Štev. 2. V Ljubljani, 28. januarja 1916. LVF. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h , , , dvakrat . . 12 „ , . , trikrat . . 10 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Uč teijskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prihodnja številka »Učiteljskega Tovariša« izide dne 11. februarja 1916. VABiLf) „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo ki bo dne 13. februarja 1916 ob 10. uri dopoldne v LjubJjan!, Frančiškanska ulica štev, 6. Dnevni red: I. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju. II. Čitanje revizijskega zapisnika in ukrepi glede istega. III. Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za 1. 1915. IV. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta. V. Predlog upravnega sveta o kritju izgube. — VI. Volitev nadzorstva. VII. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki je po § 31. zadružnih pravil sklepčen pri vsakem številu zadružnikov. pomoči ii 10! 11 M Čitali smo v raznih listih, da vlada namerava podeliti draginjsko doklado državnim uradnikom. — Doznajemo, da je splošno avstrijsko uradniško društvo predložilo vladi tako prošnjo in to z ozirom na sedanjo draginjo. Prosi, naj z ozirom na težavni položaj uradništva priskoči državnim uradnikom na pomoč z dovolitvijo draginjskih prispevkov, in sicer do povrat-ka normalnih razmer. Tudi mi ljudski učitelji podpisujemo radevolje tako prošnjo in želimo, da se da državnim uradnikom, česar prosijo, ker je v. sedanjih abnormalnih časih, osobito ob sedanji veliki draginji, draginjska do- klada neobhodno potrebna, ako naj uradnik izhaja s svojimi službenimi dohodki. Cene živil so se silno povišale; da, rečemo lahko smelo, da so se početvorile. Kar smo pred par leti dobili za 1 krono, velja sedaj najmanj 4 krone. — Živila, obuvala, obleka, pijača in druge za življenje potrebne stvari so se neizmerno podražile. Ravno tako so stansvanja jako, jako draga Iz vsega je razvidno, da potrebuje vsak uradnik — ali uslužbenec — gotovo trikrat do štirikrat toliko dohodkov, nego prej v normalnih časih. — Upamo in tudi želimo, da vlada ugodi državnim uradnikom! — Kaj pa mi ljudskošolski učitelji? Ali nismo tudi mi potrebni take draginjske doklade? — Da — potrebni srno in to še bolj potrebni, nego je potrebno naše državno uradništvo. Državno uradništvo je bolje plačano, nego je ljudskošolsko učiteljstvo. In vendar je državno uradništvo draginjske podpore potrebno, inače bi ne prosilo draginjskih doklad. — Ako je ono potrebno, tembolj smo potrebni mi ljudski učitelji z manjšimi dohodki. — Naj bi torej inero*-dajni činitelji to resnično dejstvo uvaže-vali in dali tudi vsemu ljudskošolskemu učiteijstvu to, za kar prosi naše državno uradništvo. Minulo leto so dali aktivnemu ljudskošolskemu učiteijstvu malenkostno draginjsko podporo. — Ta vsotica je veljala enkrat za vselej. Dal bi se dala taka podpora mesečno — ali vsaj večkrat v letu bi bito še dobro; pa le enkrat — za vselej — je gotovo malo, premalo! Razne avstrijske pokrajine bolje skrbe za svoje učiteljstvo. -— Moravska pred-njači z glavnim mestom Brnom. — Tam so učiteijstvu dovolili draginjske doklade, ki imajo vzvratno moč od 1. oktobra 1915. — Dovolile so se sledeče draginjske doklade: Oženjenim učiteljem mesečno 30 K, odgojnine za vsakega otroka mesečno 7 K 50 vin. — Neoženjeni učitelji dobivajo mesečno 20 K. — To res ni Bog ve kaj, a vendar nekaj je v olajšanje sedanje stiske. Ob teh razmerah se še posebe spominjamo svojih upokojenih ljudskošolskih tovarišev. Oni, ki so bili upokojeni še pred več leti, imajo kaj malo pokojnino. Ne morejo živeti1 z družino in si morajo iskati postranskih dohodkov, ki jih je pa težko dobiti posebno v sedanjem vojnem času. — Oni, ki so bili upokojeni pred leti, so izgubili tudi stanarino. Večina teh učiteljev je .uživala za svoje aktivnosti brezplačno stanovanje v šolskem poslopju. Kdor ni imel tega, je dobival 300 K odškodnine za stanovanje. — Po upokojitvi je dotično učiteljstvo prišlo ob to vsoto, zakaj odškodnina za stanovanje se upokojencem ne dovoljuje. — Upokojeni učitelji morajo torej iz svoje preskromne pokojnine plačevati stanovanje. — Šele pred letom se je na Goriškem šolski zakon pre-ustrojil tako, da se upokojenemu učiteijstvu šteje tudi stanarina v pokojnino. — In to je tudi pravilno, da se učiteijstvu ta mnogoletni užitek prišteva v pokojnino. — Nujno potrebno je torej, da se vsemu upokojenemu učiteijstvu dovoli v pokojnino tudi stanarino. To bi bilo pravično in umestno, osobito sedaj ob tej veliki in neznosni draginji. — Upokojeno učiteljstvo, ki nima še posebnih dohodninskih virov, ne more živeti z malenkostno pokojnino. Še aktivno učiteljstvo ne more izhajati, koliko manj pa upokojeno! Prosimo torej merodajne faktorje, naj pridejo učiteijstvu na pomoč! Slavna uredništva slovenskih listov pa prosimo, da bi ponatisnili ta dopis. Ker je možno, da se glede te aktualne stvari oglasi še kak tovariš, da izrazi svoje mnenje, se podpisujem kot dopisnik: Štev. 1. Opomba uredništva: Temu umestnemu klicu po pomoči iz krogov naših goriških tovarišev nimamo ničesar drugega pristaviti nego saimo nujno željo, da ne ostane ta klic — glas vpijočega v puščavi! Da, materialni položaj goriškega učiteljstva posebe in slovenskega ter ostalega avstrijskega učiteljstva sploh je naravnost obupen. Ob sedanjih prejemkih je človeka dostojno in vredno življenje absolutno nemogoče! »Pionirji prosvete« vendar ne morejo živi v grob! Pomisliti moramo, da bega mnogo goriškega učiteljstva brez doma po svetu, ker je to učiteljstvo od vojnih grozot direktno prizadeto! Njega usoda je torej tisočkrat bolj žalostna ! Po našem mnenju bi bila dolžnost centralne vlade, da dobi sredstva in pota, ki bi z njimi in po njih dvignila avstrijsko učiteljstvo iz sedanjega obupnega polcža- L i SI EK Kdor je poznal 1 e, vsak Te je čislal in ljubil, Andrejče, znanca Ti nisi imel, ki Te ni cenil kot brat. Tudi bogovi, ki, kogar ljubijo, jemljejo k sebi, radi so videli Te: zdaj si pri njih tudi Ti! Ko bi izbirala smrt, ko pobira junake med bojem, Tebe dotakniti se, upala bi se nikdar. A ne izbira po vrednosti'; slepo pobira z rokama, tu jih zagrabi po sto; tam jih pusti po deset; saj bi skoro da vse, ki branijo nam domovino, morala vzeti s seboj: Bil iz najbolj ših si Ti. Iščem med znanci zaman, ki bi bil tako blagega srca1, vnet za vse lepo tako, kot si bil vedno nam Ti. Kdor Te je videl in slišal prepevati pesmi slovenske, del je: Iz tega odmev duše najblažc doni. Kdor je kdaj s Tabo popotval po lepih deželah slovenskih, videl je, kakšna ljubav narodna v Tebi gori. Kaj si povsod bil srcem nedolžnim hvaležne mladine, pravil je mnogi Ti dar šopkov najlepših cvetic. Škoda cvetice, ki raste ob njivi brezskrb- nonedolžna, kadar železni ji plug nitko prereže rasti. Ti tudi bil si! po zdravju, telesu le šibko drevesce; spredel Ti kratko le nit kruti je zbor rojenic. Barje Ljubljansko, Razdrto, Postojna in Kranj starodavni, kjer si le bival, povsod žalost obhaja nas vse. Pridni učenec, hvaležna učenka si brišeta solze, ker sta že slišala vest, da se ne vrneš nikdar. Društva in zbori žalujejo zdaj po delavnem članu, vmes Tvoj prijateljski krog skuša zatreti solze. Glej, žalostinke Ti nismo mogli peti na grobu, ne zasaditi pod križ šopka Ti svežih cvetic! In če kdaj najdemo grob Tvoj na Dobr- dobski planoti, pesem in šopek cvetic prejmeš in ta-le napis: »Tukaj počiva junak, ki blago izdihnil je dušo v boju za Avstrijo — mož, mlad Suhadol- nik Andrej.« Dr. Fr. M. ja! Brezbrojno je zahtev, ki se stavijo v teh časih na učiteljstvo; naj mu torej dado glavni in prvi pogoj obstanka — kos vsakdanjega kruha! Naročajte in širite naš list! — Pridobivajte mu novih naročnikov! — Poravnajte staro in obnovite novo naročnino ! K velikanskemu uspehu patriotskega nabiranja kovin za vojno je učiteljstvo pripomoglo z največjo delavnostjo. Njemu gre hvala, da je mladina naših šol, ki ji je bilo porerjeno nabiranje, pravilno razumela namen in pomen svoje naloge in jo izpolnila z gorečo vnetostjo, ki ostane odrasli generaciji vojnega leta nepozabna do konca življenja. Avstrijski in ogrski učitelj se je izkazal s tem dostojnega in enakovrednega tovariša pruskega šolnika, ki mu pripisuje često rabljena beseda v prvi vrsti zmagi pri Metzu in Sedanu. Vrlim učiteljem gre iskrena zahvala nas vseh. Zahvaia prebivalstva, ki najde v njih vselej voljne organizatorje javnemu blagru posvečenih podjetij; zahvala armade, ki je z delovanjem učiteljstva izdatno povečala svojo zalogo vojnega gradiva; zahvala invalidov, ki nekoč ne pozabijo mož, ki so položili temelj njihovi preskrbi; zahvala domovine, ker s tako sijajnim vzgajanjem goje v šolski mladini pravi patriotizem, ki se kaže v delih. Klanjamo se pred orjaškim delom našega učiteljstva in mu zagotavljamo, da mu hvaležnost nas vseh dvigne neminljiv spomenik v dvorih slave te vojne! Georgi. G. d. J. m. p. c. kr. minister za deželno bratnbo. Krobatin, FMZ. m. p. c. in kr. vojni minister. Preminul je za večno mlad, prikup-Ijiv, idealen, delaven in zaveden tovariš. Služboval je kot provizorični učitelj na Teharju pri Celju. Ranjen na bojišču v jeseni leta 1914, je — ko je za silo okreval — služboval kot računski podčastnik v vojaškem rekonvalescentnem oddelku v Celju. A duša mu je postala potrta. Tolažila, omame je iskal v alkoholu. Na Novega leta zvečer se je vračal z Brega pri Celju domov v kosamo. Spotoma je zabredel v Savinjo, iz katere so ga čez par dni potegnili mrtvega. Dne 7. januarja t. 1. je bil z vojaško častjo pokopan na celjskem nemškem pokopališču, kjer je videti že precejšen oddelek grobov onih vojakov, ki so umrli v celjskih bolnicah. Razen vojaške godbe in zastopnikov vojaštva ter sorodnikov ga je spremila do groba šolska mladina teharska in vse teharsko učiteljstvo ter več zastopnikov in zastopnic Učiteljskega društva za celjski okraj, ki mu je kot svojemu članu položilo venec na krsto. V oddelek, kjer spe večno spanje junaki, ki so se žrtvovali za domovino, so ob zvokih žalostinke položili tudi Tebe — tnali atom v veliki svetovni tragediji! Blag in časten Ti bodi spomin! Fr. Brinar. 1 Volna. JUNAKOV GROB. RUDOLF DELAKOFDA. Iz Celja nam poročajo-: V sredo, dne 5. t. m., so potegnili iz Savinje pri železniškem mostu truplo tovariša Rudolfa Delakorde, učitelja na Teharjih. — Pokojnik je služil kot četovodja pri vojakih; udeležil se je lani s 87. pešpolkom bojev na severu, odkoder se je bolan vrnil v domovino. Zadnje čase je bil vedno* nekam otožen in pobit; kaj je gnalo mladega moža v smrt, ni znano. Najbrže se mu je omračil um. — Tovariš Delakorda je bil dober naroden učitelj in se je zlasti v Teharjih posvetil organizaciji narodnega delavstva. S pomočjo Delavskega podpornega društva v Celju je na Teharjih ustanovil za delavstvo knjižnico in pevski krožek, ki smo ga večkrat slišali iz-borno prepevati na delavskih prireditvah v Celju. Teharski Slovenci bodo svojega priljubljenega učitelja Delakordo prav težko pogrešali. Bodi ljubemu, zvestemu tovarišu, ki je tako tragično sklenil svoje mlado življenje, lahka domača zemlja! Saj jo je ljubil od vsega srca! FRAN SUŠNIK. g Umrl je v Rottenmannu na Štajerskem učitelj in enoletni prostovoljec tovariš Fran S u š n i k iz Ljubljane. Pokopali so ga istotam z vojaškimi častmi. — Ljubi mladi tovariš, ki je obetal toliko dobrega in lepega, je umrl v mladeniški starosti 19 let. Bodi mu v naših srcih ohranjen trajen spomin! * VLADA IN SVOJCI VPOKLICANCEV. Pokazalo se je, da so dosedanji zneski, ki jih dobivajo rodovine vpoklicancev, odločno prenizki. S cesarsko naredbo septembra meseca je bil ta zakon nekoliko razširjen, vendar so zneski ostali isti. Razne stranke so že zahtevale od vlade, da se zneske zviša in odpravi razne nedostat-ke in ostrine v razlagi predpisov. Pretekli teden so bili na vladi poslanci — socialni demokrati. V navzočnosti vojnega in finančnega ministra je odgovoril grof Stiirgkh, da je tudi vlada za to, da se zakon pametno in liberalno razlaga. V kratkem bo vlada izdala primerna navodila. Kjer bi za ženo nastala nevarnost, da izgubi podporo, če si dobi kak zaslužek, bo vlada vplivala, da se zakon kolikor mogoče dobrohotno razlaga. Vlada tudi stoji na stališču, da se za podlago preračuna-nja vzdrževalnine nima vzeti mezdnih razmer ob času vpoklica, ampak se mora vsekakor ozirati na dosedanji razvoj plač in draginje. Podporo bodo dobivali tudi po vpoklicu rojeni ali v družino sprejeti otroci, ravnotako razni pastorki, očmi in mačehe. Deputacija je zahtevala, da se dosedanji znesek zviša za polovico in da se tudi otrokom pod 8 letom prizna isti znesek kakor odrastlim. Obe zahtevi bo vlada temeljito proučila, in sicer bo ta stvar v kratkem rešena. — Učitelji imajo gotovo mnogo prilike, da pojasnijo to važno zadevo prizadetim krogom. ŠEF GENERALNEGA ŠTABA CONRAD PL. HOTZENDORF — GOVORI HRVATSKO. »Hrvatski« poročajo od zanesljive strani: Nedavno sem imel priložnost govoriti z generalnim vojskovodjem polkovnikom Conradom pl. Hotzendorfom. Izmenjala sva par besedi v nemškem jeziku, ko mi upade general v besedo v hrvatskem jeziku in na mojo opombo odgovori v čistem hercegovskem narečju: »Govoril sem že popolnoma hrvatsko, ali celo vrsto let sem imel malo priložnosti, da bi veliko govoril; semtertja, ko pridem na fronto, govorim s kakim možem hrvatsko.« KULTURNO DELO MED RUSKIMI UJETNIKI POLJSKE NARODNOSTI. Poljski nacionalni komite je organiziral obširno narodno-izobraževalno delo med ruskimi ujetniki poljske narodnosti. V ujetniških taboriščih se vršijo poljska predavanja, analfabeti se poučujejo v čita-nju in pisanju. POLJSKI SOCIALNO - DEMOKRAŠKI POSLANCI PRISTOPIJO POLJSKEMU KOLU. »N. Fr. Pr. poroča iz Krakova z dne 11. t. m.: Na skupnem posvetu strankinega načelstva in zveze poslancev poljskih socialnih demokratov je poročal o položaju poslanec Dasczynski. Po temeljiti razpravi so sklenili, da vstopijo poljski so-cialno-demokraški poslanci v državni zbornici v poljski klub. — Tako je vojna združila vse Poljake. In Slovenci?... DOMOVI ZA VOJAKE. Dunajska »Reichspost« poroča, da so se 15. januarja začela v ministrsvu za javna dela posvetovanja o načrtu zakona o domovih za vojake. • ZATIRANJE NEMŠKEGA JEZIKA V PE-TROGRADU. Preko Kodanja poročajo iz Petrogra-da z dne 5. t. m.: Poveljnik petrograjskega vojaškega okraja je izdal razglas, s katerim se prepoveduje raba nemškega jezika v brzojavnem in telefonskem prometu pod globo 3000 rubljev. Dalje se prepoveduje objavljenje rednih spisov in razstavljanje knjig in tiskovin v nemškem jeziku v izložbenih oknih. Prestopki se istotako kaznujejo z globo 3000 rubljev. RUSKI DIJAKI V VOJNI. Iz Petrograda pišejo: Tukajšnji listi poročajo, da je bilo doslej vpoklicanih 67.800 ruskih dijakov, od teh jih je 3700 padlo, 13.400 jih je bilo pa ranjenih. Število pogrešanih je neznano. SKRITO ZLATO. Znani nacionalni ekonom Ignacij Latus sodi, da imajo naši bogataši skritih okrog 400 milijonov kron v zl^tu. * KONEC VOJNE V AVGUSTU? »Kölnische Zeitung« poroča: Lord Lonsdale je izjavil, da ne upa samo, temveč da .je trdno prepričan o koncu vojne, ki bo letos meseca avgusta. * ČEŠKI VSEUČILIŠKI PROFESORJI V VOJNI. S češkega vseučilišča v Pragi je v vojni službi profesorjev in docentov: z ju-ridične fakulte 4, z medicinske 22, z filozofske 6. — S češke tehnike v Pragi je pod orožjem 18 profesorjev in doeentoV, s češke tehnike v Brnu pa 11. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE S VRHE. Tovariš Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju-okolici, nabral na svojem zavodu do konca leta 1915 med učenci 60 K + 38 kron 13 vin. = 98 K 13 vin.; učenci slovenske ljudske šole v Rojanu 8 K; voditeljica Franja Pagonova v Gorjah pri Cerknem na Goriškem 6 K iz šolskega nabiralnika; tovariš Kraševic Ivan, šolski voditelj v Barkovljah, dohodek dveh veselic 102 K + 163 K = 265 K; ponovitev patriotične priredbe Ciril-Metodovih šol v Trstu v Narodnem domu 1100 K; skupaj 1477 K 13 vin. V zadnji štev. izkazanih 38.354 K 07 v. Danes izkazanih 1.477 K 13 v. Doslej nabranih 39.831 K 20 v. Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!, MOBILIZIRANI TOVARIŠI-NAROČ-NIKI. (Dostavek k uvodniku v 7., oziroma k člankom istega naslova v 10., 12., 13., 14., 16. in 19. številki lanskega leta). Kranjsko. 72. Stupica Ivan, u. v. Dražgoše. 73. Andolšek Bernard, nu. Litija. 74. Wider Karel, u. Ljubljana. 75. Marolt Franc, u. Ljubljana (naš upravnik). ad 35. Suhadolnik Andrej, u. Kranj (padel na jzh. bojišču dec. 1915). Štajersko. 60. Visočnik Andrej, nu. Remšnik pri Mariboru (je v ruskem ujetništvu). 61. Kranjc Franc, nu. Sv. Barbara v Halozah. ad 3. Delakorda Rudolf, u. Teharje (utonil v Savinji 8. jan. 1916). Primorsko. 68. Furlan Janko, u. v. Temenica. Po tej izpolnitvi je danes — kolikor je nam znano — naših naročnikov-voja-kov: s Kranskega 75 s Štajerskega 61 s Primorskega 68 s Koroškega 1 skupno število 205 za »Ljubljansko učiteljsko društvo« je prosilo deželni odbor, naj dovoli stana-rinsko doklado tudi onemu ljubljanskemu učiteljstvu, ki je doslej nima. Deželni odbor pa je to prošnjo zavrnil. (Glej 19. številko našega lista z dne 24. decembra 1914!) Isto društvo je potem vložilo novo» prošnjo na občinski svet ljubljanski, ki je o njej razpravljal na svoji seji dne 20. t. m.). O tej prošnji je poročal podžupan dr. Karel Triller: Oženjeni učitelji v Ljubljani namreč dobivajo od dežele 50% sta-narinsko doklado, česar pa neoženjeni ne dobe. Deželni odbor je zadnjič sklenil posplošiti draginjske doklade na vse učitelje brez razlike. Glede stanarinske doklade pa ima deželni odbor pomisleke, češ, da bo morala po novem šolskem zakonu, ki pa še ni sankcioniran, stanarino nositi občina, in je sklenil resolucijo, da bi deželni odbor sedaj z veseljem pozdravil akcijo mestne občine, ki jo je bil isti deželni zbor svoj čas odkbnil, da dobe ti učitelji kompenzacijo v podpori iz občinskih sredstev.. Zato predlaga, da se da učiteljem, ki niso deležni deželne stanarinske doklade, enkratna podpora v skupnem znesku 3400 K, zanika se pa obenem, da bi bila mestna občina zavezana dajati stanarinsko doklado učiteljem. K besedi se oglasi občinski svetnik tovariš Jakob Dimnik rekoč: Slavni občinski svet! Z veseljem pozdravljam pravkar stavljeni predlog v prilog ljubljanskemu učiteljstvu ter se v imenu »Ljubljanskega učiteljskega društva« gospodu županu naj-topleje zahvaljujem, da je postavil ta predlog na dnevni red. Poudarjam, da bo ta stanovanjska doklada, če bo dovoljena, darilo mestne občine mestnemu učiteljstvu; zakaj mestna občina ljubljanska ni dolžna, dajati mestnemu učiteljstvu stanovanjskih doklad, ker spada vse mestno učiteljstvo po znani »lex Šuklje« pod deželno upravo in oskrbo. Če pa slavni občinski svet dovoli to doklado, bo s tem pokazal, da upošteva zasluge ljudskega učiteljstva za razvoj naroda in države in da ne pusti, da bii ta kulturni delavec v teh težkih časih stradal in trpel pomanjkanje. Ni danes časa za to, da bi na široko opisoval zasluge ljudskega učiteljstva za narod, domovino in državo. Dotaknem naj se samo zaslug učiteljstva v sedanji svetovni vojni. Kaj mislite, kje neki so se navzeli naši hrabri junaki ob soški fronti tistega navdušenega patriotizma in tiste neugasljive ljubezni do cesarja in domovine! Šola je tisto torišče, kjer se kuje av-str. patriotizem in ljubezen do cesarja in domovine. In učitelj je tisti faktor, ki uliva v mlada srca to gorečo domovinsko ljubezen. Učitelj je kovač bodočnosti naroda in države, berač pa, k~ar se tiče njegovih dohodkov! In če je leta 1866. zmagal pruski učitelj, smemo trditi z vso gotovostjo, da bo v svetovni vojni zmagal avstrijski učitelj. S svojimi nekdanjimi učenci stoji na bojnem polju s puško in sabljo v prvih vrstah ter tvega kri in življenje za cesarja in domovino, in razmeroma ne najdemo v nobenem stanu toliko črnoobrob-ljenih imen, kakor v učiteljskem stanu. Samo slovenskih učiteljev je padlo za cesarja in domovino že petintrideset! In kaj pa mi doma? Mi doma bi pa lahko rekli: Morituri vos salutant! A navzlic vsemu pomanjkanju in trpljenju storimo, kar moremo in moramo, zakaj zbrali smo na poziv naše organizacije že nad 39.000 K za »Rdeči križ«. Za 3. vojno posojilo je bilo potom kranjskih ljudskih šol podpisanih nad tri in en četrt milijona kron. In znano je tudi, koliko kuhinjskih možnarjev, bakrenih, mesingastih in drugih predmetov se je nabralo po šolah. Samo v Ljubljani smo nabrali nad 300 kuhinjskih možnarjev ter 14 velikih zabojev bakra in mesinga. Pozabiti tudi ne smemo na ogromno število božičnih daril za vojake. Iz Ljubljane se je odposlalo nad 6000 zavitkov na bojno polje. Merodajni krogi in drugi naravnost občudujejo patriotično delovanje ljudskega učiteljstva. In takemu patriotičnemu učiteljstvu velja današnja stanovanjska doklada. Naj ne bo izmed slavnega občinskega sveta nikomur žal za ta dar, zakaj obrodil bo dober sad, ker je položen domovini, na oltar. Zato priporočam, da se predlog sprejme. Podžupanov predlog je bil nato sprejet. Ljubljanski občinski svet je storil dobro delo, uvažujoč težavni gmotni položaj učiteljstva in priznavajoč njegovo plodo-nosno kulturno delovanje: dvoje edino pravih načel, ki naj bi odločevali vedno in povsod! m n j y mm C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je uvedel po vseh šolah na Kranjskem v vojnooskrbovalne namene redna »tedenska darila učencev«. V pouk in vzpodbudo šolske mladine je izdal c. kr. deželni šolski svet ta-le navodila na učiteljstvo: 1. Ne zamudite nobenega dneva, da bi ne mislili na to, da je treba za vojnooskrbovalne namene: oskrbo in negovanje ranjencev, za vojake, ki so v vojnem ujetništvu, za vdove in sirote na bojnem polju padlih domačih vojakov denarja, mnogo denarja. 2. Ne pozabite, da imajo vaši očetje in bratje na bojnem polju, ki prelivajo za vas svojo kri, pravico zahtevati, da jim z raznimi olajšavami, ki zahtevajo mnogo denarja, olajšamo zmago. 3. Zavedajte se, da bo zmaga tem lag-lje pridobljena, čim več olajšav bodo prejeli naši junaki, in če jim odvzamemo skrbi za njih žene, otroke in druge njim ljube, ki so ostali doma. 4. Pomislite, da si samo z vzdržljivostjo, t. j. z zmernostjo v jedi in pijači, s preprosto obleko prihranite vsak teden lahko par vinarjev za »tedenska darila učencev«. 5. Bodite hvaležni svojim učiteljem in vzgojevalcem, ki vas bodo navajali na varčnost pri nabavljanju šolskih potrebščin ter vam dali priliko za prihranke, ki jih obrnite za tedenska darila učencev. 6. Sodelujte povsod, kjerkoli se vam nudi prilika za varčevanje v domači hiši in prosite svoje starše, sorodnike in znance in nekdanje součence svoje šole, da se tudi udeleže s prostovoljnimi prispevki vaših »tedenskih daril«, ki naj postanejo prava ljudska darila. 7. Očitno je, da pomaga vsak darovani vinar do zmage, da so se z vinarskimi darili zgradile cerkve in palače in da kranjska šolska mladina, ki jo je po številu približno 100.000, ne da bi se naložila posebne odtegljaje, zbere vsak teden lahko 2000 K, če se dobi za vsakega učenca po 2 vinarja tedenskih prispevkov. Pričakovati se pa sme, da bodo učenci imovitej-ših staršev več kakor dva vinarja na teden prispevali, zaradi česar bodo tedenska darila dosegla primerno večjo vsoto. 8. Pomislite, koliko ran naših vojšča-kov bo zaceljenih s šolarskim denarjem, in koliko bede, uboštva in zaradi vojne provzročenega trpljenja se bo oblažilo z vinarji, ki jih boste vi prihranili in zbrali! 9. Dokazali ste že večkrat, da ste kos velikemu času in težkim nalogam, ki nam jih nalaga svetovna vojna, zakaj prednja1-čili ste nam s pravim mladeniškim, z odkritosrčno domovinsko ljubeznijo podkrepljenim navdušenjem, ko je šlo za nabiranje denarja, kovin in drugih za vojno potrebnih pripomočkov. Že danes se sme kranjska šolska mladina ozirati s ponosom in zadovoljstvom na dosedanje vsestransko priznane uspehe, posebno na sijajni uspeh tretjega vojnega posojila, za katero je bilo potom kranjskih šol podpisanih nad 3% milijona kron. 10. Poživljamo vas še enkrat, ovenčajte svoje delo z neminljivim spomenikom, z velekrasnim »tedenskim darilom učencev«, ki vam bo zagotovilo hvaležnost, zahvalo in priznanje Najvišjega zaščitnika šolske mladine, našega presrčno ljubljenega, presvetlega cesarja, najtoplejšo zahvalo naših železnih vojščakov na bojnem polju, vdov in sirot vse dežele in čislanje in občudovanje naših potomcev za vse čase! ni m rail i Državno sodišče je razsodbo od 11. januarja 1915, št. 586 ex- 1914, izreklo: I. Napram šoloobveznemu otroku se ne krši svobode vere in vesti, zajamčene v čl. XIV. osn. drž. zak. od 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, ako se otroka sili k verskim vajam ljudske šole. II. Pač pa se posega v očetovo pravicoi do svobode vere in vesli, ako se ga sili, da svojega otroka mora k verskim vajam pošiljati. — Popolnoma enako* pritožbo iz istega upravnega območja je rešilo državno sodišče dne 14. aprila 1915, št. 142, in izreklo glede šoloobveznega otroka kakor prej pod I., a glede očetove pravice je izpre-menilo svoje stališče in odločilo, da se ne posega v očetovo pravico do svobode vere in vesti, ako se ga sili, da svojega šoloobveznega otroka pusti k verskim vajam njegove konfesije. Prejšnje svoje stališče je sodišče utemeljilo tako: Res je sicer, da se od očeta-pritožnika1 osebno ne zahteva cerkvenega dejanja. Pač pa se krši njegova svoboda s tem, da se ga hoče z denarnimi ali zapornimi kaznimi siliti, naj svojo hčer pošilja k verskim vajam, ki so proti njegovemu osebnemu prepričanju. Po §-u 5. drž. šolskega zakona so verske vaje pač vzgojevalno sredstvo, ne pa del verskega pouka, in zlasti § 63. šolskega in učnega reda, drž. zak. št. 159 ex 1905, razlikuje med dotičnimi obveznostmi otroka in med obveznostmi staršev. Otrokom je namreč naloženo, da šolo redno obiskujejo in se udeležujejo naznanjenih verskih vaj, staršem pa le, da otroke silijo k rednemu šolskemu pouku, in ne tudi, da jih morajo k verskim vajam. Obč. drž. zakonik (§§ 78. in 270.) kaže pota, kako se rešijo navzkrižja, ki se podajo med pravicami in dolžnostmi varovanca ter med pravicami in dolžnostmi imetnika očetovske oblasti. Toda ne bi bilo dopustno, prisiliti očeta k inguenci v st\ari, ki nasprotuje njegovim verskim nazorom in ki bi se mu njena izvršitev ne mogla niti zaupati, še manj pa naložiti s silo. Tri mesece kasneje pa je sodišče utemeljevalo nasprotni izrek s tema stavkoma: Ako se pritožnik čuti prikrajšanega z izpodbijanimi odredbami šolskih oblastev, in sicer v svoji ustavno zajamčeni pravici do svobode vere in vesti ter v pravici, da ga ni moči siliti k nobenemu cerkvenemu dejanju in k udeležbi pri cerkveni slovesnosti, je treba omeniti, kar se tiče poslednje pravice, da pač njega samega odredbe ne silijo k takemu dejanju ali k udeležbi. Prav tako pa odredbe tudi ne kršijo njegove pravice do svobode vere in vesti, ko se z njimi le temeljem veljavnih zakonov (II. odd. dež. zakona za Češko od 19. februarja 1870, dež. zak. št. 22, v zvezi s § 20. drž. šol. zakona) sili, da pošilja svojega šoloobveznega sina k verskim vajam njegove konfesije. ICnJiževnosf. »Zvonček« prijavlja v 1. štev. XVII. letnika to lepo in bogato vsebino: 1. Davorinov: Majka toži... (Pesem). 2. Cve-tinomirski: Kostanji. 3. Leon Poljak: Ob oknu pozimi. (Pesem s podobo). 4. F. Pal-nak: Ena iz vojne. 5. P. Strmšek: Kako se je Franceljček učil slušati. 6. Tonček: Tonček vsem »Zvončkarjem«! (Pesem s sliko). 7. Stric Pavel: Z delom se učimo! 8. Joža Poljanček: Pričakovanje. 9. Fr. Šavnov: Na morju. (Risba). 10. Fedor: Na ribjem iovu. 11. Davorinov: Gorica. (Pesem). 12. Fran Roječ: Tončkove sanje in Miklavžev večer. (Mladinska dvode-janka za manjše odre). 13. Usmiljena Mal-ka. (Slika). 14. Pouk in zabava. Zastavica v podobah (Fr. Roječ). — Mladost (Davorinov). — Cesarju svojemu Slovenija (Jos. Stritar). — Na Silvestrov večer (Jos. Stritar). — Modra razsodba. — Star papir — kurivo. — Petsto dni vojne. — Jubilej dopisnice. — Kako daleč se sliši gromenje topov. — Po nesreči ustrelil brata. — Na Silvestrov večer 1877 (Jos. Stritar). — Kotiček gospoda Doropoljskega. 15. V sedemnajsto leto! — Pridobivajte »Zvončku« novih naročnikov, da bo mogel čim uspešneje vršiti plemenito svojo nalogo! Slovenska Šolska Matica. Delo poverjenikov gre počasi izpod rok. Dozdaj se jih je odzvalo samo 20 in sicer s Kranjskega 4, s Štajerskega 14, iz Istre 1, iz Trsta 1, z Goriškega pa še nihče. Res je, da so postale vsled vojne tudii za S. Š. M. razmere neugodne, a nekoliko več bi se pa pri dobri volji in stanovski zavednosti že lahko storilo. Kjer je poverjenik mobiliziran, naj prevzame predsednik okrajnega učiteljskega društva ta častni posel, ali pa naj izroči to delo komurkoli v okraju. Ker je veliko učiteljev mobiliziranih, naj stopijo v teh težkih časih naše kolegi-n j e na plan ter naj prevzemo agitacijo za S. Š. M. in začno nabirati naročnino. Kjer pa le ni dobiti marljivega poverjenika ali poverjenice, pa pošlje lahko vsak članarino (4 K) naravnost na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljano. Torej le hitro na delo! »Zadruga«, last in glasilo »Zadružne Zveze« v Celju, je začela z Novim letom izhajati vsakega 1. in 15. v mesecu kot list za zadružništvo in kmetijstvo. — Zdi se nam potrebno in umestno, da uvedemo ta izvrstno urejevani strokovni časnik v krog svojih tovarišev-zadružnikov, in sicer storimo to najlažje z besedami, ki jih »Zaidruga« sama piše ob svojem vstopu v 24. letnik: »Ko se je ustanovil pred 23. leti naš list, si je postavil za svoje delovanje isto lepo načelo: na podlagi varčnosti, vzajemne pomoči, delavnosti in treznosti privesti slovenski narod, osobito naše kmetiško ljudstvo do boljše bodočnosti. — To naše deiovanje je imelo dosedaj, hvala Bogu, lep uspeh. A kakor obsega naša zadružna organizacija dejanjsko že najširše vrste naroda, tako naj gre vbodoče tudi naš list »Zadruga« do vsakega zadružnika, do vsakega slovenskega kmetovalca, obrtnika in delavca; naj mu živo dopoveduje, da hočemo vsakemu članu naroda pomoči do gospodarske samostojnosti. Mi zbiramo prihranke gospodarsko močnejših, da pomagamo s cenim posojilom gospodarsko slabejšim, ki se hočejo tudi dvigniti in si pomagati do trdnega obstoja. — Mi hočemo, da se naše kmetiško ljudstvo na podlagi vzajemnosti združi do gospodarske sile, ki ga bo čuvala pred odvisnostjo od velekapitala. Mi hočemo doseči s skupnim nakupom gospodarskih potrebščin, s skupno prodajo naših pridelkov, da se ne bo na stroške kmetovalca redila ne-reelna medtrgovina. Mi hočemo, da bo naša zemlja rodila čim več, in v to svrho učimo kmetovalca novih načinov kmeti-škega gospodarstva, da bo lahko z gospodarskim uspehom tekmoval z drugimi naprednejšimi narodi. — Vse to so cilji zadružništva, in spoznati jih mora ves narod. Oznanujemo jih na poučnih zborih, piše se o njih v časopisju, a treba je, da se bavi z njimi razširjen pQljuden list, kakor hočemo imeti vbodoče »Zadrugo«. Da ta namen dosežemo, prosimo danes še ponovno pomoči vse naše zadružnike, ki so dobre volje. — V viharnih časih živimo, stara naša Evropa dobiva novo podobo, s potoki krvi se ustvarja celim narodom nova bodočnost. A že se kažejo obrisi nalog, ki nas čakajo v miru, in ena glavnih bo skrb za ohranjenje naše zemlje v rokah delavnega, varčnega in pridnega kmetiškega ljudstva. Še nikoli se menda ni tako jasno pokazalo, da je zemlja istinito krušna mati narodov. Vojna burja uniči mesta in vasi, poruši tvornice, uniči obrt in trgovino — enega pa uničiti ne more: to je zemlja. — Znova zazelene ravnice in pridna roka kmetova obseje zemljo, ki rodi nov kruh in daje novo življenje. Zemlja je življenje naroda, in narod brez svoje zemlje nima bodočnosti. To imejmo pred očmi v časih, ko bo vrednost zemlje rasla kakor še nikoli!« — To so res lepe in resnične besede! — Tovarišem, ki se zanimajo za zadružništvo ali pa že uspešno delujejo v njem, list kar najtopleje priporočamo! Na leto stane 3 K. i uk in bogočastje, da tisti dijaki, ki so se C. kr. državna gimnazija v Trstu. Prizadet oče piše v imenu več drugih v »Edinosti« to-le: »Na c. Kr. državni gimnaziji so uvedli letos dopoldanski in popoldanski dnevni pouk. Ta nova odredba zadeva posebno hudo naše ckoličanske učence, zakaj obutev je draga, prehrana je težavna in redne ^tramvajske vožnje ni. Ako traja dopoldanski pouk do ene ure, popoldanski pa se začne že ob treh, mora ob takih dnevih večina teh siromakov ostati v mestu, kjer prezebajo in stradajo. Obračamo se torej do kompetentnih oblasti s prošnjo, naj se usmilijo teh trpinov ter zopet" uvedejo nepretrgani dnevni pouk.« Centralno deško semenišče z lastno gimnazijo ustanove v Zagrebu. Tako so sklenili hrvatski škofje na svoji zadnji konferenci. Tretjič odlikovan. Te dni je bil tekom te svetovne vojne tretjič odlikovan c. in kr. nadporočnik dr. Fran Rostohar, gimnazijski profesor iz Gorice. Prvič je dobil za hrabro vedenje pred sovražnikom pohvalno priznanje, drugič »Signum laudis« in sedaj, torej tretjič, vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo. Osebna vest. Profesor na mariborski c. kr. gimnaziji, dr. Ivan Arnejc, prideljen v službovanje c. kr. naučnemu ministrstvu, je bil s 1. januarjem pomaknjen v VIII. činovni razred. Za dijake južnih pokrajin, začasno s; rejete na državno realko v Mariboru. Na ukrepe deželnega odbora goriškega je c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje s svojim odlokom z dne 27. decembra 1915, št. 37.948, odločilo sledeče: Uvažuje navedene razloge, dovoljuje ministrstvo za začasno sprejeli v šolskem letu 1915/16 na državno realko v Mariboru in ki so bili obiskovali leta 1914/15 kako realko južnih kronovin, ki na njej ni uvedena angleščina kot obvezen predmet, nadaljuje v tekočem letu svoje študije na državni realki v Mariboru po učnem načrtu, ki je veljal v njihovem učnem kraju na enakem zavodu z nemškim učnim jezikom in da torej obdrže kot obvezen predmet namesto angleščine slovenski, oziroma italijanski ali pa kak drug jezik, ki so se ga učili obli-gatno. — Iz teh predmetov bodo morali dotični dijaki polagati1 semestralne, oziroma letne izkušnje. Prof. dr. Dolinšek. Lani se je raznesla vest, da je padel na severnem bojišču dr. Edvard Dolinšek, rezervni poročnik, profesor v Gorici in poprej v Celju. Sedaj je pa dobil njegov oče preko švedskega »Rdečega križa« poročilo, da se nahaja dr. Dolinšek v ruskem ujetništvu, in sicer v kraju Karakala, ki leži blizu perzijske meje. Od dr. Dolinška ni bilo od zadnjih dni avgusta 1914 pa do sedaj nobenega glasu. Uradoma so glede njega najprej poročali, da je padel, kasneje pa so poročali, da ga pogrešajo. naše ^reanfeaciie. Štajersko. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je imelo svoje glavno zborovanje dne 6. januarja t. 1. v Gornjem gradu. Po presrč-nem pozdravu tovariša predsednika, ki je želel vsem srečno in veselo Novo leto ter toplo priporočal naročitev »Učit. Tovariša«, »Popotnika«, »Zvončka« in »Slov. Šol. Matice«, prečita tovarišica tajnica Ne-žika Pirčeva svoje poročilo v občno zado-voljnost, kakor tudi tov. Burdian svoje poročilo o stanju blagajnice. Predsednik se v imenu društva zahvali obema za obilen trud, ter se poslednjemu po reviziji računa podeli absolutorij. Nato so se vršile volitve novega odbora, ki pa niso prinesle nič novega, ker je na predlog tov. Bizjaka bil soglasno1 izvoljen stari odbor, akoravno se je predsednik branil— že zaradi svoje starosti — prevzeti zopet ta posel. Odbor obstoji iz sledečih članov: predsednik Ivan Kelc v Novi Štifti; namestnik Josip Trčak pri Sv. Frančišku; blagajnik Ivan Burgian v Šmartnem; tajnica Nežika Pirčeva pri Sv. Frančišku; odbornika Josip Bizjak v Bočni in Josip Korban v Gor. gradu. Učiteljsko društvo za ormoški okraj objavlja v nastopnem statistiko učiteljev-vojakov iz ormoškega okraju po stanju koncem leta 1915. A. V začetku vojne vpoklicani učite-Iji-vojaki: 1. Serajnik Domicijan, defi-nitivni učitelj na ormoški okoliški šoli, mobiliziran v začetku vojne kot črnovojnik. 8. avgusta 1914 zaradi bolezni na srcu začasno odposlan na dopust. 21. septembra 1914 pri superarbitraciji spoznan za nesposobnega za orožje, a sposobnega za pisarniške posle. 11. decembra 1914 vnovič vpoklican v vojaško službo* v reservno bolnico v Celju. 4. marca 1915 prestavljen v reservno bolnico v Ptuj, kjer je avanzirai do desetnika. 26. oktobra 1915 oproščen črnovojniške službe na nedoločen čas. 2. R o s i n a A d o 1 f, definitivni učitelj na ormoški okoliški šoli, mobiliziran v začetku vojne kot črnovojnik. Najprej prideljen pohodnemu bataljonu, potem gorski brigadi, kjer je postal računski podčastnik. Od 23. maja 1915 na jugozapad-nem bojišču. Od 18. novembra 1915 zaradi živčne obnemogiosti v bolnici. 3. Najžer Ivan, definitivni učitelj v Središču, mobiliziran v začetku vojne, nadporočnik (k. k. Landsturm - Wachb. Triest). Po nesreči bil v pisarni v nogo ustreljen in sedaj v bolnici. 4. Muzek Ludovik, definitivni učitelj v Središču, mobiliziran v začetku vojne, sedaj kadetni aspirant na italijanskem bojišču. 5. Košar Robert, definitivni učitelj pri Sv. Bolfenku, mobiliziran v za^ četku vojne. V vojaški službi pri k. k. Ei-senbahn-Verkostigung-Station na Prager-skem .Dobil vojaško pohvalo. 6. Š i j a n e c Ludovik, nadučitelj pri: Svetinjah, mobiliziran v začetku vojne. Tekom 15mesečne vojne službe postal črnovojni desetnik. 23. novembra 1915 oproščen vojaške službe zaradi bolezni, dobljene na severnem bojišču. 7. Vertot Ivan, nadučitelj na Ru-neču, mobiliziran v začetku vojne, postal črnovojni desetnik. 20. aprila 1915 začasno oproščen vojaške službe. 8. 2 o 1 n i r I v a n , nadučitelj pri Veliki Nedelji (imenovan nadučiteljem v Ptuj-okolico), mobiliziran v začetku vojne kot črnovojnik ter je dosegel šaržo narednika. B. Pozneje vpoklicani učitelji-vojaki: 1. P o r e k a r Anton, nadučitelj na Humu, vpoklican v vojno službo 21. maja 1915, potem nekaj časa na dopustu. Zdaj c. kr. črnovojni častnik in od 1. septembra 1915 začasni« poveljnik 3. stotnije c. kr. prostovoljnih strelcev. 2. Čoki Ignacij, definitivni učitelj na Runeču, vpoklican 15. februarja 1915. Kadetni aspirant, sedaj na severnem bojišču. 3. Poplatnik Franc, definitivni učitelj pri Sv. Tomažu, vpoklican 16. februarja 1915 kot črnovojni enoletni prostovoljec, postal desetnik. 6. oktobra 1915 oproščen vojaške službe na nedoločen čas. 4. BelšakLudovik, provizorični učitelj pri Sv. Tomažu, vpoklican 21. junija 1915 kot enoletni prostovoljec. Služi v Mariboru pri telefonskem oddelku. 5. Rakuša Ru do 1 f, provizorični učitelj pri Sv. Lenartu, vpoklican 21. junija 1915 kot enoletni prostovoljec. Postal desetnik. Jeseni 1915 začasno vojaške službe oproščen. 6. PreindlJakob, definitivni učitelj in začasni šolski vodja pri1 Veliki Nedelji, vpoklican 15. maja 1915 kot črnovoj-riiški enoletni prostovoljec. 23. oktobra 1915 za nedoločen čas oproščen vojaške službe. ¡Crastlske vesti. —r— Z zadnje seje občinskega sveta ljubljanskega. Po poročilu občinskega svetnika tovariša Ant. Likozarja se zviša »Elizabetni otroški bolnici« podpora od 1500 K na 2000 K, »Slovenskemu planinskemu društvu« pa se dovoli običajna podpora 1000 K in enkratna izredna podpora 500 K. — Občinski svetnik Smole poroča o prošnji kuratorija »Slovenske trgovske šole« za izplačilo leta 1908. sklenjene letne subvencije za leta 1914, 1915 in 1916 po 1000 K. Izplača naj se ta subvencija za leto 1915 in 1916, za leto 1914 pa ne nakaže, ker je bil deželni odbor ta znesek že nakazal v svoječasnem izplačilu 4000 K. Proračun se vzame na znanje. Sprejeto. —r— Darila v naravi. Nabiralnici v Ljubljani so poslali: ljudska šola v Nada-njem selu pri Št. Petru na Krasu 1 zaboj kavčukovih odpadkov in cunj; tvorniška ljudska šola v Goričanih pri Medvodah 1 vrečo malinovega listja; ljudska šola v Motniku pri Kamniku 1 vrečo posušenega sadja; krajni šolski svet na Mirni, okraj Rudolfovo, 3 srajce, 11 hlač, 5 spodnjih jopic, 1 par naramnic, 1 binokelj, 1 kučmo, 3 pare črevljaric; ljudska šola v Ka-tincah 1 zavoj slamnic. —r— Umrla je v Velesovem pri Kranju dobra in skrbna slovenska žena, gospa Marija Krulčeva, v 83. letu svoje dobe, mati tovariša Ivana Krulca, c. kr. vadniškega učitelja v Ljubljani. Bodi ji ohranjen blag spomin! — Tovarišu Krul-cu naše iskreno sožalje! —r— Iz ljudskošolske službe. Su-plentinja Hermina Kobalova je imenovana za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Podlipi. — Zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega nadučitelja Jožefa Reich bo nadomestovala na ljudski šoli v Dolu ab-sovirana učiteljska kandidatinja Štefanija Klovarjeva. — Absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Povhova je imenovana za provizorično učiteljico na štirirazred-nici v Boštanju. — Absovlrana učiteljska kandidatinja Ivana Deklevova je nameščena za suplentinjo na ljudski šoli v Ra-doviei. — Suplentinje so postale poizkus-ne kandidatinje Katarina Punčuhova na ljudski šoli v Spodnjem Logatcu, Marcela Levstekova na ljudski šoli v Košani in Ana Tyllijeva na ljudski šoli v Črnomlju. — Ker je odšel nadučitelj Maks Koman v aktivno vojaško službo, je nameščena v Stranjah za suplentinjo Helena Fischer-jeva. Izprašana učiteljica Marta Črešni-kova je nameščena na nemški osemraz-redni dekliški šoli v Ljubljani. V Planini je nameščena za suplentinjo Gabrijela Ba-lančeva, ker je nadučitelj Ivan Vuga na dopustu. Istotam je nameščena za provizorično učiteljico Armelija Tirokova, ker je učiteljica Vuga-Kacafura umrla. — Bivša provizorična učiteljica Josipina Franke-tova je nameščena v Hrušici; namesto učitelja Frana Trošta, ki je na dopustu, je nameščena kandidatinja A. Sirkova za suplentinjo na isti šoli. Kandidatinja Frančiška Kunaverjeva je nameščena za suplentinjo v Polhovem gradcu, kandidatinji Zlatka Gabrškova in Olga Vodiškova sta nameščeni kot suplentinji na Viču. Ker je odšel nadučitelj Vinko Robljek v aktivno vojaško službo, je nameščena v Podkraju za suplentinjo kandidatinja Marija Bolči-nova, v Budanjah je nameščena kandida- tinja Marija Lavrenčičeva, ker je odšel nadučitelj Vladimir Požar v vojaško službo. Kandidatinja Karmen Hvala je imenovana za provizorično učiteljico v Tel-čah. Imenovane so za provizorične učiteljice suplentinje Margareta Lillegova za Tržič, Frančiška Sušnikova in Pavla Pe-terneljeva za Škofjo Loko, Angela Hafnerjeva za Tržič. Kandidatinja Lidija Pe-čenkova je imenovana za provizorično učiteljico v Harijah. Kandidatinja Albina Malavašičeva je nameščena za suplenti-njo na Vrhniki, Frančiška Mrakova je nameščena za suplentinjo v Tržiču. —r— Vrlo se postavijo maturanti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1912. Od 27 jih je dosedaj — kolikor je poročevalcu znano — 22 v vojaški suknji. Od teh je 6 poročnikov, in sicer tov.: I. Mehle, V. Rode, I. Svete, A. Stefanciosa, J. Š p e n k o in R. W a g n e r. 7 je kadetov, ostali služijo kot enoletni prostovoljci, oziroma nadomestni rezervisti. Odlično so se držali že na ljubljanskem učiteljišču, kakor tudi pozneje kot učitelji. Tudi na bojišču so zgled svojim tovarišern-voja-kom. Kličemo jim: Na skorajšnje snidenje! —r— Prošnja za slamnate kite za naše vojake na bojnem polju. Za varstvo naših vojakov proti talnemu mrazu in talni mokroti potrebuje vojaška uprava večjo množino tropletenih kit iz slame ali pa večjo množino dobre dolge slame za izdelovanje takih pletenic. Take kite, približno 3 cm debele in 5cin široke, lahko ženske in večji otroci na deželi gotovo povsod pletejo. Vedno požrtvovalno prebivalstvo se tedaj srčno naproša, da daruje našim vojakom take slamnate kite ter jih odda pri županstvih (v Ljubljani pri mestnem magistratu), odkoder jih bo c. in kr. vojaško oskrbovališče spravilo na fronto. Na zahtevo bi vojaška uprava plačala 7 kron za 1 q izgotovljenih kit. Da pa bodo tudi kaznilnice in prisilne delavnice mogle take slamnate kite v kar največji množini izdelovati, se nadalje prosi za podaritev kar največ dobro uporabne dolge slame, ki se naj odda ali v jetniščnici c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani ali v deželni prisilni delavnici v Ljubljani ali pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranju. Ostala sodišča na Kranjskem ne razpolagajo z za izdelovanje slamnatih kit potrebnim številom kaznencev, zaradi česar naj se podarjena slama odda izključno le pri treh zgoraj imenovanih delavnih mestih. Županstva, prečastita duhovščina in učiteljstvo se naprošajo, da ta domoljubni početek kakor ponavadi krepko podpirajo. — C. kr. deželni predsednik: Schwarz s. r. —r— Živine na Kranjskem imajo še 246.993 glav. Krme je še 1,538.204 meter-skih centov. Potrebno bi pa bilo po poročilih 5,990.080 meterskih centov sena in 1,249.420 meterskih centov slame. Prašičev so našteli 171.940 glav. Te podatke so dognali meseca decembra 1915. Štajerske vesti. —š— Draginjska doklada učiteljstvu na Štajerskem. Štajerski deželni odbor je sklenil z začasno veljavnostjo do konca marca tudi letos izplačati štajerskemu ljudskošolskemu in meščanskošolskemu učiteljstvu draginjsko doklado v istem obsegu kakor lani. Te doklade ne dobe edino neoženjeni učitelji, ki so v vojaški službi. Doklada se bo prihodnje tedne nakazala. —š— Štajerski deželni šolski svet je imenoval za definitivne učiteljice: Antonijo Šerbečevo v Sv. Martinu pri Vur-bergu, Ano Gersetičevo v Laškem trgu za Zidani most, Henrieto Voršičevo v Trbov-ljah-Vodah, Ano Osterčevo pri Sv. Križu nad Ljutomerom. Prestavljena je defini-tivna učiteljica pri Svetinjah Karolina Grossmannova v Zetale. —š— Odlikovanje. Dne 9. t. m. je bila v neki rezervni bolnici v Celovcu pripeta velika srebrna hrabrostna svetinja kadetu A. Z d o 1 š k u , učitelju iz Gornjega grada na Štajerskem, za njegovo junaško in uspešno zadržanje pred sovražnikom. Pri tej priložnosti je imel nadštabni zdravnik dr. Miiller nagovor, v katerem je slavil junaštvo naše armade in se spominjal junaških dejanj kadeta Zdolška na italijanskem bojišču. — Junaškemu tovarišu Zdolšku naše čestitke! —š— Učiteljstvo ljutomerskega političnega okraja je namesto venca umrlih tovarišev Ivana Kryla, učitelja realke v Ljutomeru, in Milana Vreče, nadučitelja pri Negovi, odposlala Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani znesek 37 K, ki se na posamezne šole razdeli v sledečem razmerju: 1. Sv. Duh 9 K (Lah 3, Miki 3, Schuller 1 K 50 vin. in Ciuha 1 K 50 vin; 2. Sv. Jurij 15 K (Mavric 3 K, Kocmut 3 K, Bernard 3 K, Jastrotnik 3 K, Schmidlech-ner 2 K in Brossmann 1 K); 3. Stara cesta 3 K (Tomažič); 4. Vučja ves 2 K (Cvetko); 5. Negova 4 K (Korošec 2 K Fürst 2 K); 6. Mala Nedelja 3 K (Jandl) in 7. Ljutomer 1 K (Bankast). —š— V Ljutomeru je vpokojena učiteljica gospa Nina Ivančič-Deuova po 40-letnem plodonosnem delovanju, vso dobo na eni in isti šoli, t. j. na naši Franc Jožefov! šoli. Povodom tega ji je izrekel deželni šolski svet pohvalno' priznanje. Želimo-, da uživa zasluženi pokoj v krepkem zdravju prav mnogo let! —š— Iz celjskega okraja nam pišejo: Ker se šolski prostori uporabljajo v vojaške namene, imajo utesnjen pouk: na deški celjski okoliški petrazrednici s tremi paralelkarni v dveh privatnih sobah; na štirirazrednici v Teharju v eni edini učni sobi; na petrazrednici v Petrovčah v dveh učnih sobah. — Umrl je začetkom januarja tovariš Rudolf Delakorda. — Tovariš Rudo Z u p a n e k pošilja pozdrave iz ruskega ujetništva; v ruskem ujetništvu je baje tudi tovariš Julij S e v n i k. — Iz vojaške službe so bili odpuščeni tovariši: Hinko Karničnik, nadučitelj pri Novi cerkvi; Adolf Vizjak, učitelj v Lju-bečni, in Bogomir Zdolšek, učitelj v Gri-žah; imel bi nastopiti vojaško službo, a je bil oproščen: tovariš Franc Pristov-šek, učitelj v Žalcu. — Tovarišica Ana Zupanekova in tov. J. Jezovšek imata bolezenski dopust. — Nameščeni so bili v zadnjem času: kot pomožne, oziroma provizorične učiteljice tovarišice: Marija Vi-rantova na Dobrni, Marija Vrečkova na deški in Ljudmila Povalejeva na dekliški šoli v Št. Jurju, Roza Pakova pri Novi cerkvi, Marija Preskerjeva in gospa Jo-sipina Ekslova v Vojniku, N. Rajhova v Dramljah, Marija Vebrova na Teharju in Armina Gradišnikova na celjski okoliški šoli, tovariš Iv. Dolinar pa pri Novi cerkvi. —š— Franc Luknar, učitelj pri Sv. Juriju ob Ščavnici, je imenovan za poročnika v rezervi. Imenovani se še vedno leči v Eggenbergu pri Gradcu. —š— V stalni pokoj je stopila učiteljica tovarišica Nina Ivančičeva v Ljutomeru. —š— Umrl je v Št. Jurju ob Južni železnici nadučitelj v pok. tovariš Anton Stres. — Blag mu spomin! doriške vesti. —g— Za primorske begunce se je ustanovil v Gradcu pod predsedstvom ekscelence baronice Thoemmel-Teuffen-bachove odbor goriških gospa, ki ima plemenit namen, lajšati bedo primorskih beguncev. Odbor nabira denarne prispevke, dalje obleko, obutev in razne druge stvari, ker beguncem primanjkuje vsega. Predsednica je poskrbela s svojim dobrim zgledom tudi za mesečne prispevke, tako da ima odbor trdno podlago. Odbor ima svoje prostore v hiši Annenstrasse 34, prvo nadstropje. Odbor je ustanovil tudi „ posredovalnico za dekleta, ki jim preskrbuje zaslužek. —g— Iz Komna poročajo: V tukajšnji bolniščnici so bili ranjeni vojaki na Sv. večer bogato obdarovani. V vsaki bolniški sobi je bilo postavljeno lepo okrašeno božično drevo. Največjo zaslugo, da1 so bili darovi nabrani in nakupljeni, sta si pridobili tovarišici E. Ingerlova in M. Kavčičeva. Čast in hvala jima! —i— Predavanja na korist beguncem z juga. Dne 13. in 17. t. m. je imel privatni docent prof. dr. Traversa v dunajski »Uraniji« predavanje o našem ■Primorju s svetlopisi: »Priroda in umetnost na naši Rivieri« (Gradež do Trsta in Trst do Ko-tora). Čisti dobiček je ves namenjen izključno beguncem z juga. —g— Predavanje o Gorici. Dne 31. januarja predava vseučiliški docent, profesor dr. Edvard Traversa ,v »Uraniji« na Dunaju, I., Aspernpiatz, o Gorici in njenih važnejših zgodovinskih dogodkih in umetniških stvareh. —g— »Goriško kmetijsko društvo«, ki je imelo svoj sedež v Gorici na Kornu v Attemsovi palači, se je preselilo v Ajdovščino, kjer sedaj uraduje. —g— Iz Steinklama poročajo goriški begunci, da je tamkaj do 2000 šoloobveznih otrok, ki sedaj ne uživajo nobenega pouka. Vse hvale je vredno, da so1 začeli misliti na ustanovitev šole. \ —g— Vpokojeni učitelj Čopi je umrl v Gorici. Treskale so granate, Čopi je šel čez Plačuto v svoje stanovanje, zračni pritisk izstrelkov ga je vrgel, in dobri1 Čopi je izdihnil. Miren, dober mož, prijeten v družbi. Rojen je bil v Bovcu. Služboval je največ v Brdih in v Krombergu pri Gorici. Vsakdo, kdor ga je poznal, ga je imel rad. Često so ga ustavljali v Gorici na ulici njegovi bivši učenci in se z veseljem | spominjali dni, ko jih je poučeval. Čopi- | se je udeležil okupacije Bosne; bil je predsednik svoj čas živahnega veteranskega društva v Brdih. Čopi je bil iz one dobe, ko so učitelja z izvestne strani grdo gledali, ko učitelju niso rekli »gospod«, ampak po nemško: »Sie Lehrer!« Pretrpel je v oni dobi mnogo, ostal je vnet borilec za šolo in premagal »Sie Lehrerja«. Koliko je znal o tem povedati! — Pred leti je prebil v Ljubljani težko operacijo, na posledicah je trpel sicer, ali mogel je lepo mirno živeti. Voziti se, tega pa ni mogel prebiti, zato je ostal v Gorici in tam umrl ob ognju iz sovražnih topov tik za fronto. V dobrem spominu ga obdržijo vsi, ki so ga poznali. Naj mirno počiva v slovenski zemlji! Tržaške vesti. —t— Fran Povše in slovenska šola Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu. »Edinost« piše: Ob njegovem svežem grobu se naglašajo vsestranske zasluge blagega Frana Povšeta. Ne prezrimo, kako se je trudil kot državni poslainec za naše slovensko šolstvo v Trstu! Zanje je — žal — brez uspeha posredoval pri naučnein ministrstvu leta 1894. Malo srečnejši je bil leta 1902., ko je bilo naučno ministrstvo voljno podpirati šolo Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, ako bi se razširila v petrazrednico in bi postala nekaka pripravnica za srednje šole. Tako se je izjavil sekcijski načelnik v na-učnem ministrstvu Povšetu, prosečemu podpore C. M. tržaški šoli. Prvo podporo tržaškemu šolstvu Družbe sv. Cirila in Metoda je naklonilo ministrstvo na prošnjo državnega poslanca dr. Rybara šele leta 1908. Povše je posredoval drage volje še v par drugih slučajih. Njemu gre velika zasluga, da si je družba sv. Cirila in Metoda z njegovim posredovanjem kupila hišo v ulici via Giuliani št. 26 leta 1894. On je obravnaval zaradi nakupa hiše z ravnateljem »Phonixa«, dotedanjim lastnikom, in izposloval jako ugodne pogoje; v 13 letih je bila hiša plačana. Z njo si je pridobila Družba stavbišče neprecenljive vrednosti. Na njem se dviga sedaj moderno zgrajena palača z lepimi šolskimi prostori. Zahvalo za pridobitev tako ugodno ležečega prostora smo dolžni v precejšnji meri kupcu-posredovalcu Franu Povšetu. _t_ Obrtnoumetna razstava v Trstu. Dne 29. t. m. otvorijo v Trstu obrtno-umetno razstavo na iniciativo zavoda za pospeševanje male obrti. 20 odstotkov dobička dobi »Rdeči križ«. —t— Razpis štipendij iz štipendijske ustanove »Ivan Marija Vatovec« za slovenske dijake tržaške gimnazije. Podpisani- cdbor podeljuje za šolsko leto 1915/16 iz gori imenovane ustanove in po določilih ustanovnega pisma dve štipendiji v znesku po 200 K. Pravico do štipendija imajo pridni, nadarjeni in potrebni ubožni dijaki tržaške državne gimnazije, ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo obli-gatni slovenski tečaj na tem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki, rojeni v Tržaški okolici. Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene s spodaj označenimi listinami ter poslane po pošti podpisanemu odboru v roke društvenega tajnika Miroslava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana štev. 10/11. nadstropje. Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni list, šolska izpričevala vsaj poslednjih tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije, da je prosilec vpisan kot redni dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in končno ubožni list. Prošnje je vložiti najdalje do 15. februarja 1916. 1. Na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati. — Odbor Dijaškega podpornega društva v Trstu. _t_ z Vrdelce nam pišejo: Dne 19. decembra je imel naš otroški vrtec svojo »Božičnico«. Dvorana je bila do zadnjega kotička prenapolnjena. Vse točke so bile sprejete z veliko pohvalo. Otroci so neustrašeno izvajali svoje vloge. Ob zaključku pa so bili ti mali junaki obdarjeni z igračami, slaščicami in jabolki. Prejšnjega dne pa je dobilo 44 otrok vsak svojo oblekčo', a desetorica predpasnike. Obdarjenih je bilo torej 54 otrok. Ostali nepotrebni pa so bili obdarjeni s sadjem in še nam je ostalo 100 K čistega. Ta znesek je dobila naša dobra CMD v Ljubljani. Vse te stroške smo pokrili z »Miklavžem« in »Božičnico«. Šivalo se je na Vrdelci. Zato se vodstvo otroškega vrtca presrčno zahvaljuje vsem blagim gospem in gospi-cam z Vrdelce, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogle našim malčkom do tople obleke. Posebno pa se zahvaljuje vodstvo gospodu Zafretu za znižane cene pri nakupu blaga in za podarjenih 5 m blaga. Po »Božičnici« se je razvila lepa domača zabava ob »štrukljevem semnju«. Bilo je domače, presrčno, veselo. Zato se vodstvo še enkrat zahvaljuje vsem, ki so kakorsi-bodi pripomogli k tej lepi prireditvi. —t— V Barkovijah so nedavno na iniciativo in pod vodstvom tovariša Ivana Krašovica priredili dve majhni veselici, eno otroško in dekliško, drugo mladinsko. Pri prvi je bila namenjena polovica čistega dohodka za šolsko deco in polovica za naše hrabre branilce, pri drugi veselici je pa bil določen ves dohodek za naše hrabre vojake.. Iz dohodkov od prve 102 K in od druge 163 K se je nakupilo raznega blaga, da se izgotovi perilo (gorke srajce, gorke nožne krpe in nekoliko prevlak za blazine), ki ga vedno potrebujejo posebno sedaj v teh deževnih in mrzlih časih in ki se naj bi poslalo direktno na fronto. Naše vrle Barkovljanke so sešile vse perilo brezplačno. Bodi jim tem potom izrečena iskrena zahvala, kakor tudi tovarišu voditelju Kraševicu, ki je vodil obe veselici, ter vsem drugim sodelovalcem in sodelo-valkam, ki so prispevali k dotični vsoti ter omogočili, da se je kupilo potrebno blago in tobak za cigarete. V svesti naj si bodo, da so storili res blago, človekoljubno in rodoljubno delo. Del izgotovljenega perila in prispevkov, nabranih v Narodnem domu, smo poslali na Dobrdobsko fronto, ostalo pa k soškemu predmostju, da pokažemo junaškim branilcem naše uboge Gorice, da ?e jih tržaške Slovenke in Slovenci hvaležno spominjamo z iskreno željo, da bi se po končani zmagi zdravi in nepoškodovani vrnili v naročje svojih dragih! —t— Prepoved »hitrega koraka« (passo ginnastico) v šolskih telovadnicah. V tukajšnjih občinskih šolah se je mladina v zadnjih letih pri telovadnem pouku pogosto vežbala v hitrem koraku (passo ginnastico), ki se ne sklada s kretnjami, ki so predpisane za vojaštvo, in ki ga tudi ne goje športna društva. Gospod namestnik je v vseh šolah upravnega področja pod kaznijo najstrožje prepovedal nadalj-no vežbanje omenjenega hitrega koraka, ki ga tudi v estetičnem oziru ni mogoče odobravati, ter je odredil, da je korakanje in tekanje vežbati izključno samo po pravilih vadbenega pravilnika c. in kr. armade. — Takozvani passo ginnastico je korak — italijanskih bersaljerov. litrske vesti. —i— Istrski begunci so odšli iz Gmun-da, 2000 po številu, v drugi tabor v Stein-klamm, tam je že bilo doslej Istrijanov tisoč in pol skupno s Slovenci. Nad dvati-soč jih je odšlo v vasi okolo Oberholla-bruna na Nižjem Avstrijskem, dvatisoč jih je odšlo na Češko po raznih okrajih. Na Nižjem Avstrijskem so sedaj istrski begunci v 15 okrajih, na.Češkem v dvanajstih. Ni dvoma, da je ubogim beguncem mnogo bolje po vaseh, zlasti med Čehi, o katerih trdijo vsi begunci, da so dobrega srca in radi pomagajo nesrečnikom z juga. — Značilno je to; da glede istrskih beguncev vprašujeta enako »Hrvatski List« in »Polaer Tagblatt«: Kaj je storil naš deželni glavar in naš deželni odbor v interesu istrskih evakuirancev? —i— Ljudska šofa v Golcu (Istra) je poslala nabiralnici daril v Ljubljano 27 cigaret, 23 smodk, 9 zavojev cigaretnega tobaka in 8 zavojev cigaretnega papirja. Splošni westnili, Razširjenje vojnoslužbene dolžnosti. Dne 21. t. m. je izšla v obeh državah monarhije naredba, ki razširja vojno službeno dolžnost do starosti 55 let. Doslej je ta dolžnost veljala samo do 50. leta starosti. Naredba pravi, da je bilo to potrebno, ker se je vedno več ljudi iz črnovojniških kategorij poklicalo na službo z orožjem in je te treba nadomestiti. Čez 50 let stare osebe se bodo uporabljale v notranjosti monarhije le zadaj za armado, ki je na bojišču, v pokrajinah, kjer ni politiška uprava izročena kakemu zapovedniku, torej le izven ožjega in širšega bojnega območja, bodo služile samo šest tednov in se bodo smele vnovič vpoklicati le po1 en ali dva meseca trajajočem prekinjenju službovanja. Veljavna je ta naredba samo za čas sedanje vojne. — Tej naredbi dostavlja dunajska »Zeit«. da doiičniki ne bodo klicani na pregledovanje, marveč jih bodo kratkim potom pozvali na službovanje. Tudi nobenih posebnih znakov ne bodo imeli. Nad polovico Ciril - Metodovih podružnic spi. Leto 1914. je bilo v drugi polovici že vojno leto, vendar so zbrale Ci- ril-Metodove podružnice še znatno vsoto 57.061 K. Lani, t. j. v letu 1915. pa so prispevale vse podružnice glavni družbi samo 16.445 K, torej za 40.616 K manj kot prejšnje leto. Nad polovico podružnic je lani sploh spalo, da niso poslale nikakega prispevka. Takih malobrižmh podružnic je bilo na Kranjskem 60 izmed 100, na Štajerskem 53 izmed 93, na Koroškem 7 izmed 8, na Goriškem 28 izmed 48, v Trstu 7 izmed 19. Značilno merilo za narodno zavednost in požrtvovalnost je dejstvo, da je bilo najmanj spečih podružnic na Primorskem, ki je bojno ozemlje in deloma celo zasedeno po sovragu. — Primorske rojake so vse bridkosti zadele v dvojni meri, vendar niso pozabili na najpotrebnejšo narodno napravo. Celo begunci so zbrali med seboj lepo vsoto za tržaško šolstvo. Koliko more doseči vestni odbor, je pokazala podružnica na Premu, kjer prebivalstvo pač ni imovito, vendar je nabrala marljiva blagajničarka skoraj 200 K. Istotako neumorno so sodelovale podružnice v Dolu pri Hrastniku, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v rogaški okolici, v Dornber-gu in pri Sv. Luciji pri Tolminu. In v mestih in trgih bi se ne moglo vsaj toliko do seči? Naj bi se zamujeno v tekočem letu popravilo in nadomestilo! Na sestanku kmetijskih učiteljev v Ljubljani, ki se je vršil dne 12. t. m., se je po poročilu o društvenih zadevah razprav Ijalo o izboljšanju kmetijskega pouka po deželi. Udeleženci so prišli do zaključka, da je treba tudi vbodoče prirejati potna predavanja in kmetijske tečaje. Pri popotnih predavanjih naj se jemljejo po možnosti podrobna kmetijska vprašanja, ki so aktualne važnosti, in naj se snov do dobrega obdela s posebnim ozirom na razmere in potrebe dotičnega kraja. Tudi naj se za potna predavanja sestavi načrt za deželo, ki naj se objavi v »Kmetovalcu«. Popotni učitelji morajo imeti priliko, da pridejo vsaj enkrat na leto v posamezne kraje svojega okoliša, in se kaže čim dalje bolj potreba, da dobimo za posamezne okraje usposobljene strokovne osebe. Kmetijski tečaji, ki trpe po en dan ali tudi dlje, naj obdelujejo le posamezne kmetijske stroke in naj se prirejajo po krajih, kjer je prilika ugodna tudi za praktični pouk. Tudi je po dosedanjih izkušnjah potreba, da se za te tečaje zagotovi primerna udeležba, kar se da na ta način doseči, da se tečaji dosti zgodaj objavijo in da se kmetovalci za udeležbo prej priglase. Kmetijski tečaji naj se vrše v krajih, kjer je treba bolj obširnega in s praktičnimi demonstracijami podprtega pouka. Tudi za kmetijske tečaje je treba, da se sestavi program, ki naj se objavi v »Kmetovalcu« z navedbo kraja, časa in učne tvarine. Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji. Od leta 1885. do 1899. so hranilne vloge V Avstriji narasle vsako leto povprečno za 110 milijonov kron, od 1900. do 1914. leta pa za 225 milijonov kron. Kri kot nadomestek za meso. Nemška mesarska zveza si je zagotovila postopanje za proizvajanje mesnega nadomestka iz krvi. Ta nadomestek se more porabiti kot cen dodatek k juhi in vsem mesnim jedem, zlasti klobasam. Nemški mesarji so uvedli posebno »vojno klobaso«, ki je napravljena iz tretjine krompirja, tretjine masti in jeter in tretjine mesnega nadomestka iz krvi. Lišaji kot živinska poklaja. C. kr. poljedelsko ministrstvo objavlja na tozadevna vprašanja, da se lišaji, posušeni in s senom zmešani, pokladajo govedu, poparjeni ali kuhani pa govedu, kozam in prašičem. Kuhani, oziroma poparjeni krmi je primešati nekoliko kuhanega krompirja Oblastveno dovoljenje za javne zbirke. Naredba notranjega ministra urejuje javno pobiranje za vojnopreskrbovalne namene. Javne zbirke, produkcije, predstave in zabave, javna predavanja ali prodajanje in razpošiljanje predmetov za namene vojne preskrbe se sme razglašati ali prirejati samo z oblastvenim dovoljenjem, pa naj tako prireditev pripravlja kak odbor za vojno preskrbo ali vojaški oddelek, privatna oseba, društvo ali časopis. Politiška okrajna oblast bo le tedaj dala dovoljenje, če je zbirka res potrebna in bo med pričakovanimi dohodki in zneskom, ki pride v korist vojne oskrbe, neko primerno razmerje. Kdor bi tako prireditev razglasil ali priredil ali že kako sedaj pričeto zbirko nadaljeval brez oblastvenega dovoljenja, tega čaka kazen od 50 do 5000 K ali zapor od 3 dni do 3 mesecev. — Ona podjetja, ki so tako dovoljenje dobila od te ali one strani, morajo zaprositi za novo dovoljenje, in sicer v teku 4 tednov, če zbirka do tedaj ne bo končana. Naredba upa, da bo nova ureditev čuvala preizkušeno požrtvovalnost prebivalstva in dosegla velike uspehe, ker se bodo sredstva bolj pametno izrabila. Nemški uradni jezik. Češki cesarski namestnik je vsem državnim uradom poslal odlok, da je uradni jezik državnih, politiških in policijskih oblasti v notranji službi in dopisovanju z drugimi državnimi oblastmi le nemški. Ravno sedaj so vojni dogodki pokazali to potrebo v državnem interesu in ne pomenjajo nobenega zapostavljanja kakega drugega jezika. Namestnik zahteva, da se uradništvo strogo drži teh predpisov; vsako kršitev naj se mu takoj naznani. Izdelovanje »Siidmarkinih« užigaiic ustavljeno. Nemški listi priobčujejo: Obratne težave po tvornicah za užigalice, ki so provzročila trajna zvišanja materiala, pogostne zakasnitve dovoza, nujne vojaške dobave itd., so vzrok, da je avstrijska družba »Solo« prisiljena izdelavo in prodajo »Siidmarkinih« užigaiic, kakor tudi ostalih društvenih užigaiic za čas obstoječih razmer ustaviti. Razgled. — Znamenita žena je umrla v Zadru, in sicer Anka Carantonova. Za ilirskega gibanja je bila med prvimi, ki se je pridružila narodnim vrstam in ie v narodnem življenju marljivo sodelovala. V »Hrvatski Čitaonici« je prva zaigrala hrvatsko narodno himno. Zanimala se je vedno za vsak narodni napredek Dalmacije. — Blag ji bodi spomin! —Visokošolec in kolodvorski tat. Samuel Rauch iz Stanislava v Galiciji je na Dunaju študiral pravo, preživljal pa se je s tem, da je kradel kakor sraka. Njegova specialiteta so bile tatvine na kolodvorih, a kradel je tudi pri vsaki drugi priliki. Obsojen je bil na poltretje leto ječe. — Odstavljen kurator. Za Galicijo obstoji ustanova, ki jo je z veliko glavnico svojčas napravil grof Skarbek za vzgojo obrtnega naraščaja. Kurator te ustanove je bil doslej ustanovnikov sorodnik grof Friderik Skarbek. Tega je pa zdaj gališki deželni odbor odstavil, ker se je pokazalo, da uprava ni v redu. — »Hej Slovani« prepovedana. »Zeit« poroča, da je praška deželna sodnija prepovedala razširjanje neperiodičnih tiskovin, v katerem je 37 znanih čeških pesmi. Med njimi je tudi znana »Hej Slovani «. Ta je torej sedaj prepovedana. — Slovenec Ante Gaber v bolgarski službi. Ante Gabra1 iz Škofje Loke, ki je bil nekaj časa v srbski državni službi, so Bolgari dobili v Nišu, kjer je sedaj Gaber v službi Bolgarov. —Otroci — izdajatelji časopisa. V neki vasi na Nemškem je prišel učitelj na lepo misel. Dal je od svojih učencev izgo-toviti neko vrsto časopisa, to se pravi, otroci so morali tedensko poročilo o vseh dogodkih v vasi tolikokrat prepisati, kolikor mož je iz te vasi odšlo na bojišče. Poroča se o vsem in vsakem. Svojci napišejo k temu še pozdrav, in časopis se odpošlje. Tako zvedo vsi enako, kar bi radi vedeli. To se razume, da ga vsi sprejemajo s hvaležnostjo in priznanjem. V mnogih vaseh Thüringa posnemajo ta zgled. — Cepivo proti marogastemu legarju je izumil novojorški zdravnik dr. Harry Plötz- ki se nahaja zdaj na Dunaju. Cepivo se je, kakor izvajajo strokovnjaki, jako dobro poneslo. — Mlad glasbeni talent. Štajerski listi slave šestletnega Walterja Leschetitzke- j ga, sina in učenca koncertistinje Teresine j Giraldi - Leschetitzke, profesorice violine na konservatoriju Tartini v Trstu, Walter | Leschetitzky nastopa kot violinist ter zbu-- ja splošno občudovanje. | — Grof Franc Lützow t. Češki listi poročajo; da je umrl v Švici grof Franc Lützow v 67. letu svoje starosti. Grof Lützow je spadal med one može češke visoke aristokracije, ki so si pridobili za narod posebnih zaslug. Razločeval se je od svojih aristokratskih tovarišev posebno v tem, da je bil odločno naprednega mišljenja; družila pa ga je z njimi držav-nopravna ideja. Kakor njegov, oče, tako je bil tudi Franc Lützow v svojih mlajših etih diplomat. Kot Iegacijski svetnik londonskega veleposlaništva pa je zapustil diplomatično službo ter se posvetil leta 1885. na svojem krasnem gradu v Zum-pahu popolnoma študiju češke zgodovine in literature. Vsako leto je preživel nekaj mesecev v Londonu. Njegova dela so izšla po večini v angleškem jeziku, in ~ iitzowa glavna zasluga je, da je seznanil zapadne narode s češko zgodovino in kul-uro. Najslavnejše njegovo delo »Češka« je preloženo v več jezikov. V čeških revi iah je grof Lützow mnogo pisal o angleških vprašanjih. Grof Lützow je bil doktor oksfordske univerze, častni doktor praške univerze, dopisujoč član češke akademije znanosti in drugih učenih družb, častni meščan praški itd. Češki narod je izgubil v grofu Liitzowu enega svojih najzaslužnejših mož. — »Zlata knjiga hrvatskega naroda« se bo imenovalo veliko zasnovano delo, ki naj ohrani potomcem spomin na svetovno vojno in vlogo, ki jo je igral hrvatski narod v tej dobi. Knjiga izide šele po vojni ter bo obsegala dva oddelka. V prvem oddelku se bodo nahajali znanstveni in literaričnii spisi ter umetniške slike o vojni. Drugi oddelek bo obsegal životo-pise in fotografije Hrvatov in Hrvatic, ki' so se odlikovali v vojni. Za prvi oddelek je obljubilo svoje sodelovanje že mnogo odličnih hrvatskih znanstvenikov, književnikov in umetnikov. Knjigo bodeta uredila profesor Rudolf Horvat in dr. K. pl. Premužič. — Hrvatska umetnika na fronti. Profesorja hrvatske umetniške šole Robert Frangeš in Oton Ivekovič se nahajata že od 1. januairja na jugozapadni bojni črti, da nadaljujeta svoje študije. Prof. Ivekovič je svoje slike in portrete, ki so bili že razstavljeni na Dunaju, razstavil sedaj s Frangešovimi kipi v Budimpešti. Umetnika ostaneta na fronti en mesec. Pozneje razstavita odlična hrvatska umetnika svoja dela v Zagrebu. — Cirilica v gorenji Ogrski. Grško-katoliški škof v Eperjesu, dr. Štefan Novak, v čigar diecezo spada tudi več ru-munskih župnij, je izdal na podrejeno mu duhovščino ukaz, naj strogo pazi, da se bo odslej v cerkvenem delokrogu izključno rabila latinica in ne več cirilica, ki je bila dozdaj v rabi. —Samoumor dijaka. V obrtni šoli v Pragi se je ustrelil 161etni Vaclav Tensty iz jeze, ker v šoli ni mogel napredovati. — Umrl je v Novem Sadu znani srbski pisatelj, dvorni svetnik Anton Hadžič. Pokojnik je bil 40 let tajnik »Matice Srbske« v Novem Sadu ter je urejeval njene publikacije, pozneje je bil tudi predsednik »Matice«. Odlikovan je bil z vitežkim križcem Franc-Jožefovega reda ter je bil član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. LISTNICA UREDNIŠTVA. Tovariš J. D. iz L. nam piše: »Uvodni članek v i. letošnji1 številki mi jako ugaja; pa tudi drugim. Tako me je navdušil, da sem iz raznih blagajnic takoj nakazal upravništvu »U. T.« 197 kron naročnine In za inserate. Smo — kovači in berači — a smo vendar in ostanemo! Le še več takih člankov!« — Tej želji bomo po možnosti ustregli, a to je v prvi vrsti odvisno od naših sotrudnikov. Kar se drugega tiče, samo iskreno želimo, da bi naš imenovani članek tako navdušil vsaj 100 zavednih in požrtvovalnih tovarišev! — Doslej se je oglasilo 8 novih naročnikov. Pojdite vsi na delo, pa jih bo kmalu in lahko 100! Naš upravnik je poklican v vojno službo. Ukrenili smo vse potrebno, da bo upravništvo tudi dalje točno poslovalo. Zvestemu in vestnemu dosedanjemu tovarišu Upravniku želimo, naj ga po novih potih spremlja sreča junaška ter ga po končani vojni službi zopet privede do starega dela! Z očetom sta pri1 vojakih tudi dva sinova. I. T. v T.: Za danes prepozno prejeli; porabimo prihodnjič. Iskrene pozdrave! Izdajatelj in odgovorni urednik: Ra di voj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. va gorenjska razpošiljalnica VAN SAVNIK Kran I 172 razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje. Čevlje za dame in p /spode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno. Za neugajajots se vrne dm Meseca avgusta izide bogato ilustrova,- cenik. ima v z togi naslednic kniige 1. A. Rape: Mladini. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K1"—, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišiakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'— s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'—, s pošto 16 h več. 4. Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1*—, -s pošto 16 h več. 5. Pavel Flere: Palnakovi spisi. I. in II. zvezek, K l-—. 6. Ivo Trošt: Moja setev. I. zvezek. 7. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov brez poštnine je 20 h. 8. Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2'—. 9. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h. 10. Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici. 1 Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom, k rajnim šolskim svetom in cenj, knjižnicam priporoča „Učiteljska t sUarna 4 v Ljubljani sledeče Mladinske spise 1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V VI. zvezek 2. A. Rape: Mladini, I.,' IL, III.,'IV. in V. zvezek . 3. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek . . 4. A. Rape: Dane............. 5. J. Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom..... 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel....... 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim........ 8. Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. 9. Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek 10. I/o Trojit: Moja setev I. in II. zvezek .... 11. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II III. zvezek.............. in a K m ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu". Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica: 1. A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K. 2. Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin. 3. Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. 4. Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin. Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta. -