Naravoznanstvo v Ijudski šoli. 12. Velikost gibajoče sile in ndara. Vse sile ali moči so nam, kakoršne so tiste same na sebi, popolnoma neznane; o njih bistvu sklepamo in njih velikost gledamo iz uCinkov, ktere one vzrokujejo. — Kdor more nosti kakih 56 kgr., je močneji od onega, kteri more zagibati le polovico tega. Velikost gibajoče se sile moremo pa tudi razsoditi po tvarini, ktero smo zagibali. — Kdor more kakih 30 litrov žita v jednej uri kakih 374 kilometrov daleC nesti, je gotovo močneji od druzega, kteri ravno tisto težo v tistem času !e kakih 2'/a kilometra daleč nese. Ako povzamemo vse skupaj, rečemo: Velikost gibajoče sile razodeva se po gibanju tvarine in naglosti, s ktero se ona giblje. Sedaj pa hočemo ob kr.ttkem preiskati, kako se nam bode razsodba po različnosti tvarine in.nje hitrosti glede velikosti gibanja iztekla. Preniisliti hočemo štiri zglede. 1. Jednaka tvatina, jednaka hitrost. Ako nese delavec Trošan 56 kgr. v jednej uri 3 % kilometra daleč, in ako drugi delavec UroS ravno to stori, sta toiaj oba jednako raočna. Zato tedaj reCemo: Pri jednakih tvarinah in jednaki hitrosti, ste gibajoči se sili jednaki. 2. Jednaka tvarina, nejednaka hitrost. Ako nese Trošan 56 kgr. v jednej uri 3Y2 kilometre daleč, delavec Uroš stori pa ravno to v istem času, da 4'/2 kilometre daleč nese, je gotovo Uroš raočneji kakor Trošan. Iz tega dobirao posledek: Pri jednakih tvarinab in nejednaki hitrosti, je razmerje gibajoče se sile jednake hitrosti. 3. Nejednaka tvarina, jednaka hitrost. Ako pa nese Trošan 56 kgr. v jednej uri 3'/a kilometre daleč, ko nese Uroš v tistena času le 28 kgr. tako daleč, je Trošan gotovo močneji od Uroša. Moč Trošanova ima dva dela, Uroševa pa le jeden del. Zato sklepamo: Pri nejednakih snovih in jednacih hitrostih, so giba.joče se sile kot tvariua. 4. Nejednaka tvarina, nejednaka hitrost. Ako zamore Trošan 61 litrov žita v jednej lninuti 1 meter daleč prenesti, Uroš pa v tistem času 90 litrov pa 2"/a metra daleč nese, je gotovo Uroš močneji, kajti on nese večo težo dalje v tistem času, kakor pa Trošan. Sklepamo tedaj: Pri nejedDacih tvarinah in nejednaci hitrosti, so gibajoče se sile izvodi iz tvarine in nje naglosti. Ako se gibajoče telo ob drugo zadene, zgodi se udar. Iz tega, kar smo slišali do sedaj, moremo sklepati, da je moč ali velikost udarca odvisua od tvarine in hitrosti gibajočega se telesa. Kmalo pa tudi iz tega spoznamo, da se sila ali moč udarca ravna vedno po velikosti gibajočega se telesa. 1. Jednaka tvarina, jednaku hitrost. Obla, težka tri dkgr. pretefe v jedni sekundi 3 raetre, ter udari ob steno s tako silo, kakor druga ravno tako težka, ktera ravno tako hitro teče. Kaj spoznamo iz tega? Pri jednacih snovih in jedoaci hitrosti so udarci jednaki sili aii mofi. 2. Jeduake snovi, nejednaka hitrost. Tri dkrg. težka oblapreteče n. pr. v jedni sekundi 5 metrov, druga jednake težkote preteče v tistena času 30 metrov. Zadnja udari z večo silo, ter se v zeraljo globokeje zarije, kakor perva. Udarca sila je v razmerju, kakor štev. 1: 6. Iz tega sklepamo: Pri jednacih tvarinab in nejednaci bitrosti je udarna sila drugi sili ravno v taketn nasprotji, v kakoršnem ste si hitrosti. Kladvo toliko močneje udari, kolikor hitreje ga zavihtiino; naglo plavajoče ledene gruče vdarijo z večo silo ob kole pri mostu, kakor počasi plavajoče; toča, ktera pade z velike višave bolj pobija, kakor pa niže padla; naglo tekoča voda razdere več bregovja, kakor počasi tekoča. Navedite še nektere zglede, kteri se opirajo na to razsodbol 3. Nejednaka tvarina, jednaka hitrost. Ako veržemo 2 kgr. težko oblo v jedni sekundi 20 metrov daleč, drugo 4 kgr. težko v ravno tistein času pa tudi tako daleč, toraj so obeh obel udaine sile, kakor 1 : 2. Tukaj se prepričatno: Pri nejednacih tvarinah in jednacih hitrostih, so udarne sile kakor tvarina. Topova obla, ktera ravno tako naglo teče, kakor obla iz puške, učinja veči udar, kakor obla iz puške; veliki ledeui kos, kterega voda tako naglo podi, kakor manjšega, udari veliko močneje ob kole pri mostu, kakor naajhni koščki; težko kladivo, s kterem tako naglo tolčemo, kakor z manjšim, močneje udari, kot uno; udar s debelim kladivom porine kol globokeje v zemljo, kakor pa udarec z majhnim kladivom; debela toča uaredi večjo škodo, kakor drobna; velika barka vdari z večo močjo ob malo, kakor mala ob veliko, ako obe jednako bitro jadrate. Poiščite še jednake zglede. 4. Nejednaka tvarina, nejednaka hitrost. Ako se taklja 10 kgr. težka obla v jedni sekundi 12 metrov, in druga 15 kgr. težka v ravno tistem času 20 metrov daleč, toraj udari zadnja z večo silo ob steno, kakor perva; udarna sila ravna se po velikosti gibajočih se telcs; ona je toraj izvod iz tvarine in hitrosti, v tem sluČaju kakor 120 do 300 = 2 : 5. Zapoinnite: Pri nejednacih tvarinah in nejednacih hitrostih se izračuni udarna moč iz snove in hitrosti. Velike in zelo hitro gnane ledene gruče udarijo močneje, kakor male, počasi gnane; kolikor večji je barka in kolikor hitreje jadra, toliko močnejše udari ob zaderžek; naglo derdrajoč in težak železen voz nareja pri udarcu z drugim vozom večo škodo, kakor pa lahek in počasi se premikajoč voz; slap snega razodevlje svojo pogubno moč toliko bolj, kolikor večji je in kolikor hitreje se naprej dervi; narastla jezera napravljajo toliko večo škodo, kolikor hitreje se v njih voda naprej dervi. — Udarna sila gibajoče se vode ravna se po tvarini in naglosti vode. Ako je bitrost tekoče vode še enkrat tako velika, kakor je navadno, tedaj je tudi tekoča tvarina v tistcm času še enkrat tako velika. Dvakratna hitrost in 2Xkratna tvarina, pomnoževa se čveterno ali do kvadrata od 2. Pri 3Xkratui hitrosti jc udarna vodna tvarina v tistcni času 3X tako velika; udarna sila je tedaj 9Xkratno ali kvadrat od 3. Iz tega sledi: Udarna sila gibajoče se vode raste v kvadratnem razmerju gibanja hitrosti; oca je toraj pri 2Xkratni hitrosti 4X> pri 3Xkratni 9X tako velika, kakor pri naravni hitrosti. Iz tega tedaj lahko spoznamo, da narastle gorske vode velike in tcžke kamene naprej in drugega proti drugemu derve; da majhni gorski potoci, čigar struge so zelo nagnjene, lahko veče kolesa in celo mline gonijo. Zagoni morskih valov, pokončujejo toliko bolj obrežje, kolikor hitreje se zaganjajo. Veliko kamenje ne pride tako lahko v sredino rek, še težji pa v dolnjo globino. Sploh ima pri jednacih silah mala tvarina večo hitrost, kakor pa veča. — Natančna preiskovanja so pokazala, da, ako je tvarina v primeri kakor 2: 1, se nareja hitrost potem ravno narobe, kakor 1: 2 nareja. Pri jednacih silah je hitrost nasproti od tvarine. Iz tega sledi: da jednaka množina smodnika, ktera žene puškino oblo z veliko hitrostjo naprej, topovo postavlja v manjše gibanje. Pri izstreljenji topa raznesla smoddikova tvarina žene topovo oblo hitreje naprej, kot top nazaj. Tudi pri puški leti obla hitreje naprej, kakor puška nazaj udari. Vprašanja: Po čem se ravna velikost gibajoče se sile in udara? — V kakem razmerji so gibajoče se sile in velikost udarca pri jednaki tvarini in jednaki hitrosti ? — V Jcakcm pri nejednakih tvarinah in jednaki hitrostl? — V kakem pri nejednaci tvarini in nejednacl hitrosti? — Kakošna je hitrost pri jednacih silah ali močeh? — (Dalje prih.)