SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH mo, da kanijo Anali imeti mednaroden IN TUJIH REVIJAH pomen in da bodo obravnavali glavna vprašanja tekoče debate na področju V dvojni številki Teških Dometov (2-3) družbene in politične teorije ter da bodo piše Bojan Borstner o nujnosti naravnih most za nadaljevanje in razvijanje teoret- zakonov, pri tem pa namenja posebno skega razpravljanja med Vzhodom in Za- pozornost teoriji, po kateri je naravni hodom. Torej gre za nadaljevanje in raz- zakon razmerje med univerzalijami, jo vijanje mednarodne dejavnosti Inštituta vzporeja z nasprotnimi teorijami in jo za marksistične študije, ki je v Sloveniji brani. Nenad Smokrovič piše o mejah že prinesla lepe sadove, hkrati pa je teorije minimalne racionalnosti in to te- spodbudno delovala tudi na nekatere za- orijo vzporeja s teorijo idealne racional- hodne pisce. Vendar Anali ne želijo biti nosti. Zoran Pokrovac je napisal oceno samo posrednik med Vzhodom in Zaho- knjige Subjekt v demokraciji, ki sta jo dom. Želijo zagotoviti prostor za tiste v Ljubljani objavila Tomaž Mastnak in družbene in politične izkušnje, ki so bile Rado Riha. Zoran Pokrovac je med dru- iz različnih razlogov ali celo brez razloga gim zapisal: »To je prva številka zborni- odrinjene stran ali prezrte v vhodnih in ka IMS Anals, ki bi moral v prihodnje zahodnih razčlenjanjih in razmišlja- redno izhajati. Anali izhajajo v angle- njih... Že bežen pogled na prvo številko škem jeziku, razpošiljanje naj bi v krat- IMS Anals priča, da je to publikacija, ki kem prevzel nizozemski posrednik, tako bo, upajmo, zapolnila veliko praznino, da je mogoče pričakovati tudi dober kakršna je v jugoslovanskih družbenih sprejem na tujem trgu. Anali bodo glede vedah že dalj časa, praznino, na katero na pisce, ki objavljajo v prvi številki, in kaže, da ni časopisa, ki bi razvijal enako- napovedano zasnovo gotovo izzvali po- praven dialog med domačimi in tujimi zornost. V predgovoru urednikov bere- pisci o temah, ki so tudi v središču med- 987 988 A. A. narodnih razprav,« piše med drugim Zoran Pokrovac v reških Dometih. V peti številki reških Dometov piše Marinko Učur o jeziku in logiki v osnutku dopolnil k ustavi Hrvaške in še posebej o pomanjkanju nomotehničnih rešitev. Pisec obravnava predvsem jezikovni, logični in ciljni vidik besedil v dopolnilih. Petar Sarčevič je napisal sestavek o zunanjem dolgu in opozarja na dva pravna ozira, ki ovirata rešitev dolžniške krize: rast realnih obrestnih mer ter ne-stalnost v gibanju valutnih tečajev. Ivan Padjen piše o vladavini dela in posega v sestavo mednarodnega prava. Življenje se je popolnoma spremenilo - s tem naslovom je 443. zvezek Letopisa Matice srpske prinesel odlomek iz nedokončanega romana Apokalipsa vsakdanjosti, ki ga je napisal Vitomil Zupan. Prevedel ga je Gojko Janjuševič. Alek-sandar M. Petrovič piše v razpravi Previdnost in razbiranje lepote v spevih Žarka mikrokozmosa o sodobnosti in vsečas-nosti tega Njegoševega dela. Osvajanje poguma pa je naslov sestavka, ki ga je Miroslav Egerič napisal o temah iz vojne in revolucije v pripovedih Iva Andriča. umetniki, je bilo pri tem podvigu z uspehom obvladano, vsaj doslej, in do razstave je prišlo, čeprav sta kot organizatorja na ravni institucij Mestna galerija iz Ljubljane in Umetnostna galerija iz Skopja. Obisk in odmev občinstva kot prvi merili za sprejem razstave pričata, da je zares pritegnila njegovo zanimanje. Izbor umetnikov in del, ki so ga opravili galeriji in uradni komisar razstave, je vodilo merilo - preverjena kakovost, v katero najverjetneje zaradi tehničnih razlogov niso uvrščene nekatere že preverjene vrednosti najizrazitejših primerov v sodobnih likovnih' težnjah v Makedoniji. Pri tem ne gre pozabiti tudi komercialne narave razstave. Ta bo pritegnila tudi zanimanje likovnih kritikov tako zavoljo razčlenjanja in odkrivanja likovnih vrednosti kakor zaradi tega, ker je bilo nekaj prizadevanj, ki jih ponuja ta razstava, nekdaj navzočih, ali pa še ostajajo tudi v slovenskem kulturnem prostoru, a kažejo na drugačen pristop in na slabši odziv. To je posebno značilno za določene smeri pri fantastičnosti in nadrealizmu, saj tudi po mnenju samostojnega likovnega kritika Braneta Kovica, ki je govoril, ko so odprli razstavo, skorajda niso zaživele, »medtem ko je bil kolo-ristični ekspresionizem zamenjan z ekspresionizmom v risbi in zamisli,« piše med drugim Ljuben Paunoski v skopskih Razgledih. V dvojni številki skopskega časopisa Razgledi je Eftim Kletnikov objavil prevode trinajstih pesmi spod peresa Gregorja Strniša. Ilija Cašule se je pogovarjal z avstralskim književnikom Thoma-som Shapcottom, dobitnikom Zlatega venca na letošnjih Struških večerih poezije. Z naslovom Reprezentativen izbor piše Ljuben Paunoski o enajstih sodobnih makedonskih likovnih ume trnkih, ki so razstavljali v ljubljanski Mestni galeriji. »Kakor že,« piše med drugim Ljuben Paunoski, »tveganje, ki sta ga prevzeli nase in s kakršnim so se strinjali tudi V šesti številki bratislavskega časopisa Slovenske pohl'ady objavlja Gustav Mu-rin novelo z naslovom Po šoli. Slava Manhardtova piše o cvetniku proze jugoslovanskih Slovakov Globoke kolesnice, ki ga je sestavil Michal Harpan. Manhardtova piše v predstavitvi z naslovom Antologija »jugopripovedi« med drugim tudi to: »Založniško uredniško dejanje pri uvrstitvi naslova Globoke kolesnice je vidno takoj na prvi pogled, saj se je z njim zapolnila opazna vrzel »bele lise« na literarnozgodovinskem zemljevidu slovaške umetniške proze. Knjiga sezna- 989 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah nja bralca s kronološko izdelanim izborom pripovedniške ustvarjalnosti književnikov - Slovakov, ki živijo v Jugoslaviji - rojenih še v drugi polovici minulega stoletja do njihovega najmlajšega predstavnika, katerega rojstni datum sodi v leto 1956. Michal Harpan, sestavljalec in avtor, je dobesedno k slehernemu izmed dvajsetih književnikov pripel kratek medaljonček s temeljnimi podatki o delu in življenju. Publikacija daje dokaj celovito podobo o tem, kako se je »jugopri-poved« oblikovala po izrazu in v snovi, »piše med drugim Slava Manhardtova. Valer Mikula pa je prispeval kratek zapis o slovaškem prevodu knjige z naslovom Opis smrti, ki jo je napisal David Albaha-ri, prevedla pa Gabriela Dudkova; izšla je v Novem Sadu. »Albaharijevi opisi«, piše med drugim Valer Mikula,« so poskus zaokrožiti nekaj (svet, življenje?), kar razpada in česar morda nikoli ni bilo razen kot začasno - naše dolžnosti (tudi z izrazoma naše »upanje in strah«) pa velja neprestano obnavljati vsaj kot tukajšnjo začasnost. Albahari to počne z vsemi dostopnimi literarnimi sredstvi - iz svetovne proze pa mu je dostopno pomembno mnoštvo stvari (in postopkov), tudi za našega, v vato ovitega bralca lahko njegova besedila (mogla bi, če bi takšno slovaško knjigo pri nas prodajali) ponudijo predstavo o pretirani literarnosti. Toda kaj pa če tako imenovana literarnost ni nič drugega kot izraz spoznanja, da ne zadošča samo prepričljivo odmotavati stalno nove niti pripetljajev z neskončnega (?) klobčiča življenja, ampak da je treba poskusiti vplesti se v njihove (tudi že v tiste doživete) zglede, ki bi imeli večjo informativno vrednost kot življenje samo?« se med drugim sprašuje Valer Mikula v Slovenskih pohl'adyh. Sedma številka bratislavskega časopisa Slovenske pohl'ady, ki ima sicer precej prispevkov ob dvestoletnici francoske revolucije, prinaša prigoden zapis Zuzane Bartošove ob osemdesetletnici slovaške slikarke Ester Simerove. Stanislava Chrobakova piše v sestavku z naslovom Med nežnostmi je grobost resnice o slovaški poeziji v lanskem letu. Martin Homza ocenjuje četrto pesniško zbirko Jana Zamborja, Polni dnevi. Krog vprašanj in odgovorov je naslov sestavka Igorja Hochla, ki piše o poeziji Vlastimila Kovalčika v sedmi številki bratislavskega Romboida, v njem je tudi nekaj prispevkov ob dvestoletnici francoske revolucije. Vladimir Fulka piše v prispevku z naslovom Svet glasbe o prozi Vincenta Šikula. Peter Karvaš objavlja novelo Stvar, ki nima nikakršne logike. Fr. A.