez dan manj zaspan. Na prireditve me večinoma povabijo organizatorji. No, včasih se povabim tudi sam, če me zanima, kaj se bo tam dogajalo. Ali radi pijete kavo? Igrate tudi kakšen inštrument? Ali večkrat sodelujete s šolami kot Cankar in ali imate tudi druge vloge? Sodelujem kot Cankar, kadar me kam povabijo. Sicer pa nastopam kot Cankar oziroma kot razlagalec o njem, kadar pridejo učenci na ogled Cankarjeve hiše. Kateri poklic bi opravljali, če ne bi upodabljali Cankarja? Bil bi vojak. Vendar me niso hoteli imeti za vojaka. Pri vojakih sem bil le pol leta. To pomeni, da sem bil tam štirikrat dlje od Ivana Cankarja. Je pa med nama razlika – Cankar je vsak dan pisal domov, da hoče od oditi tam, jaz pa ne. Kateri je bil vaš najljubši predmet v osnovni šoli? To je bila zgodovina. Zgodovino sem oboževal, to je bila moja strast! Tudi v srednji šoli sem med odmori hodil v knjižnico, kjer sem bral zgodovinske knjige. To mi je bilo zmeraj najljubše. Verjeli ali ne, Cankarja takrat sploh nisem bral, sploh mi ni bil zanimiv. Po navadi je tako, da ko si mlad, ti Cankar ni tako zanimiv, ko pa se enkrat staraš Nekoč so me dali igrat klavir, a v tem nisem bil pretirano dober. Upirala se mi je teorija. Zato sem prenehal igrati. Sem se pa vedno želel naučiti igrati orglice, a žal nisem imel kakšnega dobrega učitelja. Rad pa poslušam druge, ki igrajo. Tudi danes sem zelo užival, ko so nastopali mladi glasbeniki, ki obiskujejo vašo šolo. Kateri je vaš najljubši hobi? Najraje vzamem v roke kramp in lopato ter grem urejat planinske poti. Ali se ukvarjate tudi s športom? Za športe pa nikoli nisem bil, sploh ne za skupinske. Zdeli so se mi neuporabni in prehitro sem se skregal. V osnovni šoli sem se zato z učiteljem telovadbe dogovoril, da me ne bo silil v igranje z žogo. Pa mi je dal v roke orodje in sem raje pomagal pri urejanju tekaške steze in puljenju plevela. Bilo je prav imenitno in tudi koristno! Novinarski krožek OŠ AM Slomška Vrhnika LETO 23 2023 VRHNIŠKI RAZGLEDI Kako dolgo že opravljate vlogo Ivana Cankarja in kako je vaš poklic povezan s Cankarjem? sečnika Naš časopis. O delu Muzejskega društva za leto 2022 poroča Tatjana Oblak Milčinski. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi Vrhniških razgledov 23, še posebej Občini Vrhnika, VRHNIŠKI RAZGLEDI 23 ki je izid zbornika tudi finančno podprla. Vljudno vabljeni k prebiranju in nakupu nove domoznanske literature! Tatjana Oblak Milčinski 77 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 K U LT U R A CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 78 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Vabljeni na naše prireditve v juniju 2023 Poletni urnik Od 26. 6. do 31. 8. 2023 vas v knjižnico na Vrhniki vabimo: pon., sre. in čet.: od 13.00 do 19.00. Tor. in pet.: od 7.30 do 14.00. V času, ko bo knjižnica zaprta, lahko gradivo vrnete na knjigomatu v pritličju Kulturnega centra Vrhnika. Gradivo si lahko predhodno naročite in ga prevzamete v paketniku v času, ko je knjižnica zaprta. Želimo vam sproščeno poletje, polno lepih doživetij in dobrih knjig. 30. Cankarjev laz Prijazno vabljeni na 30. Cankarjev laz pod cerkvijo svete Trojice na Vrhniki (v primeru slabega vremena/dežja bo prireditev v Cankarjevi knjižnici Vrhnika). V sredo, 21. 6. 2023, ob 19.00. Nastopili bodo Ljoba Jenče, Pavle Ravnohrib in Marija Iskrenović. Povezovala bo Mirjam Suhadolnik. Po prireditvi bo pogostitev s češnjami in štruklji, kot se je zaključka slovesnosti na Sveti Trojici spominjal Ivan Cankar v svoji črtici Moje življenje, VIII. V sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Poletavci in NajPoletavci Poletavci – poletni bralci. Vabljeni vsi otroci, stari od 7 do 12 let, ki so člani naše knjižnice, da se tudi letos pridružijo bralnemu projektu Poletavci – poletni bralci. Med počitnicami naj berejo 30 dni vsaj pol ure na dan in prebrano zapišejo v bralni seznam. Zloženke dobijo v knjižnici na mladinskem oddelku od 10. 6. naprej, dostopne so tudi na www.ckv.si. Namen projekta je spodbujanje (prostočasnega) branja med počitnicami. Jeseni je vsako leto zaključna prireditev, kjer vsak dobi majico, poteguje pa se tudi za glavno in mnogo drugih nagrad. Začnemo z 10. junijem. Projekt NajPoletavci pa je namenjen najstnikom (13 do 16 let), ki so prerasli Poletavce, a bi še vedno želeli sodelovati. Njihova naloga med poletjem je, da preberejo vsaj tri knjige in napišejo kratko mnenje o prebranem. Obrazec je na naši spletni strani, na voljo je tudi v knjižnici. Jeseni bodo povabljeni na zaključno prireditev, kjer bodo dobili majico in se potegovali za nagrade. poletavci-splet120 Preberi in izberi 3D V Cankarjevi knjižnici Vrhnika smo pripravili nov bralni projekt Preberi in izberi 3D. Namenjen je osnovnošolcem in poteka vse leto. Prebrati morate določeno število starosti primernih knjig, izpolniti in nam oddati vprašalnik, za nagrado pa si nato lahko izberete eno figurico, natisnjeno 3D. Več informacij dobite na naši spletni strani in v knjižnici. Vabljeni k sodelovanju. Predstavitev projekta F. A. Y. N. F.A.Y.N. je projekt intuitivne pisateljice Maje Monrue, ki z istoimensko knjigo nadaljuje svojo zgodbo srčnih priročnikov za ljudi, ki iščejo navdih v duhovitih in preprostih življenjskih knjigah. Njen prvenec Pot do Nje je moškim ponudil vpogled v pričakovanja in potrebe sodobnih žensk, knjiga F.A.Y.N. pa se loteva skritih in potlačenih hrepenenj vsakega izmed nas. Bralca nenehno izprašuje in ga postavlja v situacije, v katerih si lahko sebe predstavlja osvobojenega vsakodnevnih ovir in prepričanj. Delavnica bo v četrtek, 8. 6. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani. Kako najti svoje poslanstvo, predavanje in debatni krog – vodi Marjan Rijavec Toplo vabljeni na predavanje in butični debatni krog, kjer se boste spoznali s ključnimi koraki, kako priti do svojega poslanstva in notranje izpolnjenosti. Ustvarili boste prijetno vzdušje in podelili svoje izkušnje. Ovrgli boste mite in zablode, ki nam preprečujejo biti zadovoljni in izpolnjeni. Vabljeni vsi, ki želite najti svojo pravo pot. Pot miru. Predavanje je omejeno na osem ljudi. Obvezne prijave, 041 766 559, ali info@marjanrijavec.com. Vabljeni v ponedeljek, 5. 6. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Komunikacija za vsak dan Vabljeni na dogodke, ki jih bo organiziralo Društvo Kneipp Vrhnika. »Gibali bomo, komunicirali na aktualne teme in se ob sproščanju imeli lepo.« Maja in Helena iz Društva Kneipp Vrhnika. Tokratna tema bo družina in odnosi v njej. V juniju: petek, 9. 6. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani. Predstavitev treh novih pesniških zbirk: Štepec – Bahor - Božič Vabljeni na predstavitev treh novih pesniških zbirk, treh zelo zanimivih avtorjev: Andrej Štepec – Jesenožki, Nejc Bahor – Alarm, Bik! in Blaž Božič – Mleček, žbunje: grobovi v njem. Literarni večer bo v četrtek, 15. 6. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani. Z avtorji se bo pogovarjala Jana Petelin Zadnik. Odkriti pogovori – Razmišljanje očeta, ki je izgubil otroka – Iztok Krevs: Kaj je sploh življenje? Vabljeni na mesečna srečanja med odkrite ljudi, kjer vsakič gostimo novega zanimivega posameznika s svojo zgod- bo, ki se zaveda, da so odkriti pogovori pomembni, da se lahko premaknemo na bolje. Odkrit pogovor odstrani strah, ki nas paralizira, nam pokaže potencial, ki ga imamo, daje smisel življenju in povezuje. Odkrite pogovore organizira Marjeta Herksel/Monumentum skupaj s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Vabljeni v petek, 16. 6. 2023, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Iztok Krevs je oče Mateja, ki je pred šestimi leti sam sebi končal življenje na zemlji. Iztok, sicer izučen mizar, želi o tem spregovoriti. Napisal je knjigo Dragulji onstranstva, ki jo posveča prav svojemu sinu. ličnih delavnicah, ki jih organizirajo v sklopu večjih prireditev. Dobivajo se v Medgeneracijskem centru v Kranju, kamor po nova znanja prihaja kar nekaj mladine, nekateri od njih so postali že zelo uspešni. Za več informacij lahko pišete na e-naslov: phluchy5@gmail. com. Na ogled razstave maket v vitrinah vas vabimo do konca junija 2023. Razstava Koraki v naravi Alenke Razpet Razstava Koraki v naravi vas prek slik, ustvarjenih z oljnimi barvami ter z ra- JULIJ IN AVGUST UGANKE – nagradno žrebanje Razstava maket Predrag Hluchy Društvo Svet v malem se ukvarja z združevanjem različnih hobijev, kot so maketarstvo, miniaturne železnice, modelarstvo, LEGO … Na različne načine si prizadevajo, da bi za ta ustvarjalen hobi navdušili čim več mladih, pa tudi malo manj mladih, ki si želijo razvijati ročne spretnosti, obenem pa tudi spoznavati zgodovinski razvoj tehnike. Udeležujejo se tekmovanj in razstav v mnogih evropskih državah, od koder redno prinašajo tudi priznanja. Svoje veščine predstavljajo na raz- V juliju in avgustu vabljeni na ogled mandal, ki so nastale v študijskem programu Likovno ustvarjanje – mandale na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Vrhnika pod mentorstvom Milene Oblak Erznožnik. V juliju in avgustu bodo v Cankarjevem salonu v vsej svoji bogati barvitosti žarela dela članic mozaične sekcije Kulturnega društva Rak Rakek. Po Picassovih portretih žensk poustvarjene umetnine so narejene iz majhnih koščkov stekla smalti. Vabljeni k ogledu. picasso mozaik V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava k branju na daljavo. Informacije o točnem kraju in terminu: mirjam.suhadolnik@gmail.com. Razstave v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Razstava mandal Razstava mozaikov – Picasso po naše Branje Cankarjevih besedil V aprilu smo prejeli 54 rešitev ugank, šest reševalcev je napisalo nepravilen odgovor. Žreb smo opravili 28. 4. 2023. Nagrajenci so: UGANKA ZA NAŠE NAJMLAJŠE – rešitev: balon, nagrajenec: SVIT ROŠKER, Vrhnika, nagrada: Knjižničarka, Mojca Plaznik Plavec. UGANKA ZA BRIHTNE GLAVCE – rešitev: rasizem, nagrajenka: SONJA VOLJČ, Vrhnika, nagrada: Moje življenje, Ivan Cankar. UGANKA ZA VELIKE BRIHTE – rešitev: dvanajstih, nagrajenec KARLO ČESNIK, nagrada: To sem jaz, Špela Bašar in Mateja Pivk. Vsem trem čestitamo in jim želimo prijetne bralne urice. Prevzem nagrad v knjižnici. Vabljeni k reševanju novih ABC ugank. vile razstavo na temo projekta Z igro do prvih turističnih korakov. Gre za sodelovanje v vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec. Osredotočili se bodo na pomembnejše točke na Vrhniki, kot so Retovje, Močilnik, Sveta Trojica, Vrhniški bajerji ... in na možnosti, ki jih te točke ponujajo v turističnem, športnem in kulturnem pomenu. V projektu sodelujejo mentorice Lara Zajc, Petra Mlakar, Tina Smrtnik, Doris Bizjak Matijevič, Mojca Kuzma Grom in Ida Grom. Avtorji so otroci Čarobne sobe (3 do 4 leta), Mavrične (3 do 5 let) in Gozdne sobe (2 do 3 leta) iz Vrtca Vrhnika (enota Želvica). Knjižnica pod krošnjami zlivanjem akrilnih barv, popelje vse od jutranjih meglic prek žarečega sonca do temne noči, v kateri svetijo luna, Rimska cesta in severni sij, od vročega poletja do ledene zime, od gorskih vrhov do morskih obal in globokega gozda. In ko vse utihne, se začnejo sanje, v katerih abstraktne oblike spodbujajo domišljijo … Alenkina slikarska pot se je začela pred tremi leti kot eksperiment in prerasla v pomemben del njenega življenja. Vabljeni v Cankarjev salon do konca junija 2023. Razstava Športna doživetja bogatijo mladinski turizem Vzgojiteljice iz Vrtca Vrhnika bodo 6. junija na mladinskem oddelku posta- Sup-Kanu Vrhnika (Športni park Vrhnika ob Ljubljanici, v bližini vrtca na Tržaški cesta 2a), 051 494 854, termin in urnik: 1. 6. – 15. 9. 2023, petek: 16.00– 19.00, sobota: 10.00–19.00 in nedelja: 10.00–18.00 Park pri lipi samostojnosti (pred TIC Vrhnika na Tržaški cesti 9), 041 363 755, termin in urnik: 5.– 28. 7. 2023, ponedeljek–petek: 16.30–20.00, uradno odprtje: sreda, 5. 7. 2023, ob 17.00 z bralci Cankarjevih besedil, dodaten program: večerna pravljica vsak dan ob 18.00. V sodelovanju z ZIC in Zavodom Divja misel. 78 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 K U LT U R A Razstave članov U3ŽO V aprilu 2023 so v vitrinah Cankarjeve knjižnice Vrhnika svoje likovne izdelke na ogled postavili člani študijskega programa Risanje in slikanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Vrhnika. Njihov mentor je akademski slikar Janez Kovačič. V četrek, 4. maja, pa je bilo svečano odprtje njihovih del v Galeriji Cankarjevega doma Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjevo knjižni- co Vrhnika. Skupinska slikarska razstava z naslovom Prebujenje obsega dela vseh članov študijskega programa. Obiskovalci smo bili navdušeni tako nad kulturnim programom kot nad razstavljenimi deli, njihovo raznolikostjo glede na vsebino in likovne tehnike. Razstavo si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, trajala pa bo do 4. junija 2023. V maju so v vitrinah Cankarjeve knjižnice Vrhnika razstavljeni izdelki članic študijskega programa Keramika, ki ga že drugo leto vodi mentorica Majda Oblak. Izdelki so plod dela začetnic in tudi tistih, ki so že prave umetnice v oblikovanju ter poslikavi gline. V juliju in avgustu bodo v vitrinah Cankarjeve knjižnice Vrhnika na ogled platna, ki smo jih naslikale članice študijskega programa Mandale pod mentorstvom oblikovalke in pedagoginje Milene Oblak Erznožnik. Letos je program potekal prvič in bil polno zaseden, tako kot sta bila tudi oba prej omenjena študijska programa. Vabljeni na ogled ustvarjalnosti generacije v tretjem življenjskem obdobju. Silva Križič, članica Upravnega odbora U3ŽO Vrhnika Vtisi z odprtja razstave Koraki v naravi CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 79 Zaključek pravljične sezone 2022/23 na Vrhniki V sredo, 19. aprila 2023, smo imeli v Cankarjevi knjižnici Vrhnika zadnjo Uro pravljic v tej sezoni. Prejšnji dve sezoni smo zaradi covida-19 pravljice objavljali v skupini Facebook Ure pravljic CKV, kjer si jih še vedno lahko ogledate, Pravljičnih uric v živo pa nismo izvajali. Tokrat so Ure pravljic potekale v Grabeljškovi dvorani naše knjižnice, in sicer vsako sredo od oktobra 2022 do sredine aprila 2023 od 17.00 do 17.45. Na začetku sezone smo morali veliko časa nameniti obnašanju v knjižnici, do aprila pa so otroci knjižnični bonton dokaj dobro osvojili in se po njem tudi ravnali. Letos smo Ure pravljic prvič popestrili s pravljično jogo, ki jo je enkrat na mesec izvajala Neja Malavašič Šurca. V decembru smo na Uri pravljic gostili gospo Kato Laštro, s katero smo spoznavali zdravilna zelišča in se učili zeliščno abecedo. Gospa Anita Jakša nam je januarja predstavila lesene didaktične igrače, s katerimi se lahko igrate v naši knjižnici. Izdelal jih je Vrhničan Tomaž Grom in jih nekaj tudi podaril naši knjižnici, za kar se mu zahvaljujemo, vas pa vabimo, da jih preizkusite. Na zaključku pravljične sezone smo gostili glasbeno pedagoginjo in umetnico, gospo Ivo Herman, ki jo je že kot deklico navduševalo vse, kar je povezano z umetnostjo – glasba, ples, knjige, risanje in neskončna domišljija. Predstavila nam je svojo avtorsko glasbeno pravljico Skrivnost violinskega ključa. Kot po navadi je po pravljici sledilo ustvarjanje. Otroci so izdelali vsak svoj glasbeni instrument – ropotuljo in bobenček, s katerim so nato ritmično spremljali eno izmed skladb iz slikanice. Pred slovesom so tisti otroci, ki so redno obiskovali Ure pravljic, prejeli tudi pohvale za zvesto udeležbo. Pregovor pravi, da otrok ki bere, postane odrasel, ki misli. Upam in želim si, da bo obiskovanje pravljičnih uric v otrocih prebudilo željo po branju in da bodo, tudi ko bodo odrasli, radi posegali po knjigah. Barbara Kuzmič, CKV Zaključek pravljične sezone 2022/23 v Podlipi V torek, 18. aprila 2023, smo imeli sklenili naša druženja do jeseni. Tisti otroci, ki v Podlipi zadnjo Uro pravljic v tej so redno obiskovali Ure pravljic, so prejeli tudi sezoni. pohvale za zvesto udeležbo. Najlepše se zahvaljuPrvič po dveh »sušnih letih« zaradi koronavirusa smo celotno sezono izpeljali v živo od začetka do konca. Od oktobra 2022 do sredine aprila 2023 smo se družili v učilnici stare šole v Podlipi, in sicer ob torkih od 17.30 do 18.45. Večina prebivalcev naše vasi obdeluje svoje vrtičke, njive in polja, zato je bila tudi tematika naše zadnje pravljice povezana z vrtnarjenjem, z veseljem do pridelovanja svojega sadja in zelenjave, s sklepanjem prijateljstev in medsebojno pomočjo. Po pravljici so otroci prosto ustvarjali, risali so različne vrste zelenjave; tiste, ki so jim ljube in tudi one druge, ki jim ne gredo najbolj v slast. No, vsekakor so bili veseli soka, prigrizkov in roladic, s katerimi smo se posladkali na koncu in tako Zbrali smo se v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, da bi ob odprtju razstave Koraki v naravi izvedeli kaj več o sami razstavi, razstavljenih slikah in njihovi ustvarjalki Alenki Razpet. Za uvod je avtorica na klavir zaigrala skladbo Una mattina, ki je s pomirjujočimi toni ustvarila prijetno vzdušje in navzoče vpeljala v dogodek. Sledile so uvodne besede in pozdrav direktorice knjižnice Sonje Žakelj, ki je povedala nekaj besed o razstavi, ki nas preko slik, ustvarjenih z oljnimi barvami ter z razlivanjem akrilnih barv, popelje na potovanje po čudoviti naravi. V njunem pogovoru smo izvedeli, da so za slikanje potrebni predvsem volja, odločenost in pripravljenost poizkusiti nekaj novega. Z vajo in nekaj domišljije nato ni omejitev. Vsaka slika prinese nove izkušnje, vedno več je poguma in samozavesti, vedno več svobode izražanja, ko so pomembne le barve, oblike in kompozicija. Navdih najdemo povsod, na sprehodu, ob vožnji iz službe, ob jutranjem prebujanju, potreben je le čas, da se ideja uresniči, saj nastanek vsake slike terja najmanj pet ur dela. Večina slik je naslikanih na platnu z oljnimi barvami, ki dopuščajo več manevrskega prostora, nanašanje vedno novih plasti in s tem prekrivanje manj posrečenih delov slike. Nasprotno je pri ustvarjanju z razlivanjem akrilnih barv na voljo le en poskus – ena možnost, da se barve razpiha, in če poskus ne uspe, ni popravnega izpita. Tudi ime razstave ni naključno. Najprej je povezano s samim motivom slik, na katerih vladajo prizori iz naravnega okolja, predvsem pa pomeni pot. Pot, ki je ustvarjalko vodila od prvih začetnih korakov v slikanju prek vedno večjega navdušenja nad ustvarjanjem pa do razstave. In hkrati pot, ki nas vodi po sami razstavi. Le-ta je namreč zastavljena po korakih – korakih po različnih pokrajinah: od zimskih zametov, gorskih vrhov in gozdnih poti do morskih obal, mrzlega severa in temne noči. Deseti, zadnji korak so sanje, kjer vladajo slike, ustvarjene v tehniki razlivanja akrilnih barv z abstraktnimi oblikami in močnimi, prelivajočimi se barvami. Za zaključek je Živa Setnikar na klavir zaigrala dve skladbi, ki sta nas s svojimi živahnimi toni popeljali naprej do okusne pogostitve. Posladkali smo se s svežimi jagodami in slastnim pecivom, nazdravili s šampanjcem in ob ogledovanju slik ugotavljali, da si kljub zelo različnim okusom lahko prav vsak najde sliko, ki mu je zares všeč. Nazadnje smo se polni vtisov in prijetno razpoloženi vrnili domov. Razstava je odprta še do konca junija, ogled res priporočam. Prispevek je pripravila: Nina Zajec, fotografije: Jride Mršnik Poljšak jem KS Podlipa - Smrečje za dobro sodelovanje in da nam že vsa leta daje na voljo prostor v šoli v Podlipi. Zahvaljujem se tudi vsem staršem, ki so mi za en večer na teden zaupali svoje otroke. Upam, da bodo tudi pozneje radi posegali po knjigah in da je Ura pravljic dobra popotnica, da bodo postali navdušeni bralci. Za konec pa še malo statistike: v sezoni 2022/23 smo imeli v Podlipi skupno 25 pravljičnih srečanj, od tega 11 v jesenskem delu, spomladi pa 14. V povprečju je Ure pravljic obiskovalo od 8 do16 otrok, od katerih je dvanajst otrok redno hodilo na naša srečanja. Skupaj je Ure pravljic obiskalo kar 27 otrok, zato verjamem, da se nam v Podlipi ni bati za prihodnost pravljičnih druženj. Barbara Kuzmič, CKV Svetovalno središče Ljubljana Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: – INFORMIRANJE o: možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, učni pomoči … – SVETOVANJE pri: odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam in kako …), načrtovanju in spremljanju izobraževanja, izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (Učenje učenja, Načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju) … Dejavnost poteka: – v Cankarjevi knjižnica na Vrhniki/prek spleta enkrat na mesec – prva sreda v mesecu: od 9.00 do 11.00: individualna svetovanja in informiranje. Prijave zbiramo na Mojca.Sikosek@cdi-univerzum.si. V juniju bo svetovanje v sredo, 7. 6. 2023. Vabljeni! 79 NAS CASOPIS 515/27. 5. 2023 ŠPORT CMYK 27. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 80 Prvi finale za Vrhničane Končnica državnega prvenstva v futsalu je prišla v svojo sklepno fazo. V finalu se merita ekipi, ki sta v letošnji sezoni pokazali največ in po rednem delu zasedali prvi dve mesti. Naslov državnega prvaka bo osvojila ekipa, ki bo prva dosegla tri zmage. Na eni strani je petkratni zaporedni prvak Dobovec z daleč največjim proračunom med prvoligaši in ekipo, ki jo sestavlja kopica preizkušenih slovenskih in hrvaških reprezentantov, dodatno okrepljenih z vrhunskima igralcema iz Brazilije in Kolumbije. Nedvomno najboljše slovensko moštvo v zadnjem obdobju že vrsto let več kot odlično predstavlja slovenski futsal v ligi prvakov, kjer dosega vrhunske rezultate (5. mesto po trenutnem rankingu UEFA). Gre za eno najstarejših ekip v 1. SFL, ki je vajena zmagovati in serijsko osvajati lovorike. Objektivno gledano bi bil morebitni poraz Dobovca v finalu prava senzacija. Zaenkrat so nedvomno upravičili vlogo izrazitega favorita za naslov, saj so bolj ali manj suvereno osvojili prvo mesto po rednem delu, v polfinalu pa gladko odpravili FC Bronx iz Škofij. Pot do finala je bila za Vrhničane vse prej kot lahka. V polfinalu so se pomerili proti odlični ekipi KMN Meteorplast iz Ljutomera, ki, podobno kot Siliko, stavi predvsem na mlade. Najmlajši ekipi v ligi sta odigrali vrhunsko polfinalno serijo, ki je bila odločena šele na odločilni Vrhnika je v drugi Slovenski košarkarski ligi Članska ekipa 2022/2023 Ipros Vrhnika : AKK štajerski prestolnici je doma- Prvenstvo sicer še ni končaBranik – 73 : 64 (22 : 17, čim igralcem vlila novih moči. no. Z zmago so se Vrhničani 18 : 12, 17 : 21, 16 : 14) Z bolj preudarno in zavzeto uvrstili v finale tretje lige, kjer Dame in gospodje, Vrhnika ima drugoligaša! Polne tribune povratne polfinalne tekme so pričarale enkratno vzdušje, ki je bilo začinjeno z odlično košarkarsko predstavo. Relativno miren začetek, ko so domači prevzeli rezultatsko pobudo, ni obetal tako dramatične končnice. Vodstvo Vrhničanov ob polčasu (40 : 29) se je zdelo dovolj visoko, da bi ga domači lahko zadržali do konca srečanja. Vendar se Mariborčani niso predali in z agresivno obrambo počasi topili prednost domačih. V zadnji četrtini je serija zgrešenih metov domače peterke goste pripeljala celo v vodstvo in vse je kazalo, da se bo razplet odvil na tretji polfinalni tekmi. A misel na ponovno gostovanje v igro v sami končnici so uspeli odigrati nekaj dobrih obramb in jih povezati z uspešno zaključenimi napadi. Zadnja ukradena žoga gostiteljev v izteku tekme je pognala celotno tribuno domačih navijačev na noge in gostje so morali športno priznati poraz. Slavje se je začelo, saj je zmagoslavni ples domačih košarkarjev pomenil le eno: uvrstitev članske ekipe v težko pričakovano 2. SKL! Čestitke igralcem in trenerju, vsem gledalcem pa velik priklon za enkratno vzdušje in vzpodbujanje domačih igralcev. Velika zahvala velja tudi sponzorjem in donatorjem (Ipros, Kemis, RcG Assist, Občina Vrhnika, Restavracija Flamingo, Karoserija Novak, NLB …) ter vsem, ki ste nas podpirali in verjeli v naš uspeh. se bodo ponovno pomerili z dobro znanimi nasprotniki iz Ilirske Bistrice. Tudi pri tem se bo zmagovalec odločal po dveh zmagah in verjamemo, da nas bodo navijači podprli tudi na zadnji tekmi sezone. Konec prvenstvenega dela pa pomeni šele začetek trdega dela klubske uprave, ki bo imela težko nalogo: organizacijsko, kadrovsko in finančno pripraviti klub za nastopanje v 2. SKL. A v prihodnost zremo z velikim upanjem za uspešno nadaljevanje, saj verjamemo, da bodo doseženi uspehi povezali vse tiste posameznike in podjetja, ki verjamejo v naš klub in v nas prepoznajo dobro delo ter zgodbo o uspehu! Srečno vsem! Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika peti tekmi, na kateri si je po velikem boju in v fenomenalnem vzdušju nabito polne vrhniške dvorane veliko finale zasluženo priigrala četa Mileta Simeunovića. V vsakem primeru lahko ponovno pričakujemo nabito polno vrhniško dvorano, ki počasi postaja premajhna za vse nav- dušence futsala, ki v vse večjem številu romajo na tekme Silika. Na neki način je to tudi letošnja največja zmaga in dosežek Vrhničanov ne glede na to, kako se bo razpletla finalna serija. Ko boste tole brali, bo morda finalne serije že konec. Če niste uspeli obiskati katere od tekem 1. SFL, je pred vami že oemnajsta izvedba enega največjih turnirjev futsala v državi. Vabljeni v vrhniški športni park in na spletne medije Futsal kluba Siliko, kjer boste sproti izvedeli vse aktualne informacije, povezane z vrhniškim klubom in slovenskim futsalom. FSil Cilj je dosežen, da NK Vrhnika postane stabilen tretjeligaš Članska ekipa je v prejšnji sezoni v ključnem delu sezone odigrala odlično in osvojila naslov prvaka regionalne ljubljanske lige in se posledično uvrstili v 3. SNL zahod. Pred letošnjo sezono je vodstvo kluba pripravilo zelo ambiciozen večletni načrt, kako z majhnimi koraki ustvariti strukturo, ki bo primerna za naskakovanje uvrstitve v višji rang tekmovanja. Glavni trener Jan Kragelj, pomočnika trenerja Gašper Stržinar, Tadej Špicar in trener vratarjev Darjan Curanović so zavihali rokave in krepko povečali kakovost dela na višji nivo ter v ekipo dodali tudi fizioterapevta, ki je sedaj na voljo igralcem v primeru poškodb in rehabilitacije. Glede boljših pogojev za igralce jim po novem peremo opremo za trening v klubu, zagotovljeno pa imajo tudi prehrano po vseh tekmah, kar je v lanski sezoni veljalo le za domače tekme. V sodelovanju z ljubljanskim potniškim prometom smo jim omogočili tudi organiziran avtobusni prevoz in na tak način varnejšo pot na tekme. Rezultatski cilj za našo mlado ekipo je bil letos uvrstitev v zgornjo polovico lestvice. To bi nam omogočalo mirnost, da v nobenem trenutku ni treba razmišljati o obstanku v ligi, saj takšen scenarij vedno negativno vpliva na celoten proces v samem klubu. V jesenskem delu smo z uvrstitvijo na drugo mesto krepko presegli rezultatske cilje in dobro odigrali začetek spomladanskega dela. Med 15. in 19. krogom smo bili v boju s favoritom lige Tolminom in močnim Šenčurjem celo na vodilnem mestu 3. SNL – zahod. Tako je rezultatska varnost zagotovljena, vseeno pa želimo zadržati visoke standarde dela tudi za naprej. Ekipa NK Vrhnike je najmlajša ekipa v ligi, saj saj je le šest fantov, ki so starejši od 20 let. Tekme redno začenjata tudi dva fanta, ki sta še mladinca, ampak kažeta velik potencial za razvoj. To je tudi eden izmed naših glavnih ciljev. Mladim obetavnim igralcem želimo nuditi dobre možnosti razvoja z vključevanjem v člansko ekipo in skrbjo za njihov napredek in razvoj. Da je mogoče z mlado ekipo in domačimi fanti ustvariti dober rezultat, nam priznavajo tudi naši tekmeci v ligi in z dobrimi predstavami bodo nekateri naši igralci zelo zanimivi za druge nogometne ekipe. Zadržati jedro ekipe in dodati kakovost je želja v prihajajočem prestopnem roku, ki bo ključen za nadalnje delo članskega moštva za sezono 2023/24. Zavedamo se, da nas na začrtani poti čaka še veliko dela. Potreben bo napredek na organizacijskem, infrastrukturnem in tudi finančnem področju. Prav tako si želimo na domače tekme privabiti več gledalcev in ustvariti pravi športni dogodek na vsaki domači tekmi. NK Vrhnika 80 NAS CASOPIS 515/27. 5. 2023 ŠPORT CMYK 27. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 81 Uspeh vrhniških košarkarjev temelji na dolgi tradiciji ŠD Partizan Vrhnika, 1968–1969 S tekme Vrhnika : Jugoslavija Če želimo razumeti nedavni uspeh članske ekipe (uvrstitev v 2. SKL!), ne moremo in ne smemo spregledati prizadevanja igralcev in športnih delavcev, ki so v klubu delovali vsa prejšnja desetletja. Začetki vrhniške košarke segajo v zgodnja petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bilo zunanje igrišče na dvorišču nekdanjega doma JLA (zdajšnje balinišče ob društvu upokojencev). Prav tam je ekipa DIC-a iz Ljubljane premagala domačo postavo z rezultatom 9 : 106! Organizirano košarko so začeli igrati l. 1953, ko je v prvi uradni tekmi Vrhnika premagala Litijo z rezultatom 36 : 33. Že naslednje leto se je ekipa Vrhnike vključila v ligaško tekmovanje; nastopili so v tretji ligi pod imenom TVD Partizan Vrhnika. Leta 1956 je ekipa nastopala v regionalni ljubljanski ligi, a pravi vzpon je vrhniška košarka doživela v drugi polovici šestdesetih let. Leta 1968 je košarkarska sekcija štela že 116 članov s šestimi trenerji! Prve tekme na državnem nivoju je članska ekipa igrala še na nepokritem zunanjem igrišču v športnem parku pri osnovni šoli Ivana Cankarja. Pretežno domači igralci so takrat uspešno zastopali klubske barve v drugi Jugoslovanski ligi. Govorimo seveda o ekipi fantov in prijateljev, ki so, združeni v ekipi Vrhnike, osvojili košarkarski pokal Slovenije in se tako uvrstili med osem najboljših ekip nekdanje Jugoslavije! Organizirano košarko so začeli igrati l. 1953, a največji uspehi so se zgodili v zgodnjih sedemsetih. Takrat so Vrhničani osvojili košarkarski pokal Slovenije in se tako uvrstili med osem najboljših ekip nekdanje Jugoslavije! Davnega 27. aprila 1972 je slavno Olimpijo na zunanjem igrišču pred petsto gledalci premagala ekipa Vrhnike pod vodstvom trenerja Viktorja Žaklja z rezultatom 77 : 72 (Gantar 18, Globačnik 20, De Gleria 15, Božič 2, Kukec 4, Modrijan 3 in Obid 15). Dnevno časopisje je takrat zapisalo, da je Olimpija doživela presenetljiv, a zaslužen poraz. Igralci uglednega člana prve zvezne lige (Lorbek, Sagadin, Fišer, Žorga …) so bili menda tako presenečeni in nezadovoljni, da niso prisostvovali podelitvi pokala, temveč so takoj po zadnjem sodnikovem žvižgu odšli v slačilnico … A to je bil le eden od vrhuncev zmagovitega obdobja največjih uspehov, ki je trajalo od l. 1969 do l. 1973. Pred osvojitvijo slovenskega pokala je ekipa Vrhnike na kvalifikacijskem turnirju v Pulju zasedla odlično drugo mesto in se tako neposredno uvrstila v 2. ZKL – zahod! V obdobju največjih uspehov vrhniške košarke so na zunanjem igrišču odigrali kar nekaj prijateljskih revijalnih tekem. Najpomembnejši med njimi sta bili tekmi z Urugvajem in Jugoslavijo, katerih ekipi sta igrali na Svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Slednja je tam osvojila tudi naslov svetovnega prvaka. Ob igrišču (brez tribun) se je takrat na Vrhniki zbralo rekordnih tisoč gledalcev! Od tistih časov je klub največje uspehe dosegal z igranjem v 2. SKL (zdajšnja 3. SKL) oz. z uvrstitvijo v prvo B-ligo. Žal tam Vrhničani nikoli niso zaigrali. Ravno zaradi tega dejstva lahko tokratni uspeh košarkarjev (preboj v 2. SKL) opišemo kot največji v samostojni Sloveniji! Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika Odličen uvod v novo sezono BMX race Sezona BMX race je v polnem teku. sto – dečki 13/14) in Bine Škoberne (27. mesto Začela se je že v sredini marca z italijanskim pokalom, konec aprila in prvi vikend v maju pa sta bili prvi tekmovanji tudi v Sloveniji. Tekmi pokala Alpe Adria je 22. in 23. aprila 2023 gostila Ljubljana (nedeljska tekma je bila tudi kategorije UCI C1), 6. in 7. maja 2023 pa je tekmi na mariborski progi gostil BSX racing team Maribor. Dva dirkaška vikenda sta postregla z veliko udeležbo slovenskih in tujih tekmovalcev BMX race z odličnim vzdušjem, tesnimi dirkami vse do ciljne črte in lepim vremenom. Ljubljanski tekmi sta bili za nekatere naše tekmovalce sploh prvi tekmi v disciplini BMX race. Kljub močnim sotekmovalcem se niso ustrašili in odlično opravili z dirkami. Dvakrat je na zmagovalnem odru v Ljubljani stal Gal Malavašič Šurca (dečki – 8). V soboto je v močni konkurenci zasedel tretje mesto, v nedeljo pa je stopil na najvišjo stopničko. Naše društvo so zastopali še: Ian Trivunović (11. mesto – amaterji 7–10), Jure Jesenovec (6. mesto – amaterji 10–12), Taja Malavašič Šurca (13. in 12. mesto – dečki 9/10), Job Brus (22. me- – dečki 13/14). Dobri rezultati iz Ljubljane so bili dobra popotnica za dirki v Mariboru. Tam so tekmovali trije naši tekmovalci. Gal Malavašič Šurca se je veselil dveh zmag, Ian Trivunović (amaterji 7–9) je uspel priti v A-finale in zasedel 8. mesto, Taja Malavašič Šurca se je ponovno pogumno podala v boj s fanti (deklice tekmujejo skupaj z leto mlajšimi dečki) in zasedla 6. in 10. mesto (dečki 9/10). Iskrene čestitke vsem tekmovalcem! Veseli nas dejstvo, da je disciplina BMX race v Sloveniji v vzponu in da so nad njo navdušeni tudi naši člani. Prepričani smo, da se bo glede na odlične rezultate slovenskih BMX-arjev nekaj premaknilo tudi na področju infrastrukture, ki je za dobre treninge zelo pomembna, a je v Sloveniji zelo primanjkuje. Tekmovalna sezona se nadaljuje. Gala in Tajo konec maja čaka nov izziv na Češkem, kamor bosta potovala na tekmi evropskega pokala, s tekmovanji pa nadaljujejo tudi tekmovalci enduro, ki jih že 10. in 11. junija 2023 čaka državno prvenstvo. ŠKD Super potencial, foto: Simon Stojko Falk 81 NAS CASOPIS 515/27. 5. 2023 ŠPORT Dobrodelni v Plezalnem centru Verd 27. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V okviru pisanja zaključnega dela z otroki v skupini je izvajala različne folklorne dejavnosti. Skupaj so spoznavali, narisali, pobarvali slovenske pokrajine in njihove znamenitosti, si ogledali posnetek folklornega nastopa, spoznali oblačila oz. narodne noše posameznih pokrajin, peli ljudske pesmi ter igrali na ljudska glasbila (citre, perilnik, glavnik …). Karmen nas je naučila nekaj Razveselila sta jih kar dvakrat: prvič z lutkovno predstavo v plezalnem centru v izvedbi omenjenega gledališča in drugič prek zbranih sredstev, ki jih bodo namenili v dobrodelne namene. Zbrali so 888 evrov, ki jih bodo v celoti predali Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik, le-ta pa jih bo namenila projektu Otroški nasmeh, v okviru katerega vsako leto Vrhničan Amir Bdaković odpelje na morje avtobus otrok iz socialno šibkejših družin. Dogodek pa ni bil samo kulturno obarvan, ampak tudi družabno-športno. Za otroke so pripravili različne športne delavnice, kjer ni manjkalo smeha in prepotenih majic. Bilo je prijetno, dobrodelno in koristno! (gt, foto: FB Plezalni center Verd) 82 Druženje ob plesu in pesmi V aprilu je študentka Karmen Kržič v Vijolični sobi opravljala praktično usposabljanje. Konec aprila sta Plezalni center Verd in Lutkovno gledališče Fru Fru združila moči, da bi razveselila najmlajše. CMYK rajalnih iger, se oblekla v gorenjsko narodno nošo in nam jo predstavila. Prav tako smo se v prava otroška folklorna oblačila oblekli tudi sami. Celoten projekt smo zaključili z obiskom harmonikarja Andreja Jereba in plesalcev iz folklornih skupin Šumnik Borovnica ter Klas Horjul. Zaplesali in zaigrali so splet belokranjskih plesov, predstavili igro s klobuki in ples z metlo. Slednje smo preizkusili tudi sami in bilo je prav zabavno. Najlepša hvala študentki Karmen za nepozabno druženje in popestritev ter prijetno sodelovanje. Slavica Bjelobrk, Vrtec Vrhnika, enota Žabica Vadba Dihamo z naravo Do občutka notranjega miru in trdnejšega zdravja TO POLETJE VABI NA PLEZALNO VARSTVO 5-DNEVNI PROGRAM: balvansko plezanje, plezanje v skali, indoor feratanje, plezanje po drevesih, zipline, kopanje, pohod, plezanje na stolp, lov na skriti zaklad, ostale različne aktivnosti znotraj centra in na prostem... 200€/otroka Prijave sprejemamo za otroke med 7. in 12. letom starosti 26.6. - 30.6.2023 PLEZALNI TABOR 5-DNEVNI PROGRAM: balvansko plezanje, plezanje v skali, zipline, feratanje, SPANJE V ŠOTORIH V CENTRU, pohod, plezanje na stolp, kopanje, kurjenje ognja, lov na skriti zaklad, ostale različne aktivnosti znotraj centra in na prostem... 330€/otroka Prijave sprejemamo za otroke med 8. in 12. letom starosti 3.7. - 7.7.2023 VEČ INFORMACIJ: www.plezalnicenterverd.com Vrhniška skupina Ginko med izvajanjem vadbe Dihamo z naravo (foto: Gorazd Buh) Kaj se zgodi v telesu, ko začutim notranji mir? Kako se odzovejo naše celice, ko dosežemo stanje umirjenosti in notranje tišine? Aktivnost Dihamo z naravo uporablja metode notranjega raziskovanja, ki spodbujajo posameznika, da se ustavi, umiri, zadiha bolj sproščeno in se poveže s samim sabo ter naravo. Ob polnih urnikih drvimo skozi dneve in našim opravkom ni videti konca. Tako se lahko naše čustveno stanje čez dan spreminja iz prijetnih občutij v neprijetna. Dnevni stres, jeza, strah, živčnost in skrb nas lahko spremljajo vse do večera, ko se pred televizijskimi zasloni poskušamo umiriti, v resnici pa se zopet soočimo s kruto resničnostjo novic, filmov in nadaljevank, ki naš um dodatno zaposlijo, vsa nabrana čustva pa pospravimo nekam daleč stran v nezavedno. Naše telo za regeneracijo potrebuje mir, zato je najbolj učinkovit med spanjem, saj se hormonski koktejl čustev umiri. Proces lahko podaljšamo v budnem stanju. Zavestno umirimo misli s po- močjo vizualizacije in meditacije ter dodamo še dihalni vzorec, ki umiri bitje srca in živčni sistem. Iz obeh metod pa je sestavljen prvi del aktivnosti Dihamo z naravo. Redno izvajanje vadbe Dihamo z naravo deluje preventivno in kurativno ter temelji na doseganju notranjega miru in skrbi za zdravo gibljivost hrbtenice. Vabimo vas, da se udeležite BREZPLAČNE tedenske vadbe Dihamo z naravo, ki na Vrhniki poteka VSAK PONEDELJEK od 18. do 19. ure v Močilniku. Pridružite se lahko kadarkoli od marca do konca junija in v septembru ter oktobru 2023. Za več informacij obiščite spletno stran: https://solazdravja.com/category/dihamo-z-naravo/ Za prijavo na vadbo pišite na: barbara2buh@ gmail.com. Prijava ni obvezna, je pa priporočljiva, saj vas lahko vaditelj v primeru slabega vremena obvesti o nadomestni lokaciji oz. o nadomestnem terminu vadbe. Andraž Purger, prof. šp. vzg., vodja projekta Dihamo z naravo, društvo Šola zdravja 82 NAS CASOPIS 515/27. 5. 2023 ŠPORT P L A N I N S K I CMYK 27. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 83 K O T I Č E K Vrhniška planinska pot kot tristo let, do Starega malna, kjer je nekoč stal mlin in na kar zdaj opominja obnovljeno delujoče mlinsko kolo. Nadaljevali smo čez Tonikovo Spet je leto naokoli, čas za praznični dan in čas brezno, prečkali staro cesto Vrhnika–Ljubljana za naš vsakoletni tradicionalni pohod po Vrhniški in se povzpeli vse do kurirske postaje TV17 na planinski poti. Na četrtkovo jutro, 27. aprila, smo Slemenih, za Ljubljanskim vrhom. Borci enote se v velikem številu, kar 56 nas je bilo, zbrali pred TV17 so nekoč tam vzdrževali kurirske zveze z vrhniško glasbeno šolo, od koder smo se spreho- Notranjsko in Dolenjsko, s Primorsko in Ljubljadili do Štirne in se za ogrevanje povzpeli na našo no pa tudi z Gorenjsko. Kot vsako leto so nas tudi Planino. Kratek postanek in že smo krenili naprej letos s toplo malico, pijačo in sladkimi dobrotamimo Lintverna, naravnega čuda, znanega že več mi pogostili člani Združenja Borcev za vrednote Obvestilo Javni poziv Javni poziv k oddaji vlog za najem športnih dvoran v upravljanju Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika za sezono 2023/2024 Športna društva, klube in rekreativne skupine obveščamo, da do 30. junija 2023 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Telovadnice Partizan Vrhnika in večnamenske športne dvorane Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2023/2024. Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka v popoldanskem in večernem času, od predvidoma 16. do 22.0 ure v večnamenski športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška in od 16.30 do 24.00 v Telovadnici Partizan ter Športni dvorani Ivana Cankarja Vrhnika. Ob sobotah in nedeljah je najem mogoč vesa dan, razen v Večnamenski športni dvorani Antona Martina Slomška, ki je rezervirana za tekme klubov. Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2023 do 31. avgusta 2024 oziroma najmanj od 1. oktobra 2023 do 30. aprila 2024. Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico društva in posamezniki, ki: • so izvajalci letnega programa športa v občini, • uporabljajo dvorano za programe vadbe otrok ali mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, programe kakovostnega športa in programe vrhunskega športa • so občani Občine Vrhnika • uporabljajo dvorano za osem mesecev ali več, • dvorane najemajo že več let in so redni plačniki. Cenik za najem dvoran se določi na podlagi Metodologije za izračun cen za uporabo in najem športnih dvoran v upravljanju Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in je objavljen na spletni strani zavoda. Vlogo za najem športnih dvoran za sezono 2023/2024 in Pravilnik o uporabi športnih objektov v upravljanju Zavoda Ivana Cankarja za kulturo šport in turizem Vrhnika najdete na spletni strani: https://www.visitvrhnika.si/si/zavod-ivana-cankarja/razpisi/sport. Vlogo lahko dvignete tudi v tajništvu zavoda v času uradnih ur. Izpolnjene vloge posredujte do 30. junija 2023 na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si s pripisom oz. zadevo: NAJEM ŠPORTNE DVORANE. Zaradi lažjega in hitrejšega poslovanja vas prosimo, da ob izpolnjevanju vloge izberete prejemanje računov po e-pošti. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 051 661 061 ali na elektronskem naslovu sport@zavod-cankar.si. Gašper Stržinar, Višji svetovalec področja II NOB Vrhnika, za kar se jim srčno zahvaljujemo. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, počitek je bil več kot dobrodošel, a čas nas je kljub dobremu vzdušju priganjal, zato smo se morali kaj kmalu posloviti od gostiteljev in kreniti v smeri doma. Pot nas je vodila čez Dolge tale po cesti Pokojišče– Vrhnika do Češnjic in po bližnjici mimo Tisovca (brezno) pod železniškim mostom Ljubljana Koper. Seveda ne sme manjkati zahvala našemu Srečku za organizacijo pohoda in skrb, da na poti nismo ostali žejni, Marti za slastne potice, Jožetu in vsem pohodnikom, ki ste si vzeli čas in se nam pridružili. Se vidimo prihodnje leto. Besedilo in fotografija: Branka Gutnik, Veseli Triglavci Pohod Triglavk po slovenski Istri V nedeljo zjutraj (16. april) smo se Triglavke z vodnikoma odpravile na pohod po slovenski Istri z izhodiščem v vasi Sočerga, do koder smo prispeli z osebnimi avtomobili. Ker je bil pred nami pohod po neokrnjeni naravi v lepem jutru, smo polni pričakovanj začeli pohod. Pot nas je vodila med oljčniki in vinogradi do manjše strnjene vasi Sokoliči, kjer je nekaj hiš in vikendov. Tabla nas je usmerila navzdol proti slapu Veli vir na potoku Reka, ki je visok osem metrov. Ker je v prejšnjih dnevih deževalo, je bil slap zelo vodnat in je bil prelepa kulisa za fotografiranje. Čeprav sprva ni- smo vedeli, zakaj potrebujemo pohodne čevlje in gamaše, nam je bilo kmalu jasno, saj je bil potok Reka visok in težko prehoden na več mestih. Roman in Jože sta se zelo trudila, da bi naše noge ostale suhe in sta pred vsakim prehodom potoka vanj zlagala skale, včasih zelo težke, da sta nam omogočila varno prečkanje zelo narasle vode. Le njima velja zasluga, da smo vsakič vse pohodnice prišle suhe na drugi breg, od koder smo nadaljevale pot. V hoji po borovem gozdu smo uživali v miru in pomladnem žgolenju ptic. Za prvi postanek se je bilo treba povzpeti navzgor in na jasi smo lahko občudovali ostanke dveh delno porušenih stolpov iz časov Beneške republike, ki sta služila za obrambo pred Turki; imenujejo jih Starci. Od tam je lep pogled po dolini, ki se odpira proti Buzetu. Sijalo je sonce, pihljal je veter, ki nam je odnašal stvari, malica pa nam je prijala. Po strmem pobočju smo prišli do zaselka Pičuri, kjer je mogoče videti lep primer stare istrske hiše. Nato smo se po poti spustili do slapa potoka Stranice pod Trebešami, ki je najvišji slap v slovenski Istri, visok je 20 metrov. Hrib Mavriči je bil na 416 metrih n. m. najvišja točka naše poti. Ker je Triglavka Pavla pred nedavnim praznovala osebni praznik, jo je s šopkom narcis iz narave razveselil Roman, čemur je sledila pesem z najboljšimi željami slavljenki. Krožno pot smo končali na kraju izhodišča, v Sočergi. Tako lepega pohoda po slabo označenih poteh ne bi mogli uspešno izpeljati brez naših vodnikov. Lepa hvala Romanu in Jožetu za vodenje ter trud z utrditvijo skalnih poti čez potok Reka. Za Triglavke zapisala: Jana Fabjan 83 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M A L I Storitve Lesene voščilnice različnih prazničnih motivov. Ročno izdelane. Več informacij in naročilo na tel. št.: 040 235 455 (Robert). Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780724, www.eft.si, mojca@eft.si. Globinsko čiščenje sedežne garniture, cena 70 €. Tel.: 031 648 877, Nina. Če imate naporen urnik ali pa ste starejši in potrebujete pomoč pri hišnih opravilih, sem vam na voljo. Tel.: 040 784 718. Iščemo delavca za gradbena dela (slikopleskarstvo, fasade, knauf, keramika …). Tel. 031 511 072. Nudim pomoč v gospodinjstvu – čiščenje. Tel.: 040 127 345 (Maja). Nudim čiščenje stanovanj in lokalov. Tel.: 031 558 071. Iščem delavca za pomoč pri urejanju okolice hiše. Pokličite 031 593 135! Izkušen varilec nudim izdelke iz železa in inoxa: pohištvo, ograje ... in storitve namestitve. Za vse informacije sem na voljo na telefonski številki 070 999 985. Nudimo čiščenje poslovnih prostorov, lokalov in stanovanj. Tel.: 051 718 313. Nudimo arhitekturno svetovanje, legalizacije in pridobitev uporabnega dovoljenja za vse stavbe starejše, kot letnik 2015, kot po novem predvideva gradbeni zakon. Za več informacij nas lahko pokličete na 041 961 684, ali nam pošljete email na studio.petadimenzija@gmail. com. V nasadu borovnic pri Bistri bomo v juliju in avgustu potrebovali več spretnih in pridnih rok za obiranje svežih borovnic v dopoldanskem in popoldanskem času. Več informacij na telefonski številki 041 499 424. Frizerske storitve na dom. Tel.: 051 718 313. Julija, s. p. Sporočamo vsem, ki potrebujejo podporo, pogovor, umirjenost in nasvet, da smo tisti, na katerega se lahko obrnejo. Pokličite 070 770 514. Srečamo se z vami in pomagamo. Društvo s psihoterapevtko (Društvo Kneipp Vrhnika). Nepremičnine, gradnja Star les – ostrešje hleva – prodam. Tel: 041 612 847. Delavnica – obnovljena kovačnica, 130 m2 delovne površine, 100 m2 skladišča nad delavnico, adaptirana leta 2000, vsa infrastruktura. Delavnica je ob glavni cesti Dobrova– Horjul v vasi Zaklanec, parcela 230 m2. Stavba je vpisana kot stanovanjski objekt, prodam za 180 tisoč evrov (po dogovoru). Janez: Tel: 031 819 330. Prodam špirovce, različnih dolžin, 12 x 14 cm. Telefon: 031 285 622. Prodam peč za centralno ogrevanje Buderus, 11 kw rabljena, z gorilcem, in bojler, 300 L, s toplotno črpalko. Tel.: 041 613 944. Poštni nabiralnik, bele barve, znamke Rottner tresor, nov, original embalaža, nepoškodovan, 36,6 x 11,5 x 39 cm, nerjaveče jeklo, teža 2,8 kg, zaklepa s cilindrično ključavnico - dva ključa, zelo ugodno prodam. 051 258 004. O G L A S I obnovljen. Telefon: 041 577 470. Prodam plužno desko za sneg, 240 x 70, s hidravličnim obračanjem, tritočkovnim priklopom na čelo hidravlike. Nikoli uporabljen. Tel.: 041 849 985. Prodam jermen za na traktor. Tel.: 041 849 985. Drva kostanjeva, hrastova, smrekova, mešana prodam. Zagotovo so suha. Naprodaj tudi smrekovi krajniki in žamanje za spodkuriti. Vse razrezano. Tudi manjše količine. Lokacija Log pri Brezovici. Tel.: 041 / 575 430. Trajne visoke grede – narejene iz vibriranega armiranega betona, ojačanega s steklenimi vlakni. Primer: velikost 195 cm x 100 cm x 84 cm, cena 340 evrov, velikost 275 cm x 140 cm x 84 cm, cena 420 evrov v sivi ali beli barvi. Mogoče so tudi druge barve, velikosti in oblike (L, U). Temelji niso potrebni. Več informacij: Aljoša, 041 369 170. Tel: 041 499-424. Suha bukova drva prodam. Mogoč razrez in dostava. Tel.: 041 390 657. Ostalo Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Prodam električni invalidski voziček – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 051 359 455. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Obračalnik znamke Spider, SIP350, nov, prodam. Tel. 031 819 330. Prodam krzneno jakno, kanadski bizam, elegantno, zelo lepo ohranjeno, toplo, št.42– 44. Info 041 828455. Kupim kmetijsko zemljišče na območju Horjula, Drenovega Griča, Dobrove. Tel.: 051242531. Balirka za kocke, Galignani 5100, lepo ohranjena, malo rabljena, brezhibna, prodam. Tel. 031 819 330. Trobenta Dignatone, starejša, v kovčku, brezhibna, od gorenjskega trobentača, prodam. Tel.071 259 440. Oddam sobo eni osebi. SMS na 069 606 857. Najamemo stanovanje za 4-člansko družino. Telefon: 041 89 87 89. Tri nove mize, 2 m x 1 m, aluminijasto ogrodje, montažne noge, vodoodporna plošča, in šest novih kovinskih stolov z blazinami – prodam. 071 259 440. Kupim manjšo hišo v okolici Borovnice, Vrhnike, Ljubljane ... z urejeno dokumentacijo. Cena po dogovoru. Tel. 070 890 961. Parceli, 4424 m (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k.o. Zaklanec), prodam. Parceli sta v zazidalnem načrtu, vložena je vloga za spremembo namembnosti. Sončna lega med Podolnico in Zaklancem z lepim razgledom. Tel. 031 819 330. 2 Prodam tri velikolistne slovenske lipe in tri breze, vse posajeno v loncih. Tel: 041 499-424. Prodam štiri velike sadike aronije, ribeza in črnih malin. 84 Moško obleko, novo, sive barve, prodam. Ženski lovski plašč, št. 42, pet moških novih hlač (pas 105 cm), prodam. Prodam tudi zbirko lovskih knjig (priročniki). Telefon: 070 670 933. Slika Marije z Jezusom in stenski križ. Ročno izdelano v tehniki intarzije v lesu. Tel. 040 235 455. Lestenec, muransko steklo, s pozlačeno obrobo. Prodam tudi ogledalo, 97 x 97 cm. 01 3641 288 Prodam bojler za kmečko peč. Telefon: 031 558 643. Odkupim velike gramofonske plošče džez in rok glasbe. Tel.: 064 185 331. Moške čevlje, nove, št. 42, zelo ugodno prodam. Prvi par so rjavi mehki usnjeni udobni mokasini – italijanski Il Casato. Drugi par so elegantne bele superge s črno obrobo iz naravnega usnja, model Leo, modne znamke Kazar.Tel. 051 258 004. Štedilnik na trda goriva (drva), Kipperbush, temno rjave barve, 54 š x 43 g, nerabljen, samo testiran. Telefon: 040 856 975. Prodam invalidski voziček. Tel. 041 749 263. Prodam dve dobro ohranjeni češnjevi starinski omari. Cena po dogovoru. Več informacij na tel.: 041-309-026. Otroški skiro iz aluminija (do 60 kg), stabilen, lahek, balanca se prilagaja višini otroka, strehici za kolesa, zadnjo zavoro, ter zložljivo nogico za prosostoječo postavitev skiroja. Zelo ohranjen in zelo ugodno! 051 258 004 Poslovno/študentsko torbo Roncato črne barve, dimenz. 43 x 31 x 7 (raztegne se do 14 cm), 3 večji prekati, primerna za računalnik, akte, mape... udoben ročaj, naramni pas po želji, iz kvalitetnega materiala, nikoli rabljena, ugodno prodam. Zraven podarim še tipkovnico. 051 258 004 Prodam peč (Veto) za centralno ogrevanje za 2000 evrov. Prodam tudi cisterno za olje – za 100 evrov. 040 450 527 Prodam posteljo 200 x 120 cm, Alples, zelo malo rabljena. Prodam tudi vzmetnico Dormeo, debeline 16 cm, in 5 cm nadvložka. Tel.: 031 685 783. Prodam kakovostna mešana suha drva. Možnost prevoza na dom. Tel.: 031 740 792 ali 051 872. 404. Proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Vabljeni vsi, ki ste iskrenega srca, ne glede na spol, starost ali izobrazbo. Skupina je brezplačna. Prijave na tel. 040 475 703. Prodam ženske zimske škornje, št. 43, simbolična cena. Tel.: 040 784 718. Ugodno prodam kuharsko knjigo prvega kuharja sveta Henrija Paula Pellaprata Moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost. Tel.: 051 353 057. Iščemo pomoč pri negi, kuhanju, nakupu in spremstvu. Če si socialni oskrbovalec, bolničar ali medicinska sestra, se priporočamo. Tel.: 040 235 139. Objekt za skladiščenje oddam v najem. Lokacija: blizu Vrhnike. Velikost: 170 m2. Tel. 040 250 473 ali 01 755 2294. Parcelo na barju, 17 arov, prodam. 031 255 648 Najamemo delavnico, 100 m2, na Vrhniki ali v okolici za varilska dela. Informacije na mobilni številki 070 999 985. Kmetijstvo Prodam traktorsko brano, ježevko. Telefon: 031 558 643. Cvetlični in gozdni med iz Podlipske doline. Dostavimo tudi na dom. Tel. 041 328 799. Prodam traktor Massey Ferguson 35, s kabino, povsem NOVI C4C4 X X NOVICITROËN CITROËN Osupljiva tišine Osupljivamoč moč tišine Že od XXX€ z DDV Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 0–6,6 l/100 km, izpusti CO2: 0–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba električne energije in doseg električHobi hupi furapio X XXX € vuia uaiom nega Citroëna ë-C4 (po ciklu (pri WLTP): 143–170 Wh/km, povprečni doseg 311–374 km, l/100 dosegkm, za mestno 425–499 km.emisijska Specifični stopnja izpusti dušikovih oksidov: 0,0282–0,0370 (NOx). in doseg Povprečna poraba goriva kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 0–6,6 izpusti vožnjo CO2: 0–149 g/km, EURO 6.3. Poraba električne energije električnega ë-C4 omnimet dit. MusCitroëna ut eatiostem res(po ciklu 11. Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00029–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 1,55–3,07 × 10dušikovih WLTP): 143–170 Wh/km, povprečni doseg 311–374 km, doseg za mestno vožnjo 425–499 km. Specifični izpusti oksidov: 0,0282–0,0370 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov quia quamendae sequata sundignatem dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin,11ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno trdih delcev 0,00029–0,00051 število trdnih delcevzlasti pa 1,55–3,07 × 10povišanim . Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejši toplogredni et fugiandantio quidus unti dempo 2 prispevajo k poslabšanju kakovostig/km, zunanjega zraka. Prispevajo k čezmerno koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je plin, ki povzroča segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam simbolična. Več na globalno www.citroen.si. prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Več na www.citroen.si. logotip AVTO TROBEC D.O.O PODJETJE, D.O.O. Telefon: 00 000 00 00 Prodajni salon Naslov xx, xxxx Kraj GSM 051 604E-pošta: 420 xxxx.xx@xxxxx.xx Tržaška cesta 135 TEL: +386 (0) 1 242 55 78 1000 Ljubljana 84 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prodam trimetrski hladilni pult, retro pult in dvometrski šank. Tel.: 041 670 726. Prodam moške bele superge Lacoste, št. 44, skoraj nove, in svečano fantovsko temno modro obleko (birma, valeta) št. 46, enkrat nošeno, dobro in ugodno. Tel. 031 356 398. Prodam merilnik srčnega tlaka, microlife BP a2 basic, letnik 4. 10. 2022. Bil je samo testiran z elektropolnilnikom. Cena 50 evrov. Tel. 031 264 138. Diatonična Harmonika Zupan, velikost 33 cm, GFC, Slakov gumb, totter midi, lepe barve, v kovčku, prodam. Tel. 031 819 330. Pečeni piščanci in burgerji – novo na vrhniški tržnici! Od 26. februarja vsako soboto okusno pečeni, tudi za domov. (Lamenka) Drva, smrekova, prodam. Zanesljivo so suha. Naprodaj tudi smrekovi krajniki in žamanje za spodkuriti. Vse razrezano. Tudi manjše količine. Lokacija Log pri Brezovici. Tel. 041 / 575 430. Prodam 300-litrski solarni spremnik (bojler) s protitočnikom in izolacijo. Tel: 041 614 303. Prodam skoraj novo vrtno kosilnico na zračno blazino znamke Flymo turbo lite 350. Informacije na tel. št.: 031 587 972. Nudim varstvo otrok na vašem domu, imam izkušnje s predšolskimi in osnovnošolskimi otroki. Moj pris- top je celovit, odzivi otrok pa čudoviti. Tel.: 040 127 345 (Maja). Starine Predšolski otroci vabljeni na gibalne urice, še je nekaj prostih mest (enkrat na teden, ob sredah). Tel.: 040 127 345 (Maja). Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Odrasli, ki si želite zmerno do intenzivno in obeno igrivo gibanje na svežem zraku, vabljeni na gibalnice za odrasle (vsak torek popoldan, na prostem, v vsakem vremenu). Tel: 040 127 345 (Maja). Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Slušni aparat Starkey, s polnilcem, prodam. 031 255 648 Motoristično žensko opremo, črno-belo, številka 38/40, skoraj novo, ugodno prodam: kombinezon (hlače in jakna), čelada, rokavice, čevlji, oprema za dež. Mogoč ogled na Vrhniki; tel.: 041 349 908. Jogi, rabljen tri mesece, 190 x 90 cm, prodam za 50 evrov. Tel.: 040 847 051. Vino, kraški teran, prodam. 2,5 evra za liter. Tel.: 041 823 163. Tovorno prikolico Neptun (homologirano) prodam. Notranje mere 199 x 117 cm, nova!! Tel.: 051 359 455. Ameriške borovnice – Od konca junija do sredine avgusta ponujamo možnost nabiranja borovnic v nasadu za lastno uporabo. Vabljeni! Tel.: 041 943 586. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra – za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 2000 955, WWW.INTERCLASSCARS.SI Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000 Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Izkušena profesorica nudi instrukcije angleščine, vse stopnje, tudi konverzacija. Tel.: 040 362 763, Vrhnika. 85 Ona – on Sem v ljubezni razočaran, prijazen, zgovoren, preskrbljen moški, ki bi rad zaradi bolečih, tragičnih izkušenj živel z žensko brez otrok v starosti 43 do 53 let. Ni pomembno, od kje ste, kaj imate. Pomembno je, da so Vaši nameni iskreni in pošteni. Sicer pa imam vse potrebno za prijetno skupno življenje in bom vesel primernega odziva. Tel. 031 437 067. Nudim inštrukcije (ob celostnem pristopu glede na individualnost posameznika), OŠ in začetek SŠ. Matematika, biologija, slovenščina, potencialno tudi še kateri drug naravoslovno-tehniški predmet. Tel.: 040 127 345 (Maja). Podarim Z veseljem nudim učno pomoč učencem do 6. razreda pri vseh predmetih. Sem prof. razrednega pouka, imam dolgoletne izkušnje. Zagotavljam tudi dobre rezultate. Če vaš otrok potrebuje pomoč, me lahko pokličete po telefonu, št. 041 283 284, Barbara. Podarim lesen okvir za zakonsko posteljo tovarne Alples. Tel.: 040 847 051. 7 parov ženskih hlač št. 38/40, različnih barv in nekaj poletnih bombažnih majčk - podarim. Pokličite 031 593 135! Podarim trenažer (orbitrek) X7cross. Lokacija Vrhnika. Tel.: 051 684 329 MM GOZDARSTVO, d.o.o.  Sečnja in spravilo lesa  Čiščenje  ODKUP zaraščenih površin LESA NA PANJU – PLAČILO TAKOJ Prodaja drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si 85 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Krili d.o.o. iz Vrzdenca vabi k sodelovanju delovnega, inovativnega ter razvojno usmerjenega sodelavca, da se nam pridruži pri izdelavi izdelkov iz pleksi stekla na delovnem mestu PREOBLIKOVALEC UMETNIH MAS Zaželjeno: • izobrazba strojne ali lesne usmeritve, • izkušnje z uporabo strojev za obdelavo lesa, • izkušnje na področju laserskega razreza predstavljajo prednost, • znanje risanja v ACAD ali podobnemu programu je prednost, • natančnost, samostojnost in komunikativnost, • V. stopnja izobrazbe – srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje, • vsaj 1-3 leta delovnih izkušenj, • vozniški izpit B-kategorije, • izpit za viličarja je prednost. Nudimo: • delo v urejenem okolju, • možnost dodatnega izobraževanja, • stimulativno in redno plačilo, • zaposlitev za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave pošljite do 20. junija 2023 po pošti na naslov Krili d.o.o. Vrzdenec 85 1354 Horjul ali po elektronski pošti na pisarna@krili.si. Z vami že od leta 1973 www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer ai168475905114_TISK_Telemach Vrhnika_MOLEK_oglas 280x196mm.pdf 1 22. 05. 2023 14:37:33 C M Y CM MY CY CMY K Pooblaščeni prodajalec: Telemach Vrhnika - Molek.si d.o.o., Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika, vrhnika@posrednik.telemach.si, 070 26 44 44 86 86 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si www.lekarnaljubljana.si 87 Veljavnost od 20. 4. do 12. 6. 2023 Čas za sejanje dobrih misli in navad! izbrano iz kataloga ugodnosti OMEGA 3 B-KOMPLEKS Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 17,11 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,19 € cena s Kartico zvestobe Prehransko dopolnilo z omega 3 maščobnimi kislinami v obliki mehkih kapsul, 60 mehkih kapsul. 13,69 € 3 POPUST: 20 % Prehransko dopolnilo z vitamini skupine B v obliki žvečljivih tablet, z okusom pomaranče, s sladkorjem, 60 žvečljivih tablet. 5,75 € 2 POPUST: 20 % LAK ZA NEGO NOHTOV VITRY ALOE OLJE, ALOEVERA X2 redna cena: 17,90 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe Ščiti in krepi poškodovane, krhke, razcepljene in lomljive nohte, 10 ml. 14,32 € 3 POPUST: 20 % Za nego kože s sokom aloje vere, izvlečkom kamilice, oljem mandlja in jojobe ter eteričnima oljema čajevca in sivke, 50 ml. 10,32 € 3 POPUST: 20 % DNEVNA KREMA POSIP ZA OTROKE MALČEK Vsakodnevna nega kože obraza in vratu, z vitaminoma C in E, 50 ml. Za vsakodnevno nego dojenčkov po kopanju in previjanju, za zaščito pazduh, kožnih gub, vratu in dimelj, 100 g. redna cena: 7,01 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 6,47 € cena s Kartico zvestobe 5,61 € 2 POPUST: 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 031/244 495 041/688 211 instalacije.bizjan@gmail.com 5,18 € 2 c e n t r a l n o o g re v a n j e · v o d o v o d n e inštalacije · adaptacije · plinske inštalacije · toplotne črpalke · kotli na d r v a , p e l e t e , s e k a n c e · re k u p e r a c i j a POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 20. 4. do 12. 6. 2023 oz. do prodaje zalog. IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA. Inf.: 031 244 495. Pred šestimi leti, 12. 5. 2017, smo na Rudniku prerezali rdeči trak in začela se je naša zgodba ... Zgodba, ki je sprva nismo najbolje poznali. Prepričani smo bili, da vse vemo in znamo, a temu ni bilo tako ... Odločili smo se namreč, da bomo tržili produkt, ki ga takrat večina v Sloveniji še ni poznala. Pot do danes je bila razgibana: ravna, vijugasta, strma in težka, polna novega znanja, spoznanj in preizkušenj, pa tudi zelo lepa. V teh šestih letih smo zrasli in se skupaj marsikaj naučili, čez marsikatero oviro stopili. Hvaležni smo za vaše zaupanje, za vse pohvale, kritike in pripombe, da ste z nami delili svoje izkušnje, težave in dobro energijo, nasmehe in solze. Brez vas ne bi bili to, kar smo, in tam, kjer smo danes. Vemo, da smo na pravi poti, delo namreč opravljamo s srcem, in zato bomo samo še boljši. No danes vemo veliko, ampak še vedno ne vse. Človek se celo življenje uči! Radi bi se vam še enkrat iskreno zahvalili. Hvala za našo skupno zgodbo. Medico B Art. 87 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 88 Upravljanje je več kot le razdelitev stroškov Upravnik večstanovanjskih objektov je »nujno zlo«, ki nam vsak mesec pošlje položnice, kar je še posebej v ogrevalni sezoni za večino velik finančni zalogaj. novanjskega zakona zgolj pridobiti vsaj 50 % soglasje po solastniških deležih na podpisni listini ali kot sklep zbora etažnih lastnikov, odpovedni rok pa je 3 mesece in začne teči z dnevom vročitve odpovedi staremu upravniku. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja PUN nepremičnine d. o. o., g. Grego Hribarjem, ki prisega na drugačen, bolj pristen odnos z etažnimi lastniki, kar omogoča dolgoročno obojestransko zadovoljstvo in dobro sodelovanje na objektih ter popolno transparentnost poslovanja. Vendar upravnik ni tisti, ki določa cene energentov, vode in komunalnih storitev – je le vmesni člen, ki stroške razdeli med stanovalce. G. Hribar pozdravljeni, na kakšen način vzdržujete dobre odnose z vašimi strankami? Za nas je enako pomemben vsak objekt, ki ga upravljamo, ne glede na število enot oziroma njegovo »majhnost«. Z etažnimi lastniki in njihovimi predstavniki imamo odlične odnose, prisluhnemo težavam in smo zelo odzivni. S predstavniki nadzornih odborov smo stalno v kontaktu, zato smo na tekočem z dogajanjem na objektih in lahko pravočasno ukrepamo pri morebitnih težavah. Kaj pa lahko etažni lastniki storijo v primeru, ko resnično niso zadovoljni z delom upravnika? Postopek zamenjave je razmeroma preprost, saj vse postopke v zvezi s tem uredi novi upravnik. Etažni lastniki morajo na podlagi 60. člena Sta- Katere so ključne lastnosti dobrega upravnika? Ko se etažni lastniki odločijo, da niso več zadovoljni s starim upravnikom, je ključno, da pri izbiri novega ne gledajo zgolj na ceno storitve, pač Direktor PUN nepremičnine d.o.o., g. Grega Hribar pa predvsem na strokovnost, transparentnost in odzivnost novega upravnika. Pomembno je, da ima upravnik zaposlen kompetenten kader, ki pozna področje stanovanjske zakonodaje in gradbeništva, saj vam bo to v izdatno pomoč pri načrtovanju večjih investicijskih del, kot je na primer prenova fasade ali strehe. Druga izredno pomembna lastnost je transparentnost, kar pomeni, da upravnik pred izvedbo kakšnih koli del pridobi ponudbe izvajalcev v sodelovanju z nadzornim odborom ter jih etažnim lastnikom predloži v potrditev na zboru lastnikov. In seveda odzivnost v primeru raznih intervencij na objektih. V podjetju ravno zato zaposlujemo tudi vzdrževalce, kar nam omogoča izredno hitro in neodvisno posredovanje v primerih intervencije. Kakšna pa je vizija vašega podjetja? Zaradi izredno pozitivnega sodelovanja s stanovalci na področju Postojne, Logatca in Vrhnike bi si želeli še razširiti svoje poslovanje na tem območju, zato vabimo vse, ki razmišljajo o zamenjavi upravnika, da stopijo v stik z nami in nas tudi osebno spoznajo. Oglasno sporočilo 88 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 89 Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA GABRIJELA KOVAČ (18. 2. 1935 – 25. 4. 2023) Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavkam za izrečeno sožalje, sveče in druge darove. Izredna zahvala velja tudi Domu upokojencev Vrhnika, oddelku Pomoč na domu za vso pomoč in nasvete pri oskrbi mame na domu in oddelku Dnevno varstvo, kjer so jo tako prisrčno sprejeli in ji polepšali dni. Hvala dr. Verdnikovi za njeno zdravljenje in vso podporo. Za lepo opravljen obred pa zahvala g. župniku Mohorju Rihtaršiču, Pogrebni službi Vrhovec, Kvartetu Raskovec, trobentaču in Nini. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in se je spominjate z nasmehom. V SLOVO MILONJA SPALEVIĆ (13. 4. 1954 – 5. 5. 2023) Milonja, zbogom. Ohranili te bomo v lepem spominu. Počivaj v miru. Sorodniki in prijatelji iz Črne gore in Slovenije D o l n i č a r OKENSKE POLICE • STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI • BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.oo.o., Siinjnjaa Go Goriricaa 34, 4, Vrh rhni nika ni ka,, teel.l.: ka l.: 040 223 105 • •• e-ma mailil:: ma m rk rkoo. o.do doln doln lnic nic icar ar@s @sio @s ioll.l.ne io l.ne nett •• • Otroci: Joži, Ambrož in Brigita z družinami Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. Zapustil nas je ljubljeni mož in dedek ZAHVALA IVANA GODEC, Martanova Ivanka iz Gabrja pri Dobrovi (16. 7. 1935 – 13. 4. 2023) Ob izgubi naše mame, babice in prababice Ivanke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Lavanda in župniku gospodu Janezu Kvaterniku za pogrebni obred in sveto mašo. Vsi njeni domači In mi, ko tiho gledaš nam čez ramo, vemo, še smo skupaj, le drugače, bolj nalahno in bolj milo, onkraj minljivosti človeškega telesa nas veže vez nerazdružljiva. Dragi ata Tone, imeli smo se radi! (Zalka Drglin) JOVAN BUNČIĆ ZAHVALA Od njega smo se poslovili 6. 4. 2023. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti – hvala vsem za iskreno izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Še posebej bi se želeli zahvaliti gospe Silvi Pivk za vso sočutno pomoč in podporo pa tudi pogrebnim storitvam Vrhovec, pevcem Kvarteta Krizantema in trobentaču za odlično organizirano in doživeto zadnje slovo od našega dragega pokojnika. Zahvaljujemo se tudi osebju Hipertenzičnega oddelka bolnišnice dr. Petra Držaja za vso nego in skrb v njegovih zadnjih dnevih. Žalujoči: žena, vnuk in drugo sorodstvo TONE DRGLIN (1936–2023) Vrhnika, 20. 4. 2023 (21. 10. 1939 – 13. 4. 2023) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, ata, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali za maše in v dober namen ter nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Za zdravljenje, podporo in srčnost ob dolgotrajni bolezni se zahvaljujemo dr. Jablanovi, dr. Sajetu, sestri Mileni in patronažni sestri Bernardi. Hvala Pogrebni službi Lavanda za sočuten odnos, pevcem za ubrano petje in g. župniku Janezu Kvaterniku za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. Res težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo. Naj ti bo tam lepo, kot je nam s teboj bilo. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega partnerja, očeta, sina in brata DUŠANA KONČANA (20. 10. 1976 – 15. 4. 2023) Iskreno se zahvaljujemo za številno slovo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem KPV, znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, izkazano podporo ter besede spodbude in tolažbe. Hvala Pogrebni službi Lavanda in pevcem, ki ste ga z lepimi melodijami pospremili k zadnjemu počitku. Hvala župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen obred in župniku Janezu Smrekarju za tople besede. Hvala Bojani, Renati in direktorju KPV za poslovilni govor, hvala osebju Vrtca Horjul in hvala vsem, ki nam prisluhnete in pomagate. Partnerica Helena s hčerko, mami Marija, oče Dušan, brat Matjaž z družino, brat Aleš in tašča Helena Mnogo prezgodaj nas je zapustil sin in stric Daritev je končana! S spomini obdana nam sveta so leta. Čas jih ne rani, ostali so z nami kot misel hvaležna na te. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice MIHA BURJEK, OLGE MAROLT Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste pomagali z delom in denarjem. Hvala gasilcem, Pogrebni službi Lavanda in gospodoma Bogdanu Oražmu in Stanku Gerjolju za lep pogrebni obred. Hvala dr. Primožu Kušarju in patronažni sestri Cilki Škof. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in za vse izrečeno sožalje. Hvala gospodu Miru Šlibarju in gospodu Janezu Suhoveršniku za lep pogrebni obred, celotnemu osebju Doma upokojencev Vrhnika, zdravnici dr. Evi Cedilnik Gorup, dr. Ani Švigelj, gospem Damjani, Nadji, Majdi in Jani pri njeni negi in varstvu ter vsem drugim, ki ste ji zadnje dni kakorkoli pomagali pri njeni bolezni. Hvala Pogrebni službi Vrhovec in Oktetu Raskovec za poslovilne pesmi. Sinovi Boris, Janko in Roman z družinami, vnuki in pravnuki Ravnohribarjev Miha s Črnega Vrha (7. 9. 1992 – 5. 4. 2023) (1936–2023) iz Bevk 89 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA Pride čas, ko izmučeno srce želi le spati. Odšla si, kjer ni trpljenja, bolečine in solza. ZAHVALA Celotne pogrebne, pokopališke in cvetličarske dejavnosti na območju občin Vrhnika, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log VSE NA ENEM MESTU 041 637 617 031 716 176 CILKA SETNIKAR (8. 12. 1930 – 18. 4. 2023) Dobrova Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen obred. Zahvala velja tudi Pogrebni službi Lavanda. Vsi njeni 90 Zapel je zvon, tebi v slovo … Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina … ZAHVALA CVETKO TOMAZINI (1940–2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Ladimirju Jaksetiču, Pogrebni službi Vrhovec in vsem sodelujočim. Vsem, ki ste kakor koli prispevali, še enkrat iskrena hvala. Vedno se te bomo spominjali Vsi njegovi Podlipa, april 2023 DOSEGLJIVI 24 UR WWW.VRHOVEC.EU EDINI POOBLAŠČENI IZVAJALEC POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI NA POKOPALIŠČU VRHNIKA »Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti.« Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal ... ZAHVALA Ob izgubi mame, babice in prababice ROZALIJA SKODLAR (1925–2023) Zahvaljujemo se ekipi nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Vrhnika, osebju Nevrološke klinike Ljubljana in Hiši Hospic Ljubljana za vso potrebno oskrbo in pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje in bili z nami ob izgubi drage mame in babice. Sin Janko z družino Bevke, maj 2023 ZAHVALA ZAHVALA MARIJE NADLIŠEK z Vrhnike (2. 12. 1927 — 19. 3. 2023) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Zahvala tudi g. župniku Mohorju Rihtaršiču za obred, Pogrebni službi Vrhovec in Kvartetu Raskovec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni domači Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanj pada zlata tema. (Tone Pavček) Tiho, kot je bilo tiho in nežno njeno življenje, se je poslovila od nas POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. ANA KOPRIVEC 9. 7. 1935 – 3. 5. 2023 PAVLA SLUGA, rojena Sečnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede, tolažbe, za podarjene sveče, cvetje in maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Domu upokojencev Vrhnika za skrb nego. Hvala gospodu župniku Mohorju Rihteršiču. Za zadnje slovo pogrebni službi Vrhovec, pevcem Grm in trobentaču. Žalujoči: sin Slavko z družino ter hčerke Jelka, Tatjana in Nataša z družinami Ob boleči izgubi naše žene, mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem, ki ste jo na kakršen koli način pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje in podporo. Vedno jo bomo nosili v naših srcih! Mož Anton, sinova Robert z Mileno in Matjaž z Mojco, vnuki Anja, Neža , Gaber ter Neja, Matevž, Tinkara in Ula Uršula, pravnuki Lovro in Lili ter Valter Lesno Brdo, maj 2023 Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedela je na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. ZAHVALA STANISLAVA BERČIČ (19. 9. 1925 – 4. 3. 2023)   ..  ,        www.usluge-lavanda.si Ob slovesu drage tete se vsem prijateljem in znancem zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darove za svete maše, cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Pieta za organizacijo pogreba, gospodu župniku za lep poslovilni obred ter cerkvenemu zboru in moškemu pevskemu kvartetu, ki so jo s pesmijo pospremili na njeni zadnji poti. Majda in Klemen z družino (15. 1. 1931 - 18. 4. 2023) Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. IVAN PLESTENJAK (16. 5. 1965 — 22. 4. 2023) Ob izgubi našega dragega sina, očeta, brata in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sokrajanom za izrečeno sožalje, sveče in darovano cvetje. Zahvala velja gospodu Janezu Smrekarju za lep pogrebni obred z mašo. Posebna zahvala tudi Pogrebni službi Lavanda za vso organizacijo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama Marija Plestenjak, sin Luka Plestenjak, hčerki Sonja Maček z družino in Blanka Plestenjak ter brata Jože in Vide Plestenjak z družinama 90 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 R AZVEDRILO CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka 91 SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JU NIO R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Mlekarne Krepko, se je glasilo »Pomlad v Vrtnarstvu Hlebec« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Bon po 20 € so prejeli: Cvetka Ferkulj, Ivica Dolinar, Marinka Štefančič, Jernej Kavčič in Antonija Setnikar. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 7. junija na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika (ali nascasopis@zavod-cankar.si), s pripisom »Nagradna križanka«. VBO, digitalno zdravstvo bo podarilo 5 nagrad - premium zobna ščetka s ščetinami iz črnega kremena (po 3 v kompletu). V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo.  Uvod v poroko Slovenec v nebesih klica. Chuck Norris lahko shrani podatke na Moški pripelje svojega prijatelja do- Pride Slovenec pred nebeška vrata. Pa mov na večerjo. Nenajavljeno. Takoj gleda sv. Peter, pa gleda ... in pravi: »Tu- navaden ključ. po službi ob pol osmih zvečer. Žena kaj piše, da bi moral v pekel, ampak gle- Chuck Norris je zmagal na Tour de ga prične nadirat, prijatelj pa se samo de na to, da si iz Slovenije, bom smatral, France z orbitrekom. Nekoč sta Chuck Norris in superman usede poleg in posluša. Žena: »Nimam da si svojo kazen že odslužil. polagala roke. Poraženec mora še dafrizure, sem brez make-upa, hiša je v nes nositi gate čez kostum. razsulu, posoda je umazana v koritu, Se še spomnite Chucka Norrisa? še vedno sem v pižami … in danes se Ko je Krištof Kolumb prinesel koruzo v mi pa res ne da še kuhati. Zakaj za vra- Evropo, je Chuck Norris na pomolu že Mafija in politika ga si pa zdaj še njega pripeljal domov?« prodajal kokice. Kakšna je razlika med mafijo in poliMož: »Ker razmišlja, da bi se poročil … Ko so izumili mobilni telefon, je imel tiko? pa sem mu obljubil demo verzijo.« Chuck Norris že dva neodgovorjena Mafija je organizirana. Sošolca Izpit Srečam zadnjič bivšega sošolca, ki se mi pohvali, da ima svojo firmo s 5000 zaposlenimi … Kasneje izvem, da je čebelar. Skoraj Profesor študentu pri ustnem izpitu: »Poglejte skozi okno tista drevesa! Jih vidite?« »Ja, vidim jih!« »Ko bodo zopet listi na njih, lahko ponovno pridete na izpit!« Janezek vesel priteče domov iz šole: »Očka, očka! Danes sem skoraj dobil petico! Očka: » Kako to misliš skoraj?« Janezek: »Hja, dobil jo je tisti, ki je sedel zraven mene.« Oči, ti si nogometaš, ti boš razumel: podaljšal sem pogodbo s tretjim razredom še za eno sezono. Nogometna Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice: občine Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer. Urednik: Peter Perše. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 14 060 izvodov; tisk Tiskarna Salomon. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 91 NAS CASOPIS 515/29. 5. 2023 Mega-phone 04.2023 280x196 TISK.pdf 1 05/04/2023 09:03 OGLASI CMYK 29. maj 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VSE ZA SUPER PIKNIK IN UREJEN VRT SUPER PONUDBA RASTLINA MESECA DIPLADENIJA -20%* -12%* Urša Bogataj dvakratna olimpijska prvakinja IZBRANO ZA VAS -20%* eurogarden.eu PE DOBROVA PRI LJ | PE KRŠKO | tel: 01 24 25 100 *Akcija traja od 1. do 30. 6. 2023 oz. do razprodaje zalog. Popusti se med seboj ne seštevajo. VRHUNSKA KVALITETA *Akcija velja za artikla RA 895754L in RA 698015/Y170V SADIKE ZELJA *Akcija velja za zelje, šifra: 383003442250 92 92