TRST, petek 2. novembra 1956 Leto XII. . Št. 248 (34C j) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 " .... , ■■ ■■ i — , ....-i i m ■ " "■ 1 ^ 37-338 — pLi™,*’ rnmriC.C?i! *L‘ 1!* “?•«“” mE,L*inON 93-808 IN 9*638 ~ Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. v$ine v širini i * * , . „ 5° Tel. 33-82 OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, V Širini i i v‘i,w * x vuunjj. vivi o.-ii državami nakit t»arazum ter ie izjavil, JHl *° huda izzivanja v 0l be morejo opra- io°r°2ene intervencije, dni začela v E- eSo,UcVi„ . Dulles predložil poziva vse stra- ni, ki so zapletene v sovražnosti v Egiptu, naj takoj u-stavijo ogenj, izraelske čete pa naj se umaknejo za izrael-sko-egiptovsko demarkacijsko črto. Ameriška resolucija poziva vse člane Združenih narodov, naj ne pošiljajo vojnega materiala na področje sovražnosti ter naj se vzdržijo slehernemu dejanju, ki bi lahko poživljalo spopad. Resolucija zahteva dalje, naj se sprejemajo ukrepi za zopetno otvoritev Sueškega prekopa, izredno zasedanje glavne skupščine pa naj ostane odprto, dokler se določbe resolucije ne bodo izvedle. Resoluc-ja ugotavlja z veliko zaskrbljenostjo, da so izraelske čete prodrle globoko na egiptovsko ozemlje, da an-gleško-francoske oborožene sile vršij.i vojaške operacije proti egiptovskemu ozemlju in da je bil promet po Sueškem prekopu prekinjen. Dulles je poudaril, da je prva stvar, ki jo je treba ukreniti, doseči ustavitev sovražnosti, ki lahko spravijo vseh v nevarnost. Če glavna skupščina ne bi bila sposobna odpraviti seidanji polož.ai, bi lahko to bila spodbuda drugim državam, jda ravnajo na enak način. Po' Dullesovem govoru je skupščina prdkinila de!o do 3. ure zjutraj. Odmev v Italiji (Od našega dopisnika) RIM, 1. — Anglija in Francija to pot pač tudi v Rimu in v Italiji sploh nista naletela na ugodne ocene svojega barbarsskega napada na Egipt, pa čeprav dobršen del političnih , predstavnikov niti ne izraž.a dovolj odločno o-gorčenja, ki vlada med ljudstvom. Sicer se najdejo tudi taki, ki zagovarjajo Angleže in Francoze, češ da s bili izzvani — pač zato, ker Nas-ser ni hotel delati tako, kot bi oni hoteli. Med tistimi, ki zadevo tako presojajo, je tudi liberalec Malagodi. Tajništvo CGIL se je zbralo na posebno sejo ter izdalo poročilo, v katerem ogorčeno protestira proti premišljenemu napadu, ki sta ga sprožili angleška in francoska vlada ob sokrivdi Izraela. Ta napad, pravi poročilo, ima za namen uničenje nacionalne neodvisnosti egiptovskega ljudstva ter služi imperialističnim in kolonialističnim korstim finančnih monopolov. CGIL poziva italijansko vlado, naj stori vse mogoče, da Združeni narodi napravijo takoj konec napadu, s čimer bodo u-trdili svoj ugled ter zopet vzpostavili zaupanje narodov v utrditev miru. Končno izraža tajništvo CGIL upanje, da bo prišlo do sporazuma z drugimi sindikalnimi organizacijami za skupno manifestacijo solidarnosti z egiptovskim ljudstvom. Italijanski zunanji minister Martino je imel telefonski razgovor z italijanskim oprav-nikom poslov v Kairu. Dobil je zagotovilo, da doslej italijanski državljani v Egiptu niso utrpeli# kake škode. Vodstvo PSI je danes popoldne zaključilo svoje zasedanje ter odobrilo resolucijo, v kateri potrjuje svojo obsodbo sovjetske intervencije na Madžarskem. V resoluciji je rečeno, da so bili tragični do- godki na Madžarskem posledica izroditve ljudske oblasti v birokratične in policijske oblike in pa take gospodarske politike, ki se je izvajala na nasilen način. Tako je ostala stara komunistična skupina ločena od delavskega razreda m ljudskih množic; ovirano je bilo prosto kroženje idej ter zamenjava vodilnih kadrov. Ko so bile zmote in zločini javno obtoženi, jim ni nihče kaznoval, niti ni prišlo do neobhodne spremembe metod in sistema političnega vodstva. Neodgovorni poziv za intervencijo sovjetskega orožja je bil skrajna posledica metod tistih, ki so izgubili vez z ljudstvom in delavci ter zaupanje do njih in se nanašajo samo na silo. Po zasedanju se je Nenni razgovarjal z novinarji ter jim dejal, da namerava predlagati Matteottiju. da bi bil prvi sestanek paritetne komi sije prihodnjo sredo. V krogih PSI in PSDI vlada velik optimizem glede na možnost, da lahko kmalu pride do združitve med obema strankama. Nekateri mislijo, da je že pr>šlo do nekakega sporazuma, no katerem bi se stranki zdruzili meseca aprila. Cim bi prišlo do združitve, bi socialdemokrati izstopili iz vlade kar bi povzročilo vladno krizo in seveda politične volitve, pri katerih naj bi zdru-žei a soc'alistična stranka zaradi precejšnjih zmed v KPI imela velik uspeh. V zvezi z vestmi z Madžarske o pokolih in linčanjih z namenom osebnega obračunavanja je poslalo tajništvo CGIL madžarskemu ministrskemu predsedniku Nagyju brzo- javko, v kateri zahteva v imenu milijonov italijanskih delavcev, da se taka maščevanja, ki so v popolnem nasprotju z vrednotami svobode in zakonitosti, takoj prenehajo, krivci pa morajo priti pred sodišče. RIM, 1, — Danes je bila vzpostavljena direktna radio-telefonska zveza Rim-Dieddah, ki jo bosta vzdrževali «Ital-cable« ter telegrafska uprava Saudske Arabije. Stiki med ZDA in SZ o vzhodni Evropi? WASHINGTON, 1. — Popoldanski listi v Was'hingtonu so objavili vest. da so bile ZDA in SZ tajno v stikih, in to s pomočjo Jugoslavije, z namenom, da bi našle za obe državi sprejemljivo formulo glede ■ na bodoči položaj vzhodne in srednje Evrope. Po teh vesteh naj bi Dulles po jugoslovanskem zunanjem ministru Popoviču, ki je baje prišel v Washingtoi« v največji tajnosti, poslal sovjetskim voditeljem posebno poslanico. Predstavnik državnega tajništva je zanikal, da bi imele ZDA kakšna pogajanja ali tajne stike s SZ zaradi vprašanj vzhodne Evrope. Dostavil je. da je imel Dulles 4. oktobra razgovor s Popovičem v New Yorku in med tem razgovorom je izrekel nekaj splošnih pripomb o vprašanju vzhodnoevropskih držav, Sicer pa, je dejal predstavnik državnega tajništva. Dulles ni nikoli dal Popoviču razumeti, naj te pripombe sporoči v Moskvo. Potek včerajšnjih operacij Blokirana plovba po prekopu - Egipt prekinil diplomatske odnose z Anglijo in Francijo, Jordanija pa s Francijo • Sirija postavila svoje čete na razpolago skupnemu poveljstvu Boziv arabske zveze dela na uničenje petrolejskih naprav KAIRO, 1. — Francoska in angleška letala so danes močno bombardirala predmestja Kaira. Bombardiranje se je začelo ob 17.40 in je trajalo 95 minut. To .ie bil že deseti letalski napad in je bil koncentriran na zahodna predmestja Kaira. Ko je danes dopoldne glasnik egiptovskega poveljstva sporočil, da je bilo pri včerajšnjih bombardiranjih ubitih devet oseb. je povedal tudi. da so bombe zadele mednarodno letališče v Kairu, egiptovsko vojaško akademijo, bolnišnico, neko mošejo, več vojaških letališč ter nekatere kraje v okrožju Shubra blizu Kaira. Radio Kairo pa je sporočil, da so bili nad Kairom trije letalski napadi, in sicer ob 19- uri in 20.45 včeraj ter ob 10.30 danes. Pove- ZABADI PRIHAJANJA NOVIH SOVJETSKIH ČET Nagy proglasil nevtralnost Madžarske in takojšnji izstop iz varšavskega pakta Hkrati je od OZN zahteval, naj nevtralnost branijo štiri velesile, glavna skupščina pa takoj o njej razpravlja - Položaj nejasen - Nevarnost zaradi prevelikega popuščanja reakcionarnim silam - Sovjetske čete obkolile vsa budimpeštanska letališča Nagy in Kadar ustanovila novo Socialistično stranko madžarskih delavcev BEOGRAD, 2. — Kot poroča dopisnik agencije Reuter, se je začelo v Budimpešti ponovno streljanje. Po ulicah so se zopet pojavile barikade in slišijo se rafali avtomatičnega orožja. AFP pa poroča, da je član vlade Ferenc Erdei v govoru tovarniškim aeiavcem izjavil, da so sovjetske čete zasedle obširen del madžarskega ozemlja. Erdei je kljub temu pozval * delavce, naj ponovno začnejo z delom, ker da se bodo morale čete v kratkem umakniti. BUDIMPEŠTA, 1. — Nagy-jeva vlada je sprejela danes enega izmed najvažnejših ukrepov od svojega obstoja: izstop Madžarske iz varšavskega pakta. Nagy je sklep sporočil sovjetskemu veleposlaniku v Budimpešti in nato obvestil tajnika OZN, ki mu je hkrati sporočil, da je vlada proglasila nevtralnost Madžarske ter pri tem izrazil prepričanje, da bodo to nevtralnost zajamčile tudi štiri velesile. Vlada je dalje sporočila, da bo to vprašanje postavila na dnevni red prihodnjega rednega zasedanja glavne skupščine OZN, ki bo 12. t. m. Hkrati je vlada poverila Nagyju tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Radio Budimpešta je obenem sporočil, da je predsednik Nagy pri sovjetskem veleposlaniku protestiral zaradi ravnanja sovjetskih čet med uporom na Madžarskem. Sporočil mu je tudi, da bo njegova vlada zaprosila pri OZN za zaščito nevtralnosti države in tudi pomoč velikih sil. Agencija MTI pa je objavila vest, da je Nagy poslal predsedniku ZSSR Vorošilovu brzojavko, v kateri se izraža želja za takojšnji začetek pogajanj o umiku sovjetskih čet z vsega madžarskega ozemlja v zvezi z izjavo vlade ZSSR. da je pripravljena na pogajanja z vsemi članicami varšavskega pakta. Zato madžarska vlada vab’ vlado ZSSR, naj čim prej imenuje za pogajanja svojo delegacijo in določi kraj in datum pogajanj. Kako in zakaj je prišlo do tako nenadne odločitve vlade o izstopu iz varšavskega pakta? Že danes zjutraj so začele prihajati vesti o prihodu novih sovjetskih čet na Madžarsko. Nagy je takoj, ko je zbral dovolj zanesljivih informacij poklical sovjetskega veleposlanika in protestiral. Veleposlanik je vprašal svojo vlado in pozno popoldne sporočil, da gre za «normalne premike vojaških enot«. Toda vesti o vedno večjih enotah niso prenehale prihajati. Te vesti govorijo o velikih tankovskih, topniških in pehotnih enotah, kar smatrajo vladni krogi kot vojaško intervencijo. Večji del teh enot je prišlo že preteklo noč. Kazen tega se je zvedelo, da so velike koncentracije čet tudi na drugi strani meje in da je zaradi tega zelo verjetno, da bodo v noči med četrtkom in petkom vstopile na madžarsko ozemlje. Nove sovjetske <5ete prihajajo tudi z romunske smeri. Vesti prihajajo kar naprej ves popoldan in večer. Dopisnik Reuterja pa poroča da so sovjetske čete formirale okrog Budimpešte «je-kieni obroč« in da se njihova moč ceni na dve diviziji novodošlih enot. Te enote so po poročilih istega dopisnika v teku popoldneva danes ob-kmile vsa budimpeštanska letališča. Dovolile pa so pristajanje švicarskega letala, ki je pripeljalo krvno plazmo, toda niso mu dovolile, da bi odletelo, medtem ko so posadko letala aretirali. BugLimpeštajisV; radio je v tej zvezi poudaril, da so ma d.žarske letalske sile priprav Ijene dati odpor, toda vlada je ukazala, naj jih ne napadejo. Kljub temu pa poroča agencija United Press, da so potniki, ki sc potovali iz Budimpešte na Dunaj slišali težko bombardiranje letališče Trta na področju Gyoe. Isti radio je nocoj sporočil, da je sovjestko veleposlaništvo izdalo komunike, da so sovjetske čete le obkolile letališča in sicer zaradi evakuacije ruskih ranjencev in družinskih članov ruskih vojakov. In v tem naj bi bil vzrok, da je vlada izdala u-kaz, naj madžarski vojaki ne streljajo na Ruse. Agencija MTI pa poroča, da so sovjetske čete okupirale vzhodna področja Madžarske. Dopisnik nemške agencije DPA pa peroča, Rusi baje trdijo, da inozemska letala ne prevažajo na Madžarsko pomoči, temveč orožje. Ni dvoma, da je s prihajanjem novih vojaških kontingentov ustvarjen popolnoma nev položaj in razvoj je povsem negotov zlasti zaradi Nagyjevega poziva naj nevtralnost Madžarske jamčijo zahodne sile. Glede normalizacije stanja poročajo, da je bila pretekla noč prva brez streljanja. Vendar pa je po vsej državi stavka v tovarnah in podjetjih. ki bo trajala do odhoda sovjetskih čet iz države. Javni red še vedno ni vzpostavljen in posamezniki ter skupine, ki še niso izročili orožja vojski in novi policiji, obračunavajo s pripadniki bivše politične policije. Poli- "*šega dopisnika) aRAD. j. — Jugoslovan- (< '*iaVoa J« objavila slede-°'' angleško-franco-.Pa(Iu na Egipt: 'tiy}^iiaUi?^nvansko ljudstvo h,>)er< ]prftJ sta * globokim I»-~e(0 •''"i m ogorčenjem i« c°s|(ea začetefc britansko- ^ 2«e'r,u7'ap,<'da lna, E0'pt firj.jfl. y bomburairanje narodov Ju- Vlada FLRJ odločno obsoja zversko bombardiranje Kaira kS^J^iovrnsVa^viada Ostro obsojanje n a Da da v jugoslovanskem tisku - Nehrujevo pismo Hammarskjoeldu Bulganinova poslanica Nehruju in Sukarnu in poslanica Vorošilova Eisenhowerju simpatije egip-*kj?» jn Ljudstvu, žrtvi na-*?0°vi vladi. Jugo-V aSj moda pričakuje, da 61orfnarojni1Sll4ne Nemči)e v !* £rba» » Nk;1 ko p°ui RaPad i. »Un-v. Btetodami, ugo H rba» jn poudarja, ogroža mir in postavlja vprašanje, ali bodo bodo uporabljale pri reševa- narodi sveta dovolili, da se v njihovem imenu izvajajo zločini. «Ko nastopamo proti novemu barbarstvu v zgodovini Nila, pričakujemo prav tako odgovor britanskega in francoskega ljudstva.« «Borba» zaključuje, da je dolžnost članic Združenih narodov obsoditi napad na E-gipt, kajti tu ne gre samo za napad na neodvisno državo temveč tudi za ugled Združenih narodov, ki bodo jutri mogoče se bolj pogostoma poklicani, da branijo mir. Gre za zaščito osnovnih načel in določb mednarodnega življenja, ki se ne smejo kršiti, da se ne bi odprla pot za njih ponovno gaženje v prihodnosti. «Politika» poudarja, da bombe, ki so jih francoski in britanski pilotje po naiOgu njihovih vlad vrgli na egiptovska mesta, uničujejo ne samo Egipt, temveč tudi vse upe, da se metode mednarodnega banditizma in neusmiljenega kolonialnega obračunavanja ne nju meanarodnih vprašanj. «Države tako imenovane tradicionalne demokracije so v politični kratkovidnosti svojih voditeljev izdale svoje obveznosti in izvršile najbolj grobo nasilje v moderni zgodovini.« V zvezi z razpravo v glavni skupščini OZN ugotavlja ((Politika«, da je ta organizacija pred sklepom, ki bo lahko usoden za perspektive miru v svetu in za sam obstanek Združenih narodov. List izraža prepričanje, da bodo Združeni narodi s hitro in odločno akcijo vrnili človeštvu vero v pravico in moralo. MOSKVA, 1. — Sovjetska vlada je predlagala takojšnje sklicanje zasedanja držav, ki s: se udeležile bangdunške konference, zato da pozovejo Francijo, Veliko Britanijo in Izrael, naj takoj prenehajo napad in naj umaknejo svoje čele z egiptovskega ozemlja. Ta predlog vsebuje poslanica, ki jo je Bulganin poslal Nehruju, Vorošilov pa indonezijskemu predsedniku Sukarnu. Bulganin je poslal poslanico tudi predsedniku Ei-senhowerju. NOVI DELHI, 1. — Predsednik indijslče vlade Nehru je poslal glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu pismo, v katerem med drugim pravi: Spričo poraznih posledic te invazije egiptovskega ozemlja globoko upam, da bodo Združeni narodi sprejeli odločne ukrepe, da preprečijo, da bi svet zdrknil v novo vojno, ter da bodo zahtevali takojšnji umik vseh tujih čet iz Egipta. Postopek Združenih narodov mora biti hitrejši kakor akcija invazorjev in napadalcev. Ko pošiljam to poslanico, ne izražam samo soglasnega mnenja svoje vlade in ljudstva, pač pa sem gotov, da tudi mnenje velikega števila drugih narodov« Kakor se je izvedelo, je Nehru poslal posebne poslanice tudi vsem državam skupi- ne Colombo, predsedniku Ei-senhovverju. Dullesu, Edenu Molletu in Naserju. Pred odhodom iz Novega Delhija v Hyderabad je danes Nehru na letališču izjavil, da neodvisne države Azije in Afrike ne mislijo dopustiti očitnega in odkritega napada Velike Britanije in Francije na Egipt. «Ne spominjam se nobenega primera bolj grobega napada, kakršen je sedanji napah na Egipt,« je pripomnil Nehru, ki je nadaljeval: «Svet preživlja danes svoje najhujše dneve po drugi svetovni vojni.« Cejlonski ministrski predsednik Bandaranaike pa je sporočil, da se bo obrnil osebno na predsednika Eisenho-\verja, na predsednika vlade Velike Britanije in Francije ter na Združene narode ter zahteval, naj Velika Britanija in Francija prenehata napad na Egipt. Agencija «Nova Kitajska« je objavila izjavo kitajske vlade, v kateri ta obsoja an-gleško-francoski napad na E-gipt in izreka solidarnost z egiptovskim ljudstvom. Izjava poudarja, da sta britanska in francoska vlada kršili suverenost in neodvisnost Egipta ter hujskali Izrael, naj začne oboroženo izzivanje proti a-rabskim narodom. Izjava pravi na koncu, da kitajska vlada odločno zahteva od obeh vlad, naj takoj ustavita svoj napad na Egipt, svoje izzivanje proti arabskim državam ter naj takoj začneta iskati mirno rešitev sueškega vprašanja. cijska ura je bila ukinjena z današnjim dnem. Mednarodni Rdeči križ nadaljuje s pošiljanjem pomoči. Do včeraj znaša vrednost poslane pomoči 1,200.000 švicarskih frankov, zbrano pa je še za nadaljnjih 1,500.000 šv. frankov pomoči. V zvezi z dogodki na Madžarskem ugotavlja dopisnik «Borbe», da je položaj dane* bolj nejasen kakor pred dne: vi. V novem položaju, ko sta si madžarski delavski razred in delovno ljudstvo priborila veliko zmago, se je pojavila nova nevarnost od strani reakcije, sil starega madžarskega političnega življenja, ki se ne smejo podcenjevati. V poročilih iz Madžarske je popuščanje klerikalnim reakcionarnim in antisocialističnim elementom in bivšim horty-jevcem šlo precej daleč. Vsako popuščanje starim silam madžarskega političnega življenja, popuščanje antisocialističnim pojmovanjem in reakcionarnim tendencam, lahko spravi deželo v brezizgle-den položaj. Zlasti se je pokazal zelo aktivnega osvobojeni kardinal Mindszenty, ki je v razgovoru z nekim novinarjem dopustil možnost, da on osebno prevzame predsedstvo madžarske vlade. Obiskala ga je posebna delegacija vlade, ki jo je vodil podpredsednik Zoltan Tildy. Kardinal je zahteval dovoljenje za ustanovitev demokristjanske stranke po zgledu na Adenauerje-vo. Sprejel je tudi novinarje in jim izjavil, da bo šele čez dva dni ((nakazal ljudstvu pot. ki naj ji sledi«. Baje je kardinal naklonjen sodelovanju v koalicijski vladi, v kateri bi bili tudi rtitoistični komunisti«. Dosedanje glasilo KP je prenehalo izhajati, pač pa je začel izhajati list algasag« («Re-'nica»), ki ga izdajajo o-ni komunisti, ki so se takoj priključili upornikom; zato smatrajo list za glasilo Nagy-ja. Gleče namenov socialdemokratske stranke je dala nekaj izjav predsednica Anna Keth-ly na Dunaju, kjer se je udeležila seje vodetva Socialistične internacionale. Med drugim je povedala, da ima zaupanje v Nagyja, vendar pa da ni še nič sklenjeno o sodelovanju v njegovi vladi. Kčo je klical Ruse. naj intervenirajo, po njenem mnenju še ni jasno, a volitev verjetno ne bo pred odhodom Rusov. Tudi Nagy je dal več izjav za tisk in radio. V zvezi z bodočo ureditvijo države je Na-gy v odgovoru na vprašanja nekega italijanskega novinarja izjavil, da bo ta ureditev (izahočna demokracija z nacionalno neodvisno politiko brez vmešavanja v notranje zadeve drugih držav« in da «ne bo titoistična in tudi ne po vzoru Gomulke na Poljskem, temveč da bo šla njegova država pa «naši, madžarski poti v bodočnoft«. Na-gy je potrdil, da njegova vlada ni klicala Rusov, naj intervenirajo, ni pa hotel reči, kčo jih je klical in je odgovoril; jt minut ritma: 7.35 Tri J« popevke; 7.45 Koledar; • (j^> Spored iz Ljubljane: D- „ Žani z nami, kaj je to?: 1 ■ J4.3O piski našega Zabavna glasba: 1 , 100-17.I™ ritmov in popevk; i=- pjotji Spored iz Ljubljane; 17- Matet!C' in Tv.npvkp* 17 25 Ivan I«J0 in pc-pevke: 17.25 IvaPa nn -1?^ Ronjgov: Roženice: Vo -in Spored iz Ljubljane: epore« Pierre Fleta: 20.00-23.00 ^ iz Ljubljane: 23.10 Ope cert: Mascagni: CavallL.»na). cana (I.. II., III., IV. s** SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m. 212-< Poročila ob 5.00. *-®®- OB VELIKEM PROCV1TU LAPJKPELNIŠKE INDUSTRIJE LADJEDELNICA SV. ROKA V MILJAH v hudi krizi zaradi brezbrižnosti CRDA Vse ladjedelnice imajo mnogo naročil, v miljski pa« so delavci brez dela in gledajo s strahom v bodočnost Pred nekaj dnevi se je raz-širila vest, ki jo je objavil tudi neki tržaški časopis, da bo podjetje CRDA prodalo ladjedelnico Sv. Roka v Miljah plovni družbi D’Amico iz Rima, za katero so zgradili nekaj ladij tu-di v tržaških ladjedelnicah. Toda ta družba naj bi kasneje predala ladjedelnico podjetju Felszegi, ki ima sedaj v Miljah samo manj šo ladjedelnico, v kateri gradi male ladje. Podjetje Fei-szegi naj bi namreč hotelo že prej kupiti ladjedelnici Sv. Roka. toda podjetje CRDA baje ni hotelo pristati na to kupčijo. Po teh vesteh naj bi bilo podjetje D’AmiCo le ne kak posrednik za podjetje Fel-szegi, ki bi gradilo v ladjedelnici Sv. Roka večje ladje do 10.000 ton prostornine. Te vesti ni doslej še nihče potrdil niti zanikal. Gotovo pa je, da preživlja ladjedelnica Sv. Roka hudo krizo ter da je debila po drugi strani ladjedelnica Felszegi tudi naročila za gradnjo 10.000-ton-skih ladij. Delavci ladjedelnice Sv. Roka, vse miljsko prebivalstvo ir tudi tržaško javno mnenje sploh se sprašujejo, čemu je miljska ladjedelnica brez naročil in zakaj ravnateljstvo CRDA ne poskrbi zanje. Lad-jedelniška industrija namreč dela sedaj s polno paro zlasti po ugodnostih, ki jih nudi zakon »Tambroni« ki zagotavlja državni prispevek za gradnjo domačih in tujih ladij, s čimer se je omogočila italijanskim ladjedelnicam konkurenca. s tujimi, ki delajo z nižjimi proizvodnimi stroški. Razen tega pa je sedaj tud' sploh dobra konjunktura za ladjedelnisko industrijo po vsem svetu zaradi povpraševanja po ladjah. Javnemu mnenju se zdi pri tem tudi čudno, zakaj ni naročil za ladjedelnico Sv. Roka, medtem ko sta mali ladjedelnici »Giuliano« v Trstu in Felszegi v Miljah naravnost preobremenjeni z delom. Iz tega bi lahko sklepali, da ima ravnateljstvo CRDA nekaj za bregom ter da namerno zapostavlja ladjedelnico Sv. Roka. Toda čemu naj bi to ladjedelnico prodalo zasebnemu podjetju? CRDA spadajo v sklop IRI in odstopitev ladjedelnice zasebniku bi pomenila korak nazaj, sedaj ko bi kvečjemu smeli pričakovati le širjenje državnega sektorja. Res je, da bi morda prevzem ladjedelnice Sv. Roka po podjetju Felszegi pomenil ohranitev zaposlitve delavcev, ki so sedaj zaskrbljeni za svojo bodočnost, toda zakaj naj bi reševalo krizo zasebno podjetje, ko pa je tu IRI. za katerega bi bila malenkost obnoviti zastarele naprave v Sv. Roku ter namestiti kak žerjav. Ladjedelnica Sv. Roka )e zadnja leta vedno bolj propadla. Še pred 10 leti je štela nad 1.000 delavcev, 140 vajencev in okrog 100 tehničnih in upravnih uradnikov. Sedaj pa je v njej samo še okrog 640 delavcev in uradnikov in 14 vajencev. Število delavcev se je vsa ta leta stalno krčilo in sedaj sploh nimajo kaj delati. Zato opravljajo samo nekatera nepomembna notranja dela, prenašajo razni material, pulijo travo okoli zidov in podobno. Vse to pa ne more trajati. Precej delavcev so že premestil v ladjedelnico Sv. Marka v Trstu sedaj pa hočejo premestiti večje število delavcev v Tovarno strojev, kjer naj bi o-pravljali težaška dela. Ce ne bo nobene nove pobude, bo ladjedelnica popolnoma propadla in Milje bodo ob svoj glavni vir dela in zaposlitve. Pred leti se je ustanovil v Miljah tudi poseben odbor, katerega naloga je bila zaščita miljskega gospodarstva, zlasti pa miljske ladjedelnice. Čeprav so bili v njem zastopani občina in vsi miljski gospodarski krogi, pa ni imel odbor nobenega uspeha kljub številnim intervencijam pri oblasteh in vodilnih gospodarskih krogih. Da se ladjedelnica ohrani, so sedaj potrebni nujni ukrepi, ki so vsekakor mogoči, dokler imajo ladjedelnice dovolj dela. Začasno bi lahko odstopila Sv. Roku razna dela ladjedelnica Sv. Marka, saj gre za isto podjetje, ki lahko v notranjosti razporedi razna dela. V poštev bi prišla tudi popravila ladij, ki jih je ladjedelnica zadnja leta vedno opravljala. Res so njene naprave zastarele, toda upoštevati moramo, da razpolaga s petimi splovišči, od katerih sta dve dolgi po 100 m, tri pa po 150 m. V njenem suhem doku je prostora za ladje, ki so dolge do 120 m, za opremljanje ladij pa ima ladjedelnica dva precej dolga pomola. Vseh teh naprav ne bi smeli puščati vnemar. Ladjedelnica je v poslednjih letih gradila v glavnem ladje srednje velikosti do največ 4.200 ton; z njeno modernizacijo pa bi lahko gradili tudi ladje večje tonaže. Razen tega pa bi lahko sprejemala tudi narrčila malih ladij, ki jih sedaj ne manjka. Zato je dolžnost CRDA, da storijo vse, da ne bo ladjedelnica popolnoma propadla, kar bi imelo hude posledice za miljsko gospodarstvo. eorocna od 13 00 15 00 17.00 19.00- 5.00 Pester glasbeni ^reč 8.00 Iz arhiva slovensKin je n ih pesmi; 8.50 Koncert liah; 9.45 Radijska šola^ stopnjo; 10.15 Od Stra i0 je-Melachrina; 11.00 Za dom ^ ne; 11.10 Dopoldanski oP„ar SPof simfonični koncert: *'■ vn> j niki, pozor!: 17.30 ZfaL l< plesna glasba; 18.00 seboj; 18.15 Slovenske pesmi Iz Benečije 0OJL 45 kvintet Anton Neffat: gg L. tamburaški orkester: denski zunanjepolitični M? 20.15 Virtuozna orkestra^«#® ba; 22.15 Igra Pl««m Radia Ljubljana. TELEVIZIJ* g/t\- 17.30 Film «Meščank* nica«; 18.15 Muze J GSj. stolnici: 20.45 Vesti: 2 'g»ri'!e ges Bernanos: «Dialog‘ čamk«. nastopa Ema K'1- jotr Excelsior. 15.30: «Labod». ly, A. Guiness aKi . Fenice. 15.30: «Tudi Ji1" jo«, W. Holden, D. K" )»: " Nazionale, 15.30: <(F[*Z -j J. Ferrer, T. Hovvard- „r0d»< Filodrammatico. 16.00. Russe*‘:t4 ženska«, C. VVilde, J-Supercinema. -'on- upercinema. 15.30. a. zgodbe VValta Disneya» jz W Arcobaleno. 16.00: »V** g, ™ nih dežel«, G. Ford' ^ gnine. rv.»a)a i/v Astra Rojan. 16.00: *^Xjri. ^ kaznilnici«. Aldo * ^ ra Berni. _ -ha o ‘aiiO-Capitol. 16.00: ((Zgodb* ^ 0P De st ryju», A. Murpny. Cristalio. 16.00: »OP«**^ ^ mandija«, R. Tavio1' ter. ,.....i; 11» ‘ Grattacielo. 16.00: «Kra*J J. D. Kerr. Y Brynner- -4Ze», Alabarda. 15.30: «Divje Wayne, J. Huntec. Arlston. 16.00: «Napa“ Tvrone Pcvver. - rn^r Armonia. 15.00: »Satan«- ^ puščica«. J. Pavne. *' jj. 15.30: »Serenad gue. Aurora. id.ju: - u Lanza, J. F°ntai^Lta ^ Garibaldi. 16.00: «0*»*,. J Fontaine. E O 0»^ Ideale. 16.00: «Juna5** ^ ba«. Sterling Havden^j,. Impero. 15.30: «Seren*“ ^ Lanza. J. Fontaine. {as». Italla. 1600: »Poletni j s.HttS: .6.00: »Fti* igralci«. R. Burton- . „£>a Kino ob morju nja dekleta«. M. ^e Allasio. „ „.Ua 7* (iL Moderno. 16.00: ((Ž.enSK* gjU, ja«. Diane Ci'lento. . Savona. 16.00: «Po „„i,prtSc,n' škega polka«. D. R Murphv. . , „c,--nsk* ,. Viale- ..<asn° — in se mi zdi vse- Rpf"' k‘ naj vključuje tudi Po]qj Ja izzvenela kot ana- je spričo trenutka in j8Jst*ni neofuzionizem. De--U.č8 . demagogija takega sta-^ ie očitna; 1. ker je KPI ob “.poročilu Hruščeva in po l| oah'°Pem začetku — sledi-*kh pn’ pokornosti franco-d, komunistov ruski politič. ^Pobudi; 2. ker imamo v Htjj. diktatorski režim, ki teti,^1 na državnokapitalistič-2etr, ststemu in ker konformi-dv0*m^° Moskve postavlja v »h ^ , ln sum izjave italijan-»rj* omu.nstov o njihovi pri-^ Posti demokraciji; 3. ker ,U,a ideološkem terenu do-Vs,.^1 socialist ne more post^ istovetiti niti s tistimi dn Jami, ki se danes pogum-d)jt °re na Poljskem in Ma-em Proti sovjetski he-sira«,n'i' (vprašanje mnogo-»tfa arske« Sr. „.. sistema, držav-2a-..aPi,a1i zrna itd.). ‘Prad “Pije 1 tega kritiziram Ma- v° v; trajanje na tem Pom, škodi j i ivem m ne- *1 SH me ta spozna- biigVe<,ta Mnogo ljubše bi Damijana bratuz : jetna naloga za učitelja gojiti to glasbeno radovednost, preskrbeti material, da jo zadovolji, pomagati otroku, da spremeni tiste zvoke svojega otolja — skozi njegov glas, telo in misel — v glasbeni izraz! — Toda večina šolskih v njihovi vzgoji in njihovem ra na materin glas, na nje- načrtov tega ne predvideva... ne pesmi in uspavanke. Po- Otroci in njegovim najglobljim indivi-1 zultatov, ko se upirajo spod-dualnim potrebam. Kako pri- bujanjem za klavirske lekci- 1. ouan-V otroškem “Op •ti ko bi sc mogla pogo- kfcit)., ,lePosredno s starši, z 01, 'ho , , J;6*ba • vsemi, ki so jim ■h 0( 1,1 ul a,- bena vzgoja na- ‘‘•i pr' srcu. Upam, da ‘‘•fcii,,, l° mogoče v bodočem J bicT k* pa, da >1 .,0 današnje pisanje ‘h nt 1, ^f,( domač pogovor 0 t>(r ,ot »članek«; pogovor 0 Pomenu in važ- ' * Jo zavzema glasba življenju pogovor o raz- nih metodah s katerimi v drugih državah poskrbijt za uvajanje otrok v svet glasbe — a zanemarjenosti, ki še vlada na tem področju pri nas. Ne gre tu za vzgojo kakršno jo nudijo glasbene šole in konservatoriji, kjer se razvijajo in oblikujejo plasbeni talenti. Področje, ki nas zanima je širšega značaja, spada k sciušni vzgoji in duševni obo-gi.litvi najmlajših. OTROK JE PO NARAVI MUZIKALNO BITJE Ekspresiven zvok ima zanj pomen, je zanj poziv. Ze v _ pt oih mesecih življenja reapi-lspitmlja v življenju in služi zneje pa zabavajo ropotuljice in zvoki, ki jih čuje okrog seve. Poleg tega še sam uži-vt v brbljanju brez konca. Se pozneje pa izraža svojo osi bnost z otroškimi pesmicami in prepevanjem. Četudi mu je pomen besed nerazumljiv. bo otrok vedno poprijel za ritem in melodijo. Vse kar iv.u ritmične poudarke mu vzbuja veselje in zadovoljstvo. G asba je zanj važno sredstvo, s katerim pride do izraza sam s seboj in svetom okrog sebe S tako muzikalno osnovo pride otrok v šolo. Ce le najde pravo pomoč in vodstvo, ga glasba lahko še naprej «Zal — piše znani pedagog J L. Mursell — kadar odrasli prevzamejo z dobrim namenom skrb za glasbeni pouk, ta prepogoste skrivi in več ah manj prepreči dober in naravni razvoj. Glasbena aktivnost postane ozka, omejena stroka z natančno določenimi mejami. »Glasba« pomeni mnogim otrokom peti predpisane pesmi učiti se not in terrije in zelo malo drugega. Ti je vzrok da toliko otrok zraste brez glasbene dediščine. ki jih jo z njo narava obdarila in k’ jo potrebujejo kot. vir moč' !n razvedrila. Ko ot.ioci rastejo apatični za šolsko petje, ko se prisiljeno bo. rije z notami brez dobrih re- je — pomeni da jim je bila g asba predstavljena skozi prmere, ki so daleč od realnosti njihovega življenja, od njihovega zanimanja, daleč od tega, kar otroci v glasbi potrebujejo«. SOLSKT GLASBENI POUK V DRUGIH DRŽAVAH FRANCIJA. y Parizu sem in ela priliko poučevati osemletnega dečka Hodil je v tretji razred. Pri prvi lekciji sem pričakovala, da bom začela kot navadno, z razlago o notah, o teoriji itd. Na moje veliko začudenje pa je fantek vse to že obvladal. In ne leto; tudi solfeggio je že dobro poznat it’ celo solfeggio cantato. Vedel je o Bachu in Mozartu: poznal jih je iz šole kjer so peli tudi njih arije poleg starih francoskih pesmi. Tuko sem zvedela o vi.o' em nivoju glasbene vzgo. je v francoskih šolah. (Nadaljevanje sledi) ostala dolgo nerešena, ker se egiptovsko ljudstvo s tem m moglo sprijazniti. Ta vprašanja s.0 bila formalno rešena šele leta 1936, ko je bil dosežen sporazum. Spor med Egiptom in Veliko Britanijo se je dejansko končal šele pred nekaj meseci, ko je zadnji britanski vojak zapustil sueško področje. Okrog gornjih točk sporazuma med Egiptom in Veliko Britanijo so se vrtele kombinacije vse egiptovske politike med obema vojnama. Zaradi stališča do teh vprašanj so padale vlade in to povečini v skladu z razpoloženjem Britancev ali razpoloženjem kralja Fuada II, ki je nihal med skrbjo za lastnim ugodjem in zahtevami časa. Kljub temu, da je bil Wafd vseskozi najpomembnejša egiptovska politična stranka, z močno nacionalistično tendenco, so morali njegovi voditelji deliti oblast z liberalci, ki so bili mnogo bolj popustljivi z Britanci. Poleg teh dveh strank se je v času med dvema svetovnima vojnama izoblikovalo še novo ekstremi-itično in versko reakcionarno obarvano gibanje »musljman-«kih bratov«, ki je doseglo 2 milijona pristašev. S prvo in z drugo stranko je egiptovska revolucija leta 1953 takoj pometla. Z »muslimanskimi brati« pa je morala ravnati bolj previdno, saj je bil celo Naserjev prednik general Nagib močno pod njihovim vplivom. Toda tudi «muslimanski bratje« so se morali umakniti novim stremljenjem. Čeprav je prišlo v času druge svetovne vojne v Egiptu do ponovne okrepitve britanskih položajev, je rastoča želja Egipčanov po neodvisnosti terjala dokončno rešitev vseh nerešenih vprašanj. Revolucionarni oficirji pod vodstvom podpolkovnika Gemala Abdela Naserja in Nagiba s<> 23. junija 1953 prevzeli oblast in izgnali Faruka. Po kratkem obdobju, ko je gibanje pripravljalo pot za nadaljnji razvoj in ki bi ga lahko imenovali Nagibovo obdobje, je prišlo do ukinitve monarhije in do temeljitega obnavljanja političnega življenja. Zadnji dogodki so nam znani: 25. junija lanskega leta so bile v Egiptu volitve, ki so prinesle zmago novih sil. Naser je bil izvoljen za predsednika republike. sledila je nato krepka akcija Naserjeve vlade — podržavljanje Sueškega prekopa in nato živčna kampanja, v kateri sta se posebno izkazali Velika Britanija in Francija, dočim so skušale ZDA in številne druge zahodne države stvar nekoliko ublažiti. Ves napredni in arabski svet je bil na strani Egipta in ko je kazalo, da se bo zadeva rešila pred Varnostnim svetom, sta britanska in francoska di- p m in Florenci, kjer se bo njih turneja zaključila 13. decembra. Kdo v Nemčiji kupuje knjige? Kdo kupuje knjige v Nem-čji skoro nihče — je ugotovila anketa Allensbacherjeve-ga inštituta. Kljub «morju knjig« (30.000 zvezkov novejše in najnovejše produkcije) na frankfurtskem knjižnem sejmu približno tretjina vseh gospodinjstev ne premore sploh nobene knjige, 11 odst. poseduje manj kot deset knjig, nadaljnjih 22 odst. manj ko Med take uspehe spada povečanje industrijske proizvodnje, ki je doseglo skoraj trikratno predvojno proizvodnjo. Pojavile so se tudi nove industrijske panoge, kjer izdelujejo naprave za petrolejsko Industrijo, traktorje in poljedelske stroje in rudarske naprave. Z delovanjem so začele tudi nove kemične industrije. Romunija je takoj za ZSSR največji proizvajalec nafte v Evropi; hkrati si je Romunija ustvarila močno bazo za kemično industrijo. V zadnjih petih letih so investicije v težko industrijo znašale 50 odstotkov vseh investicij, kar trideset, petina manj kot sto . je v izredno velikem nesoraz-knjig. In to pri vsej visoki j merju z investicijami v lahki kulturni stopnji nemškega na-'. , . ... , . . .. , roda, ki jo tako radi poudar- industrij, kjer so porabil, ko- jajo! Ako upoštevamo, da večina bralcev hodi v javne knjižnice, nam preostaja po mnenju tega inštituta edinole zaključna ugotovitev, da knjigo čedalje bolj nadomešča časopis, kino. radio in televizija. maj 7 odstotkov vseh inve sticij. Dosedanje nesorazmerje v industriji, se odraža tudi v drugem petletnem načrtu: 1956-1960. Nekoliko važnejših sprememb je prišlo le glede produktivnosti, ki so jo doslej ocenjevali kot nizko. Po uradnih romunskih podatkih so samo v letu 1954 izgubili zaradi neupravičenih izostankov z dela 9 milijonov delovnih dni. V vsej industriji je za leto 1954 načrt predvideval povečanje produktivnosti za 75 odstotkov, uresničili pa so ga le za 48 odstotkov. V sedanjem petletnem načrtu se predvideva, da se bo produktivnost povečala za 45 do 50 odstotkov. Ker je nazadostna produktivnost ena glavnih šibkosti romunskega gospodarstva. se temu vprašanju posveča velika skrb in se skušajo prejšnje napake popraviti. Ogromen del gospodarske in politične dejavnosti je bil do seoaj usmerjen k poljede.stvu. Dobesedna presaditev sistema kolektivizacije na romunske razmere, ki se je izvajala avtomatično in z administrativnimi ukrepi, je bila bolj ostra, ko* je to u.trezalo povojnim zahtevam ureditve in st mili'acije dežele. Sele v nai: )-vejšem času jo prišlo do določenih sprememb tudi na tem področju. Julija letos se je sestal v Bukarešti p.enun. CK romunske delavske stranke. Ta sestanek je bil posvečen skoraj lzktiui. no vprašanju poljedelstva. Fri tem je bno ugotovljeno, da dosedanja kolektivizacija i e nudi zadostnih temeljev za povečanje poljedelske proizvodnje. Zato so bili sprejeti sklepi za druge ob.ike kolektivnih gospodarstev, ki bi bili bolj sprejemljivi za one, ki nrčejo v kolhoze. Plenum jc d;u tudi navodila o sprejemanju kmetov v tako imenovane »poliedelske proizvodne k. eperative z rento«. Državni organi so bil’ naprošeni, naj to najnižjo obliko kolektivizacije podprejo. Plenum CK romunske delavske stranke je posveti: del svojih sklepov tu. di vprašanju kulakov in nakazal določeno ublažitev politike do njih, pa čeprav je o-stela še vedno v veljavi dosedanja «polit'ka izolacije« ku-laških elementov. Po sklepih plenuma CK bodo lahko sprejemaj v kolhoze tudi sinove kulakov ali tudi same bivše kulake. Seveda so bili tu postavljeni tud: določeni po- goji. Problem povečanja poljedelske proizvodi je, ki ima v romunskem gospodarstvu še V”dno prvenstveno vlogo pred. sL-vjja eno od ključnih vprašanj, pa čeprav je lanskolet-n pride.ek žitaric bil za 30 odit. večji od najboljšega prL delka med obema vojnama. proces decentralizacije, ki je bil nakazan in se je že pred meseci deloma vsaj že začel, n' v zadnjem času pokazal nikakega zunanjega znaka, toda sodeč po nakazanih tei-njah, kaže, da se še ni končal. Napori za usposabljanje kra-jeinih ljudskih odborov ter nižjih gospodarskih organizacij. da bi lahko prevzele večjo odgovornost in vlogo, se mdaljujejo in bi lahko nudili nove in zares povoljne rezultate. 50. ODDAJA RUBRIKE «ODNEHAŠ AU NADALJUJEŠ?* Gianluigi Marianini zmaga in se poslovi v stihih in s pokloni liidi Attrecio d' Ambrosio iz Neaplja doseže najvišjo nagrado - Oddaja kaže občutnp znake utrujenosti in bi )o bilo treba puživiti, ali pa ukiniti Na sinočnji oddaji «Odne- šanje pa je zadevalo število , konjskih dirk je s presenet- parov rokavic, ki so jih v 3. Iljivo točnostjo odgovoril na desetletju našega stoletja v vsa vprašanja. haš ali nadaljuješ« sta oba tekmovalca z uspehom premostila zadnjo oviro in si s pravilnimi odgovori na vsa tri vprašanja zagotovila nagrado petih milijonov lir. Prvi je nastopil neapeljski obrtnik Alfredo D’Ambrosio, ki je povedal, da je bil Amedeo VI- Savojski tisti grof, ki je podprl princa Anžuvinskega; da je bil Bonifacij IX. tisti papež, ki je spremenil zadržanje Svete stolice do francoske vladarske hiše v Neaplju in da je bil princ Monte-sarce tisti, ki je organiziral v letu 1648 zaroto proti španski vladi. Drugi, ki si je s pravilnimi odgovori zaslužil pet milijonov, pa je ekstravagantni Gianluigi Marianini, ki se je to pot predstavil v nekem čisto posebnem fraku. Njegov izrečen spomin in znanje sta bila tudi to pot z izredno lahkoto kos vsem trem vprašanjem, prvo je zadevalo neki viteški red 17. stoletja, namreč viteze Amaranta. Marianini je moral povedati, kdo ga je ustanovil. Zvedeli smo, da je bila to švedska kraljica Kristina. Drugo vprašanje pa je zadevalo neko pariško ligo, ki si je v prvem desetletju našega stoletja nadela za svoje ge- slo «anticarcan». Kaj je pre-plomacija skrbno organizirali! povedovala ta liga? Vojno pretvezo za napad, pognali sta proti trčemu ovratniku, kakor Izraelce proti Egipčanom, da bi nato posegli v spor in bi krogih elegantnežev smatrali za povsem nujno pritiklino na plesnih prireditvah. Marianini Je s tehtnostjo in točnostjo znanstvenika povedal, da je bilo potrebno troje parov rokavic, in sicer kožnate gla-ce rokavice, nato par rokavic za ples in končno še tretji par. Z Marianinijem je ta rubrika izgubila enega svojih najbolj humorističnih junakov in dvomimo, da se ji bo v bodoče posrečilo iztakniti nekoga, ki bi mogel v taki me- Za 640.000 lir je skromna Maria Mazzotti, kuharica po poklicu, pravilno odgovorila na vprašanje iz zgodovine Francije, da je bil delavec Louvel tisti, ki je zabodel vojvodo Boilyja. Ninu Monsagratiju, simpatičnemu in resnemu uradniku iz Term, pa je bila v področja operne glasbe usodno vprašanje za 1.280.000, ki je zadevalo neko Bizetovo opero, ki so jo uprizorili leta 1951 v velikem teatru Bor-deaux. Prenaglil se je in de- ri pritegniti nase zvedavo j a 1. da gre za Henrika IV.; zanimanje televizijske publi-1 koj nato pa se je popravil z ke v tolikšni meri, kakor je J Ivanom IV., a bilo je X repoz-to dosegla s tem skoro ne-j no, ker je prvi odgovor oc-verjetnim človeškim eksem-1 ločilen. Želo mu je bilo žal, plarjem. Pa tudi sicer kaže | ker je vprav Bizet tisti avlor. ta rubrika že očitne znake utrujenosti. Mec novinci je nastopil kot ki ga, vsaj po njegovih izjavah, najbolje pozna. Nerodno mu je bilo tudi, k ikor je se je glasil pravilni Mariani-, tudi sin znanega italijanrke-nijev odgovor. Tretje vpra-jga pisatelja. žz zgodovine prvi Giuseppe Della Liveru., dejal, zlasti zalo, ker ga bij-učitelj smučanja iz Pieve di Cadore, ki nam je hotel pokazati evoje znanje na področju simfonične glasbe. Mož pa ni imel sreče; po Berliozu je prvo Brahmsovo simfonijo zamenjal z drugo in tako se je moral posloviti Od nadaljnjega tekmovanja. Drugi pa je bil Giovanni Saponaro, ki vodi v Milanu majhen industrijski obrat za izdelke iz plastičnih mas in je hkrati do sedaj vsi napadli zaradi njegove prenagljenosti. Za 1,280.000 je 64-letni kmet Luigi Gaddmi iz Masre Ma-cinaie, ki mu je kuverto z vprašanjem izbral nekdanji zmagovalec sodni zapisnikar De Mucci iz Benetk, pravilno oc govoril, da je bil Gianni Fucci tisti grešnik, doma iz Pistoie, ki ga je Dante srečal v peklu in ki je za svojega življenja kradel svete reči po zakristijah, kar je vsekakor zelo pregrešna Dtvar, PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — ' ; D - -■■■- ........................................................................................................................................ ■ Ljudstvo se je dostojno oddolžilo spominu padlih borcev za svobodo Spominske svečanosti in polaganje veneev na spomenikih in grnbnvih v (iorini, Pevmi, Steverjanu, Novi lioriei in drugod - Danes svečanosti v Steverjanu in Pudgnri Kot vsa povojna .eta tudi ra ter drugih sorodnikov pri- letos organizacija bivših borcev in vse naše ljudstvo ni pozabilo na padle borce in vse ostale žrtve zadnje vojne. Kot smo že poročali, so llandreške žene že prejšnji teden okrasile številne grobove znanih ir neznanih borcev in talcev, ki so pokopani na glavnem goriškem pokopališču, in jih v sredo okrasile s cvetjem, včeraj dopoldne pa je k tem grobovom odšla de egacija zveze bivših par- tizanov, ki je skupno z dvema piedstavnikoma ANPI položila venec in se z molkom od-doižila spominu tistih, ki so žrtvovali vse. da bi na tem narodnostno mešanem ozemlju vladal mir. sožitje in demokracija. V Pevmi sc se tudi letos na veličasten način pok.onili padlim domačinom; ob 930 je skupina bivših borcev in sorodnikov padlih položila ve- nec najprej v spomeniku v vasi, malo kasneje pa drugi venec k skupnemu grobu padlih partizanov na pevmskem pokopališču Ob 10. uri je b;!a v cerkvi tudi maša za pcdle borce in žrtve zadnje voine. V Steverianu bo svečanost za številnim; domačini, ki so podli kot borci v NOV in talci ali umrli v nemških taboriščih danes dopoldne po maši pred spomenikom na trgu. Tudi v ostalih krajih kot v Sovodnjah, Doberdobu Jam. Ijah in drugod niso pozabili na svoje naidražje sinove 'n hčere, ki so svoja miada življenja darovali za lepšo bodočnost vseh nas. Na oni strani meje v Novi Geriči so šoloobvezni otroci že v sredo odšli k spomenikom in na skupne grobove padlih borcev v občini. Posebno mnogo cvetja so otro-c: poklonit skupnemu grobu borcev na kromberškem poko. pališču ki sc padli na goriški fronti 1943. leta. Včeraj pa so se organizacije bivših partizanov, invalidov ter množične organizacija oddolžile spominu borcev in žrtvam zadnje vojne z venci in šopki cvetja, ki so ga položili pred spomenikom v Solkanu, v Kromberku in v drugih vaseh goriške in šemnetrske občine. Mnogo ljudi je šlo na osamljene grobove borcev, ki so na Katarini in v drugih bližnjih ktajih, kjer so za časa NOV divjale najbo.i ogorčene borbe partizanov proti nemškemu okupatorju in fašističnim slugam. nesli šopke cvetja in svečke. VRH Nameščanje radijske in televizijske antene Na Vrhu uspešno nadaljujejo z gradnjo antene, ki bo omogočila boljše radijske in televizijske sprejeme v naših krajih. Delavci SELVEG nameščajo kat.e! z jakostjo 10.000 voltov, ki to spravljal električni tok od glavnega kabla v Devetakih do Vrha. Kabel bo dolg tri in pol kilometra. Vse kaže, da bo Radijska relejna postaja ki bo omogočila boljše sprejemanje radij-skir sporede v dograjena do konca .etošnjega leta. Ko bo to delo opravljeno, bodo pričeli nameščati naprave za boljše sprejemanje televizijskih programov. Radij-sk; in televizijski naročniki se prav gotovo veselijo, da bode z okrepitvijo oddajnih naprav bolje poslušali radijske in televizijske oddaje. Dve nesreči v Tajpani Deček se je usekaj s sekiro, odrasel možak pa je padel z jablane Te dni so pripelja.i v videmsko boinišnico 8-letnega Saveria Beno iz Tajpane, ki »e je pri sekanju drv v gozdu nad vasjo, kamor se je odpravil z očetom, usekal s sekirico v koleno. Ozdravel bo v 8 dneh. Druga nesreča je doletela Izletnega Elijo Pascolija tudi iz Tajpane Pascoli je pobiral jabo.ka na drevesu za hišo, ko se je nenadoma vera na kat- i, je stal, zlomila in možak je padel s 5 mttrske višine na tla, kjer ie ostal, dokler mu niso priskočili na pomoč domačini. Z avtomobilom so ga odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer se bo moral zaradi poškodb ne hrbtu ir drugod zdraviti vsaj mesec dni. (A), 1726 (D), 19.08 (A), 20.02 (D), 21.25 (A), 22.56 (A). PRIHODI; Iz Trsta; 5.19 (A), 6.35 (A), 7.53 (A), 9.04 (DD), 934 (D), 10.51 (A), 13.02 (D), 13.57 (A), 15.46 (A). 17.24 (A), 19.05 (A), 1958 (A). 21.20 (A), 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 4-22 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D), 8.09 (A), 838 (D), 1052 (D), 13.58 (A), 15.47 (A). 15.56 (DD), 18.15 (A). 19.59 (A), 21.22 (D), 23.26 (D)**. * V veljavi od 28. junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna «A1 giardino« (Soranzo), Korzo Verdi 17. tel. 28-77. — KINO — CORSO. 16.30; «Svet tišine«, film, ki je bil nagrajen v Cannesu. VERDI. 16.30: ((Najbolj podlo izsiljevanje« Glen Ford. Donna Reed. VITTOR1A. 17.15; ((Rdeče Venere«, R. Flemingh. CENTRALE. 17.00: ((Mambo«, S. Mangano, V. Gassman. MODERNO. 17.00: cdrma gre v Hollywood». Prvi dvodnevni obisk v Gorici i predsednika Gronchija Po poluradnih podatkih je mogoče sklepati, da bo predsednik republike Gronchi pričel k nam že 3. novembra ob 16.15 iz V’dma. Četrt ure pc zneje bo sprejel predstavnike oblast’. Na spominskem trgu bo položil venec ter ob 18 uri prisostvoval sprejemu na gradu, k1 ga bo priredilo županstvo. Naslednji dan si bo ogledal c.slavsko kostnico, popoldne pa bo prisostvoval proslavam v Redipugli. To bo prv’ obisk predsednika republike Gronchija v našem mestu. Seja odbora prefekture Na zadnji seji odbora prefekture so sklenili nabaviti lahki tovornik za goriško u-m^bolnico, zatem so odobrili več stroškov pokrajine v znesku 100.000 lir ter sklenili sprejet: ukrepe v korist usluž- bencev in izboljšati pomoč nezakonskim otrokom. Zadnja seja sveta v Doberdobu Prihodnje leto 3 milijone primanjkljaja V nedeljo je bila zadnja seja doberdobskega občinskega sveta, na kateri so razpravlja, li o proračunu za prihodnje finančno leto. Proračun je bil sprejet. Izkazuje 11 milijonov lir stroškov in osem milijonov lir dohodkov, to se pra vi, da bo imel 3 milijone lir primanjkljaja Govori.i so tudi o povišanju plač uradnikom. Občinski odbor bo deloval dc prihodnjin volitev. ISliaiipijjp ■i.' š“""^ ;h!I lij .. - V - isj Danes bodo na gori Olimp prižgali olimpijski ogenj 345 grških atletov bo baklo preneslo v Atene, od tu pa avstralski delegat v Avstralijo - V Melbourne je prispela prva skupina jugoslovanskih atletov UPRAVNE VOLITVE 16. IN 17. DECEMBRA ŽUPAN JE ZA odredil sledeča volišča Vseh volišč v mestu ie 48 Lepo vreme omogočilo množičen obisk grobov Čeprav je zjutraj kaza.o na dež pa je hladno vreme, ki še vedno traja, omogočilo velik obisk meščanov na goriško pokopalšče. Zaradi velikega števila ljudi, ki so tudi le;os posvetili včerajšnji dan spominu svojih dragih, so vozili posebni avtobusi, ki so bili v dopoldanskih in vseh popoldanskih urah natrpani s petniki, Mnogo ljudi je od-š o na pokopališče peš. ker je vreme to omogočilo. Tako kakor na mestnem je bilo tudi na vaških pokopališčih o-gromno domačinov, ki so na grobove staršev, sinov in hče- ihtite in čitafte Ptimol&ki dneunih I Zimski urnik javnih lokalov Po odredb’ goriške kvesture velja za javne lokale v Gorici od 1 novembra 1956 do 14. maja 1957 naslednji zimski urnik; Odpiranje: v Gorici in na podeželju se odpirajo vsi lokali zjutraj ob 6. uri. Zapiranje: 1. Restavracije, gosti.ne, kavarne in bari v Gorici, Gradežu in Tržiču ob 2-1 uri; v drugih pbčinah ob 23. uri. 2 Gostilne druge vrste in krčme v Gorici, Gra-dtžu in Tržiču ob 23. uri; po drugih občir.ah ob 2?- uri. Lokali, kjer prodajajo samo alkoholne pijače se odpirajo ob 10. ur; ob delavnikih, ter ob 11. ur' ob nedeljah, zapirajo se ob 22. uri. 3 Osmice se zapirajo ob 21. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trštu; 0.15 (O), 6 (A). 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 8-40 (D), 10.54 (D), 14 (A) 15.48 (A), 16.57 (DD), 18.18 (A), 20 (A), 21.24 (D), 23.28 (D)**. Proti Vidmu; 4.40 (DD)*. 5.22 (A), 6-39 (A), 7.57 (A), 9.06 (DD), 9-36 (D). 10.55 (A), 13.03 (D), 14.01 (A), 15.53 Upravne volitve v goriški pokrajini za izvolitev občinskih in pokrajinskega sveta bodo 16- decembra. Glasova.o se bo tudi naslednji dan. V nedeljo se bo glasovalo od 8. do 22. ure, v ponedeljek pa od 7. do 14 ure. Goriški župan je določil sle. deča volišča. Volišče št 1; osnovna šola v Ul. Cappuccini 10; volišče št 2; srednja šo.a v Ul. Ran-danccio 22; volišče št. 3: osnovna šola v Ul. Randaccio 22; volišče št. 4; osnovna šola v U. Codelli 16; volišče št. 5: osr.ovna šola v Ul. Codelli 16; volišče št. 6: otroški vrtec v U . Codelli 16a; volišče št. 7: osnovna šola v Ul. Leopardi 3; volišče ši. 8; telovadnica AGl v Ul. Diaz 17; volišče št 9; trgovska šola v Ul. Roma 3; volišče št. 10: učiteljišče na Korzu Verdi 3. Volišče št. 11: trgovska šola v Ul. Rotta 2' volišče št. 12: trgovska šo.a v Ul. Rotta 2; volišče št. 13; otroški vrtec v Drevoredu D’Annunzio 36; volišče št. 14. osnovna Šola v Ul. Cappucini lOa; volišče št- 15: osnovna šola v Ul. Ctpuccini 10; volišče št. 16: trgovska šola v Ul. Roma 3; voiišče št. 1.7. trgovska šola v U Rotta 2’ volišče št. 18; te lovadnica učiteljišča na Korzu Verdi 3; volišče št. 19: učiteljišče na Korzu Verdi 8; volišče št. 20. industrijska šola v Drevoredu Virgilio 2. Volišče št- 21: telovadnica industrijske šole v Ul. Zo-rutti 17; volišče št. 22: osnovna šola v Ul. Co.onia 14; volišče št. 23: slovenska srednja šola v Ul. Croce 3; volišče št 24; slovenska srednja šola v Ul. Croce 3, volišče št. 25: slovenska srednja šola v Ul. Croce 3a; vo.išče št. 26: šola za umetnost na Trgu Medagle d’Oro 2; volišče št. 27; dvorana šole za umetnost v Ul. degli Orzoni 1; volišče št. 28: šola za umetnost v Ul. Balil-la 21; volišče št. 29: osnovna šc’a na Rojcah št. 23; volišče št 30; osnovna šo.a na Rojcah št. 23. Volišče št. 31; osnovna šola v Ul. Zara 17, volišče št 32: osnovna šola v Ul. Udine 4 volišče št. ?3; osnovna šola v Ul. Udine 4, volišče št. 34: osnovna šola v Ul Udine 4a; voiišče št. 35- otroškr vrtec v Ul IV. novembra 22; vo.išče št 36; otroški vrtec v Ul. I\. novembra 22; volišče št 37: slovenska osnovna šola v Pevmi št. 1' volišče št. 38 industrijska šola v Ul. Virgilio 2; volišče št. 39; osnovna šola v Ul. Leopardi 3; volišče št. ^O; šola za umetnost v U'. degli Orzoni 1. Volišče ^t 41; otroški vrtec v Ul. Codelli 16a; volišče št 42: osnovna šola v Ul. Zara 17: volišče <-t. 43; osnovna šola v Ul. Udine 4a; volišče št. 44: osnovna šola v Ul. Colo-nia 14; volišče, št. 45: šola za umetnost na .Trgu Medaglie d’Oro 2; volišče št. 46; slovenska srednja šola v Ul. Croce 3a, volišče št. 47; osnovna šola v Ul. Cappuccini 10; volišče št. 48: trgovska šola v U.. Roma 3 Volivci, ki niso vpisani v volilne liste in ki imajo pravico do volitve na podlag razsodbe, k; jih spozna za voiivce v goriški občini, bodo glasovali na volišču št 1. Jutri, 2. nov, ob 9.30 bodo na gori Olimp v Grčiji prižgali olimpijsko baklo, katero bo takoj prevzel prvi atlet grške olimpijske štafete. Z izmeno na vsak km jo bo nato 345 atletov preneslo do Aten, kjer jo bo prevzel avstralski olimpijski delegat in jo z letalom prepeljal v avstralsko mesto Cairns. Ceremonija pri prižiganju olimpijskega ognja letos ne bo enaka kot prejšnja leta. Baklo bo atletu na gori Olimp izročila v staro grško oblačilo odeta deklica, ki bo predstavljala svečenico Zevsovega templja na Olimpu. Deklica bo prišla iz skrivnih vrat starodavnega templja v spremstvu sedmih drugih deklic, ki bodo v rokah nosile šopke rož Ko bo bakla prispela v Atene (t. j. 3. nov.), jo bodo odnesli na Akropolo, kjer jo bo sprejela žena, ki bo predstavljala boginjo «At eno« in ki jo bo simbolično blagoslovila Sele nato bo zadnji atlet grške štafete predal baklo predsedniku grškega olimpijskega odbora, ta pa avs*ralskemu predstavniku, ki jo bo preko Kaira, Karačija, Singapu-ra, Djakarte in Port Darvina prenesel v Cairns, od tu dalje pa avstralski atleti preko Brisbane. Seydenya in Canberre v Melbourne. Vest, po kateri naj bi Grk’ zaradi ciprskega vprašanja odklonili udeležbo na olimpia-di, je torej neresnična, ker je včeraj potrdil - tudi tajnik grškega olimpijskega odbora Leontopuios. Medtem pa se v Melbournu zbira čedalje več atletov i» raznih krajev sveta. Tako je včeraj prispela tudi prva skupina Jugoslovanov, ki jo sestavlja U vaterpolistov, plavalka Jenčevičeva, trener Gr-kinič, predsednik plavalrfe zveze Jugoslavije Bačič ter šef. jug. olimpijske pisarne Ercegan. Druga skupina, v kateri bodo Račič, Lorger, Ra-doševič. Mugoša. Mihalič. Le-nert, Vlasič in njegov trener Jelaska, ki bo danes odpoto vala z vlakom na Dunaj in od tam z letalom v Melbourne pa bo prispela na mesto 6 novembra. Danes zjutraj je odpotovala tudi šesta skupina italijanskih atletov, katero sestavlja 8 boksarjev z dvema trenerjema, zadnja grupa veslačev in skupina lahkoatletov (Lombardo, Ghiselli. Galbiati, Gnoc-chi. Roveraro. Chiesa, D As-nach, Leone, Peggion. Mus-so, Bericni in Greppi) v spremstvu trenerjev Obenve gerja in Bononcinija. Madžarski atleti, ki so s posebnim; olajšavami odpotovali iz Budimpešte, so se u-stavili v češkem mestecu Nimbruk. kakih 60 km od Prage. Na vprašanje novinarjev je eden od njihovih vodij izjavil, da noben član o-limpijske ekipe ni bi) ranjen med neredi v Budimpešti m da bodo v Avstralijo odpotovali vsi razen Iharosa, ki se je poškodoval na treningu, ne pa — kot so poročali — med boji. Ta izjava tudi sama po sebi demantira vest. po kateri naj bi v Budimpešti padel metalec kladiva Csermak. Iz ČSR bo prva skupina 90 atletov odpotovala z letalom v soboto, druga skupina pa v ponedeljek. Iz Melbourna pa so včeraj sporočili, da se je za letošnjo olimpiado dokončno prijavilo 74 narodov kar je doslej največ v ’;godovini olimpijskih iger. Predsednik izvršnega odbora olimpijskih iger Wil* liam Bridgeford je izjavil, da bo tekmovalo okrog 5000 atletov. od katerih jih je 4985 že vpisanih, manjka pa še vpis panamskih atletov. Najštevilnejša bo sovjetska ekipa s 510 atleti, zanjo ekipa ZDA s 427 atleti, avstralska s 360 atleti, britanska z 239 itd. SAH V MOSKVI Giigorič • Uhlraan 1:0 Gligorič * Keres prek. MOSKVA, 1. — V 13. kolu Aljehmovega spominskega turnirja v Moskvi so bili danes doseženi naslednji rezultati: Bionstein - Padewski prek., Smislov - Tajmanov remi, Botvinik - Szabo 1:0. Pach- man - Najdorf remi, Keres -Stahlberg remi, Cokaltea -Unzicker prek., Golombek -Sliwa remi, Uhlman - Gligorič 0:1. V 14. predzadnjem kolu pa so bili izidi partij naslednji: Stahlberg - Golombek 1:0, Tajmanov - Chokaltea 1:0, Gligorič - Keres prek., Najdorf -Bronstem remi, Botvinik -Uhlman 1:0. Sliwa - Smislov prek.. Unzicker - Pachman remi, Szabo - Padevski remi. Gligorič je s Keresom prekinil v 'dobljeni poziciji. Stanje po 14. kolu: Botvinik 11, Tajmanov 10, Smislov 9 (1), Bronstein 9, Gligorič 8,5 (1), Najdorf 8,5. Stahlberg in Pachman 8, Keres 7 (1), Unzicker 6,5 (1). Szabo 5,5 Padevski in Uhlman 5. Sliwa 8 (1), Chocaltea 2.5 (1), Golom bek 2.5. PRIPRAVE U TEKMO S FRANCIJO ODLIČNA IGR «poskusne » reprezentance Svoja nasprotnika so v dveh normalnih polčasih premagali s 6-.0 - Najboljši Einoli m napadalni trio ((Poskus- brambo pogosto ob zid. V je na lep predložek Barison preigral svojega dri rektnega nasprotnika, P \r DTOStOT in Z FLORENCA, 1 na« mladinska reprezentanca je danes odigrala svojo prvo trening tekmo na stadionu Fiorentine. Za nasprotnika je imela v prvem polčasu enaj- v kazenski prostor prizemmm strelom uka™jadin. storico Sestese, v drugem pa i tarja. Kljub plohi so ________ A____________________________________________ n-aTlHflU in R enajstonco Arezza. Prvi polčas se je zaključi’ z rezultatom 2:0 za reprezentanco, ki je nastopila v naslednji postavi: Bandini; Griffith. Losi; David, Mialich, Emoli; Bagnoli, Ronzon, Bean. Bodi. Barison. Za reprezentanco sta bila uspešna v 18’ Barison in v 41’ Bean. Mladi reprezentanti so kmalu po začetnih potezah zaigrali zelo dobro in resno zaposlili sicer precej močnega nasprotnika. Dobri so bili na sredini igrišča in kar je važno tudi v zaključnih fazah v napadu, kjer je Bean ob podpori Ronzona in Bodija pritisnil nasprotno o- 100 KM OKROG GARDSKEGA JEZERA ŠVED UUNGGREN ZMAGAL V HITRI HOJI NA 100 KM 45-letni Francoz Hubert šesti - Odlično drugo mesto Italijana Rote RIVA DEL GARDA, 1. — 35. izdajo klasičnega tekmovanja v hitri hoji na 100 km na progi, ki je vodila okrog Gardskega jezera, je osvojil Šved Ljunggren Werner. ki je prišel prvi na cilj v času 10.4T0" s povprečno nitrostjo 9,931 km na uro. Njegov čas je najboijsi v zadnjih treh letih, medtem ko ima rekord proge Francoz Hubert, ki je leta 1952 prehodil isto progo DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV TRST priredi danes ob 10. uri na stadionu «Prvi maj« nogometno tekmo med trgovsko in realno klasično gimnazijo. Vabljeni! v času 9.31’03”. Takrat je bil Ljunggren drugi, medtem ko je mnogo starejši Hubert bil letos 6., kar je spričo njegovih 45 let več kot presenetljivo. Vrstni red tekmovalcev na cilju je bil naslednji; 1. Ljunggren (Šv.) 10.4T0” 2. Rota Pietro (It.) z zaostankom 10'30” 3. Soedeilund (Šv.) 12’13” 4. Manzoni (It.) 21'17” 5. Resta (It.) 24’51” 6. Hubert (Fr.) 31’57” 7. Angioletti (It.) 40' 8. Mazza (It.) 47’48” 9. Nilsson (Šv.) 51TI” 10. Terraneo (It.) 56 23" Na startu, ki je bil ob 4.33 zjutraj, se je predstavilo 33 tekmovalcev, med katerimi pa od prijavljenih ni bilo obeh lamo in je tudi taktično zelo dobro razporedil svoje moči, kar je bila v ostalem morda največja hiba predvsem italijanskih tekmovalcev. Nemajhno presenečenje predstavlja zasedba drugega mesta po Italijanu Roti, čeprav je za favorita veljal drugi Šved Sotderlund. Med tekmovanjem je dolgo časa kazalo, da bo Šved res drugi, toda 5 km pred ciljem je Rota povečal hitrost in 1.1 zanesljivo drugi s skoraj dvominutnim naskokom. Kot smo že omenili, predstavlja presenečenje dober plasma 45-letnega Francoza Huberta, medtem ko se je več pričakovalo od tretjega Šveda Nilssona. Omembe vredno pa ja tudi 7. mesto mladega Angiolettija, ki je letos prvič tekmoval na tej izredno naporni dirki, ki zahteva izredno fizično kondicijo. BOKS CARRARA, 1. — Tržaški boksar Aldo Pravisani je danes v okviru boksarske prireditve v Carrari premagal Francoza Rubio Jesuasa po točkah v 10 rundah. ci vstrajali v napadu m Barison in Ronzon so po««* nevarno zaposlili kot V 30’ je Grizzardi odbil ^ nevarni Barisonov strel, tods v 41’ je moral klon‘U Beanom, ki se je sam . pred njim po lepi om. med Bavisonom m Ron mla. V drugem polčasu s0 s dinci proti enajstonci nastopili v nekoliko sp njeni postavi in sicer. pa_ Bandini' Pavinato, Losi, vid. Mialich. Emoli: Beao,^ strin, Rozzini, Bodi, B V nasprotnikovih vra 1 . igral rezervni vratar 1 zentance Luison. ... , Ta polčas se je zaklRf re-rezultatom 4:0 za m a ® ... prezentanco. Gole so 0 . v 10’ Pistrin, v 24’ R°zZ°D1' v 41’ in v 43’ Bean. V tem delu je mlada r ^ zentanca igrala še b siu-v prvem predvsem P° . ej gi krilske vrste in se P F.molija, ki je vstrajno gal napad s koristnimi z°g mi. Čeprav na zanj neng, nem mestu, je Bean igral tudi na krilu. sin0. Tehnična komisija Jc f(. či sklenila, da bo mla a^n_ prezentanca igrala proti ^ ciji v naslednji P0S,.aV1-Dgvi4-dini; Pavinato. Losi: ,ri0i Mialich. Emoli: Bean, ^ Rozzoni. Bodi. Barison-zerve: Luison, Griff’*!1’ zon* Bagnoli. Odlovom! uredili* STANISLAV HENKO ^ Tiska Tiskarski zavod 2TT • KOŠARKA Rezultah 3. kola košarkarskega prvenstva V tretjem kolu košarkarskega prvenstva so bili včeraj v glavni ligi doseženi naslednji rezultati: Viareggio: Simmenthal-Via- reggio 70:36; Cantu: Virtus Bologna Cantu 64:60; Rim: A.S. Roma - Motorno-rini 65:50; Pavia: Benelli Pesaro - Nec-chi Pavia 50:40; Bologna: Preti - Gira - Ignis Varese 65:56; Benetke: Stella Azzurra Angležev in Cehoslovaka Prin- Reyer 77:71. ca, čeprav je ta odpotoval iz Prage. Spričo odsotnosti teh treh tekmovalcev, poleg teh pa še lanskega prvaka Angle ža Thompsona ter Ljunggre-novega brata Joana, je bil Warner Ljunggren že vnaprej favorit tekmovalec. In dejansko je Ljunggren nekako sredi progt prevzel vodstvo, katerega mu ni do konca nihče več ogrožal. Kljub lahni krizi v zadnjih 15 km je Ljunggren hodil izredno regu- KINO SKEDENJ predvaja danes 2. t. m. ob 18. uri pustolovski barvni film: «KARAVANA LUNA PARKA» predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri ENIC barvni film: «Pušiica prahu :♦ < Igrajo: STERLING HAYDEN in COLEEN gra* OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOflOOOOOčŽOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJCJOOCJOOOOO o CiCiO0[ r IVAN BRATKO 1 54. TELESKOP «Sprozila se mi je! > je sporočil v nekako opravičilo. V resnici je bil strel dogovorjen. Korotan je računal: če *o nukleji, bodo ob strelu planili. Njihov mir pa je partizanom spet vlil vero, da so pravi. «še to noč jih popeljem v logor,« je sklenil Korotan. Ko se je znočilo, je Dušan rekel Korotanu, naj jih popelje v kako vas. Radi da bi videli, kakšni so ljudje, kaj mislijo in kako je s politiko. Korotana to ni prepričalo. Spet je začel tuhtati: «Zakaj hočejo v vas?» Vse mogoče mu je rojilo po glavi. Tega se je pravzaprav najbolj bal: da se Dušan in njegovi povežejo z ljudmi in da neopazno dobijo zvezo z ------------Korotan je z nejasnimi odgovori, zlasti pa z molkom odklonil Dušanov predlog. Dušan in Igor sta se posvetovala, kaj bi napravili, še Igor se je ponorčeval iz Korotana, čeprav je Dušana kuhala jeza, je le miril črta: «Potrpežljivost je božja mast!« črt pa je zarohnel: «Samo siromak, kdor se maže z njo!« Korotan se je v tej čudni noči — bili so sami: štirje partizani in šest skrivnostnih beguncev iz kampa - spomnil vseh nevarnosti, ki bi sploh bile možne, še to ga je vzne-mirjalo, da ne bi begunci puščali morda kako sled za sabo... Pozno ponoči je prišla obveščevalka, ki je bila v Gradiški. V neki gostilni je slišala, da je iz Gonarsa res ušlo okrog petdeset ljudi. «Kje so drugi?« jih je vprašal Korotan. Dušan in črt sta mu pripovedovala o Gatu in o Štefanu, o katerih ni glasu. Izrazila sta bojazen, da jima morda beg ni uspel. Možno pa je, da so še drugi ušli za njimi, a da so izgubili zvezo. Korotanu je bilo spet vse nejasno-----------------ni se ujemalo in se ni---------- Ura je bila dve po polnoči. To je bil skrajni čas za odhod. Korotan pa se še vedno ni odločil. «Nekam moram, v tej prekleti koruzi ne ostanem več! A kam? V logor! In s temi --------? Samih ne morem pustiti. Naj gredo z mano?« Previdno je potipal partizane — — — Po vseh čudnih doživetjih tega dne so se ti spet zbližali z begunci, zlasti November in Chamberlan. Čez pol ure je Koro tan dal nalog za odhod v logor. Pot v logor je bila šestorici lahka, saj je bil na njej prvi čar partizanstva — — — Večina teleskopcev sploh še ni bila v kakem logoru. In znamenje zaupanja je bila! Po dobri uri so bili na cilju. Logor je bil v gozdu v grapi pod dvema hriboma. Takoj so polegli in trdno zaspali. Kakšen je logor, tega v temi niso mogli videti, Samo geslo straže in tihi pozdrav sta se skladala s svečanim razpoloženjem šestorice. Pot iz kampa v logor je bila zaključena. Komaj so dodobra zatisnili oči, že so jih prebudili klici straž. Takoj na noge! Marjanu je bila glava težka. Nič ga ni bolj zbodlo, kot tako nenadno prebujenje. Ko so se na pol predramljeni gonarsovci še ozirali okrog sebe, so partizani že tekali sem ter tja, preskakovali kotanje, podirali čez veje razpeta šotorska krila — bila so sivkastoru-menkaste zaščitne barve, ki je spominjala na afriško puščavo — iskali razne vrečke z živili, pripravljali kotel za prenos in razdirali ognjišče. Korotan je dajal odsekana povelja. Ko je šel mimo Ljuba, mu je rekel: «Spet bo hajka!« šele zdaj so gonarsovci videli, kje so: gozd, konec ozke grape, strm hrib----------tu in tam gola zemlja, ki so ji s hojo posneli mah in travo — — — ponekod kup posušenih vej, služečih za ležišče; skromno ognjišče iz kamnov in nad’ njim rogovila za kotel — — — vsega je bilo v logoru deset partizanov. Nenadno se je razleglo nad njimi močno brnenje motorjev, hrum in pokanje izplinjačev. Kakih dve sto metrov zgoraj je bila velika cesta, polna kamionov. «Prav nad nami so se ustavili!« je povedal izvidnik. Korotan je pomislil: «Smo izdani ali kaj? Nas hočejo obkoliti?« Igor in drugi so spet občutili na sebi pekoče, nezaupljive poglede. «Kamor jih pripeljemo, tam je hajka! Kakšen vrag je to?« je tuhtal December, si naprtil kotel na hrbet in po strani škilil nanje. «Bodo zdaj začeli vpiti? Bodo od nekod privlekli orožje in začeli streljati?« Tudi Korotanu so se podile po glavi podobne misli. «Sem se prenaglil, da sem jih sprejel v logor?« Najbolj se je bal izdajalskega strela. «Prišlo bi do panike. Obkolili bi nas in nam nasuli bomb v gnezdo!« Ko pa je s svojimi sivimi, nezaupnimi očmi ošinil šestorico in videl Ljuba, ki je Chamberlainu pomagal pospravljati živež, Črta, ki je z listjem in travo zabrisoval sledi v logor, Marjana, ki si je malce nesrečen zvijal deko, Igorja in Dušana, ki sta snemala šotorska krila tistih, ki so bili v izvidnici — — — se je spet pomiril. Hrum, vpitje in pokanje nad njimi se je stopnjevalo od minute do minute. Korotan se je zbal obkolitve. Odredil je umik. Hodili so po divjini in strmini. Držali so se gozda. Spredaj je bila izvidnica z Novembrom in njegovim mitraljezom, v sredi gonarsovci in zadaj spet partizani. Z daljnogledom je bilo mogoče razločno videti kamione na cesti, vojake, karabinjerje in oficirje. Tenenteji so usmerjali svoje daljnoglede naravnost vanje, a jih v goščavi niso opazili. December in Chamberlain sta hodila zadnja. Bila sta slabe volje, skoraj žalostna. Dolga vojna, ki ji ni videti konca... hajka že dva dneva... poprej je le bil mir... zlat mir.« pa morda le ni s fanti kaj v redu...? . m svetu' Ves dan so se lačni in žejni prekladali po divjem ^ei Marjan in Vojo sta težko hodila. Telesne moči so J tudi zapuščale. Žalost in muka sta bili v njunih očeh. M°‘“ ( j* presenečenje nad vsem, kar sta doživljala. Vseh skrbelo, da bi jih ne dobili v pest kakor kanarčke v v ^ Igor se je ukvarjal z mislijo skriti Marjana in Voja bunker, dokler hajka traja. . .0io^ Proti večeru so spet zabrneli motorji na cesti nad i Vojaki so odhajali. . Nezaupanje, ta trdovratna epidemična bolezen, ki j® nuklejev tolikokrat mučila partizane in terence, je 11 kaj 0“ izginilo popolnoma. In to v tej stiski ni bilo lahko, z ^rak-razsodne čuječnosti do topoglavega strahu je bil samo Kakšen tragičen konec bi sicer lahko doživeli------------- še tisti večer je naročil Korotan: «Naj gredo v vas. Saj so v redu!« c pri' čez kak dan sta jim Vinko in njegov spremljeV9 gvit^' skrbela nove čevlje, na pol ponošene hlače, srajce. nogavice, robce, nahrbtnike, skodelice in žlice. S tak°a to ^ nista še nikdar oskrbela nobenega partizana. No, P g9iHa bila igrača v primeri s tem, za kar sta se te dni toI",nti sVe v sebi: ali so pravi ali ne. Igor pa je po dobrem ted sr&)c. prišel do para čevljev, črt je odvrgel svojo raztrgan in oblekel skoraj novo, modro, v kateri je bil se o J nis in še bolj prikupen. Marjan je prišel do hlač, ki s ]e so bile nove, a močne, in kar je bilo najbolj važno " '0rin obe hlačnici. Korotan in November sta jim od nek0 tpžke karabinjerske pištole na kolobarček. Bile so stare, nerodne, a za začetek je bilo to mnogo. p Igor in Dušan sta želela, da bi čimprej prišli “ fod tolminske čete, kateri je pripadala tudi briška PatrU,inot'v9 tolminska četa je bila onstran Soče na Banjški Pia.g dolgem nočnem pohodu bi morali na sever, kjer J jj ’ mnogo plitvejša. Tam bi jo prekoračili in se P°v ijg. -j, nasprotne grebene, kjer so hladni logi in revna zefL,j to pa ni bilo tako enostavno. V patrulji so bili pov' ečiP' ki bi neradi dali slovo domačim krajem. (Nadaljevanje