Aleksander Igličar
Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011
V	letu 2011 smo v Muzejskem društvu Škofja Loka pripravili pet Blaznikovih večerov, sodelovali pri organizaciji mednarodnega simpozija Pasijoni v Evropi -bogata dediščina za prihodnost, pripravili pet razstav ter tematska večera v Železnikih in Buenos Airesu, gostili srečanje odbornikov Muzejskih društev, konec leta pa odkupili likovno delo Paradish, loške umetnice Barbare Demšar.
Blaznikovi večeri:
Torek, 25. januarja 2011, Galerija Franceta Miheliča, Škofja Loka PREDSTAVITEV KNJIGE POZDRAV Z GORENJSKE, zbirka razglednic Gorenjskega muzeja
V	sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja smo predstavili knjigo Pozdrav z Gorenjske, ki jo je Gorenjski muzej izdal v letu 2010. Navzoče je uvodoma nagovoril Vincencij Demšar, ki je v izvršnem odboru društva skrbnik Blaznikovih večerov.
Vsebino knjige je najprej predstavila njena urednica mag. Marjana Žibert, v nadaljevanju pa je Judita Šega podrobneje predstavila razglednice z loškega območja, ki jih je tudi opisala v knjigi. Avtorica mag. Monika Rogelj je nato predstavila razglednice razvoja gorenjske industrije, avtorica Jelena Justin pa planinske in gorniške razglednice.
Sreda, 30. marca 2011, Galerija Franceta Miheliča, Škofja Loka FRESKANT JERNEJ IZ LOKE
Blaznikov večer Freskant Jernej iz Loke smo pripravili v okviru obeležitve 500-letnice velikega potresa na Loškem. Umetnostni zgodovinar, loški rojak Dušan Koman je v prvem delu večera predstavil ustvarjalni opus freskanta Jerneja iz Loke, ki je deloval med leti 1520 in 1536, tj. v obdobju popotresne obnove. Po sedaj znanih podatkih je ustvaril 39 poslikav, od tega 37 cerkvenih. Največ njegovih fresk je na širšem loškem območju (Bitnje, Bodovlje, Brode, Bukovica, Godešič, Sv.
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345
Ožbolt, Suha), nekaj jih je na Gorenjskem (sv. Janez v Bohinju, sv. Jošt nad Kranjem, sv. Peter nad Begunjami), nekaj pa jih je tudi na Tolminskem (Bovec, Volarje, Volče) in v Benečiji (Kravar, Landerska jama). Predavatelj Dušan Koman je podrobneje predstavil tudi Jernejevo tehniko poslikav, motiviko in ikonografijo.
V nadaljevanju večera je Janez Jocif predstavil motiv ribe Faronike, ki jo je Jernej pogosto upodabljal na freskah sv. Krištofa. Riba Faronika je pradavni mit, ki naj bi simboliziral potrese in povodnji. Riba Faronika na svojem hrbtu nosi zemljo in če je zamahnila z repom, je bil na zemlji potres, če pa se je obrnila, je nastala povodenj. Upodablja se kot pol ženska in pol riba, največkrat z dvema repoma. Janez Jocif je v nadaljevanju predstavil inštrumente, ki jih je Jernej pogosto upodabljal na svojih freskah. Na posamezne inštrumente je tudi zaigral.
Sreda, 15. junija 2011, Sokolski dom, Škofja Loka PREDSTAVITEV 57. ŠTEVILKE LOŠKIH RAZGLEDOV
Navzoče sta uvodoma nagovorila mag. Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, in mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka. Vsebino nove številke Loških razgledov 57/2010 sta podrobneje predstavila urednica Judita Šega in avtor mag. Tone Košir, ki je predstavil zanimive novosti o zgodovini zdravstva na Loškem. V kulturnem programu so sodelovale dijakinje Loške gimnazije, učenke Glasbene šole Škofja Loka: violinistka Klara Božič, ob klavirski spremljavi Ane Prevc Megušar, flavtistka Jana Dolenc in harmonikarica Barbara Robba.
Člani Muzejskega društva Škofja Loka in drugi Ločani, med njimi je bil tudi jubilant arhitekt Tone Mlakar, so se predstavitve udeležili v velikem številu. Po zaključku večera so se udeleženci najprej družili v avli Sokolskega doma, nato pa na zunanji terasi, od koder se odpirajo čudoviti pogledi na mesto, ki so bili ta večer še posebni zaradi polne lune in popolnega luninega mrka.
Četrtek, 22. septembra 2011
PREDSTAVITEV VODNIKA SLIKAR JERNEJ IZ LOKE IN NJEGOVA DELA NA LOŠKEM
Predstavitev se je pričela v cerkvi sv. Miklavža na Godešiču, kjer je množico udeležencev najprej pozdravil mag. Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka in ključar godeške cerkve. V nadaljevanju je Mojca Ferle, urednica vodnika, predstavila potek nastajanja vodnika, ki je pris-
Janez Jocif ob igranju na star inštrument. (foto: Aleksander Igličar)
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345
pevek Muzejskega društva k Letu ribe Faronike 1511-2011, s katerim na Loškem obeležujemo obletnico velikega potresa. Nato je umetnostni zgodovinar Dušan Koman, avtor besedila, podrobneje predstavil slikarja Jerneja iz Loke in njegove freske v godeški cerkvi, ki so v prezbiteriju cerkve in so bile pred leti lepo restavrirane.
V nadaljevanju nas je pot vodila v cerkev sv. Janeza Krstnika na Suhi, kjer je Dušan Koman predstavil izjemno ohranjen Kranjski prezbiterij in Jernejeve freske, ki so v spodnjem delu prezbiterija ter v zgornjem delu vhodne stene. V cerkvi sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah smo si nato ogledali Jernejevo fresko sv. Krištofa, na zunanji strani cerkve, ki je tudi na naslovnici vodnika. Ljudje so verovali, da če zjutraj vidijo Krištofa, tisti dan ne bodo umrli nepredvidene smrti, zato so sv. Krištofa upodabljali na zunanj-ščini cerkva, in sicer v nadnaravni velikosti, da je bil čim bolj viden.
Naša pot se je zaključila v cerkvi sv. Križa na Križni Gori, kjer je Dušan Koman najprej razložil freske v prezbiteriju in nato Jernejeve freske na južni steni cerkvene ladje. Za konec je za glasbeno presenečenje poskrbel Janez Jocif, ki je na stare inštrumente zaigral nekaj skladb, med drugim tudi na dude, ki jih je Jernej največkrat upodabljal na svojih freskah.
Za naše boljše počutje je poskrbel gostilničar Pri Boštjanu, ki nam je ob rujni kapljici pripravil ocvirkovko, pehtranko in potico. Udeleženci so se navdušeni vračali v dolino in izražali svoje želje, da bi podobna srečanja pripravili tudi v prihodnje.
Dušan Koman med razlago v cerkvi na Križni gori. (foto: Aleksander Igličar)
Četrtek, 29. septembra 2011, Sokolski dom, Škofja Loka PREDSTAVITEV KNJIGE PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE, sprehod skozi Škofjo Loko in vasi v spodnjem porečju Poljanske Sore
Navzoče sta najprej pozdravila Mateja Hafner Dolenc, glavna pobudnica izdaje knjige, in župan mag. Miha Ješe, ki je avtorju in urednici čestital za imenitno delo. V nadaljevanju je urednica Judita Šega predstavila vsebino knjige in sodelavce, ki so sodelovali pri njeni pripravi. Nato je avtor dr. France Štukl, eden največjih poznavalcev loške zgodovine, s slikovitimi komentarji in fotografijami navzoče popeljal skozi vsebino knjige.
Dr. France Štukl predstavlja knjigo Po poti kulturne dediščine. (foto: Aleksander Igličar)
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345
Nova knjiga dr. Franceta Štukla, častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka, je izšla kot 25. naslov v zbirki Doneski. Knjiga je izdana v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ljubljana, Enota v Škofji Loki, predstavljena pa je bila v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine.
Četrtek, 24. novembra 2011, Galerija Franceta Miheliča, Škofja Loka PREDSTAVITEV ZBORNIKA NA ROBU POJOČE RAVNINE, zbornik vasi Žabnica, Bitnje, Šutna, Dorfarje in Forme
O zborniku Na robu pojoče ravnine so spregovorili trije od devetih članov uredniškega odbora, Janez Šifrer, Brane Mesec ter Peter Pipp, pogovor je povezoval mag. Matjaž Eržen, direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, prav tako član uredniškega odbora.
Zbornik, ki je izšel 25. marca 2011, na dobrih 400 straneh, je uredil Franc Podnar, dolgoletni urednik Loških razgledov, prinaša pa 77 prispevkov 27 avtorjev, bogati ga več kot 300 fotografij iz zasebnih zbirk.
Četrtek, 17. marca 2011, Sokolski dom, Škofja Loka PREDSTAVITEV PASIJONSKIH DONESKOV 2011/6
Pasijonski doneski 2011/6, ki jih je tako kot vse predhodne uredil Alojzij Pavel Florjančič, so bili predstavljeni na predvečer mednarodnega simpozija Pasijoni v Evropi - Bogata dediščina za prihodnost. Udeležence iz partnerskih mest Auersmacher (N), Freising (N), Oberammergau (N), Maasmechelen (B), St. Margareten (A) in Tabor (CZ) ter vse loške pasijonce sta uvodoma nagovorila župan mag. Miha Ješe in generalni sekretar Europassion-a, evropskega združenja pasijonskih mest, Josef Lang.
Vsebino novih Pasijonskih doneskov je predstavil urednik Alojzij Pavel Florjančič. Poleg referatov s simpozija in drugih prispevkov je vključen tudi prvi javni natis dramskega besedila Franca Saleškega Finžgarja Pasijon - Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, ki je bilo napisano leta 1896.
Pasijonsko vzdušje v preddverju Sokolskega doma. (foto: Aleksander Igličar) 348 Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 / LR 58
Na mednarodnem znanstvenem simpoziju Pasijoni v Evropi - Bogata dediščina za prihodnost, ki je v organizaciji Občine Škofja Loka potekal v petek, 18. marca, in v soboto, 19. marca 2011, so bili predstavljeni novi znanstve-no-strokovni pogledi na Škofjeloški pasijon (dr. M. Benedik, dr. F. Križnar, dr. M. Ogrin), loški pasijonci (B. Gartner, R. Bohinc, T. Paulus) in predstavniki partnerskih mest, med katerimi je bil tudi župan mesta Oberammergau Arno Nunn, so predstavili njihove poglede in izkušnje o pomenu uprizarjanja pasijonov v današnjem času, izzivih prostovoljstva pri ohranjanju kulturne dediščine ter vključevanju različnih lokalnih skupnosti v turistični in kulturni razvoj mest.
Petek, 17. junija 2011, Galerija Muzeja Železniki
POGOVOR Z DR. MARIJO STANONIK IN PREDSTAVITEV KNJIG
NEKOČ JE BILO JEZERO IN KAMNITI MOST
V sodelovanju z Muzejskim društvom Železniki smo v okviru Groharjevega leta pripravili zanimiv pogovorni večer z dr. Marijo Stanonik, rojeno na Dobračevi pri Žireh, literarno zgodovinarko in etnologinjo, ki je kot znanstvena svetnica za folkloristiko zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter predavateljica slovstvene folklore na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Pred leti je zbrala folklorne pripovedi iz Poljanske doline, ki so izšle v knjigi Nekoč je bilo jezero, ki jo je leta 2005 izdalo Muzejsko društvo Škofja Loka. Pripravila je tudi strokovno oceno zbirke loških pripovedk Kamniti most, avtorja Lojzeta Zupanca, ki jo je novembra 2010 ponatisnilo naše društvo.
O obeh knjigah in dolgoletnem delu dr. Marije Stanonik na področju ohranjanja bogate ljudske dediščine se je z njo pogovarjala Katarina Primožič. Zbrane sta navduševali tudi za zbiranje folklornih pripovedi na širšem selškem območju, ki do sedaj še niso bile zbrane.
Sobota, 8. oktobra 2011, dvorana dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši, Buenos Aires, Argentina
PREDSTAVITEV DELOVANJA DR. TINETA DEBELJAKA V ŠKOFJI LOKI
Ob podelitvi listine o posthumnem imenovanju dr. Tineta Debeljaka za častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka, ki je bilo septembra 2009, sem imel veliko željo, da bi v Škofjo Loko prišli vsi trije Debeljakovi otroci: Tine Debeljak ml., Metka Debeljak Vombergar in Jožejka Debeljak Žakelj. Žal zdravje Tinetu ni več omogočilo tako dolge poti, zato sta tedaj v Škofjo Loko prišli le hčerki Metka in Jožejka s sorodniki. Od tedaj naprej je v meni rasla želja, da bi jih obiskal v daljni Argentini in se kot predsednik društva, katerega soustanovitelj je bil dr. Debeljak, poklonil njegovemu spominu in mu izkazal zahvalo ter spoštovanje za vse njegovo delo. Priložnost se je pokazala oktobra 2011, ko je agencija Trud organizirala daljši obisk večje skupine slovenskih romarjev pri argentinskih Slovencih v Buenos Airesu in Bariločah1.
1 Obsežnejši zapis o obisku pri argentinskih Slovencih je bil objavljen v tedniku Družina -►
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345
Spominski Debeljakov večer smo pripravili v soboto, 8. oktobra 2011, v Slovenski hiši v središču Buenos Airesa. Na začetku je duhovnik msgr. Jure Rode v slovenski cerkvi opravil molitve za Debeljaka in vse pokojne Slovence, nato pa sem v spremstvu žene Milene na pepelnico, v kateri so posmrtni ostanki mnogih Slovencev, položil šopek nagljev, kupljenih na ulicah Buenos Airesa, in prižgal svečko, ki sva jo prinesla iz Škofje Loke. Nad pepelnico je Debeljakovo besedilo: »Glejte jih: Duše slovenskih žrtev vojne, revolucije, prisilnih vrnitev, izgnanstva! Spominjaj se nas! Vpijo iz onostranstva. Za mrtve ne bodi mrtev! Moli za pokojne!«
V	nadaljevanju večera sem v dvorani, ki se imenuje po dr. Tinetu Debeljaku, predstavil njegovo delovanje v Škofji Loki pred 2. svetovno vojno in spoštovanje, ki smo ga Ločani svojemu velikemu rojaku pričeli izkazovati šele po letu 1990. Po zaključku večera so mnogi udeleženci, ki so Debeljaka seveda poznali osebno, izpostavili veličino njegove osebnosti, njegovo dobroto in preprostost ter izrazili hvaležnost, da smo pripravili spominski večer. Večer je organizirala Slovenska kulturna akcija, osrednja kulturna organizacija argentinskih Slovencev, njena predsednica je dr. Katica Cukjati, žena Tineta Debeljaka ml.
Na srečanju so bili navzoči vsi trije Debeljakovi otroci Tine Debeljak ml., Metka Debeljak Vombergar in Jožejka Debeljak Žakelj, ki je na večer prišla iz več kot tisoč kilometrov oddaljenega mesta Tucuman, drugi Debeljakovi sorodniki in prijatelji, slovenski romarji ter veliko število Slovencev živečih v Buenos Airesu.
V	naslednjih dneh sem obiskal tudi Debeljakovo hišo v predmestju Buenos Airesa, ki jo je gradil in v njej živel z ženo Vero, rojeno Remec, in otroki po letu 1954, ko so bili po dolgih devetih letih spet skupaj. V hiši sedaj živi hčerka Metka Debeljak Vombergar z družino. Že na pročelju hiše je vidna Debeljakova neizmerna ljubezen do rodnega mesta in domovine, saj jo krasijo mnogi slovenski simboli, med njimi tudi kamniti loški grb. V hiši je lepo urejena bogata Debeljakova knjižnica, v kateri je mnogo pomembnih knjig in rokopisov, med njimi tudi rokopis Ivana Dolenca za knjigo Moja rast, ki jo je Debeljak uredil in izdal leta 1973, kot njegov prispevek k praznovanju tisoč-letnice Škofje Loke. Prijazna gospa
Aleksander Igličar, Tine Debeljak ml., Milena Igličar, Metka je pokazala tudi mnoga priznan-Jožejka Debeljak Žakelj in Metka Debeljak Vombergar v ja, med katerimi izstopajo priznanja Slovenski hiši v Buenos Airesu.	poljske emigrantske vlade. Za nas je
(foto: Jure Vombergar)
(št. 46, 13. 11. 2011) in na spletni strani: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/476845 DBE5AF053BC1257944002EE642?OpenDocument
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345
pomembno priznanje, ki ga je Debeljak prejel ob praznovanju 50-letnice Muzejskega društva leta 1987, ko, po »nasvetu ljudi iz Ljubljane«, še ni smel priti v Slovenijo. Na častnem mestu je tudi listina o imenovanju za častnega člana našega društva iz leta 2009. V Debeljakovi zapuščini je še veliko drugih rokopisov, pisem in drugega gradiva, ki so izjemno dragoceni tudi iz širšega slovenskega vidika, in čakajo strokovni pregled in obdelavo.
V	času našega obiska v Argentini sem srečal tudi mnoge druge rojake z Loškega, med drugim: Avguštinove - Kovačeve z Godešiča, Golobove - Kovačeve iz Virmaš, Krajnikove - Planinove s Suhe, Stanonikove - Mežnarjeve z Gabrške Gore, Marjana Groharja - Fidlerjevega iz Sorice, Marjana Kopača in mnoge druge. Večina od njih se še dobro spominja gostovanja pevskega zbora Lubnik, ki je bil pri njih oktobra 2008. Srečanja z argentinskimi Slovenci so bila navdušujoča, saj iz njih žari neizmerna ljubezen do rodne domovine, slovenskega jezika, ohranjanje slovenske kulture in globoka vera, ki je lahko svetal zgled za vse nas.
Razstave:
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA SLOVENSKI PASIJONI Vhodna avla Sokolskega doma, Škofja Loka, 17.-27. marec 2011
V	času mednarodnega simpozija Pasijoni v Evropi - Bogata dediščina za prihodnost, je bila v Sokolskem domu na ogled razstava Slovenski pasijoni, ki jo je zasnoval Alojzij Pavel Florjančič. Na njej so bili predstavljeni slovenski pasijoni, in sicer: Koroški pasijoni (1932-2010), Škofjeloški pasijon (1936), Veliki slovenski pasijon v Trstu in Benečiji (1965, 1968), Živi križev pot v Argentini (1977-1996), Razborski pasijon (1998-), Škofjeloški pasijon (1999/2000, 2009), Poljanski pasijon (2006-), Pasijon v Ribnici (2007-) in Pasijonska igra mladih v Vipavskem križu (2009).
RAZSTAVA ILUSTRACIJ ZBIRKE PRIPOVEDK KAMNITI MOST Plečnikov hodnik NUK-a, Ljubljana, 6. april-7. maj 2011
V	sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) v Ljubljani smo pripravili razstavo ilustracij zbirke pripovedk Kamniti most, in sicer ilustracije slikarja Gvidona Birolle iz prve izdaje knjige (1964) ter ilustracije slikarke Maje Šubic iz ponatisa knjige, novembra 2010. Razstavo je pripravila Helena Janežič, vodja enote Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije v NUK-u in podpredsednica našega društva.
KAMNITI MOST V NOVI PREOBLEKI,
ilustracije akademske slikarke Maje Šubic
Mala razstavna galerija Občine Škofja Loka, 12. maj-10. junij 2011
Na razstavi so bile na ogled ilustracije akademske slikarke Maje Šubic, s katerimi je opremila zbirko loških pripovedk Kamniti most, avtorja Lojzeta
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345
Zupanca. Maja nam je na svoj prepoznavno hudomušen način približala hudobne zmaje, puštalske žabe in seveda naslovno loško znamenitost - starodavni kamniti most, ki je bil skupaj z ostalimi ilustracijami prikazan na razstavi. Odprtje razstave je popestrila otroška folklorna skupina Kamniti most Osnovne šole Škofja Loka - Mesto, ki jo vodita mentorici Andreja Hafner in Nina Hostnik. Ob ponovnem izidu knjige Kamniti most so pripravili poseben splet Kamplmohar, ki izhaja iz bogate loške tradicije glavnikarstva.
VIPAVSKI AKVARELI arhitekta Toneta Mlakarja
Mala razstavna galerija Občine Škofja Loka, 30. junij-20. julij 2011
Na razstavi, ki jo je pripravil Alojzij Pavel Florjančič, so bili prikazani akvareli, ki jih je arhitekt Tone Mlakar ustvaril med letoma 1944 in 1947, ko je bival
in deloval v Vipavi. Razstava je bila posvečena umetnikovi 90. letnici. Pred tem je bila na ogled v stari šoli v Vipavi.
Občinski nagrajenec Alojzij Pavel Florjančič, arhitekt Tone Mlakar in župan mag. Miha Ješe na otvoritvi razstave Vipavski akvareli. (foto: Aleksander Igličar)
STARE RAZGLEDNICE IZ OBDOBJA GROHARJEVEGA ŽIVLJENJA V ŠKOFJI LOKI
Vhodna avla Sokolskega doma, 30. november-8. december 2011, Mala razstavna galerija Občine Škofja Loka, 9. december 2011-15. januar 2012
Na razstavi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Občino Škofja Loka in Fotoklubom Anton Ažbe, je bilo prikazanih 23 loških razglednic iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Avtor razstave je Peter Pipp, dolgoletni član našega društva in aktualni član častnega razsodišča. Lastniki razglednic so Rafko Potrebuješ, Nedžad Karabegovic ter Peter Pipp, izbor pa je pripravil Zmago Tančič. Na razstavi je bila na ogled tudi razglednica, ki smo jo leta 2009 uporabili v zgibanki o delovanju našega društva.
Srečanje odbornikov Muzejskih društev
SREČANJE ODBORNIKOV MUZEJSKIH DRUŠTEV ŠKOFJA LOKA, ŽELEZNIKI IN ŽIRI, Škofja Loka, 26. maja 2011
V zadnjih letih smo obudili tradicijo, da enkrat letno organiziramo srečanje odbornikov Muzejskih društev Škofja Loka, Železniki in Žiri. Na srečanjih si izmenjamo informacije o našem delu in načrtih ter se v družabnem delu srečanja tudi
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345
osebno bolj spoznamo. Gostitelj srečanja je vsako leto drugo društvo, v letu 2011 smo bili gostitelji Ločani.
Zbrali smo se na Loškem gradu, kjer smo si ogledali razstavo Moč pogledov, portreti Ivana Groharja, ki jo je pripravil Loški muzej. Razstava je bila osrednja slovenska razstava ob praznovanju 100-letnice Groharjeve smrti. Nato smo se odpravili na Mestni trg, kjer smo si v Sokolskem domu ogledali gostujočo razstavo Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita Milijon 298 tisoč 369 za samostojno Slovenijo. Po razstavi sta nas popeljali avtorici razstave Alenka Starman in Vesna Gotovina. V bližnji Mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka smo si nato ogledali še razstavo Kamniti most v novi preobleki. Naše srečanje smo zaključili v Gostilni Kašča na Spodnjem trgu.
Decembra smo se odborniki Muzejskega društva Škofja Loka zbrali na že tradicionalnem predprazničnem druženju, ki je bilo v Gostilni Kašča na Spodnjem trgu. Na srečanje povabimo tudi častne člane našega društva.
Odborniki Muzejskega društva Škofja Loka na druženju v Gostilni Kašča, 14. decembra 2011. Z leve: Tone Košir, France Megušar, Peter Pokorn, France Štukl, Jernej Tavčar, Matjaž Čepin, Aleksander Igličar, Branko Berčič, Mojca Ferle, Marija Lebar, Alojzij Pavel Florjančič, Helena Janežič, Andrej Rant, Peter Pipp, Judita Šega, Jože Štukl, Ivica Krek in Srečko Beričič. (foto: Peter Pokorn)
Odkup likovnega dela
Barbara Demšar, PARADISH
Ob veselem dnevu kulture 3. decembra 2011, smo se v izvršnem odboru društva odločili za nakup likovnega dela Paradish, loške umetnice Barbare Demšar.
Barbara Demšar je diplomirala leta 1997 iz likovne pedagogike pri prof. H. Gvardjančiču, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala v Franciji (2001) in ZDA (2002). Do sedaj je imela več kot dvajset samostojnih razstav in je za svoje delo prejela več kot dvajset nagrad v Sloveniji, na Hrvaškem in v ZDA. Živi in dela kot svobodna umetnica v Škofji Loki in je sodelavka oblikovalskega Studia Grad v Škofji Loki.
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345

Triptih Paradish, umetnice Barbare Demšar. (foto: Tomaž Lunder)
Likovno delo Paradish (triptih, 60 x 100 cm, mešana tehnika - digitalni tisk, akril) je umetnica ustvarila v okviru 14. kolonije Iveta Šubica, ki je v organizaciji Združenja umetnikov Škofje Loke potekala maja 2011, v Poljanah. Osrednja tema kolonije je bila Riba Faronika, ki je bila povezovalna nit obeležitve 500-letni-ce velikega potresa na Loškem.
Umetnica Barbara Demšar je v likovnem delu Paradish izjemno občuteno povezala mnoge loške simbole in jim dala novo sporočilnost. Beseda Paradish označuje rajskost loške pokrajine in je prva beseda Škofjeloškega pasijo-na. V ospredju je portal starega Rotovža, v katerem je bila leta 1939 postavljena prva loška muzejska zbirka in je danes sestavni del logotipa Muzejskega društva Škofja Loka. Portal nas samodejno vabi, da vstopimo v »loški paradiž«. V ozadju je stara loška mestna veduta, na levi pa kamniti loški grb. V spodnjem delu slike so bale na poljih, ki odražajo sodobnost, sedanji čas, in so lahko tudi opozorilo, da moramo varovati našo čudovito krajino, ki jo odraža loško hribovje v ozadju. Valovnica v spodnjem delu slike je povzeta s pročelja Homanove hiše in je prikazana tudi na notranjih platnicah Steletove foto-monografije Pisana Loka Škofja Loka, ki smo jo izdali ob praznovanju 70-letnice našega društva. Na levi in desni strani triptiha je prikazan rep Ribe Faronike, ki združuje oziroma povezuje celotno motiviko. V zgornjem delu je likovno poudarjena krona, ki nakazuje glavo Ribe Faronike, ki nam s svojo mitologijo lahko tudi dandanes posreduje raznovrstna sporočila. Krona hkrati poudarja loški grad, ki kraljuje nad mestom.
V izvršnem odboru smo se za nakup likovnega dela Paradish odločili zaradi njegove sporočilne vsebine, ki je zelo prepletena z delovanjem našega društva. Hkrati je to naš prispevek k spodbujanju loške umetnosti ter naklonjenosti loškim ustvarjalcem, kar je sestavni del našega poslanstva.
Ker naše društvo nima lastnih prostorov, smo odkupljeno likovno delo izročili v hrambo Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, Enota v Škofji Loki, kjer je na ogled v sprejemni pisarni v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in četrtek, od 8. do 13. ure), v njihovih prostorih v bivši vojašnici na Partizanski cesti 1c. Sodelavke arhiva vas bodo z veseljem sprejele.
LR 58 / Blaznikovi večeri in drugi pomembni dogodki v letu 2011 345