qoj*Q£J Dopise in spise sprejema u redni it vo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stane W Din /a celo leto, za ino/omsjvo hO Din Posamezno Stevilku I Din. insernte in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92. Pravilnik za naše požarne podpore I. Vsak Domoljubov naročnik, ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za 'olo 1935, prejme od uprave .»Domoljuba« podporo v znesku 1000 Din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče ve? stanovati. Islo velja za naročnike. ki nimajo lastne hiše, pa jim ob požaru hiše pogori stanovanjska oprava. U. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, neglede na to, kdo je dal denar ta naroč.bo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosla seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubovi« upravi v Ljubljani. IV. Nnročnik-pogorclec naj naznanilu o požaru priloži potrdilu županstva in župnega urada, da mu je bres lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1935. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogoreicu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pegore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik, kol niča, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali reč stanovanjskih hiš, ako mn pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Če pogori hiša moža, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencev ne bo uvfiževala. Kje smo? Z mts'opom sedanje vlade g. Jevtrča smo bili vsi prepričani, da se začenja za naš ) državo nova doba, in sicer prav znatno boljša. Čeprav so se nov i gg. ministri še komaj dobro ogreli na svojih sedežih, vendar moremo že danes reči, da nas naši upi n kakor niso varali. Vsaj za ; odiN.čje finančnega nrini«:irstva, ki je nedvomno eno najvažnejših v d.ižavi, trdimo to lahko že danes, kajti novi g. finančni minister dr. Milan Stojadinovič je že v teh kratkih tednih prav očitno dokazal, da namerava prav z železno metlo ponttvti z Uo depii-nimi gospodarskimi grehi prejšnjega režima, ki bo oslal zapisa« v naši zgodovini s prav neslavnimi spomini, čeprav je grozilo naše slovensko »naprednjn&vo- vsakemu z boritem in hudičem, ki se jo le upal mislili, da vlada Uzunovič-Kramerjeve JNS ni najboljša, kar jih je svet kdaj videl. Ce bedo Je ostati ministri tako pridno »strgali stari kvas«, kakor deli to g. finančni minister, potem smo lahko prepričani, da gremo res novim, in sicer prav mnogo boljšim časom nas'freii, pa čeprav škripijejo Mi, ki so imeli še nedavno vso oblast v rokah, z zobmi, ker pač čutijo, da »Jih zvezda za vedno zahaja. 2o pred kratkim smo na tem mestu navedli nekaj važnih izjav g. Jevtiča in g. Stoja-dinovača, nanašajočih se na gospodarstvo, a še prej, nego smo pričakovali, so sledila tem besedam še važnejša dejanja. Tako je bil na pr. ustanovljen pod vodstvom finančnega ministra poseben gospodarski odbor vseh ministrstev gospodarskega značaja, kar nam jamči za to, da bo vodil!« odslej vsa naša gospodarska politika smotrno in enotno in ne bo vlekel vsak svoj konec, kakor je bilo to doslej iu kar je privedlo vse naše gospodarstvo tudi na rob prepada. Drugič je znižala Narodna banka na pritisk g. Slojadiinoviča obrestno mero od 6.5 na 5%, k&i je nedvomno že jako lep kciraik naprej in kar bo gotovo kimaiu ugodno vplivalo na spi: šno znižanje sedanjih nevzdržnih obrt uti. Tretjič je g. Stojadinovič vrnil javnosti in časopisju svobodo razpravljanja o gospodarskih vprašanjih i« je tudi sam javno razikril nekatere grehe' dosedanje naše finančne politike, o katerih so sicer čivkali že vrabci ua strehah, a o čemer prejšnji režam ni dovolil niti črhnlta. Tako bi lahko našteli še nekaj vse hvale vrednih ukrepov g .Stojadiinoviea, o katerih smo prepričani, da bodo imeli že prav kmalu ugoden vpliv na vse naše gospodarstvo. Da v tem pogledu ne pretiravamo, nam najlepše dokazuje dejstvo, da je pod prejšnjim reijimom naš kredit v inozemstvu nerad,ržno padal, a da je začel že z dosedanjima ukrepi g. finančnega ministra vnovič prav vidno rasti in so se na pr. naši državni papirji zadnje čase v Parizu in drugod zopet precej okrepili. Lahko pa trdimo, da je bil tudi že skrajni čas, kajti nesrečni režim Uzunovič-Kramerjeve JNS je pustil na gospodarskem polju za seboj pravo razdejanje. Da je to i©3, ve vsak krnet sam najbolje, a ne tajijo pa tega nitu uradna poročila naše Narodne banke, kdor jih zna le količkaj brati. Kar poglejmo, kako strašno so na pr. padie cene samo rastlinskih pridelkov našega kmeta v zadnjih šestih letih. Za kar je dobil leta 1928 naš kmet še 131 Din, je prodal leta 102!) samo še za 102.3 Din, leta 1830 samo še za 72.5 Din, leta 1931 samo še za 70.6 Diw leta 1932 samo še za 61.8 Din, leta 1933 samo še za 52.7 Din, leta 1934 samo še za 57.9 Din. V kratkih šestih letih so torej padle cene vseh kmetiakih rastlinskih pridelkov za 36%, al>! več kot za polovico. Isto opažamo pri cenah za živino in živalskih proizvodov. Kar je prodal kmet leta 1928 še za 108 Din, je prodal leta "1929 komaj še za 95.8 Din, leta 1930 komaj še za 86.4 Din, lela 1931 komaj še za 58.6 Din, leta 1932 komaj šo za 57.3 Din, lete 1933 komaj še za 57.1 Din, leta 1934 komaj še za 55.8 Din. Torej ista slika. V šestih mesecih so padle cene tej vrsti kmetiških pridelkov za 59%, ali za polovico. Če pa pogledamo na drugi strani cene industrijskih izdelkov, torej stvari, ki jih mora kmet kupovati, pa vidimo, da so padale cene v navedenih letih takole: Za kar je plačal krnet leta 1928 še 93.9 Din, je dobil leta 1929 za 89.2 Din, leta 1930 za 75.2 Din, leta 1931 za 68.5 Dim, leta 1932 za 68.1 Din, lete 1933 za 68.4 Din, leta 1934 za 64.9 Din. To pomeni, da so se cene induitrii.-in , potrebščin znižale komaj za 30%, ali niti za eno tretjino, če torej povzamemo, dobimo n. led-njo sliko. cene rasllin.-skih pridelkov so padle za 56%, cene živalskih pridelkov so padle iu 49%, cene industrijskih izdelkov so pa.:'le za 30%. Slično sliko dobimo, če pogledamo in primerjamo cene blaga, ki ga uvažamo in izvažamo. Kar smo prodali v inozemstvo leto 1928 še za 117 Din, za to smo dobili leta 19:14 tarnaj še 60.1 Din, ali z drugimi besedami, te cene so padle v letih neomejenega goupj. -tva Uzuauovdč-Kramer-Puoljeve JNS za 49%, ali za polovico, a čeme onih izdelkov, ki smo ji!i morali uvažati, so padile v tej dobi komaj o 95.2 Din na 68 Diai, ali zn 29%. Toda te gole številke nami povedo še mnogo, mmogo premalo. Ne gre samo za to, da so danes eeine vseh kmetiških pri del km- povprečne za več kot polovico manjše nego so bile lela 1928, temveč kmet mnogo svojih pridelkov sploh ne more več vnovčiiti. Vsaik kmet dobro ve, koliko voz zelja, koliko litrov nvletka itd. obstane danes neprodanega, ker nihče ne vpraša po njem. S tem so se kmetiški dohodiki seveda 3e mnogo bolj zmanjšali, nego rotim pa kažejo zgorajšoje štev®ke. Vsak kmet pa na drugi strani dobro ve, da so se njegov« bre-mena v teh nesrečnih letih prav občutno povečala. razgled po svetu Važna poslanica ameriškega državnega predsednika Predsednik Roosevelt je nedavno prišel pred obe zbrani zbornici kongresa in v jedrnatih besedah povedal navzočim in obenem vsemu ameriškemu narodu, kaj zahteva v bodoče od kongresa. Predvsem je zahteval, da se mora odpraviti »dola« ali brezposelna podpora Združeno države v bodoče nikakor ne morejo več podpirati brezposelnih, pač pa je treba ustvariti delo. Potem je razvil pred kon-gresrm ogromen program vladnega dela in je zahteva), da ia dela vzamejo najmanj 3,500.000 brezposelnih v svojo oskrbo. Računa se, da bo vzel'. ne!,.iko 900,000.000 dolarjev še za podpo- ro brezposelnim, predno bo direktni program predsednika, da se ustvarijo dela, pripravljen in goden za javnost. Glasom načrta predsad nika Roosevelta, bo lahko sleherni, ki je telesno zdrav, imel delo najkasneje 1. julija leta 1936. Predsednik je prepričan, da če dobi vlad no delo, ozir. javno delo 3,500.000 oseb, da bo s tem pornagano nadaljnim 3,500.000 brezposelnim, in da bo tekom dobrega leta najmanj 7,000.000 brezposelnih na delu, ki ne bo za časno, pač pa trajno. Predsednik ie priporočal tudi brezposelno zavarovalnino io starostno pokojnino. Posaarie — Koroška Koroški Slovenec primerja zadnje ljudsko glasovanje v Posaarju z onim pred 15 leti na Koroškem. Med dragim ugotavlja sledeče: Vzporejanje letošnjega posaarskega plebiscita s koroškim pred petnajstletjcm, je zanimivo in poučno. Tam gledamo strogo zaveden in odločno katoliški narod, ki se zaveda svojih pravic in dolžnosti, pri nas pa sta danes in pred petnajstletjem dve petini ljudstva odtujeni narodu in cerkvi, odtujeni po večdeset-letnem smotrenem raznarodovanju. Razlika med nami in Posaarci je najprej ta, da naša zgodovina ne pozna šolstva z maternim jezikom in narodnim duhom sem od ustanovitve prve šole v deželi do danes, posaarska mladina pa pohaja že sto let samo v nemške šole. Posaarci so veliki med dvema urejenima in starima državama in so imeli 15 let časa za pripravo in premislek k tako usodnemu koraku. Koroško glasovanje se je vršilo komaj dve leti po razsulu stare monarhije in je narod stal pred volitvijo med komaj rojeno Jugoslavijo in — vsaj zanj in tedanje Nemce staro Avstrijo. V očigled tedanjim tisočerim drugim skrbem je kratkovidno pripisovati neuspeh Jugoslavije preprosti propagandi koroških po- le razmere je mogoče vzdržati eno leto, tudi dve, dlje pa ne. Toda pri nns so trajale dolgih šest let in tudi prihodnjih par let še ni pričakovati, da bd se bistveno izboljšala, kajti na vsem svetu ai finančnega ministra, ki bi inogel čez noč ozdraviti tako do dna uničeno gospodarstvo, kakor ga ui gospodarja, ki bi inogel v enem letu poplačati v teku let se množeče dolgove. Prav nič ne pretiravamo zato, če smo dejali, da je pripeljal prejšnji režim našega kmeta prav na rob popolnega gospodarskega prepada. Ali ga bo mogel novi g. finančni minister v zadnjem hipu ustaviti? Po pravici lahko rečemo, da gledamo nanj z največjimi upi, kajti prepričani smo — iu v raznih svojih izjavah nam potrjuje to tudi sani — da bo skušal poseči s svojo odločno in smotreno roko na ■vsa gospodarska področja. In ker tvori kmetijstvo temelj vsega našega narodnega gospodarstva. ui dvoma, da imamo kmalu pričakovati ukrepov, ki se bodo neposredno tikali tudi kme«6i?»ke«a gospodarstva. I verjenikov Jugoslavije, kvečjemu nekemu pretiranemu optimizmu. Enako kratkovidno je beležiti končni glasovanjski izid na konto dobro preračunane nemške propagande. Poleg mednarodne komisije s sedežem v Celovcu in 87. antantnih častnikov, ki so prisostvovali glasovanju v občinah kot nevtralni člani, je o bodoči politični pripadnosti glasovalo ljudstvo glasovalnega ozemlja in se nedvomno tudi na avstrijske obljube z večino 6746 glasov izreklo za Avstrijo. Glasovanje je vrnilo Posaarce Nemčiji in jim s tem zagotovilo neoviran narodni obstoj in razvoj. Koroške Slovence je glasovanje pred 15 leti dodelilo Avstriji kot narodno manjšino in avstrijska republika ima lepo priložnost, da v ravnanju z narodno manjšino na Koroškem dokaže svojo narodnostno pravičnost. AVSTRIJA s Avstrijske občine in Habsburgovci. Ob 22 letnici Otona Habsburškega je čutilo doslej 450 avstrijskih občin potrebo,'da ga izvlijo za častnega občana. Namen je prozoren: poudariti hočejo, da si žele povrnitev Habsburgov-cev. Velik del prebivalstva pa noče o tem ničesar slišati, temveč obožuje Hitlerja in želi zedinjenja z Nemčijo. s Razno. Na Silvestrov večer se je vračal skozi Plešivec domov v Crezdol zasebnik Tomaž Miiller. V gošči je strmoglavil čez 60 m visoko skalo ter se ubil. — V Blačah nn Žili je umrl Jože Abnja. — V Mohličah so pokopali mlado ženo in mater Tončko Kajžer, — Dne 3, februarja pride v Celovec kancler dr. SuSnik.— 70 letnico rojstva obhaja v februarju bivši koroški deželni glavar dr .Lemisch. BANKA BARUCH 15, Rue Laiagctie, g>arss Odpiemljo «4®nar v iuooaiavii« najhitreje in pa najboljšej"®^ffi Vrši vss; bančne posle najkulantneje Ra zahtevo potljsmo bre*pl8«ao naš« ^k. MkMlliw — Gorelo je gospodarsko poslopje gostiln »Pri kroni« v Velikovcu. — Pogorel je veliki hlev ob mestni klavnici v Celovcu. — v ge Štefanu pri Vovbrah je zapustila solzno dolino 22 letna Alojzija Gregorc iz Naborjeta pri Tr bižu. — Uuirla je najstarejša Grebinjčanln 89 letna Marija Druck. — V Blačah na Žili je preminula stara Ščipčeva mati. BOLGAR! J A__ s Ostavko je podaia bolgarska vlada Ki »iona Georgijeva. Novo vlado je sestavil vojni minister Penčo Zlatov. Zunanji minister jo ostal Kosta Batolov, ki je porok, da se zunanja politika bolgarske vlade bistveno ne bo spre. menila. Pišejo, da je ostavko vlade Georgijeva povzročil bolgarski neuspeh v Ženevi, ker jc Društvo narodov odklonilo predloge bolgarske vlade glede odplačevanja tujih dolgov Georgijeva vlada menda tudi ui uživala za-upimja višjih vojaških krogov. Vso oblast v državi je sedaj prevzela vojaka. Večino poli-cijskih ravnateljev je nova vlada odstavila in na njih mesto imenovala oficirje aktivne vojske. V Bolgariji vladajo torej za enkrat ij. redne razmere. ČEŠKOSLOVAŠKA s Kako strašna je slepota človeka. Inžt-njer lioniis je zbežal pred maščevalni mi kil-lerjevci i/. Nemčije v Češkoslovaško. Tu jc liil umorjen in sicer od nemških hitlerjevccv, ki so se pripeljali v ta namen za njim iz Nemčije. Napadalci so se s svojim avtomobilom dvakrat peljali skozi Prago iu zasledovali inž. Hornisn Šele v Kladnu so ga ujeli in ga umorili v hotelski sobi na strašen način. Najprej so ga po rokah žgal', nato po glavi tolkli. Šel« ob koncu so mu preslrelili glavo iu prša. To je sedaj že drugi primer, da nemški državljani na češkoslovaškem ozemlju pobijajo svojo nasprotnike. Pokojni Ilornis je iznašel nov način borbe proti letalom, liil je znan kot najboljši nemški strokovnjak za radio-telr-grafijo. Uspelo mu je, da je pred nekaj dnevi iznašel posebno uporabo kratkih valov, s katerimi lahko ustavlja letala v zraku. Nemški vojaški krogi so izvedeli za to iznajdbo in "i izključeno, da so tvegali umor, da bi sc polastili iznajdbe. AMERIKA s Drobiž. V Chicagi je umrl 56 letni Janez Ves iz Mengša pri Domžalah. — V Little Falls je preminula 13 letna Jožefa Miklavec, roj. Pirnat, iz Bočne pri Gornjem gradu. — V Buenos Airesu v Argeuliui je odšla v večnost Melodija Velijček. — V Albia lovva jc izginil brez sledu Frank Rozanič. — V La Salle IU je zapustil solzno dolino Alojz Bedenko. - V Chicagi III. je umrl prekmurski Slovenec 41-letni Steve Vučko iz Gornje Bistrice. - v Milvvaukee so odšli v večnost: 57 letna Roza Grašič od Sv. Florijana na Sp. Štajerskem i" 79 letni Janez Košak. — V Sankville Wis. je na veke zatisnil oči Oto Rak. — V Sheboyga-nu je v bolnišnici sv. Nikolaja v Gospodu zaspal hrvatski rojak 59 letni Alojz Mejanovič. V Frontonac Kans. so djali v grob 30 letnega Alojzija Slaka iz Leobna na štajerskem-— Ubil je bil v premogovniku v Broungtonu Pa. 57 letui Frank Cvetan iz Celja(?) na Notranjskem. — V Clevelandu so umrli: 54 letni Jožef Znidaršič, doma nekje pri Ložu, 54 letni Janez Kužni,k iz Sadinje vasi pri Žužemberku, Nad Anglijo je divjal te dni tak vihar, kakršnega tain že nekaj let niso doživeli. Posebno ua morskem obrežju je bilo hudo. Tu je veter dvigal visoko v zrak morske valove ter jih z vso silo metal ob obrežje. Dunajski iuženjer dr. Kurubaček je iznašel na. čin, kako še delajo umetni demanti. Doslej i« ta način še tako drag, da se ne iaplafa. Upa pa, da ga bo izpopolnil in da bo velike is umetne demante lahko prav poceni delal. - No, potem jih pa nihče več poželel nc bo. a* Ameriški admiral Hvrd. ki je povedel »vujo ekspe-dicijo na Južni lečaj in se sedai vrača v domovino. 69 letna Ana Kastelie z Iga pri Ljubljani, 42-letna Amalija šuštaršič iz Št. Vida pri Stični, 61 letni Frank Lesjak iz Vrtovina ua Goriškem, 34 letna Marija Orehovec. roj. Breznik iz Gor. Tuhinja pri Kamniku, Marija Lavšin, 32 letna Prida Vidmar in Alojz Hud man iz fare Kaka na Dolenjskem. — V Butte Mon-tana je zapustila solzno dolino 61 letna Ana Papež, roj. Boldan z Lopate pri Žužemberku. — V mestu VVenatchee je umrl 85 letni Matija Kobal, doma nekje iz Bele krajine. — V Frederick Colo. je zapustil la svet 42 letni Janez Turšič iz Borovnice. — V Pittshurghu Pa. so pokopali 64 letnega Jane/.a Radoviča iz Cešnjega sela v Beli krajini. drobne novice Nad 10 milijonov kolesarjev šteje Anglija. Skupina francoskih kmetov je odpotovala v Berlin, da stopi v stike z nemškimi krneli. Nemški narod smatra neenakost v oboroževanja kot žalitev, je izjavil angleškim listom Hitler. Z a polovieo je padlo v zadnjih desetih letih število porodov na Švedskem. Japonska vojska je udria v kitajsko pokrajino Šahar. Mussolini je določil Reko kot pristanišče za madjarsko trgovsko mornarico. Italijanski časopis »Corriere della Sera« odkrito zahteva . zasedbo neodvisne afriške države Abesinije. 118 let stara vdova nekega muslimanskega vladarja živi v pokrajini Herot v severni indiji. Prepovedano jo delo >na akord« v Franciji. Strašni snežni viharji divjajo po vseh krajih Združenih držav ameriških. Vsesovjetski kongres se je začel dne 25. januarja v Moskvi. Monopol na kavo in sladkor uvede denarja potrebna Romunija. Za 50% je znižal uvozno carino na pivo ameriški državni predsednik Roosevelt. Velike demonstracije delavcev in državnih uradnikov zaradi znižanja plač so bile v belgijskem Bruslju. Pruski ministrski predsednik Goring je odpotoval na Poljsko »na lovi. Hitler obišče takoj po priključitvi Po-saarja k Nemčiji Posaarje. Nemški jezik bodo morali obvladati italijanski orožniki v južni Tirolski. Državno šolo za časnikarje ustanove v Berlinu. Vzgoja seveda narodno-sociailstična. (>,1IMUHWI radijskih naročnikov je v — Nemčiji. Velik protestni shod proti italijanskemu preganjanju grškega življa v Dodekanezu, je bil v Atenah. Mednarodno razsodišče v Haagu bo razpravljalo o pritožbi Grčije proti zatiranju grške manjšine v Albaniji. Zupnim in liturgično gibanje Silno lepo napreduje cerkveno versko in ! zlasti liturgično gibanje na Poljskem. Mnogo j pripomore k temu urejeno življenje po žup-! nijah, katerih pomen je poljski kardinal dr. Hlond pojasnil poljskemu ljudstvu v posebnem pastirskem listu. Krasne misli za liturgično obnovo v zvezi z župnijo pa je podal še v posebnem pastirskem listu, kjer piše med drugim: Kako pomenljivo in nadvse lepo je, če človek vidi po župnijah, ki imajo zmisel za višje nadnaravno življenje, kako se med sv. mašo domača mladina zgrinja pri svojem župniku. | Ni pri sv. daritvi kot gledalec ali nema priča ' in kot udeleženec, ki nič ne misli ali slučajni poslušalec, V takih župnijah verniki poznajo obred sv. maše, razumejo njene glavne dele, se združujejo z duhovnikom, z njegovimi molitvami in nameni, se notranje udeležujejo bo-gočastja in z njim žive. V takih župnijah ljudstvo spremlja daritev svojega pastirja z masnimi spevi. Vsi skupno odgovarjajo duhovniku. Verniki se udeležujejo zlasti nedeljske službe božje, lepe skupne sv. maše, ki jo župnik daruje Bogu za svoje občino in s katero se združi v posebni meri mladina v odgovarjajočem li-turgičnem razpoloženju. V občini, ki živi polno cerkveno življenje naj se nikdar ne zgodi, da bi ljudstvo prisostvovalo božji službi brez razumevanja, brez pobožnosti. Zato naj se župljani .udeleže obredov, ker s tem doumejo in vzljubijo veličastnost opravila, vaje, petje, nauki in misli, ki jih vsebuje liturgija cerkvenega leta. Nobena molitev ne sme biti nerazumljiva, hitra, raztegnjena ali dolgovezna. Tedaj bodo verniki z veseljem zrli v božjo službo, ji sledili s pobož-nostjo in se udeležili z razumevanjem ob strani svojega župnika procesij, posvetitev, blagoslovov in cerkvenih navad. Zanje ne bo v cerkvi nikake uganke in nerazumejo obreda. Vse jim bo govorilo, vse bodo razumeli in v vso se bodo poglabljali. AJ JE NOVEGA Naša mladina V predzadnji številki je Domoljub.«« pokazal na zdrave siie v sodobni mladini, ki je vprav v najnovejšem času bolj kot kdaj prej našla pot do pravih vrelcev življenja ter obeta biti prav zato nositeljica lepše bodočnosti. Naj danes opozorim še posebej na slovenske akademike, ki so imeli prav v zadnjem času po-kazpti tako v svojih društvih kot na univerzi vse svoje moči v boju proti materialističnemu duhu časa in za zmaja krščanske miselnosti v narodu. Slovenski katoliški akademiki so zlasti ozko povezani z našim ljudstvom in prav ta povezanost z njim je oni temelj, na katerem se gradi krščanska usmerjenost našega inteh-genta. Izraz mišljenja in čuvstvovanja te nase mladine se kaže zlasti v njihovem glasilu, ki so ga začeli izdajati jeseni in ki mu je naslov »Straža viharju«. Ze ime lista pove, kaj je njegovo poslanstvo: stati budno na strani proti vsem viharjem današnjega časa, ki jim je vsem skupno zaganjati se v Cerkev Kristusovo. Mladi katoliški inteligenci želimo moči in poguma, da vztrajajo v tem plemenitem boju do končal Hujše kakor v ffkonkordaiskiei dobi V »Učiteljskem tovarišu« je priobcen članek, ki opisuje položaj naprednega slovenskega učitelja, v katerega so ga spravili bivši napredni režimi, za katere se je zlasii velik del učiteljstva zelo ogreval. Med drugim čujemo tudi tole tarnanje: Vzemimo podeželskega učitelja. Raztrgan na vse konce in kraje, komandiran v vsemogoče dopadljive in nedopadijive organizacije, se izčrpava noč in dan v težkem delu, v šoli in izven nje, nima pa nad seboj samo predpisanega uradnega nadzorstva, marveč še mno- go hujšo, mnogokrat ial ogabno nadzorstvo raznih krajevnih mogočnjakov. Če dela res nacionalno, se zameri onemu krogu ljudi, Ui si žele imeti še danes učiteljstvo v svojih rokah, da bi ga lahko izrabljali v svoje posebne namene. Poleg tega mora računati ubogi učitelj z raznimi krajevno uglednimi osebami. Gorje mu, če se jim zameri. Nenadoma ga začno ova-jati na levo in desno, opisujejo ga za najslabši, subverzivni element (prevratnega človeka), ki ga jc treba ali vreči iz državne službe, ali pa prestaviti v kak kraj na koncu sveta, Cuvajmo narodno premoženje! »Trgovski list piše: Orehov les je imel dobro ceno in zato se je :>i: nas izvažal v naravnost velikanski množilo. Samo v zadnjih petih letih smo izvozili 25(10 vagonov orehovih debel. Ce bi še naprej tako izvažali, bi bili kmalu brez orehov in za o je bilo nujno potrebno, da se je prepovedala sečnja orehov ki izvoz orehovega lesa. Predou pa je izvozna prepoved stopila v veljavo, so ljudje seveda hiteli, da bi mogli izvoziti čim več orehov v tujino. Tako je bilo pripravljenih okoli 500 vagonov orehovih debel za izvoz. Ko so bili ti vagoni pripravljeni, pa se je začelo baranlanje tujih izvoznikov, ki so navadno izvažali orehov les. Ljudje so silno ponujali svoj les, da bi ga mogli issvoziti, še preden bi izvozna prepoved stopila v veljavo. Cim bolj so ga ponujali, tem bolj pa je padala njegova eeoa in zato so tuji izvozniki z uakupom vedno I »olj odlašali. Ljudje so začeli že prodajati les v brezeenje. a tuji špekulanti so še odlašali, ker so vedeli, da bo les še cenejši, ko bo njegov izvoz prepovedati. Sedaj se je io zgodilo in tuji izvozniki morejo kupiti les za vsaio ceno. In,so ga tudi začeli kupovati, ker so prepričani, da bo izvozna prepoved kmalu zopet razveljavljena. Tuji izvozniki najbrž upajo, da bodo s svojimi zvezami to tudi dosegli. Zato jo nujno, da ostane izvozna prepoved še dolgo v veljavi, da bi se ponesrečila špekulacija tujih izvoznikov in da tudi oni ne bi mogli izvoziti nakupljenega lesa, to tem bolj, ker je ua tujih trgih itak že preveč našega orehovega lesa. Obenem pa bi bilo seveda treba gledati tudi na to, da bi se omogočila našim lesnim produceniom vsaj primeroma dobra prodaja za izvoz pripravljenega lesa. Vedno in vedno se ponavlja stara pesem, da izgubljamo milijone in milijone narodnega premoženja, ker je naše gospodarstvo neurejeno, ker je zlasti naša zunanja trgovina še čieto nedorasla svojim nalogam. Modrasi in previdnost Cerkve Kako modra, previdna in umerjena je Cerkev v svoji postavodaji. nam najbolj priča v novejšem času postanek novega cerkvenega zakonika. Na mednarodnem pravniškem kongresu v Rimu od 12. do 17. novembra t. 1934. je med drugim poročal glavni početnik novega cerkvenega zakonika kardinal Peter Gasparri tudi sledeče: Predno je nastal novi cerkveni zakonik, sta delali dve komisiji dvanajst let od 1904 do 1916, komisiji sta imeli seje ločeno, ena v četrtek, druga v ponedeljek, v nedeljo pa komisija kardinalov kodifikatorjev. Kadar ui bilo mogoče dobiti v komisiji sveto-ralcev soglasja, je odločil Gasparri po svoje. Delo jc bilo ogromno, ker ie bilo treba za vsak primer posebej prebrati ves obstoječi cerkveni zakonik ali vsaj Gregorijeve dekretale (prvi uradni seznam cerkvenih postav). V vseh dvanajstih letih od 1994 do «916 ni imel Gasparri po lastni izpovedi od novembra do julija nobenega prostega dne, izvzemši Veliko in Binkostno nedeljo. Osnutke novega cerkvenega zakonika so strogo zaupno razposlali vsem, ki bi imeli pravico glasovanja na vesoljnem cerkvenem zboru. Ker je smel vsak lak upravičenec vpraSati za svet enega ali dva strokovnjaka, je sodelovalo pri sestavi novega zakonika vsega skupaj do pet tisoč ljudi, ki so vsi držali naloženi strogi molk. Za ureditev so porabili, sto tisoč predvojnih lir. OSEBNE VESTI d Za rektorja ljubljanskega vseučilišča :e bil izvoljen prof. dr. Maks Samec. d 95. rojstni dan je obhajala Marija Fi. scher v Novem mestu. Naj ji Bog podaljša življenje do skrajnih mej! d 70 let je dopolnil g. Ivan Doberšek, župnik in duhovni svetnik v Sevnici. Boj; ohrani g. jubilanta še mnogo let! d Dnhovniike vesti iz lavanilnske Škofije, Za častnega kn. Sk. konzistorialnega svetnika jc imenovan g. Teodor Tensundern, duhovnik miinsterske škofije v Nemčiji in znan pastir naših slovenskih rojakov. Kn. šk. duhovna svetovalca sta postala g. Drago Oberžan, iz-seljeniški duhovnik v Holandiji, in Jožef Že. kar, dekan in nadžupnik v Rogatcu. — p0. stavljen je bil za soprovizorja župnije Galicija Franc Osvatič, župnik v Smartnem v Rožni dolini. — Prestavljen je bil g. kaplan Janez Strnad od Sv. Tomaža pri Ormožu v Novo cerkev. DOMAČE NOVICE d Slovenci, ali boste res pustili, da bo Nemec poslanec po večini slovenskega kočevskega okraja, S tem, da bivši minister Ivan Pucelj, narodni poslanec kočevskega okraja, kandidira za senatorja, prihaja za slučaj njegove izvolitve v senal v poštev vprašanje njegovega namestnika za poslanski mandal. Kot senator mora Ivan Pucelj odložiti poslanski mandat in mesto njega postane narodni pcslancc kočevskega okraja kočevski odveb nik dr. Haris Arko, politični vodja kočevskih Nemcev in predsednik krajevne organizacije »Nemško-švabske kuiturne zveze« (Deutsch-schvvabischer Kulturbund). Z njim dobi slovenski okraj, ki ima 20.000 Slovenccv in 10 tisoč Nemcev, nemškega poslanca v narodnem predstavništvu. d 500 pomaranč je obrodilo eno samo drevo na otoku Pelješcu v Dalmaciji. Bile to jako lepe ia so tehtale tri en kilogram. d Tombolo so priredili te dni v hotelu Palače v Belgradu tamošnji Nemci. Navzoč jc bi! tudi nemški poslanik Heeren in njegova soproga. Tombola je dala nad 12.000 Din čistega dobička. d V imenu fratnasonske lože »Šnmadije« je govoril na pogrebu bivšega načelnika v zu-nanjem ministrstvu Vintroviča g. Voja Ku-jundžič. d Štiri nove župnije dobi to leto Zagreb. Tako bo v hrvatskem glavnem mestu 10 katoliških župnij. d Nad 11.000 koles je sedaj v Veliki Ljubljani. Vsak sedmi prebivalec ima torej svoj »bicikeij«. CVIČEK originalni bi radi. Dobile ga v teatralni Humi i Ssfafeffani. d 2,394.854 Din znaša proračun mestne občine Ptuj. d 200 kočevskih krošnjarjev je odšlo v Nemčije. Kočevski krošnjarji so se to zimo odločili, da odpotujejo v Nemčijo ter tam poskusijo s krožnjarenjem. Pravijo, da jih zemlja ne more prerediti in da ne morejo davkov pačevati (sosedni Kostelci imajo še, slabšo zemljo pa le žive, čeprav skromno). V Nemčijo je došlo to zimo okoli 200 kočevskih krošnjarjev, ki tam nastopajo v svojih narodnih nošah ter z lepaki pozivajo nemško pre- kivalstvo, naj jih kot zastopnike prastare nemške naselbine sredi Slovanov podpirajo, zlasti naj se udeležujejo znanega srečolova. Ti Kočevarji vrše s tem zavestno tudi propagando za svoj jezikovni otoček, ki ni tako velik, kakor ga oni predstavljajo. Znano pa je, da na Kočevskem, kjer je živelo včasih po troje družin, izhaja sedaj z isto zemljo komaj ena. Grunti popadajo in vasi izumirajo, toda tega ni kriva samo zemlja! — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josei« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. d Se enkrat bodo voIUL Namestnik bana je razpisal na podlagi odločbe upravnega sodišča v Celju in na osnovi zakona o občinah nove volitve odbčinskih odbornikov v Kamniški Bistrici, v Lukovici in v Sv. Križu pri Kostanjevici. V teh občinah je namreč upravno sodišče razveljavilo prejšnje občinske volitve. Volitve bodo v Kamniški Bistrici in Lukovici, dne 24. marca 1935, v občini Sv. Križ pri Kostanjevici pa 3. marca 1935, Volivci bodo glasovali za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne, od upravnega sodišča razveljavljene volitve. d Posnemaj, kdor more! Industrija volnenih tkanin Vlade Teokareviča v Paračinu ju darovala za uboge otroke 40,000 Din in poleg tega oblekla 95 siromašnih otrok v Paračinu. Ista tvrdka je darovala za ljubljanske reveže 10 zimskih odej. Posnemanja vredno! d Samo štiri dneve v tednu bodo delali. Tovarna Tivar v Varaždinu je izdelala s svojim racionalno urejenim obratom že toliko oblek, da je napolnila vsa skladišča. Zato je nameravala odpustiti 380 delavcev. Že poprej pa je bilo odpuščenih 14 krojačev. Delavstvo se je temu uprlo. Dosežen je bil s tovarno Tivar sporazum, da bodo obdržani vsi delavci, delali pa bodo samo 4 dneve v tednu, to je 32 ur na teden. d Proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora znaša 5,198.349 Din. Primanjkljaj 2,050.057 Din bodo krili a 14% dokiado, d 35 praznih trgovskih prostorov je sedaj v Djakovu. Znamenje časa! d Že od leta 1929 ni bila Donava tako zamrznjena kakor letos. Po zadnjih vesteh je od celotne dolžine 2850 km nad 2000 km ti mednarodne in poleg Volge največje reke v Ev ropi popolnoma pod ledom. Tudi drugo naše večje reke so polne ledu, d Taki so pa redki. V Petrijevcih pri Valpovu živi 60 letni Gjuro Vojnovič, ki je telo odporen proti mrazu, Ta starec je brezdomec in stanuje tam ter se hrani, kjer pač kaj dobi, V svoji revščini se je tako utrdil, da je postal odporen proti vsaki bolečini, — Sedaj vozi drva iz gozda. Ko pride zjutraj v gozd, sezuje svoje gumijaste čevlje in dela ves dan bos na snegu in ledu. Noge mu sicer zarde, toda starec kakor da. ne čuti mraza in tako pravi tudi kmetom, ki ga o tem vprašujejo. Tudi prejšnje zime je delal brez obutve, lansko zimo pa jo celo bos sekal led na ribnikih. d Delovni čas je določila banska uprava Savske banovine za branjarije od 6, do 12. in od 14. 20. ur«r. d Skoraj 3 m snega je padlo v Črni gori. d Huda burja je divjala te dni okrog Ši-benika. Je porušila več dimnikov, a tudi na polju jo naredila veliko škodo. d Jugoslovanski muslimani iz Banjaluke, Dervente, Doboja, Bihača, Bijeljine in Bečke-ga romajo te dni preko Aleksandrije v Meko. d Okrog 85 milijonov dinarjev bi znašala po načrtu inž. Leskovška razširjava, oziroma poglobitev ljubljanskega glavnega kolodvora. d Ugodnosti vračajo. Z odlokom prometnega ministra je vrnjena ugodnost, ki so jo ■ imeli železniški nameščenci po prejšnjem pra-; vilniku. Med drugim imajo spet pravico do brezplačnega prevoza živeža, za režijsko vožnjo bodo pa plačali ne več 20 odstotkov temveč samo 10. d Kmečki magazin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte se! d Nesrečna zima mrazi me. Blizu postaje Raspotočje pri Zenici v Bosni, kjer je pred dnevi velik plaz zasul železniško progo, je tc dni butnil nov plaz kamenja v potniški vlak, ki je prav tedaj vozil mimo. Plaz je prevrnil en vagon. Vlak so morali razstaviti ter se je odpeljal le sprednji del vlaka. Progo so nato kmalu očistili. — V Bosni vlada hud mraz. Volkovi napadajo živino kar podnevi in napadli so celo neko žensko. Povprečno je v Bosni temperatura okoli 10 stopinj pod ničlo. — Tudi v severni Bački je hud mraz. Blizu Subotice so našli v gozdu zmrznjeno neko starko, ki je šla tja nabirat dračje. — Med Bosansko in novo Gradiško so morali zaradi debelega ledu na Savi razstaviti pontonski most, ki je vezal obe mesti. Promet se vrši s čolni. — V Bosanski Krajini so te dni sploh divjali veliki viharji-— Tudi iz Dalmacije poročajo o mrazu, temperatura je skoraj povsod pod ničlo, celo v Dubrovniku. V Dalmaciji divja silna burja. V Korčulanskem kanalu je burja prevrnila ribiški čoln, v katerem 3ta bila dva ribiča. Ribiča bi gotovo utonila, da se ni slučajno vračal v Korčulo parnik »Pelješac«, ki zaradi burje ni mogel pristati v luki Prigradici, Moštvo parnika je rešilo oba ribiča iz velikih valov, s katerimi sla se borila za življenje. d Društvo bivših veleposestnikov so osnovali v Bosni. Hočejo do dobe kmalu odškodnino za posestva po agrarni reformi, d Voditelji nekdanjih strank, ki spadajo k izvenparlamentarni opoziciji, so po pisanju »Mfinchener N. Nachrichten« z dne 21. japu-arja 1935 poslali daljše pismo < v katerem izražajo svoje misli k v Rimu priporočenemu dogovoru o nevmešavanju. Podpisniki, med katerimi je tudi dr. Korošec, se zahvaljujejo, da bo brani! narodne koristi Jugoslavije ter obračajo njegovo pozornost predvsem na vprašanje jugoslovanskih narodnih manjšin onstran meje ter na vpra Sanje vposiavitve Habsburžanov, ki na no ben način ne smeta priti pod območje dogc vora o nevmešavanju. Monakovski list postavlja k temu, da ostaja jasno, da je Juge slavija zavzela izredno hladno stališče k rim skim sporazumom, o katerih se vrše poge janja. d Na trnjevš poti. Poslaniki Italije v Francije so izročili tudi vladam Male zvez. povabilo, naj podpišejo dogovor, ki sta gs sklenila Mussolini in Laval v Rimu dne 7. jar 1935, Kot predpogoj za podpis zahteval Jugoslavija in Češkoslovaška sledeče: l.Vzpt stavitev Habsburžanov ne more biti notran' vpražanje kakšne države. 2. Položaj narodn; manjšin istotako ne more postati notranja zt deva kakšne države. 3. Prepovedati se moi vsaka propaganda za izpremembo mej n ozemljih držav-podpisnic. 4. Izjemne ugoc nosti, ki jih morebiti uživajo državljani kaki ne države na ozemlju druge, se ukinejo i? se mora uvesti enakopravnost na vseh ozem Ijih držav-podpisnic, d Da se olajša položaj oseb, ki niso pt ravnale davčnih dolgov in zato nc morej obratovati ter postati sposobne za odplačil starih davčnih dolgov, je finančni asmiste za bodoče izpremenil trošarinski pravilnik i tej smeri, da se v bodoče pri izdajanju tro šarinskega dovoljenja nc bo zahtevalo izka žilo o plačilu neposrednega davka. d Izjava ministra dr. Jankoviča t> kmetskih dolgovih. G. kmetijski minister je izjavil da je vlada vzela v pretres vprašanje kmeč kih dolgov in bo v najkrajšem času prišla n. dan z preuredbami in v tem oziru. Toda re kel je obenem kmetorai ».Bratje, nikar se m nadejajte črtanja vaših dolgov. To ni niti na cilj niti naš interes. Vprašanje tudi ni v tem Glavno je, da se sklene sklep, ki bo dvigni cene kmetijskim proizvodom in vam omogo čil, da morete plačati dolgove in da se van stvori možnost živeti znosljivejše in boljš-življenje. Zakaj pri sedanjih razmerah črtat dolgove bi pomenilo da boste čez dve leti i istem položaju in to bi ubilo še ono mat kredita, katerega sedaj uživate.« Med dru gimi ukrepi je navedel minister g. dr. Janko vič, da bo rešeno vprašanje carinske politike tak o, da naša donavska pšenica na obala! Jadranskega morja nc bo dražja kot argen finska moka, niti da ne bo prevoz 200 kg"ke ruze od Ralje do Skoplja stal 175 Din, sani koruza pa 120 Din. d. Finančni minister g. Stojadinovič je do voli!, da se sme o gospodarsko-finančnil vprašanjih svobodno razpravljati. Velik koral naprej, zakaj prejšnji režimi so svoje gospo darsko delovanje, ki nas bi bilo skoro upro-pastilo, zastražili na vse strani in je bila to zadevna kritika v časopisju nemogoča. d Bivši poslanec koroškega »bora dr. Petek je poslal pritožbo aa Društvo 5l vi pubucs , ffesssorcsroiiHCiT« l*mmm (Rjustiftff StSSOURCtS ' »Id s>e, '»esrisrRtu rrtccf "'»C Jn 1»«*« J{» Strun 70 : DOMOLJUB«, dne 3(). januarja 1035.________fitev. I). aarodov zaradi zatiranja koroških Slovcncev. Slasti sc je pritoževal zaradi nasilja, ki so ga uganjale avstrijske oblasti nad koroškimi Slovenci za časa zadnjega ljudskega štetja. Pritožila je spravila avstrijske odposlance v mučno zadrego. d Važen dogovor. Jugoslavija, Češkoslovaška. Romunija, Grška in Turčija na eni ter sovjetska Rusija na drugi strani so se obve jtale. da nc podpišejo nobene mednarodne politične pogodbe brez pristanka druge stranke. S tem jc onemogočeno, da bi se Rusija pridružila takozvancniu dogovoru štirih velesil (Itaiija itd ) d Te dni je prispel v Belgrad dr. Spaho, predsednik hivše jugosl. muslimanske stranke. Sestal se je z dr. Korošcem. d Za kmetijske zbornice. Absolventi kmetijskih šol okrajev Celje, Šmarje in Konjic so na lečaju v Sv. Jurju ob j. žel. dne 28, XII. 1. 1934. soglasno sprejeli naslednjo resolucijo, katera se naj pošlje Kr. banski upravi Drav. banovine v vednost in vsem slovenskim časnikom s prošnjo, da jo na vidnem mestu objavijo: Absolventi kmetijskih šol, člani ZAKS, zbrani na tečaju v Sv. Jurju ob j. žel. dne 28. dec. 1934. izjavljajo svojo soglasnost s sklepi glede ustroja kmečkih zbornic, kakor jih je sprejel glavni odbor ZAKŠ in absolventi na svojem zborovanju v Hraškah; namreč Ha bodi zbornica kmečka, stanovska da naj imajo aktivno in pasivno volivno pravico vsi kmetje, to je vsi oni, in samo oni, ki se preživljajo pretežno z lastnim udejstvovanjem v katerikoli panogi kmetijstva in ki niso volivci kake druge stanovske zbornice. Volivna pravica bodi enaka in neposredna ter naj ima vsaka politična občina vsaj enega zastopnika v zbornici, občine z večjim številom kmečkih volivcev pa sorazmerno več. Kmetje volivci iz vsake občine naj si svobodno izberejo svojega kandidata. Zbornice naj bodo obvezne, zastopnikom pa naj se ne prizna nikakih dnevnic, temveč naj se jim povrnejo le stvarni stroški. K sestavi statuta naj se predvsem pritegne ZOKS kot danes edina kmečka stanovska organizacija,« d Niso hoteli biti pomiloščeni. V Slavonski Požegi je prišlo pri zadnji pomilostitvi v poštev 30 kaznjencev. Pa glej, trije med njimi niso hoteli na svobodo in so prosili, čc smejo ostati v jetnišnici kolikor jim je določeno, češ. da nimajo kam iti, Ohlast njih prošnje seveda ni upoštevala. Start Uotd tiiHirgf. ki je že 72 iel star, je imel pred kratkim zborovanje, ua katerem je razv -voj gospodarski program. Dejal je, da je vkljub svojim letom še dovolj mlad, da bi ta program :/r.-ljai ter z radikalno gospodarsko preonnovo rešil Anglijo, ako postane ministrski predsednik. NESREČE d Stara tekstilna tovarna v Kočevju, v kateri je delalo okoli 400 delavcev, je pretekle dni pogorela. In sicer je zgorela popolnoma stavba tovarne s predilnico, tkalnico in glavnim delom barvarnice. Požar je nastal v predilnici najbrže radi kratkega stika. Strokovnjaki cenijo škodo na 10 milijonov j dinarjev. Najhujše pa je da bo tako veliko število delavcev in njihovih družin sedaj ob kruh. d Gospodarska poslopja so zgorela posestniku Jožefu Gošniku v Pravratu pri Konjicah. d Skedenj je postal žrtev ognjenih zub-Ijev na Viču. Lastnik Franc Vovk pd. Pliton. d Ogenj je vpepelil v Brezoli pri Kačah gospodarsko poslopje in hleve veleposcstnice Elze Bahler. d Pogorel je posestnik Franc Mole v Škocijanu. d Žrtev požara je postalo imetje posestnika Pučko Antona v Biljašovcih na Štajerskem. Zgoreli so: goveji hlev, skedenj in svinjaki. d Zgorelo je gospodarsko poslopje g. župnika Cilenška v Poljčanah. d Nad 200.000 Din škode je naredi! po. žar v Ante Starčevičevi trgovini z blagom v Zagrebu. d Požar je napravil veliko škodo v tovarni pohištva Remec in drug na Duplici pri Kamniku. d Še dva požara. Do tal je zgorela vini-čarija v Rošpohu, last Bruna Mavrenčiča iz Maribora. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje veleposcstnice Frančiške Pongrao v Kovačji vasi. d Nesreča škofa dr. Boneiačiča. Te dni je splitski škof dr. Boncfačič pregledoval novo zgradbo redovnic, ki je namenjena za šolo. Pri tem se je spotaknil in udaril s čelom ob neko klop tako, da si je precej močno ra2-klal levo stran čela. Zdravnik dr. Račič ja takoj izvršil majhno operacijo v splitski bolnišnici, nakar so dr. Bonefačiča odpeljali v škofovski dvorec. d Pri uaguenju k maščobi, protimi, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in Irajuo pospeši prebavo. ee vršile v Bruslju. Policija le pa skrbela, da ee nI kalil mir in red. General Gamclin je prevzel vrhovno poveljstvo francoske armade. Njegov namestnik je gcuera! oeorges, ki jc bil, kakor znano, pri raarscjskesti atentatu težko ranjen. d Hud* posledice poledice. ReSevalni avto je prepeljal več žrtev poledice v ljubljansko bolnišnico. Najhujše se je ponesrečil 32 letni tiskarniški delavec Josip Moškric, zaposlen v strojni stavnici Jugoslovanske tiskarne. Ko se je zjutraj med 6. in 7. uro peljal od svojega doma v Zadvoru s kolesom na delo, je na poledici v Stepanji vasi padel s tako silo na tla, da si je poškodoval hrbtenico in dobil pretres možgan. — V Trnovem je padel in si zlomil nogo 22 letni geometer Janez Breskvar, doma s Ceste na Loko. Prinesli so ga najprej na stražnico, od koder so telefonirali po reševalni avto. — V Novih Jaršah si je zlomila na poledici nogo 63 letnu občinska vdova Antonija Pirnatova. — Na ljubljanskem Vodnikovem trgu je padla dO lelna babica Ana Lužarjeva tako nesrečno, da je dobila poškodbe po vsem telesu in si zlomila eno nogo. — Dalje je ljubljanska bolnišnica sprejela še 28 letno Amalijo Grabner-jevo iz Most. ki jc na poti v službo pudla na poledici s kolesa in si poškodovala levo ramo. — Na poledici je padel tudi 54 letni pi-smonoša Frane Glavnik iz Rožne doline in si zlomil levo roko — Levo roko si je zlomila na polcdici 50 letna zasebnica .bilka Krispcr z ljubljanske Vidovdanske ccste. d Ko je pregledoval lovsko področje. Te dni je pregledoval 45 letni lovski čuvaj Anton Kuhar, uslužben pri industrijalcu Gassner-ju v Tržiču in doma iz Loma, lovsko področje na Tolstem vrhu Pri tem ga jc neki divji lovec obstrelil s puško in mu pognal cel naboj šiber v trebuh. Nevarno ranjenega lovskega čuvaja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. d Znašel se je med obema kotloma. Mizar v kurilnici glavnega kolodvora v Zagrc-hu, 25 letni Vekoslav Kranjec, jc bil zaposlen z oblaganjem kotla, ki jc bil v bližini drugega. Naenkrat jc stroj pomaknil kotel Mižje in Vekoslav Kranjec se je znašel med obema kotloma, kt sta ga stisnila v prsnem košu. Na Kranjčev strahoviti krili so prihiteli drugi delavci, ki so odmaknili kotla. Kranjec sc j« hudo ranjen zgrudi! Prcpellan je bil v bolnišnico, kjer pa ie za poškodbo kmalu umrl. d Prokletstvo alkohola. V vasi Nemcih se je te dni pripetil zločin, v katerem je sin v silobranu prizadejal očetu smrtne poškodbe na glavi. 46 letni Marjan Tcševkovič je bil hnd bijanec ter se je usodnega dneva zopet uapil. Ko je prišel domov, jc napadel z nožem svojega sina Marka, s katerim je žive! v najlepši slogi. Ko je Marko videl, da teče oče z nožem zanj, je pograbil lopato ter pre-slregel oeela, tako, da ga je udaril z lopato po glavi. Oče se je krvav ter s prebito lobanjo zrušil na tla. Tcševkovič je bil prepeljan v bolnišnico, kjer jc drugi dan umrl. Pred smrtjo je izjavil, da sin ni kriv njegove smrti, ker je živci z njim v miru d Nikoli nisi dovolj pazljiv pri slamorez-iiici. Pri veleposestniku Hediu v Marenbergu na bivšem Štajerskem imajo slamorznico na vodni pogon. Pri slamoreznici je bil zaposlen hlapec Franc Kuperti ter je delal rezanico za ž.ivino. Delo pri slamoreznici je nevarno, zlasti pri taki na vodni pogon, kakor so v gorskih krajih običajne, ker ni mogoče stroja takoj poljubno ustaviti. Ko je bil stroj v polnem teku, je poklicala hlapca dekla k malici, Kuperti se je za hip ozrl, kdo ga kliče, pri tem pa sc je približal z levico zobnemu lto-■csju. ki grabi in tlači seno pod nože. Zo- bovje je nesrečneža zgrabilo za roko ter mu jo v naslednjem trenutku začelo s strašno silo drobiti in tlačiti pod nože slamoreznice. Strašen krik se je razlegel na okrog, ki so ga za-čuli tudi Hedlovi v hišo ter prihiteli pogledat na skedenj. Nudil se jim je strahovit prizor, ki ga ni mogoče opisati. Na slamoreznici je ležal hlapec, stroj mu je vlekel roko polagoma naprej in spredaj so mu jo rezali noži na tenke kose, ki so krvavi padali spodaj na tla. Odrezalo mu je tako roko do ramena, ko niso našli zobje kolesja več opore ter se je stroj po sili ustavil. Nesrečneža, ki je bil od silnih bolečin in izgube krvi onesveščen, so komaj iztrgali iz stroja, ki jc s stisnjenim zobovjem držal ostanek zdrobljene roke z vso silo. Nemudoma f ;a prepeljali v bolnišnico. Pohabljen in siromak bo ostal vse življenje, čc preboli strašno rano. Jutri 31. januarja je zadnji dan za obnovitev naročnine mi »Domoljuba" za leto 1935 Kdor plača pozneje, bo pač prejemal v redu Domoljuba, izgubi pa pravico do podpore v slučaju požarne nesreče. d Sele po 3 letih se je pojavila steklina. ! V vasi Zaton pri Šibeniku se je zadnje čase j pojavila steklina ter je zaradi nje umrlo že i nekaj ljudi. Pred par dnevi je umrla za ste-I klino v najstrašnejših mukah Tonka Cvita-! novic Josič. Kakor so povedali sosedi, je Jo-j sičevo ugrizni! pes že pred tremi leti ter je umrla šele sedaj. Mestni fizikat namerava sedaj v Zatonu odrediti prisilno cepljenje proti steklini za vse prebivalce te vasi in bližnjih vasi ter zatreti vse mačke, po katerih se steklina najbolj širi. d Ko je šel zajemat vodo. V Zadovinku pod Leskovcem pri Krškem leži lepo posest-! vo s hišo in gospodarskim poslopjem. Lastnik posestva Jože Bogolin jc šel k domačemu vodnjaku, ki jc prccej globok, zajemat vodo. Ko sc je sklonil po vedro, mu jc na opolzkih tleh tako nesrečno spodrsnilo, da je padel na glavo v vodnjak in si zlomil tilnik. Bil je ! takoj mrtev. d Razne nezgode. Pri smučanju so si zlo-j mili po eno nogo: 25 letni kartograf na uni-j verzi Viljem Finžgar. 23 letna učiteljska pri-| pravnica Mihaela Grohler iz Preske in 12 1 let stari sin učitelja Rado Pavličič z Vrhnike. | — Pri smučanju na skakalnici se jc hudo poškodovala 25 letna Lavra Vinter iz Maribora. — Les je zadel v novem rovu v Trbovbah rudarja Kepovša Jerneja in mu zdrobil roko. — Pri smučanju si jc zlomil nogo 14 letni Stanko Kaline iz Ljubljane. — V roko se je precej usekal 22 letni zidarski pomočnik Fr. Srebot v Zgornji Hrušici. Je moral v bolnišnico. — V drevo se jc zasankal in se nevarno poškodoval Ivan Kopič iz Loga pri Mariboru. — Več kot deset ljudi si je v Ljubljani in okolici na ledenih tleh polomilo ali izvinilo razne ude. d Pri ishijasti sledi ua kozarec naravne ;Franz-.fosefnvc« grenčiee, popite zjutraj na lešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Naročajte »Domoljuba«! mvi GROBOVI Truplo tvoje pač strohni v gomili, ali časa tvojih del ostane. V Kamniku je umrl posestnik in pekovski mojster Vinko Možina. — V Mostah pri Ljubljani jo preminula Frančiška Stopar, soproga zvaničnika drž. železnic. — V Rogoznici so položili v grob Ivano Kolarič, vdovo sprevodnika. — V Kamniku je zapustil solzno dolino Tomaž Bergant, go-slilničar in posestnik. — V Podiogu v Savinjski dolini so položili v grob Ivana Uratnika, posestnika. — V Št. Vidu nad Ljubljano so položili v grob Frančiški) Peternel, vdovo po sodnem oficialu. — Istotam je »mrl 55 letni Peter Kovač, sluga na ljudski in meščanski šoli. — Na Gatini pri Grosupljem je zaspal v Gospodu ugleden posestnik Janez Šenie p. d. Dulhar. — V Dobju je odšla k Bogu po večno plačilo Ivanka Teržan, žena trgovca in gostilničarja. — V Trbovljah je izdihni! Slavko Puškar, brivski mojster. — V Ljubljani so umrli: bivši trgovec in hišni posestnik Anton Ptitrich, Amalija Savinšek roj. Merlak, Karo-lina I.acheincr roj. Goederer in delavka tobačne tovarne Marija Lukman. Naj počivajo v miru! d Polkovnik Švabič, ki je leta 1918 ustavil italijansko prodiranje pri Vrhniki, je umrl v Belgradu. Slava njegovemu spominu! razno ______ d Onemogli, 83 letni siromašni starček prosi usmiljene družine, da hi ga za božje plačilo katera sprejela na stanovanje in hrano. Najrajši bi živel v okolici Medvod, Kdor bi bil voljan starčku uslišati prošnjo, naj javi svoj naslov na: Dobrodelno društvo ^Varstvo«, Ljubljana, Tyrševa c. št. 17. d Poziv. Da bi dognala dopustnost mešanja apnenega dušika s superfosfatom tik pred gnojenjem, v primeri z gnojenjem s hlevskim gnojem, ponovili namerava Kmetijska poskusna in kcmtrolna postaja v Ljubljani letos spomladi svoje primerjalne gnojilne poskuse h krompirju. Vsak poskus bo meril 900 kvadratnih metrov in bo razdeljen v tri enake parcele. Kmetovalci iz Dravske banovine, ki imajo veselje in resno voljo delati take poskuse ter razpolagajo ob kaki javni poti z njivo, ki jo nameravajo obdelati letos s krompirjem, naj se prijavijo. Prijave sprejema pismeno in ustmeno do 4. februarja Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, Tyršava testa 38. V pismeni prijavi naj navede prijavnih čitljivo svoje ime in priimek, nadalje kraj in hišno številko svojega bivališča, kakor ludi pošto in železniška postajo. Postaja bo dala poskusnikom potrebna umetna gnojila brezplačno na razpolago; za stroške njihovega prevoza, kakor tudi za hlevski gnoj, za sadež in za delo pa bo mora! skrbeti poskusnik sam. d Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške iu vodnjakarske mojstre pri Zbornici za TOS t Ljubljani, ki bi morali biti v mesecu januarju t. 1., se prelože in bodo: pismeni del izpitov v dneh 7. do 12, februarja t. L, ustni del pa dne 13. februarja oziroma na dan, ki ga bo komisija naznanila kandidatom. Izpit o občni izobrazbi in znanju bo v dneh 18. in 19. februarju t. 1. Kandidati bodo o točnem datumu izpitov in o pripustitvi k izpitu obveščeni še s posebno odločbo. d Raztreseni profesor. Profesor: Cel večer že premišljujem, zakaj se naša mačka tako neznansko dere? Profesorjeva žena: Kaj se ne bo drla, ko pa sediš na njej! #!• EVHARISTIČNI KONGRES v umu ANI Poročila župnijskih priprav IjaJaih odborov. Nekateri župnijski priprav Ijahu otfbori so s hvalevredno vnetno zagrabili za delo v smislu aavodil Glavne?« pripravlje odbore. Pre- leti sur> ie nekatera zelo spodbudna poročila, l.ie.le teh opozarjamo, da bo februarski okjož-niei priložena posebna vprašaina pola. s katero Kodo odbori sporočili Glavnemu pripravljalnemu odboru v-se. ka? h« dotlej treki v Ljubljani veder:. Zalo čiste evrgajiizaiorioaili porečil pred prejemom vprašalne pole ni tre-Ki pošiljati. — kaj drtteegs pa so poročila za časopisje, V teti; pockvi« je Glavni pripravlja?:!; odbor prej« doslej le še makv. r«is< pr».vvt.pripravljaJne rvlbotve. «ia n« i poee-fij. o «>k>š7w zanimivih dogodkih. sklepih ia prinditr«^. ki ?e ličejo da!.'ne ali Mižnje priprave ns koMrres. Dober »vet je dobrodošel. Prireditev U. ' Etkjtktfaeta Uamsj » Jnpulavij« »on bit v eel.*! m possmojnošiih pVvi S.el-ej-jii »*ea katožičanov nsše države. /«ki je ram ni- t ijiv v. bo Glavni prj;vr. odbor s hvaležnostjo , ^sak nasve:. k? more služili večjemu uspehu kongresa. Prosimo Usta j organizatorje naše docuovim. da svoje strani, bo potrebna i armada rediteljev. Glavni priprav, odbor se je obrnil na bližnjo in širšo ljubljansko okolieo radi rediteljev. Ponekod so mnenja, da bodo ia svojo župnijsko skupino že sami skrbeli s svojimi redi-elji in da ne bi bilo treba določat posebnih rediteljev za uporabo ix> glavnem pripr. odlvoru odnosno rediteljs-kem odseki.. To mnenje je zmotno. Nujno prosimo vse. U so prejeli tozadevni poziv, da ga razumejo tako. kot je napisan, ter da z vso dobro voljo prošnji za prijavo rediteljev čimpreje ustre-žejo. Glavni pripr. odbor ne zahteva prav ničesar. česar ne narekuje nujna potreba za redni potek kongresa. Stanovska zborovanja. Ob priliki 11. Evha-ristlenega kongresa v Ljubljani se bo vršilo tndi več- zborovanj in to ločenih po pusaipe/.nih stanovih. Tako so predvidena posebna zliorova-nja za kmetske može, za kmetske fante, za delavce. za delavsko mladino, za obrtniško iti trgovsko mladino, za obrtnike in trgovce, za matere, kmetska dekleta, za akademike, za inteligenco. za učitelje, za učiteljiee, za služkinje, za uradnice, za srednješolke, za srednješolec, za akademičarke itd. Za organizacijo ter pripravo teh zborovanj posluje poseben odbor v Ljubljani. Kako so se v Argenimifi pripravljali na kongres Papežev legat kardinal Parcelli sam je izjavil, da je bi! 32 mednarodni svetovni evharistični kongres v Buenos Aires največje slavje, ki s« je sploh kedaj na zunaj do današnjih dni skazovalo Kristusu pričujočemu v sv. evhari-stiji Isto nam potrjujejo že številke same o ogromni množici udeležencev. Tako je bilo dne 11. oktobra nič mani kot 107.000 belo oblečenih otrok pr: skupr-em sv. obhajilu. Sv. maše. ki (O je opravi! kardinal legat v parku Pakrmo, se je udeležilo 1.200 000 oseb. Evharistične procesije z Najsvetejšim pa celo nad 2.000.000 ljudi. Seveda so bile tudi priprave na evhari-sticn: kongres v skladu z zaželjenim uspehom. Že da vno popre: je propaganda z a kongres po smeternem načrtu zajela najbolj oddaljene pokrajine neizmernega ozemlja Argentinske države Mesece poprei so že prinašali dnevniki vser, barv v vsaki številki notice in članke o nameravanem svetovnem kongresu. Od Velike NEŠTETI ZGLEDI DOKAZUJEJO. DA JE MLADINA. KI BERE UMAZANE ROMANE PODLISTKE POVESTI. OPOU-SKE NEZNANSTVENE RAZPRAVE IN POTOPISE V SLABEM ČASOPISJU IZ-Gl BLJENA ZA BOGA. ZA ČLOVEŠKO DRUŽBO IN V PRVI VRSTI ZA SVOJE LASTNE STARŠE 8' noči dalje lanskega leta je slednji teden govori! o velikem pomenu za duhovno in nravno obnovitev domovine eden izmed poslancev ali ministrov pe radiu. Vsak dan so poročali zvočniki Argentinije najnovejše sklepe, ki so jih sestavili triinirideseteri pripravljalni odbori ob vodstvu glavnega pripravljalnega odbora. Redno je bila v posebni radijski uri vaja za oiicijelno kongresne speve, ki naj jih poj6 otroci. Se bolj važna pa je bila globoka duhovna priprava argentinskega ljudstva na kongres. Vsi škofje v republiki so izdali posebne pastirske liste in s tem položili verski temelj da bi sadovi kongresa imeli tudi po končanem kongresu trajen uspeh. Pravo duševno razpoloženje med ljudstvom so ustvarili nešteti ljudski misijoni. kongresi posameznih župnij in zlasti še vetičastna zborovanja katoličanov v mestih, kjer sc nahajajo škofijski sedeži. Teh zborovanj se je udelžilo včasih 100 000 do 200.0«) udeležencev. Vsa ta zborovanja pa so šla za tem. da so pritegnili zlasti može m fante. Seveda je stal ob strani evha-rističnemu kongresu ves državni aparat s svojim državnim predsednikom generalom Justo. Da! Bog tudi našemu pripravljalnemu od boru in vsem odborom po župnijah prave navdušenosti in modrosti, da bi tudi pri nas evharistični kongrss dosegel v malem to, kar je v Argentini)! dosegel v velikem. Očetje cistercijani imajo na Poljanski cesti v Ljubljani zavod, v katerem vzgajajo svoje bogoslovce, pa tudi druge srednješolske dijake. Cislercijanci posvečajo posebno pa/njo lepemu bogoslužju. Temu namenu bo služila lepa hišna kapela, katero so v nedeljo izročili svojemu namenu. Karhizijemci so ga rešili Zveza za obrambo redovniških pravic bivših bojevnikov je imela nedavno veliko zborovanje v Parizu. Na njem je imel velik govor tudi socialistični narodni poslanec Chasta net. Čeprav je ta mož socialist, vendar priznava, da se godi francoskim redovnikom velika krivica, ker jim oblast ne dopušča, da bi imeli svoje šole in samostane. Iz Chastaneto-vega dolgega govora, naj navedemo samo sledečo zanimivost: V decembru leta 1934 se je vozil Chasta-nei v velikem avtobusu nedaleč od Grenobla. Bil je v družbi časnikarjev. Najprej je sede! na levi strani, pozneje pa se je premaknil na desno stran, ker je videl tam oglas za liker, ki ga proizvajajo Kartuzijanci. Napol v šali. napol zares reče sopotnikom: »Naj.se nikdo nc čudi, ako sedem pod okrilje dobrih očetov Kartu-zijancev.« Nekateri časnikarji so se temu smejali. Kmalu nato se je v temni noči zaletel ta avtobus v neki tovorni avto. Vsi potniki, ki so sedeli na levi strani vozila, so bili dobesedno zdrobljeni, a Chastanet je ostal živ in zdrav in je objavi! izredni slučaj tudi v časopisju. Marija Grfgerin, — Aniotsčkova mama — s Kravjega brda je obhaja!« 15. januar,! 00 letnico življenja. — Naj jo Bo? ohrani v veselje družini še do kaj iet. »BOGOLJUB« je najlepši slovenski nabožni list s slikami v bnkrotisku. Naslov: Ljubljana, Jugroslov. tiskarna. po domovini £ Slovenci v Zagrebu. (Zagreb.) Kair se nismo oglasili v > Domoljubu«, sano ie marsikaj doživeli v Zagrebu. Najprej ne imemo pozabiti lepe igre »Trije kralji, ki smo jo videli v Jeronimski dvorani, ravno na praznik sv. Treh kraljev. Resna in globoka igra, ob kateri se je marsikdo zaimisliil v božjo dobro to. — Sodom dnd pozneje, t. j. 13. jamuarja pa je proslavila Marijina družba slovenskih deklet v Zagrebu svojo tO-letmico. Lep jubilej je to in zelo mnogo je v tem času storila Manj. družiba za dušni blagor naših deklet. K ako lepo je v družili, ie pokazalo lepo petje ioi igra »Ma-dona v gozdu«, s katero so dekletu nastopile po govoru voditelja preč. g. p. j. Koželja S. J. Bila je res lepa prireditev. Marij. družbi želimo vsi zagrebški Slovenci mi„'>go božjega blago- i slova in napredka! — Preoavnnja v Slomškovem društvu lepo napredujejo. V nedeljo 13. ! januarja je predaval g. dr. J. Klemene o starem ! Zagrebu, v nedeljo, 20. januarja |hi g. Težak Marko o raz-nih boleznih. Prihodnjo nedeljo ho zopet predavanje. — Pridite! Premog na Muljavi. (Muljava.) Večini Dojnoljubovih bravcev je gotovo še neznano, da se nahaja prav tiik naše vasi sled najfinejšega premoga, tako vsaj trdijo strokovnjaki, ki so stvar že preiskali. To sled so odkrili že pred kakimi 60. leti ter tudi že ko-!>ali precej globoko v zemljo. Pozneje so iskali še pamkrat, zadnjič tiik pred svetovno voj.no. >a vselej brez uspehu. Največji vzrok, da ni >i!o uspeha, je bilo pomanjkanje strokovnega znanja, pa tudi pomanjkanje denarja. Sedaj ie pa vso stvar vzel v roko neki gospod jz Ljubljane, ki ima korajžo in tudi nekaj pod palcem, da je upati, da bo dognal, ali se res nahaja v naši zemlji »črni demant«. V petek, 23. januarja so pripeljali vse potrebno orodje, drugi dam v soboto so že začeli z delom. Brez dvorna se Mulja vei veselimo toga in želimo go-ejiodu najboljši uspeh. Saj bo to velikega po- meuia /m nažo vas in okolico. Pripommiti pa moira.mo, da se zaenkrat ni treba oglašati za dello, kakor se je godilo lansko leto, ker rabijo sedaj sanno dva do tri delavce. Nekaj novic. (Sv. Križ pri Kostanjevici.) Malokdaj se oglasimo v »Domoljubu«, pa nos ni taiko malo. Pripravljamo se na Evliari-stični kongres, ki bo letois v Ljubljani. V ta namen smo imveli tudi duhovne vaje za dekleta. Vršile so se o-poldne bixlo nastopili z ljudsko igro v treh dejanjih »Stari in mladi«. Ker je igra lepa in vzgojna, vabimo stare in mlade, da jo pridete gledat. — Biližajoči se evharistični kongres nas je tudi razgibal. Vsi bi šli radi, če bole kriza dovolila. Otroci imajo pri g. kaplanu že svojo »čebelico« in že prinašajo svoje prihranke. — Tudi šport gojimo pri nas. Vsak dan kdo pripoveduje, kateri smučar je bil najibolj neroden. — Na oklicih pa je bilo dosedaj že 14 parov. O, ti berači! (Primskovo pri Litiji.) Kako fletmo je ljudem po mestih, kjer je skoro povsod napisano: »Beračenje prejrove-dano!« Potem jiride pa še policija in izžene nadležne neananiče. I, kam pa naj seda j ti gredo? Na deželo seveda, tja, kjer ni takih napise. in kjer ni redoljubne policije. Tudi na Primskovo zaidejo taki »stailmi »odjemalci, veliko jih je poseljno z bratskega juga. Po dva in po trije hodijo okrog, da se jih lj-adje že kar boje, saj vendar skoro vsak dam čitasno o večjih vlomih in umorih. Ali bi se tu ne dal. napraviti red? Že večkrat smo omenili na tem mestu, da naj bi vsaka občina skrbela za svoje reveže. Podpore naj bi se dajale občinam in te bi potem denar razdelile med resnične domače reveže. Tako se pa mladi ljudje navadijo pohajkovanja in jim delo sploh ne diši več, tudi č" bi ga dobili. V tem ozairu imamo že preveč bridkih skušenj. Nasiilme »'brezposelne« pa noj Zgode m nezgode slikarja Verbana Priredila Lea Patur (Nadaljevanje.) Gospodu Hartiiie.su so bržčas pre-c'"'; slavospevj, zato reče: »Dolžnost me kliče v palačo Furtin. Težko preizkušena yosp,. ,,-o-fica me potrebuje.« »Res je moja ubogti prijateljica potrebna vase pomoči, kakor smo je bili pravkar mi,« soglaša kneginja. »Lastne skrbi nas delalo sainopašne. Kaj bo z deklico, ki je maščevala svo jega zaročenca in kaj z drznim mladeničem? Kar mraz me stresa, če pomislim, da sem mu bila namenila svojo hčer.« Gospod Sartines odmaja: »Dogodek ae tn.ko zapleten, da si nisem šc ustalil sodbe o njem. V reki Marni iščemo trupla nesrečnega grofičinega sina. Gospodična iz Marti-nika pomaga iskati. Ako se dokaže resnica, potem je izvršila samo, kar bi bila morala sodnija.« »Kako sein vam hvaležna,« vzklikne kne-ginja. Res bi ne bilo prav, če bi bila kaznovana mueenka zvesta ljubezni. In mladenič — Pavlova podoba?« »Gospa grofica želi pred vsem, da ostane stvar tajna«, skomigne gospod Sartines: Mladeniču je bila posvetila svojo materinsko ljubezen. Kako težko bi bilo zanjo, če bi padla njegova glava pod raheljevo sekiro. Odredil sem, da ostane mladenič, ki se imenuje Justin in je iz Bretanije, v svojih sobah, dokler teče preiskava. Potem gre laliko ? svojim bratom, ki znan poštenjak in prijatelj Verbana Kirgenerja, nečaka grofiči nwa. Ta brat, je iskal dečka, ki so ga bili •'ipeljali cigani, in ga j'e našel v dozdevnem grofu Furtinu. Dekle z Martinika odide laliko^ domov, kadar hoče.« 'Na kratko,« se razveseli kneginja, »gospod Sartines vrže plašč usmiljenja in pozabi ienja na te strašne dogodke.« ! Gospod Sartines se skloni nad knegijino roko In poudari: »Pozabili bomo, kjer udari liožja pravica, krivca ne more iskati pravica sveta. Zločin zakrijmo, da nc vzraste v mladih ljudeh želja po sličnih dejanjih. Nravnost v Parizu pada vedno bolj in bolj in če dobimo enega zločinca, stopita na njegovo mesto kar dva. Vedno moramo biti na straži.« Tačas sta se pogovarjala Belec in Suzana potihoma. Ko odide policijski ravnatelj, se vržeta na kolena pred kneginjo, ki se jima smeji in požuga Belecu: »Aha! Dobili ste Suzano, ki na.i vam pomaga izprositi odpuščanje?« »Res, gospa, kneginja, malopridnež sem in grešnik,« se kesa Belec, »Suzana je zares moja velika prijateljica in gospa kneginja ima plemenito srce«. Kneginja da trgovcu roko: »Poravnano! Ne govorimo več o tem.« Suzana in Belec pa ne vstaneta. Dajeta si s pogledi pogum in iščeta besedi, dokler ne spregovori Belec plašno. »Bodite tisočkrat zahvaljeni, gospa kneginja! Vem, da v vašem predobrem srcu ni prostora za malenkostno jezo; veni, da nam odpustite brez pridržka. Ali midva imava še nekaj na srcu.« »Kaj vendar?« se čudi gospa. Suzana sune Beleča. Samo ne srdite sc, gospa kneginja, da se upava prositi,« se opogumi Belec. »Poglejte! Zdaj. ko ne more vzeti naša Jadviga Pavla Furtina, ker je mrtev... In poglejte, gospa kneginja, kmalu bi bila postala naša Jadviga žrtev klateža...« Belec lovi sapo. kneginja sili: »Le ven z besedo! Vem, da sva bili Jndviga in i jaz v veliki nevarnosti...» ■ Suzana naglo vstune in prekine kneginjo: Bolj pravilno bi bilo: Jadviga in mi! Saj menda vendar ne mislite, da bi bilo meni v veselje, če bi bila dobila naša Jadviga rnoza, ki bi je bil tako nevreden.« Kneginja prebledi pa reče mirno: Torej naša Jadviga. Pozabila sem, da ljubiva desnico obe z enakim ognjem.« Hitro pristavi Belec: »Jasno, Saj vama vžigajo isti vzroki in iste pravice ljubezen do nje.« Kneginja presliši te besede in ponavlja; No!... Še vedno ne vem, Dri čemu sem.« Belec odpira usta, da bi govoril, pa mu Suzana pade v besedo. »Kar hočeva povedati, ;je na kratko to: Gospa kneginja večkrat pozablja, da imava obe enako pravico in dolžnosti do Jadvige.« Kneginja pogleda porogljivo preprosto prošnje, začnejo se grožnjezkč,hm«ičz?z?gn žensko in govori skoz zobe: »Nehavajo se prošnje, začnejo se grožnje?« Živo skoči Belec na noge in ugovarja: »Ne. gospa kneginja! Dogovorila sva sc s Suzano, da se ta pogovor vrši in konča v za-stopnosti in brez jeze. Pa Suzana je preglasna. Zdaj pa..« »Zdaj pa se oglasi Suzana odločuo, sein se naveličala samo gledati in molčati. Gre za otroka, ki je prav toliko vaš, kakor moj. Dogodki teh dni so pa pokazali da bi k.ie-ginjina ljubezen utegnila biti lahko pogubna za Jadvigo. »Na kak način?« vpraša kneginja ln se trese, kakor da jo mrazi. »Na kak način?« raste Suzana. »Kaj je niste hoteli žrtvovati svoji častilakomnosti in jo izročiti zločincu, ki je zaslužil galejo.« Bleda kneginja zardi. Vendar se ne prepusti silni jezi, ki se kuha v nji. Umerjeno reče: »Ni plemenito Suzana, da se poslužujete na tok način moči, ki jo vam js dal? bi orožništvo mate zasledoval«. Ljudje se ne bodo mogli sami braniti. Kaj pa naj n. pr. naredi uboga knietaka žena, ako prilomastijo zvečer sumljivi brezposelni im zahtevajo prenočišče, obleke, čevlje, hrano itd.? Prav rad bi vsak kaj plačal, da bi se rešil teh pochajkoval-cev, ki so že. prava nadlega. V slom (Koprivnik nad Bohinjem.) V pouedeljek, dne 21. jan. so nas zapustili naš predobri gospod župnik Josip Kres. Ves čas, kar so bivali med nami, 8 let in 4 mesece, so nam bili res pravi duliovni oče. Njih delo je imelo vedno cilj: vse v večjo čast božjo, v dušni in telesni blagor svojih faranov. Zlasti za šolske otroke in bolnike so prav po očetovsko skrbeli. Zato jih bomo ohranili še vedno v trajnem hvaležnem spominu. Vam pa, blagi gospod, kličemo: Bog, ki je Ijubezžn in dobrota, naj Vam stotero povrne! Niste ob slovesu drugega prejeli od nas kot naša hvaležna srca in bridke solze. To naj Vam bo največje in najlepše darilo. Bog bodi z Vami v Vaši novi župniji! Prosveia, (Sneberje—Zadobrova.) Društveno življenje se pri nas prav ie|x> raz. viia. Pred dobrimi štirimi meseci s« je osnova! v našem Pevskem društvu glasbeni odsdt pot! predsedstvom Franca Avšiča. Sedaj so se že toliko iz-vežbali, da se pripravljajo za koncert, ki ga bodo skupno s pevskim zborom priredili na Svečnico ob 1 |»p. Vse priznanje gre članom orkestra, ki se poleg svojih večerov žrtvujejo še toliko, da sami s svojimi prispevki vzdržujejo kajrelnika. Ker je program koncerta lepo zasnovan iu so tudi izbrane lepe pesmi, vabimo vse prijatelje poštene zabave, da v čiin večjem številu poselijo naš nastop. Tristo zaposleni hje ob kruh... (Kočevje.) Zopet jc zadel naše ubogo Kočevje nov, prav zelo občuten udarec, V nedeljo, 27. t. in. je ob pol 12 začela goreti tovarna sukna, katere lastnica je večjidel Zadružna gospodarsko banka v 1 jubljani. Goreti je začelo v 2. nad«t ropj-u v tkalnici, kjer je bila nakopičena velika zaloga volne. V tovarni takrat ni bilo nikogar. Deset minut preje je odšel iz tovarne ravnatelj Hobert Otta, a še ni ničesar opazil. Morda je ogenj nastal tako, da se je vnela volna, ki je bila blizn toplih strojev. Ogenj je divjal z veliko silo, saj je poslopje »iaro in notranje ogrodje vse ieseuo. Kei m bilo hu-degu vetra, se )>ožar ni razširil na zaviven pozidano skladišče, vendar so zavoljo varnosti znesli pridni reševalci vso obilno zafogo ven-kaj. Tovarna je bila zavarovana za polno vsoto, siromaki pa oo delavci in nastavljene«, ki jih je bilo vseh 301. Ti pa niso bila zavarovani iu so sedaj na cesti. Že sedaj je bilo revščine v Kočevju v izobilju, kako lso hudo šele za-naprej? Novice. (Sestro, i Na Svečnico. ->. fobruarja vos vabimo ob pol 4 [»opoldaic v Društveni dom na veseloigro »Utopljenca«. Igra je polna humorja in veselili dovtipov. Pridite pogledat in se boste pošteno razvedrili. Vas vubi Janez Bučar! — kakor se govori, bomo menda dobili v kratkem elektriko, drogove baje že poslavljajo. — V nedeljo, 3. februarja se poročita g. Zupančič Franc, član in bivši predsednik dram. odseka prosvetnega društva s članico gdč. Malči Ga» šperšičevo. Obilo sreče! Nočni požar. (Bohinjska Bistrica.) Zadnji peitik, ko so bili ljudje ravno pri večerji, se je oglasil zvon pri župiti cerkvi in rog gasilcev iui vasi. Vse je planilo po koncu »ii. hitelo na kraj nesreče. Gorel je na Bistrici Vojvodov kozolec, ki je bil poln mrve. Gasilci so bili z motorko takoj nn mestu, vendar so morali brizga lito najprej ogreti, ker je voda v njej zmrzovnla. Ogenj so kljub hudemu ve- j trn kmalu zadušili. Srečo, da je bil stog krit ' z i ternitom. Domači gospodar jc ogenj najprej opazi!. Ko je zadnhal smrad po dimu, je šel iz hiše in s strahom ugotovil, da gori njegov kozolec. Požar je bi! najbrž podtaknjen. Novice, (Vodice nad Ljubljano.) V ponetleljek, 28. januarja smo |>okopali Janeza Jeraja, Igriškovega očeta. Pokojni je bil gIoix&o veren in vnet častilec presv. Reš. Tolesa. Ko se je začelo A-jvostolstvo mož v župniji. je vsako prvo nedeljo še! k skupnemu sv. obhajilu. V zakonu je iinel <) otrok in jih lepo krščansko vzgoji). O božiču je tlosegel 82 let. Večni pokoj njegovi duši! Razno. (št. Juirij pri Grosupljem.) Due 17. jan- «mo pokopali Marijo Dte raelj, Martinovo u Peč, ki jo je smrt iK>Wala v starosti 30 let. Bolehala je na srcu že doleo časa. Rajoica je bila mirna, pridna, »kroja,,, in zalo povsod spoštovana. Na mrtvaškem odru je ležala vsa v cvetju in velnko ljudi io je bo. I pilo in se udeležilo njenega pogreba. Naj uživa | plačilo pri Bogu! — Zima tudi letos m iwoa. bila ua nas. Po lepih adveittaiih dneh smo (fo. bili sneg in hudo zimo, sedaj pa kar plavamo v snežeaii bi-oegi. — Krr/a je vsa-k dan b©|; huda. Denarja ni dobiti, davki pa so vedno večji. Redek je, ki še ni bil zarobljen za dav-ke. — Letina je bila slabu. zlasti krompir us nam je [topol lioma skvarii. Še .za seme ga ne bomo i-meli. — »Domoljubu« smo p« vseeno fe naročili, ker vemo, kaj nam pomeni dober li*l v hiši. Za dober tisk nam nobena žrtev ni prevelika. Požar. (škocjan pri Mokronogu.) Letošnjo jesen in zimo so se j»ri na» k« vrstili (»žari. Zadnji je bil pretekli četrtek, ko ie trli 2 jionoči pričela goreti hišo, združena » hlevom in ikkUmii. |iri posestniku Francu Mu-letit v Skocja-nu. Pliime-u je uničil vs< lesene tlele in streho, dalje tudi precej žitu. ki je bilo ua podstrešju iu ga ni bilo mogoč,- \eč rešiti, pokvarilo »n i/gnbilo se jc tudi več ko. sov svinj-skega mesa. ki se je sušilo v -v>ilt:i{-j. Pohištvo in živina |ki je rešena. I)a >e požar ni razširi! nn druga poslopja, je |>reprečila mrzla in mirna noč ter -neg, ki j,- /i-lo oviral ogenj. ?iko:bi ni krita z za varovalu no. Kako je požar nastal, se ne ve Zadruga. (Šmartno pri Litiji.) \ zadnjem času so člani bivše litijske tiružniee »krm/umnega društva za Slovenijo* prejeli pozive za doplačilo deležev. To nekateri izrabljajo proti Kmetijski zadrugi. I)a ho-tki člani unSe Kmetijske zadruge nn jasnem in ne lxxlo v s-krlieh iu nasedali lažnjifwn govoricam. ki imajo le namen hujskati proti zadrugi, jim «|M>roČJimo sledeče: Pri naši mdniii ni niti od daleč nikake nevarnosti, dn bi člani ntrpt-'i knko škodo. zato ker so pri naši 7,a-tlrn-fri včlanjeni. Podpisani celotni or izjov- »liospa kneginja ima prav jeelaj eKt IAA nsotla nad mene.« — »Gospa kneginja Ima prav.« Hitro povzame Belee. »Hudobna »te. Suzana, ne držite se tega, kar ste mi obljubili.* Suzana se obrne v zid in mrmra: »Zakaj j>a delajo z menoj, kakor da nisem nič?« Kneginja si otare solzo iu reče slovesno: - Priznavam zmoto, Suzana, in hvalim Boga, da je obvaroval najino hčerko nesreče. Popravila sem. Dovolj, da odpustite.« 2ivo ji Suzana stiska roko: »Kaj bi govorili o ponižanju, draga gospa! Vem, da ste imeli najboljšo namene. Ta možitev se je skrhala 1 ravite, gospa kneginja. da bi radi videli hčerko srečno. Veste, kako ji pomagate do sreoeT« »j\o? Jadviga ljubi Verbana, on pa njo.« Kneginja hoče odgovoriti, — Suzana žubori naprej: »Odgovorili boste pozneje. Dajte, da govorim sedaj jaz. No govorimo več o Pavlu, ampak o Verban o. Verban ni ve« ubog. Nekdo, ki mu je osleparil očeta, mu je vrnil prisleparjeno premoženje. Ver- ban je umetnik, kl postane poznan po vsem svetu. Verban je nečak grofico Furtin, ki mu da lahko grofovsko čast...« Burno vzraste kneginja: »Nikdar! Da bi se kriška kneginja morala zalive 1 je vati dru- 7j® l?i bi ga nosil njen zet? Nik- dai! Dokler živim, nc dovolim, tla bi moja hei vzela slikarja, pa naj ga sorodniki pokrijejo z imenom in zlatom.« Suzana gleda kneglnjo in kima: »Da, to^ S • *!rar*Vsa5 dai1 bo]j kneginja kakor mati Mislite, da ste povedali vse, če pravite, hci kneginje; pomislite pa ne, da pravtako lahko rečemo .hči kmetiee'?« itne ginja stisne prežimo usta: »Mislim, da sta k? sklanjali nekoč kmetica in kneginja nad isto zibel in sta prisegli, da hočeta skrbeti za otrokovo srečo.« »In ta sreča je za .ledvigo Verban,« se ne umakne Suzana. Kneginja se otrese: »Mi-V slim, da se je odrekla Suzana s tisto prisego pravici do deteta, ki naj bi bilo vselej iu povsod Jadviga, kneginja kriška, in tako prepustila kneginji vso srh za Jadvigino prihodnjo« t.« Suzana se ohrabri: »Ko sem se odpovedala, da ne bom nazivala Jatlvigc javno svoje dete; ko sem se odločila, da bom pred svetom rednica tega otroka, tedaj ste se mi zahvalili, goipa kneginja. Rokli ste mi: .Suzana, velikodušna si. Tega ti ne pozabim nikdar1. A vi ste pozabili.« Suzana se nasloni na omaro in zajoka, kneginja sedi in misli na grofico *iortin, ki je objemala tujega mladcu za svojega sina, Suzana ji očita, da je bolj kne-ginja kakor mati... Kar se oglasi Belec oblastno in re.sno: »Nevarnost jo, da se ruz- fkunnn Ti " '"P' ^ jiH ^ ^ "»"'^il za skupnoizlv jenje. Na mojo vero tega ne pu- stim!« Možičck vzraste. Kakor da ju je nekaj pičlo, se obrneta ženi vanj. ki govori slo- kfmT io ^fi lST0' mkP no oblasti, fei ml jo je dal Bog nad vama? Zdi se mi ?HVoe rr!a dve matpri ljubiti enega deteta tako, kakor ena sama. Prisegam pri glavi Jadv^lna" ' ^ V6m' kfltera P^ mati Kakor okameneli sta bili obe ženi po Bc-tečevih besedah Težko sopeči strmita Vsaka si misli: ko bi bila jaz! Pa se prestraši•' kaj, ko bi ne bila? Nakrat skočita ob^k njemu in krič ta: »Molčite!« začneta se obje bo »re^na.«' '' ^vi^^j posestev in naslova. Jadvigalo bTa Lff« z grofom Fiortinom iu z grofom Flortmom, svot ne bo niti vedel, da nI to ona in ista oseba.« ' a 1,1 10 »Skrbimo, da se ujemata ugled in sre- ča ...i jirnvi kneginja in omedli silne razburjenosti. »Moja ljuba kueginja!« vzdih nt; Suzana. Glejte, Belec, prekosila me je...« Belec izpusti v kis nuni oče n robec in reče Suzani: »Vi ste ženska, kakoršnih jc le ma'o. Va«e dobro srce zasluži plačilo.; In ji in>;e-Pece ua uho. Suzana bi zavrisknla, ua Belcc pokazo na kneginjo. Suzana ga objame? »Samo ob svoji smrtni uri povem hčeri.« Steče po Judvigo, •da zve iz kneginjinih ust svojo srečo. Tnčas ko .le objemala presret-na Jadviga obe ma-i 3n\ Belec po ti-tega ki je čakal in upal. Tekel jo tako. tla bi bil prevrnil knia'u Verbana, ki mu je priletel skoraj v naročje, Verbanove besede, da ga kliče kneginja, se l_e eo zmede. Verban pa ugane, se prestraši m so obrne: »Sestra je v nevarnosti« ■Je priSel verban ob pravem času, da rosi Metko, in ob pravem času, dn sprejmo blagoslov obeh Jadviginih mater. ★ . Tačaa, ko hiti Didje z raztrgano dušo v ui.il .svet, zdi Mališ privezan k polici, pre-z1-.1,0"3,8 ln '-aka- «trah ga je. Did/c mu .is očital, da ga je on speljal na razbojniška Pota, in ta očitek ponavljajo stene, odmeva iz njegove vesti. Misel, da bi se vrnil v po-stenje. jo Slj» po vodi. Didje sc odpelje z izsiljenim denarjem, ki gn je zaslužil Malis, sam pa ne more nudit! ne Zalkl posestva, ne otroku poštenega imena. Ne ve, kako bi sf izmotal iz grehotne mreže, kako bi izpolnil, kar je obljubil Zalki. Gorje čez gorje, če bi ga Zalkn zapustila! Ko bi prodal potaino vso dragocenosti in ušel z blagajno EmuŠetor' gre! Neopnženo žo ne! Drug drugega nadzoruje in opazuj in Sena jc molčeča. P» Kaj vse to!... Konec koneev se Inhko poroči 7. Aalko pod kakhn drugim Imenom in jjm in vsak člau ee lahko sam prepriča, da so vso zadmviue obveznosti in plač-iSa daleko kriita b vrednostjo bla/gu. Poleg tega jamčimo odborniki za vse olivednosti im plačilla zadruge, ne Giuno z deležeim im predpisanim jamstvom 100 l>iin, amipak z vsem svojim premožen jenu. Če mi iiiinaimo strahu, čemu naj bi ga imeli jiotem člani. Ne verjemite neresničnim govoricam, naznanite naan vsakega, ki bi trdil neresnico in našo zadrugo primerjat gornjemu slučaju. Bodite brez. skrbi in zadrugo upoštevajte, ku- } >u j te vse potrebščine le v zadrugi. Kmetje lodite vsi v Kmetijsiko zadrugo, katera je naša in jo vodimo kmetje. Zd^ružiiiiio svoje moči /.a napredek in u«pch te zadruge in deilajmo drug za druigega. Vsi za einega, edesn za vse. Kitna I u iio občni /,!>or, takrat pridite, da se vam iie natančneje pojasni vse, kar bodete želeili vedeti in Vas bode zauinuiilo. — Slede podpisi odbornikov, načelstva iin nadzorstva. Igra in drugo. (Reteče pri šikofji Loki.) Kat. prosvetno druStvo vprizori v nedeljo oli 15 pop. zanimivo Nu.šičevo igro »Naš mirnimi poslanec«. — O Svcčiiici bodo kolportea-ji •Slovenca« prodajali knjižice »Jezus med nami«. Ker je vsebina teli knjižic zelo primerna r.u razmišljanje za II. evharističaii kongire« v Ljubljani, naj jo \sik kmpi. — Mraza i mami o A »vol j. Pa je le re«, da zima in gos|K>«ka ne priznnMota. Duhovne vaje. (Se!,, pri Kamniku.) Kaj je novega ob novem letu? — Možje in fantje smo imeli pred celodnevnim oeščeiijein, ki je 21. januarja, tridnevne duhovne vaje. O. p. Prislov D. J. so nam mnogo lepili iu /.« nas potrebnih naukov |>oduli. I.e nekaj malega moških je izostalo, da se jih niso udeleževali. Škodo iimajo sami. Udeleženci |>a se hočemo trdno okleniti Jciznea. v zakramentu sv. Uri. Telesa pričujočega. Lepo je bilo: zunaj mraz, v dušah pn toplo. Da ni toplota * duitili tudi ostala! Iz našega življenja. (Moravče.I Najprej se naj »pomnilno dveh /.veslih naročnikov našega lista, ki sta pred par tedni odšla v večmoirt: Janeza Jerina (Koejcvega ata) iz Ribč, ter janeža Bizilja (Vrbanoveevegn ata) iz Soteske. Dušami pokoj v Bogu, žalujočimi pa tolažila v veri! — Najvidnejše in uspešnejše naše delo so fantovski večeri KA, Saj je na njih udeležila redmo okrog 100 fantov, ki dve uri pazilo sledijo predavanjem, katere imajo maši priljubljeni dušni pastirji. škoda, d« na« zgled ne more prebuditi k enakemu življenju fantov sosednjih župnij, ki spijo spanje zapeč-kairskega življenja. — Tudi k pripravami /.a evharistični kongres smo 'ro pričeli. Sicer je biili, izredna priprava naš, nad vse pričakovanje uspeli sv. misijon, loda začeli smo tudi izven cerkve, s sejami priprav, odbor«, ter skupnimi seetamiki mož, žena, fantov in deklet. Kako je ljudstvo prežeto evhariističiie misli, je polka-zala lideležlba ua prvem sestaniku, ko je bila dvorana nabito |x>liui in poslušalci navdušeni. Po skoraj triletnem počitku imamo zopet svojo knjižnico, kataro smo odprli minulo nedeljo v prvean nadstropju »Ljudskega doma«. Ljubitelji dobrega bran ja, pridite po knjige in nadomestite po možnosti ča«, ko so nam biile knjige zaprte! Knjižnica [Hisluje vsako nedeljo pol ure pred. in pol ure po krščanskem nauku. Redek slučaj zvestobe. (Dobrovi je.) Nad pol stoletja že služi pri posestnici M. /a-vršnik na Dcbrovlju hlapec Josip Kokavnik. 51 let je bil eden glavnih 3tebrov trdnega posestva. Skrbel j ein delal, kot bi bilo posestvo njegova last, do svoje sive starosti 81 let. - Pri isti niši služi tudi Morilka Zupan že 25 let. V današnjih časih sta to redka slučaja zvestobe. Za svoje pošteno in nad vse zvesto delo sta prejela sedaj tudi veliko hvaležnost od dobre gospodinje. Poštenemu delu in zvestobi čast. Milnica in drugo. (Rudnik.) Zadnje čase sc jc začelo med krneli ljubljanske t-kolice živahno gibanje za odpr: vo ljubljanske mitnice. Mi Rudničani smo tudi za to. ker imamo pri mitnici dvojno škodo. Imamo namreč večino zemlje na svetu ljubljanske občine, plačujemo Ljubljani že tako veliko davka, poleg tega moramo pa še za pridelke, ki .-o zrasli na ljubljanskem svetu, plačevati mitnino. Naši sosedje Bariani so na boljšem: nimajo mitnine in pri poplavah dobe od mesta odškodnino, dočim mi nič, čeprav nam je voda letos marsikje ves pridelek uničila. Pri nas je velika večina za to, da se naša občina priključi Ljubljani; nekateri pa seveda tudi nasprotujejo. »SLOVENEC« ,je edini slovenski katoliški dnev-nik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. -«. 1». ^ Prosvela. (Hrastje pri Kranju.) Za novo dramo »Ljubavni cvet ie zamorjen«, katero je dramatiziral naš domačin Pavel Bobnar, ter je bila odigrana prvikrat na našem odru, potem j v Šmartuem pri Kranju in v Kranju, vlada veliko zanimanje. Vsak. kateri jo vidi, se izraža o njej naj-povoljneje Je res pristno domača in narodna. Na mnoga vprašanja in prošnje, da jim pošljemo en izvod te drame, sporočamo, naj se obrnejo na dramatika g. Pavla Bobnarja v Šenčurju pri Kranju. — Drama ]e lako lepa, da jo lahko vsem odrom priporočamo. Mnhogi so jo videli že dvakrat in pravijo, da jo žele še videli. — Na svečnico, 2. februarja ob 7 zvečer se bo predstavljala v Šenčurju in to v prvi vrsti za Senčurjane in bližnjo okolico, drugi . dan, 3. februarja popoldne ob 4 pa za daljno oko-j lico. Vsi kar najvljudneje vabljeni, posebno še tisti, ki se zanjo zanimajo. Gospodu Bobnarju pa naše iskrene čestitke! Brezposelni prosijo pomoči. (Dev. Mar. v Polju.) V naši industrijski občini se nahaja čez 300 brez|x)selnih delavcev. Nekateri so le do 2 leti brez rednega zaslužka Pretekli teden so se i-brali pred ' občinskim domom in energično zahtevali dela aii |xxl|x>re Izbrali so deputacijo, ki je šla k županu in okrajnemu glavarju ter izročila spomenico, kjer opisujejo njihov bedni položaj in zahtevajo pomoči. Pomoč je obljubljena in sedaj čakajo deianj. Svari-I mo brezposelne pred kakimi nepremišljenimi dejanji. Izzivačc naj sami izobčijo. Za denuncijante i iz znanih kotov in ovaduhe bi bil pa potrefcen na i prostoru pred šolo sramoten oder. — V nedeljo dne i 3. februarja ob pol 4 pop. bo na prosvetnem večeru skioptično predavanje o japonski ženi. Predava gospa Skušek iz Ljubljane. Predavanje bo zanimivo in ne bo nikomur zal obiska. ostane perica, dokler si sam ne ojsiniore. Ali Didje je prišel, da se bo kruto maščeval... Kako? Z večerom no mu rastle muke, telesne ln duševne. Spoznal je, da Didjerja ue bo več, rla je potegnil Škota in zamamil Kinu-šela. Sam Bog ve. kje je že to uro. Mališ rdi od sramote, da mora tako poslušno čakati ua iloveka, ki ga je zamoril, namesto dn bi se , bil rešil in poslal tovariše za njim. Začne premetavati glavo, si i»omaga z jezikom in zobmi in spravi iz u.st robec, ki mu ga je bil zamašil Didje. Nato poskuša z zobmi razrešiti vozel na polici, ki mu drži desnico. Počasi si reši desno, si reši levo. Ko smukne Mališ skozi skrito pot in |>ride pod milo nebo, hi bil najrajši zavriskal, kar ga udari krepko roka po rami. Mališ zakriči. Skoraj da ga znan glas bolj prestraši kakor roku. »0, prijatelj! Ste znoreli, da kričite, ko na dražbi? Vraga! Zdi se, da vam 111 všeč, če vidite »nanoa? Ko bi vam bil sprožil top za hrbtom ali vam zasadil nož med rebra, bi se tako ne prestrašili.« Bil je Zalkin brat Kapa. Mališ buli vanj in zardeva. Poskuša, da bi se nasmehnil, in stiska krčevito korporalu roko: »Oprostite gospod Kapa! Mislil sem pravkar na. vašo ljubeznjivo sestro in z!agal pesmico njej nu čast. Vojak ste in boste razumeli...« »Da ste bili v oblakih in vas je vrgla oja roka iz njih?« se krolioče korporal in ališ mu pomaga. Pa kmalu se korporal zresni in ^Kivzaine: » Moram vam povedati, da prihajam od sestre. Zalka je nekam bolna.« »Bolna?« zatuli Mališ, sluteč nesrečo. »Ne vem, kaj ji je. Taka je ko pražnji prt.« »Vam je naročila, da mo poiščete? hlasta Mališ. »Ne,« se začudi korporal. »Mislil sem «!« Mališ stisne Kapi roko in steč« kakor •rnjak. Vrže se v prvi voz, ki ga sreča in vpije: »Zlatnik, če sem v četrt ure v Creš-njevi ulici! Plane v Zalkino delavnico in .se začudi, da je vse pospravljeno in tiho: peči mrtve, rebri poveznjeni, likalniki po mizah, samo dekletce, ki .je raznašalo perilo, vedi tu in pravi, ko zagleda Mališa: »Gospodinja vas čaka.« Mališ je v skoku pred Zalko, ki sloni nn .stoln s posimelinii ustnicami. Mališ zajoka: »Kn.i ti je vendar. Zalka. dušica moja?...« Stiska ji mrzle roke iu se čudi ko Zalka ne odgovori. »Grda butara! Zakaj mi ne odgovoriš? Še vedel ne bi, da nisem srečal brata...« »Brata,« se prestraši Zi»lka,« k,ie st« ga našli?« V ulici, ki je dan hoda od tukaj. Dal sem kočfjažu zlatnik...« »Tako?« Res ne varenjete z denarjem.« »TI n! prav, da sem prišel?« »Ne, ne! Mučno bi mi bilo, ko bi morala dolgo čakati.« Mališ se razveseli: »Vidiš, mala sitniea, kako je prav, da sem plačal koči-jažu po plemiško? Pn povej, kakšen praznik praznuješ danes:« «Praznik! Napravi,jam se na dolgo pot in sem mislila ...« »Kaj mi čenčaš?« se čudi Mališ. »Ti imaš vročnioo. Zobje ti šklepečejo, roke kakor led, pa govoriš o dolgem potovanju?...« Zalka ga prekine odločno in vstane. »Govorimo o po-trebnejših rečeh! Proelm vas nečesa.« Zalka stopi k omari, Mališ se zgrudi v njen stol: »Moriš me, Zalka... Kaj se je pa zgodilo: Sta zvedela oče in mati?« Zalka se strese. Z zavitkom v roki se 11111 bliža tako resno, da zagomazi Mališu po vsem telesu. »Kaj sem ti storil, Zalka?« Hoče jo objeti. Zalka ga sune od sebe, v očeh sta ji stud in srd. Mališ skloni glavo. Zalka ga vpraša: »Ml naredite uslugo?« »Zu vraga! Kdaj sem ti pa še kaj odrekel?« Izbruhne Mališ. »Kaj zahtevaš tako slovesno od mene? Ti je gospodar odpovedal?« »Prisezite mi, da mi ustrežete, zakar vas prosim,« jHinovi Zalka ostro. »Pri glavi najinega deteta ...« Zalka zakriči in omahne. Mališ jo prestreže, pa se oprosti njegovih rok, mu izroči zavitek in naroča: »Pojdite takoj na Kraljev trg! Tam čakajte, dokler ne pride oseba, ki vpraša po zavitku. Ce ni do ednajstih nikogar, odprite zavitek.« Mališ vzame kakor brez čuta zavitek 111 bere naslov ,Gospa Kapa'. »Saj sem vedel, da je tvoja mati zraven. Te je že kdo zatožil.« Zalka dvigne roko: »Obljubili ste. da ubogate!« »Ubogam, ubogam!« zagotavlja zmedeni in potrti Mališ in gre. Na vratih se obrne in vidi, da Zalka joka,teče nazaj, jo objeinlje, pravi: »Povej vendar, da ti pomagam! Tukaj ostanem in te varujem.« Zalka se brani objema in sili: »Pojdite!« »Zakaj te ne smem poljubiti v slovo? Sem jaz kriv, da si nesrečna?« Zalka mu ponudi čelo pa se hitro umakne. »O, le čakaj!« žal ti bo da si laka ... Vsaj ,na svidenje' reci!« Zalka dahne komaj slišno: »Na svidenje!« Mališ leze jio stopnicah. Jasno mu je da se zdaj Zalka joka. Zakaj? Strah, ki ga je občutil, ko ga je privezal Didje k palici ni bil nič v primeri s tegobo, ki mu polni zdaj dušo. Glodal je prodirno zavitek. Gotovo je šla Zalka k materi, da jo pregovori, naj pride na Kraljev trg, da ji slovesno zagotovi, da poroči Zalko. To je hotela, to! Didje mu je odnesel pete in denar... Še enkrat se ozre v Zalkino okno in gre. Na tr^u čaka. Mine prva, rnine druga ura. Zalkine matere nI .Prehuda je nanj. Mališ odpre zavitek. V njem je bilo vse. kar jo podaril Za!k! in li- DOBRO ČTIVO ik Tomaž« Kem|>čaiin — Hoja za Ktristusom ie knjižica — v tubliik uiolitvenika — katero i>i moral imeti in prebirati vsiik katoličan. Za notranje versko življenje vsakega posameznika jc Čitanje iz te zlate zukludtnice neumorne važnosti. Vsak dan bi moral črtati v njej, zakaj toiiko v zjpodibude, lepote in miselnega bogastva ne najde v nobeni drugi knjigi, lo je knjiga za celo življenje — čim večkrat jo črtamo, tem-Unij se kaže sad toga duliovnoga branja, lit prav v sedanjem ra/rvatipin čae-ti nam je mirni in neomajen svetilnik v življenju, kakoren je Tomaž Kc.inpču-ii bolj potreben kot vsakdanji kruh. Naj ne bo danes meri nami praktičnega katolika, ki bi se bal stroškov za to Zlato knjigo. Jugoslovanska knjigarna je ani-ž»la ceno knjižici na N Din, po pošti 9 Din. — Knjižica ima 40tl strani, je trpežno vezana z r,'r:o obrezo. Se/ini-., po tej knjižici, saj je v primeri cene z drugimi knjigami skoraj zastonj. n. Fr. Ks. Lukman: Martyrea Christi. 30 poročil o mučencih prvih stoletij z zgodovinskim okvirom. Celie (Jugoslavija), Tiru/ha sv. Moltoria, 1034. (8+281 strani v vel. 8".) 76 Din. vez. 92 Din. Prvi del podaja zgodovinski okvir: stisnjeno, pa jasno siiko odnosov rimske države do krščanstva od Ne-ronove dobe do zmage cesarja Konstantina nad Li-cinijem, pripombe o naslovu »tnarlvr« in o starih poročilih o mučencih. Drupi del obsega poleg 10 poročil o sodnih zasliševanjih in obsodbah in 4 za- 1 ckroženih povesti o mučenistvih Se 7 drugih zgodovinsko zanesljivih poročil: jtislinovo poročilo o obsodbi treh rimskih kristjanov, pismo cerkva v Vienni in Lugdunu o preganjanju leta I77'78, pismo 5v. rVoniziia o prcganianju v Aleksandriii leta 2¥> 50, Evzebiievi poročili o preganjanju aleksan-driiskih katehumenov leta 202 3 in o ob-odbi častnika Marina v Cczareii. Evzebijevo kniigo o mu-.Vncih v Palestini v leiih 303'311 in oooroko štiridesetih mučencev v Sebasteii v Mali Armeniji. Uvodi k posameznim poročilom ocenjujejo njih zgodovinsko vrednost, opombe pa poiasujiijejo. kar je za umevanie potrebno. Imensko kazalo obsega imena mučencev in 'spoznavavcev, ki se v poročilih menujejo. Na zemljeviuti dežel rimskega imperija okoli Sredozemskega morja so zaznamovana vsa nesta, ki se v poročilih omenjajo (kolikor je njih lega znana). Knjigo toplo priporočamo. radio , febr. Program radlo-Ljubijana od Jl. jati. do Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.50 Poročila, 15 čas. plošče. - Četrtek, JI. jtm.t t8 Za dobro voljo I plošče). 18.20 !>mu9ka ura. 18.4« Srbohrvaščina, 19.20 Čas. jedilni list, 19.30 Nac. ura. 20 Koncert »Sloge«, 21 Božič.ne pesmi, 21.M t.as. poročila. 21.50 Radijski orkester. - Petek, 1. jcbrT: li šolska ura. 18 O Metliki. 18.20 Kad. orikesfr. 18.40 Literarna uril, 19 Radijski orkester 19.20 čas, jedilni list. 19.50 Ntc. ura, 20 VVagnorjev večer, 21."H) Čas, poročiila, 21.50 Slovenske narodne. - Sobotu, 2. tehr.: 7.50 Kmetijska posvetovalnica, 8 Plošče, 8.20 Poročila, 8.50 Komorna glasba, 9.50 Versko predavanje, tO Prenos i/ stolnice, II Solospevi, 12 Čas. Rad. orkester. 15 Plošče |io željah. Iti Oktet Irliov. nameščencev, 19.30 Nac. ura, 20 Čis, jedilni list, 20.10 Sveti Trije kralji, zvočna igra, 21.15 Prenos medna r. koncerta iz Zagreaib, 21.45 čas, poročil«. 22 Rad. orkester. Nedelja, 3. febr.: ?.50 O pred i m i h rastlinah, 8 Plošče, 8.20 Poročila, 8.50 Cerkvene |>esini. 9 Versko pr«lavanje, 9.15 Prenos iz trnovske cerkve. 9.45 Plošče, 10 Poslovanje delavskih in nanieščeuskih zaupnikov, 10.20 Harmonika. 10.40 Solopctje, 11.4(1 Vtis o slovenskem gledališču, 12 Čas, Rad. orkester, 15 Plošče, 16 Ljudska igra: Kozotkina usada. 1".50 Plošče, 19.50 Nac. ura, 20 Čas, jedilni list, 20.10 Koncert na orgelee, 21.10 Fantje na vnsi. 21.40 Čas. poročila. 22 Rad .orkester. — Ponedeljek, 4. febr.: 1R Vzgoja in svoboda, 18.20 Plošče. 18.40 Slovenščina. 19.10 Zdravniška ura, 19.30 Nac. ura., 20 Prenos opere iz Belgra-da. — Torek. 5. febr. It šolska ura, 18 Otroški kotiček 18.30 Migi jena. 18.411 Nemščina. 19.10 Pravna ura. 19.50 Nac. urn, 20 Čas, jedilni list, 20.10 Solapetie. 21.10 Harmonika, 21.40 Čas, poročila, 22 Radijski orkester. 22.30 Angleške plošče. — Sreda. 6. febr,: 18 Plošče, 18.50 Pogovor s poslušalci, 19. uo V sponi in Vincencu Stepanku. 19.20 Čas, jedilni list, 19.50 Nac. mrn, 20 Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. Na velikanskem parniku, ki bo nosi! številko 554, bodo postavljeni tudi lokali za brivca, slaščičarja, krojača ter modistinjo. Parnik gradi nngleška Cunard družiba. NAZNANILA n Šmartno pri Litiji. Dekliška kongremu cija vprizori n« Sečnico os!) 3 štirldejaia »Marija i*z Magdale«. Da Ihi mogoče vsakem« prisostvovati tej lepi igri, so cene znižane n« 6, 4, 2 in 1 Din. Vljudno vabljeni! n Prosvetno draStvo v Smarlnem pod Šmarno goro vprizorl v nedeljo, dne 3. februarja ob 3 p™, in ob 7 zvečer v dvorani Prosvetnega društva igro »Sluga dveh gospodov«. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. n čemšenik nnd Zagorjem. Prost. gasilska četa priredi v nedeljo, 5. feibr. ljudsko i«n, »C ..s«i sel« (priredil g. Redenšeik). Na igro ki je miiogiin zinana že iz povesti v Slovenskih večeraiicah, vse prav vljudno vabimo! n Podbrezje. Prostov. gasilska četa priredi na Sveenico in v nedeljo, 3. fe:br. narodno i,rr0 >Iz]k*l Golice«, priejeno jk> znani Domolju. bovi povesti. Vljudno vabljeni! n Horjul. Skupina bojevnikov priredi na sveč-iiico ob 15 |*>p. spevoigro »Kovačev študent« v cerkveni dvorani. Igro ponovimo v nedeljo, 3. febru. arja ob 19. Nastop1'o tudi pevci in tamburaši. ljeni 1 Preddvor. Gledališko in pevsiko društvo uprizori ua Svetnico ob 5 popoldne Miiclinpohtti burko v treh dejanjih »Radikalna kura«, — Vljudno vabimo. Društvo izletniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni občni zbor s nedeljo, 10. februarja ob 14 pop. v vrinem salonu restavracije »Pri Levu«, Gosposve^ska cesta 16 v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom. Vljudno vabljeni vsi člani Davek hrezbožnikov. Če si kak materialist do-mišlja, da si zaradi brezboštva kaj prihrani, naj ve, da so na Ruskem vpeljali davek na brezbož-nike. Tako poroča lisi hrezbožnikov v Ilarkovu. Vsak član je odslej zavezan, da plača po razmerju dohodkov na leto od 60 kopejk do 3 rubljev. Poleg tega mora dati v sklad za razširjanje brezboštva v iiiozemstvu letno 60 kopejk. Stroj za pi-lenje nogavic je leta 1508 izumil William Lee v Woodbrideli, pesem, v kateri obeta det<- Bogn, da bo živelo vedno njegovih zapovedih. Ob gradu se zasvetijo pisano !učt, pesem tlač tnov se dviga k stolpom in hiti neba. Verban sklene roke in obstoji. Gleda na zvezdo večernico nnd gradom in obljubuje Bogu, da bo obračal dneve in leta, ki mu ,i'.li nakloni, v dobro svojega bližnjega. Otilju-buje, da ne bodo njegovi otroci nikdar pozabili, da jc bil njih oče nekoč reven slikar, ki si je služil kruh s čopičem, in da ni imela njihova teta v svoji mladosti lepih oblek in je hodila peš. In vedno bo učil otroke, da morajo stati v boju pred dobrim in zločestim na strani dobrih, pa najsi bi morali trpeti. Učil jih bo ljubiti in odpuščati. Pravil jim bo o svojem prijatelju Didjeru. S a ril jih bo pred grehom. Kaj mu je neki nocoj toliko v mislili Didje? Mlad, k-p, bistor. bi se lili lahko povzpel do najvišjih časti. Kiun se je neki zgubi!.« Verban si pogleda v srce. Vitli, da ni v njem srda na pri jatelja, ki mu je stregel jro življenju in hotel uničiti, kar ma je bilo dražje nego življenje — sestrino čast. Verbana ni še mikalo v grad. Sem ter tja tava zatopljen v misli in načrte. Naenkrat mu kri zledeni, okameni noga. Kakor ga tf videl večkrat v sanjah: teman, grozeč se inu bliža. Didje, ki mu ie bil prisegel maščevanje. Izpod mahadravega klobuka gore oči. sablja o boku udar.ia grozeče po tleh — in Verban nima pri sebi orožja. Verban stopi iz sen« in tedaj se vrže preti njega človek, ki prihaja. Verban zardi od sramu. Res kleči pref njim Didjo - pa kakšen! Slika pregnanca, slika Izgubljenega sina. Verban ga prime roko: »Kaj želite, gospodt « ? ubitim glasom, s pnvešeuo glavo prosi iJtdje: »Odpuščanja, da umrjsm v miru!« Verban ga dvigne in stisne, k sebi: »V|* nozabljeno — že davnol Zakaj hočeš unirotu« B-ski: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) Zadnja polovica novembra (914 jc minula kaj hitro. Res, da nam je bil iz-hod iz taliorišča \ inesio zaenkrat dovoljen sainu v izrednih slučajih in pod nadzorstvom ruskega stražnika. V pričetku nam to dejstvo ni povzročalo posebne žalosti, saj je bilo tudi v taborišču marsikaj ogleda vredno. l'a še nekaj toiažiluioga naan je dalo ujet. taborišče v Bijsku: Skoro ni minil dan, da bi ne bilo v tej ali oni baraki ali zemljanki službe božje. Kaiko lepo je okrog Gospodovega oltarja vedno in vedno, zlasti pa še tedaj, ko si daleč od domovine od vseji zapuščen in odvisen bolj kot kedaj od same božje dobrote. Med ujetniki je bilo nekaj Poljakov, ki so dan za dnem z nepopisno vnemo in z otroškim veseljem pripravili vse potrebno, da je njih rojak kurat-ujetnik, rekli so mu vkšonc«, nemoteno opravil sv. daritev. Dobili so nekje mizo in jo pogrnili z belim prtom. Mašilo obleko in vse drugo je prinesel v malem kovčeikn s seboj g. vojni k ur al, ki je stanoval nekje v mestu. Ob prihodu v zemljanko je g. karat zelo prijazno vprašal, če želi kdo prejeti sv. zakramenta. Sedel jo na priprosi stol, grešniki smo pa drug za drugim pokleknili poleg njega in svoje sione zadeve obravnavali s poljskim duhovnikom kakor smo vedeli in znali. Precej sem razumel, vsega pa ne. Talko jaz .tako najbrž tudi blagi naš katakonibski spovednik. Malo nerodno je bilo. vendar upam, da sta oba gospoda. tako tisti, ki ga pišemo z malim, kakor tudi oni, ki ga povišujemo z velikim G-jem, videla našo slabost, a upoštevala tudi naš« dobro voljo. Meti sv. mašo smo bili obhajani. Po duhovnikov eni zavzivanju smo klečali i>b obeli straneh zemljanke iu g. kurat je šel z Jezusom po baraki proti izhodu in nazaj do skromnega oltarja, dokler nas ni vseh ,ki smo želeli, združil s Stvarnikom neba in zemlje. Občutkov, ki jih iir.aš pri sprejemu oltarnega zakramenta v sibirski »katnkonihic, ni mogoče jiopisati. Take trenutke more? samo doživeti. Goreče sein zla- sti nebeškega Očetu prosil, naj mi.dtt docukati veselo vrnitev v svobodno slovensko domovino. Pri vsaki sv. maši, kakor tudi pri njej sledečih litaiiijah, opravljenih v poljskem jeziku, so Poljaki enoglasno, a krasno prepevali svoje lepe Marijine pesmi. »Sedečim Matko« in druge. Med naimi je bilo tudi nekaj ujetnikov, ■večinoma češko narodnosti, ki sta jim bila duhovnik in služba liožja, celo za "listo kratko uro, zelo na poti. Na nasprotnem koncu barake eo Bogu nehvaležni nepridipravi mol sveto mašo glasno govorili, uganjali razne neumne šale in se norčevali iz Poljakov, ki so bili duhovniku in Cerkvi prisrčno vdani. Dotični češki ujetniki so s svojimi .postopanjem verne Poljake naravnost odbijali od sebe iu od — Slovanstva. Poljaki so protiverske izzivače ostro zavračali in jiili drugače prezirali, saj drugega brezbožniki tudi zaslužili niso. Slovenci smo se ua splošno pri službi božji pravilno zadržali, dasi je bilo tudi med nami nekaj ljuiike. Le enemu se ie zdelo nekoč primerno, da iz svojega »godala«, ki ga je podedoval še po Adamu, ravno med evangelijem nalašč izvabi zamolkel glas. Službi božji ni škodoval, le osmešil je — sam sebe. Po sveti maši sej« stopil v četrto barako, kjer je užival jujetniške dobrote« tudi stanovski tovariš Jeiretina. Fantje so si na razne načine krajšali čas. V kotu sem opazil godbo: dva sta pihalu na glavnik, tretji je udarjal ua kos visečega železa, četrti je tolkel na pločevinasto skledo, peti pn je z debelim klinom drsal po odru in posnemal bas. Novodobni afriški »tingollangli« naj se gredo kar skrit pred našo barakarsko niuziko! Tam un drugi strani eni brusijo na pasovih razne nože in brijejo sebe in druge* Na oni |»rični izdeluje iznajdljiv Slovenec iz govejih kosti lepe prstane in drugo nakiitje. V ozadju ustvarjajo z najpreprostejšim orodjem iiz lesu, namenjenega za kurjavo, kar lepe kovčeke, ok virje in drugo sulio robo. Tu kvartejo, tam igrajo dtiruka, nu tej prični se gresta ujetnika volk-ovco, tam vlečeta draga dva špsuno. Itd. Denarne igre niso dovoljene, zato tekmujejo za — koščke sladkorja. Pa sreča je opoteea, in tako sc zgodi, da mora, ker je imel pri igri smolo, marsikdo, ki si je želel preveč sladkega, piti nazadnje grenak čaj. Neki večer je došel v taborišče Slovenec Zelenik Frane, doma nekje iz Štajerskega. Že v Bistrem Isioku je obolel na levmatizmu in Didje si otira solze: »Zdaj lahko umrjem, ker mi ne bo motila kletev miru.* »Mojo kletev? (.se čudi Verban, »Nikdar te nisem proklel, vedno mi je bilo žal zate. Kako prideš sem ln prav nocoj?« »Prav noeoj, ko slaviš svojo srečo, te plašim, kaj ne, Verban? Ne zalezujem te. Hotel som te prositi samo odpuščanja. , Didje pove Verbanu v kratkih besedah zgodbo svoje sramote: »Prvo loto pregnanstva sem se vrgel v direndaj zabav, dn bi pozabil, kar je bilo. J>«I sem kakor v omotici, nisem mogel razumeti, da sem pregnan iz prelepe deželo očetove, Nisem še vedel, kako strese človeka, ko sliši na tujem sladki materini glas. Drugo leto ni i je pošel denar. Z n jim so mi pošli tudi prijatelji. Da pozabim bridkosti sem se vrgel na zločinsko pot. Nikogar nisem imel, da bi me zadrževal. Zdelo se mi je, da me podi materina kletev vedno globljo in globlje. Noč in dan me je preganjal lastni oče, preganjal očim, ki me je klical, ko je padel 1K) njegovi krivdi v Seno. »Bil sem obsojen na vislice... Tedaj me zgrabi strastna želja, da vidim še enkrat, Pariz, da diham zrak, ki 1-bertaldo je sestavil najmanjši radio aparat na svetu. Ko je trt orehe, mu je razpadel en oreh na dve polovici in prišlo mu je na misel, če ae morda ne lii dala napraviti v teh dveh lupinicalt majhna sprejemna radio naprava. Dolgo Časa je poskušal in končno se mu je posrečilo, da je začul iz teli dveh orehovih lupin prve glasove in ugotovil jo, da more « tem aparatom poslušali oddajno postajo Trst. Vendar še ui odnehal in jenadaljeval a poskusi, ki so litu končno tako uspeli, da je lahko poslušal deset radio oddajnih postaj, med temi Bratislavo, Prago, Toylouse, Budimpešto, Rim, Dunaj in druge. Mlademu izumitelju je uspelo, da je tako ir.ločil »ve molnje in šume, ki so mu v začetku motili ejirejem, da je svoj izaitit z risbami, in modelom dal patentirati. Po preteku enega meseca je bil njegov patent potrjen in prepričan je, da ga bo dobro prodal. Blago, ki se ne roitrga. Vodilni inženjer neke angleške tovarne za blago je iznašel cenen postopek, s katerim utrdi bombažne izdelke in izdelke iz umetne 6vile tako zelo, da se ne dajo raztrgati. To se doseže na ta način, da se tkanine namočijo v posebni tekočini, katero je inženjer izumil. Ce blago radi tega ne bo izgubilo svojih drugih dobrih lastnosti, potem bo la ianajdba lahko preobrnila vso dosedanjo izdelavo blag«. Čuden zrakoplov. Na Nemškem so nedavno razstavili čuden tip zrakoplova, ali boljše rečeno letečega avtomobila. Letalo s kabinami je brez kril. Dvigne se v zrak e pomočjo krilc, ki so zelo podobna velikemu propelerju, ki so z vijaki pritrjena na letajo in sicer na streho kabine, ali če hočemo to čudno stvar imenovati avto, na streho avtomobila. Taka krilca so tri in če se vse troje krilc povesi, ni vise letalo večje kakor navaden avtomobil, v katerem je prostora za štiri osebe. Zakaj »e potimo? !>a ostane toplota človeškega telesa na enaili stopnji, so potrebne urejevalne naprave. ki pri večji vročini od vnanje strani skrbe tudi za večjo oddajo vročine navzven. Toplota člo-reškega telesa se namreč ne da potisniti pod gotovo stopnjo, ne da se e tem »škoduje življenjski potek. Povečano oddajanje toplote nastane med drugim tudi na ta način, da potne žleze, ki nanje vplivajo živci, izločajo pot in da ta pol z naše kaže izhlapi. Ker pa jc za spreminjanje vode v paro potrebna topkila. se s Umu telesu odteguje vročina. Poleg tesa hlapi še voda naravnost iz krvnih cevk (nevidno potenje), kar ae posebno občuti v puščavi- Irska obsoja Anglijo. Neki irski list je priobčil oster uvodni članek, v katerem očita Angliji"nepra- vičnosi, ker se hoče izogniti plačilu dolga Zedtnjo-nim državam. Lisi pravi, da Anglija brez vsakega tehtnega povoda prosjači, da bi se ji dolg spregledal Medtem pa ona sama ni imela niti najmanjšega usmiljenja z trsko in je brezobzirno zahtevala, da ji jc ločno plačevala letne prispevke, do katerih ni imela ni kakih pravic. Nasprotno pa se zdaj izogiblje vračilu poštenega posojila, ki ga je dobila od Amerike. . Žrtev last.iega izuma. Ruski inženir Kumanov, ki je iznašel tako nevaren strupeni plin, da njegove učinkovitosti ne bi vzdržala nobena maska proti plinom sedanje sestave, je s svojim pomočnikom postal žrtev lastne iznajdbe. V delavnici so namreč našli pri plinskih aparatih oba mrtva. Francoski profesor Henri Litnousin, ki je že 8 let ravnatelj bakteriološkega laboratorija pariškega PasteurjOTega zavoda, je po večletnem študijo iznašel cepivo, ki omogoča hitro in popolno ozdravitev v slučaju zastrupljenja pri uživanju strupenih gob. Profesor je odkril serum na ta način, da je večkrat ugotovil, da se zajci z gobami ne morejo zastrupiti'. Prvi poskusi zdravljenja s cepivom so se prav dobro obnesli. Oddelki ta pevce v francoskih vlakih. Francoske železnice so uvedle v vlakih po vzorcu oddelkov za kadilce in nekadilce posebne oddelke za pevce. Novost je bila potrebna zaradi tega, ker ni vsakega potnika volja sedeti v vozu, kjer se vozi pevska tovaTiSja. Odredba bo poslej ščitila mirne potnike pred nemirnimi in zlasti pred takimi, ki so prijatelji dobre kapljice ter radi /.apojejo kakšno okroglo. Sladkor in debelost. Sladkor ui noben luksus, poleg krompirja spada celo v vrsto najcenejših živil. Zelenjava, ribe, meso, celo kruli so znatno dražja živila. Napačno je naziranje, da uživanje sladkoria pospešuje debelost. V anglosaških deželah porabijo neprimerno več sladkorja in vendar so to dežele »vitke linije*, Napravili so poizkus, ki je pokazal, da so osebe, ki so jim nalašč dajali več sladkorja, ostale bolj vitke nego druge. V zadnjem času so sladkorju očitali, da škoduje zobem in pospe&ije \ sladkorno boleeen. Te trditve spadajo v kraljestvo pravljic. Ne samo sladkor, ostanki vseli drugih živil med zobmi pospešujejo gnitje zob, če se človek premalo jxwlužuje zobne ščetke. Tobak, dišeč kakor med. Zavod ia raziskava-nje in križanje tobaka v Forcbheimu je že delj časa po tvoji krivdi. Takrat sem prisegel in izvršil sem prisego. Ze dve leti hodim za teboj.« Mališe se strese in odneha. Didje nagne glavo, obrne oči, vzdihne: »\erban!« in se zgrudi. Mališ se prestraši: »Mrtev! Mrtev"! Umoril sem človeka. Kri!... Človeška kri! In kri vpije v nebo...« Oi-i upre v truplo, beži k oknu. se oprime križa in :;koči, se pobere, teče in se ozira, če mu morda ne sledi mrtvec. Drvi preko polja, zagleda potoček in se spomni, da je žejen. Skloni se in zakriči: »Voda je krvava. \ se je krvavo!« Hoče bežati, pa noge mu odpovedo in Mališe telebne na tla. Bilo je že po polnoči. Brigadir tretje čete varnostne straže, stari Miha, je že obhodil s kiju.se t om in vojaki okolico gradu Breg. Miha je popil nekaj hutiljk na veselici v gradu in glava mu opieta kakor zgaranemu konju. Miha poje staro pesem o kralju Ludoviku, in konj sedemnajst letnik misli, da mu gospodar poje uspavanko. Miha ga bodri ln poganja, konj Pa špiči ušesa in se ustavi. »Aha!« si misli Miha, »žejen je. Prav, prav, moj mali. Napojiš se. Le bliže k vodi, sinček!« A konj se ne gane z mesta. Vidi česar ne vidi gospodar. Miha se razjezi. Kar skoči iz grmovja človek, prime konja za uzdo in kriči: »Življenje ah denar!® Miha ne seže po sablji, se ozre se ne po svojih tovariših. Zakrohota se: ^Prihajaš iz norišnice, da groziš z britvico vojaku? Roparja se hoče igrati takle oskub-Ijenec. Bezi> domov!« _ Brigadir požene konja. Malis pa, ki si je želel smrti in ni imel poguma, da sc obesi ali prehode, se oprime konja za vrat in tuli: »Kajt Nisem ropart Pijanec semt Čakaj! Zabodem konja in tebe.« /. britvico prereze konju žilo. Uboga žival poskoči in zarezgeta zateglo. Mih® zbesni. »Konja mi pobijaš? Na! Tu imaš!« in ustreli Malisa v čelo. Pištoliu pok se druži z zvoki godbe v uradu. Mališ pade in obleži ob po- toku. Miha razjaha in se skloni nad njim. Mališ šepeta: »Kri, hvala! Kartušov — vnuk —mrtev!« Samo Verban in Rado sta vedela, zakaj leži mrlič v vrtnarjevi hiši in mrlič ob potoku. Skupen grob je sprejel moža, ki ju je seznanil lep majnikov dan ob Marni in jima končala lepa majnikova noč ob isti Marni življenje. (Konec.) f ¥ J CB Ea V8eh vrst kuPuie®o ali za-** menjamo za žito in moko FRAN POGAČNIK družba z o. ^ ? Ljubljani Javna skladišča (Balkan), Tyrwv« (Dunajska! e. SS MElNEkHEROLDi....... ITOVABNt GLASBIL B , M*d Ona: »šivilja- mi je poslala obvestilo, da ne naredi mti šiva več zame, dokler ,1 ne plačaš zadnjič naročene obleke.« On: .Takoj p pošljem zahvalno pismo.« Mantifakftiro "idi "godnSvet je pa res majhen,« je ložil Irec svojemu prijatei^u. iPoglej. lansko leto sem soseda Bran-dyja »rečal v Parizu. Dober leden pozneje sem ga videl v Benetkah in komaj par dni nato v Rimu; zelo sem se začudil, ko mi je prišel nasproti v Kairu in končno sva se videla zopel na parniku na poli domov. Kaj praviš ti k temu?« , , >,f>a, bi mu bi' že l!,koj pri prvem srečanju piačal, kar si mu dolžan.« Sam sebe je tepci. Pat si je nabavil novo obleko. svojo staro pa je nataknil na kol ter jo postavil na svojo njivo kot strašilo. Ko se je naslednjo noč vračal proti domu, se mu je zdelo, da se je na njegovo njivo prikradel lat. Pobral je kre-pelce ter se po pretili približal dozdevnemu tatu, katerega je pričel neusmiljeno pretepati. Sele čez nekaj časa je opazil svojo zmoto. Tresoč se po vsem životu je tekel domov ter težko sopei dejal svoji ženi: sO. Brigila moja. toliko da sem jo odnesel! Ce bi bil ono staro obleko nosil sočno še dva dni, bi ti zdajle govorila z mrtvim svojim možem.« Sodnik: »Koliko ste pu dobili takrat?« Obtoženec: »Nič, še plačati sem moral.« Podališai si življenje! Življenje moremo oodaljAnti. lolp*ni preprečiti, bolezni ozdraviti,slasti ojaf-iti. nestalne moremo »'"vrstiti, in nesrečne napmviti sto'•ne! Kai ie vzrok vsake bolezni? Oslatdjenje žlveev. potrtost, izguba ilobrib pri iateljev ali svoilli bližnjih razočaranje slrah pred boleznijo, slali n.V-in življenja in mnogo drugih razlogov Zadovoljstvo Je najboljši zdravnik! So poli, ki To morejo dovesli do dobrega razpoloženja. oživiti Tvoj značaj, napolnili To z novim upanjem: la pot fe pn opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, io zahteva, dobiti lakoj in povsem brezplačno! v tej tnali priročni knjižici ie raztolmačeno. kako morete v kratkem rasti in brez ovire med delom oja.Mti i.ivce iti mišice. odvaditi »labo razpoloženi«. Iriiilntisl. raztresenont. oslnblienje spomina, nerazpoloženje ?a delo m nebroj dr mri h bolestnih pojavov. Zalile vajte lo razpravo, ki Vam bo nudila lunogo prijetnih ur. Postno zbirališče: ERNST PASTKRNACK, Berlin SO, Michaelkirchplntz 13. Abt. 124. Urednik: Joi« Koiiček Za Jugoslovansko tiskamo: Karel