Dopisi. Iz Celja. (nSiidmarku.) Kakor ravno zvemo, hoSe zloglasna ,,Siidmark" dne 7. in 8. septembra v Oelji imeti svoj glavni sbod. NameD tega zloglaanega društva je dobro znan po celej Avstriji; kakor nemški Mšulverein" z nemškimi iolami, tako in še ostudnejše hoče ,,Siidmark" vse ponemčiti. Šulverein boče nam kraati slovenake otroke in iz njib napraviti nemškutarske janičarje ,,Sndmarku hoče pa s ptujimi denarji pokupiti slovensko zemljo slovenakib posestnikov in naa na ta židovaki način vničiti. Proti šulvereinu varuje nas društvo av. Cirila in Metoda, proti ,,Siidmark" pa nas mora varovati naša varčnost in dobro gospodarstvo. Splob pa v Celji za to društvo ni nobenega pravega mesta; razun nekaterih bujskačev, kakor Raknsch, Scbmidl, Walland, Pallos itd., ki Slovencev ne marajo, pač pa njih denar, se nihče ne zmeni za to društvo in tudi pametni Celjani aami ne. Naši vrli posestniki okoli Celja naj s topiči in mnogoštevilriimi kreaovi po naših slovenakib gričih poavetijo in pokažejo prenapetim ,,Siidmarkarjem", da se alovenaka poaeatva ne kupujejo kar tako z judeževimi groši; topiči in kreaovi, naj kakor sv. Cirila in Metoda dan naznanjajo, da Slovenec zna braniti svojo zemljo proti ptujim napadom. Iz Laškega okraja. (0 b č. v o 1 i t v e.J Pri zadnjih občinakih volitvab dne 7. avguata t. I. ao v občini sv. Krištofa, v edni največib občin Spodnještajarake, zmagali lažiliberalci ali vaaj tem prijazni možaki. Kako ae je moglo vendar to izgoditi, vprašal boš dragi bralee, ko je splošno znano, da je imela občina sv. Krištofa doaedaj vseskozi narodno lice, ko je znano, da biva ondi mnogo zavednih kmetov itd. Kriva je tega edino le narodna mlačno8t in pa preveliko zaupanje v lastno moč. V obč. zastopu sedeli so sedaj že tri leta sem satni narodnjaki, ter mislili že, da jim ne more nihče veri škodovati, da ae jim ni treba več bojevati, da bode že tudi zanaprej tako gladko šlo; ali morjoo so se zmotili. Nasprotniki, akoravno v prav malem številu, spoznali so to malomarnoat ter jih na dan volitve napadli čisto nepriprav- ljene. Neki oakrbnik premogovih jam na Breznem napravil je namreč mnogo volilnib listkov ter jih izročil svojim rudokopom, kateri imajo ob enem tudi majhne bišice in tako volilno pravico v občini av. Krištofa, z ukazom, da ae morajo vai udeležiti volitve in voliti, kakor jim je naročeno, inače bodo izgubili kruh. Privrelaje tedaj cela kopa rudokopov k volitvi in spravila može ali ka-li v obe. zastop, kateri so imenovanemu oskrbniku po godu in kateri bodo plesali, kakor jim bode služabnik nekega židovakega društva trobil. Ta mlačnoat in malomarnost občanov sv. Krištofa se mora grajati tem bolj, ker se županstvo ni botelo ravnati po nasvetu znanega narodnjaka, kateri je na to opozoril, da se boljši kmetje še poaebno povabijo k volitvi. Ta krivda pa sicer ne zadene aamo županatva in odbornikov, temveč tudi obeinske služabnike. Kakor vaak ve, ima naš kmet ravno v tem času mnogo dela in skrbi doma in ne more vedno misliti na druge reči. Dolžnost in naloga bila bi tedaj dotičnega obč. tajnika, da opozori na to občinske zaatopnike in druge zaupne može in stori vae, da ae volilci, kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo volitve. Treba je, se vč, datukaj dela; veaelje do dela pa, kakor aploh znano, ni samo čiato nepoznana lastnost doaedanjega tajnika v občini av. Krištofa, temveč misli se ae občno, da mu je tak izid volitve celo čiato po godu; kajti slovensko mu je vedno mrzelo, ker ni popolnoma zmožen slovenščine. Obžalovati je toraj, da si občinski zaatop ni nastavil ob pravem čaau druzega za narodno atvar resnično vnetega tajnika, kateri bi bil koriati občine bolje zastopal. (Konec prib.) Od Slatine. (Častni občan.) Strneno sem omlatil, imam toraj nekaj časa, da Vam, g. urednik, nekaj od Slatine pišem. Pšenica je lepa, le nesrečne ljulike je dosti v njej. Ali ljulika ae more s časom atrebiti in sežgati; pustimo toraj žlabtno pšenico in mlatimo po ničvredni ljuliki. Vam je znano, g. urednik, da so naši občinski očetje našega ,,malega", t. j. dr. Hoiselna kot č-astnega uda vsprejeli. Tudi, da ao bodili trije možje, katerib imena še zdaj ne vem, goapoda deželnega glavarja za zlati križec proait za Hoiselna. No, Bog jim odpusti! Jaz menim, da njegove junaške prsi ne bodo tako srečne, da bi zlati križec nosile. Kdo pa so ti trije možje, ki so ali goapoda glavarja proait? Imenitne glave, ki imajo toliko inteligencije, da go8poda deželnega glavarja, kot tujca v kopelji, ki je tukaj v počitku bil, a praznimi prošnjami drnjezijo in mu nepokoj delajo. Slišal aem, da bi bil nam dobro znani atari Šatula imel poleg biti v tem triumviratu. Bogme, rad bi bil videl to in oni dve figuri v belib rokavicab, morebiti še v pinjab. Imenitni goapodje so gotova morali biti, da so Šatuleta s saboj boteli, Kakšne so pa zasluge malega? Jaz jih ne poznam. Ravno pretečeno nedeljo pa aem ae z nekim domačinom pogovarjal o Hoiaelnovih zaalugah in ta mi je povedal: Jaz in Hoiael 8va skoraj v eni vasi rojena, sva akupaj v šolo bodila, se tičeva, akeravno je on prvi zdravnik v Slatini bil. Kedar koli aem jaz k njemu po ,,recept" prišel, moral aem 40 kr. placati. če sem potreboval, da je zaradi bolezni v mojo bišo, par streljajev od Slatine, prišel, pa sem mu moral 2 gld. plačati. To so zaaluge! Kedar aem pa šel b goapodu profeaorju Glaxu, ali če je on v mojo hišo priael, je odgovoril, ko sem ga za račun praaal: kaj bom računil, aaj amo domači, meni par vratic pisave ali par korakov nič ne vteži. Ta goapod je bil v Gradci rojen. Ravno tako je pri sedanjem goapodu dr. Eltzu. On vrači kmete od blizu in daleo zastonj, se tudi ne vstraši k bolniku dalnje poti in je, Bog ve, kje doma. To-le ao tedaj zasluge Hoiselnove. Zaaluge njegove so le, da hudo udriba po častiti duhovščini in po alovenskem kmetu. Pri volitvab ae kaže kot besen, in nas kmete zaničuje. Toraj rečem jaz tistim obč. očetom, ki so predlog yaprejeli, da je Hoiael častni ud in da bi zlati križec nosil, na eaat Vas bodi! Vzdramite se, kmetje, z vaaega dolgega apanja, spoštujte tiste, ki Vam dobro želijo in storijo, tistib pa, ki so duhovnikom sovražniki, njib ne volite in ne poalušajte, kajti njih sveti so lažnjivi in polni potube liberalne. Sosednja občina, Spodnje Sečovo, seježevzdramila, nje odborniki, n. pr. Matija inFrancCvetko, Bercko itd. so že prevideli, kaj da liberalatvo s svojimi aolami namerava. Posnemajte lete! Če g. urednik in Vaši bralci želite še yeč zaslug doktorčkovih slišati in s kakanim vapebom on ljudi vrači, vam hočem prilično pisati, povem pa, da se boate čudili o njegovi biatroumnoati in zdravniški umetnoati, smem pa to pred svetom povedati, ter povem vse lebko tudi na zabtevanje pred sodnijo. Domačin. Od Sotle blizo Brežic. (Raznoterosti.) [Konec.] Ne bom vseb omenil, ki so predlog podpiaali; omenim le dva trgovca, eden je Lab po rodu in zdaj najhujši prusak. Ta bi naj- rajši vse, kar ]e slovensko, en dan pokončal, a to mu je ljubo, da mu kmetje nosijo svoje groše za to, ker njih jezik zaničuje, tudi on ne bo gotovo zasluženi kazni odael. Drugi, veletrgovec, je vejica nemškib Celjakib zagrizencev; od kraja se je vsem prijazen kazal; dokler je bil ae prazen žep, je imel tudi na avojih zavitkib nekaj slovenaki tiskano; zdaj, ko je pa bolj bogat postal, pa le ,,tajč". Voliti se mora po njem nemaki kandidat in tudi ta je podpiaal predlog proti g. dr. Smirmaul. Vidite, taki so naši trgovci. Kako zaupanje imajo stariši, da dajo svoje aine takim trgovcem v nauk, saj zgubijo veselje do vere in do naroda! Ta- kih izgledov je dovolje. Naj Vam le enega navedem. V Brežicah pri neki udovi, ae ve, da nemški, se je učil trgovine kmečki sin iz Zakota, kakor se sam piae Potacheg in je še zdaj tam in kaj je zdaj? Najbujši naaprotnik naroda, razpošilja v ,,vabtarico" vabila za ,,Siidmark". Nedavno pa ae je bil opekel, ker se je bil predrznil apoštovanemu g. trgovcu poalati vabilo za »Siidmark". Ta ga je lepo zavrnil, naj bi vai trgovci. kakor pomočniki poanemali g. Gereca v Pišecah! On ae je učil tudi pri najbujšem Labu, zdaj Nemci; bil je tudi vojak, pa je vedno zvest ostal majki Slavi in Bog ga je oarečil. Zdaj je bogat trgovec in mnogo čislan pri občinstvu in še celo za župana ao ga izvolili. Čaat in poštenje, komur gre! Dragi bralci, zdaj vemo, komu naj zaupamo, ogibajmo se takih barantačev, ki jim je le za naš penez, za srečo naroda pa nič; tu naj velja tudi: svoji k svojim! To pa še ni zadoati, da imamo šulverein, čegar blagajnik je privandrani poštni Šmid, ne bodi ga treba, imamo tudi Siidmark, za kojo najbolj gorita Potscbeg in Pinteritscb. Zdaj bomo ae dobili ,,Kinder-Garten"; to je zanjka za nežno mladino, se ve, da ni dvoma, da je bodo dosti vlovili, ker ne vejo kmetje, kaj je to otroški vrt. Zato ao prošeni pošteni gospodje, da to ljudem razjasnijo, poaebno pa častiti gospodje duhovniki, kajti oni so najboljši jez proti takim navalom. Dragi, poalušajte radi glaa avojih dušnib paatirjev, bodi-si v cerkvi ali v domačem življenji, kajti oni so bolj učeni in akušeni, kakor pa naš Jaka in tovariai. Ker aem bil omenil otroaki vrtec, dragi stariši, ogibajte se ga, kakor strupenega gada, kajti vaai otroci ao vam veliki zaklad za bodočnost. Mnogokrat sem slišal tožiti, da tako razpoaajenib otrok ima malokatera šola, kakor Brežiška; ti otroci so očividni aad šulvereina. S hribov pri Dobrni. (Kako dramijo zavčst.) Zvečer pred praznikom apoatolov alovanskih, sv. Cirila in Metodija, Slovenci zažigajo kreae po alovenakej navadi. Vrli mladeniči so omenjeno aego v naše okolice vpeljali še le lani. Ker ao pa po vzgledu avojib vratnikov-soaedov tudi atreljali, ne da bi imeli za to poatavno dovoljenje od strani župana in ker jib je nekdo zavoljo strelbe pri gospoaki zatožil: vsled tega je občinaki predatojnik dobil iz Celja ukaz, da naj atrelce kaznuje. Neki fant, ki se je oglasil za odgovornega, bil je v prid občinskim vbožcem obaojen na platež globe v znesku 1 gld. Letos pa so županu, kakor to zabteva postava, pravočaano naznanili, da uameravajo atreJjati. V občini gorelo je deaet kresov. Z rečenim naznanilom so ae mladeniči ognili nepotrebnej sitnobi. A ,,liberalci" ao z lanjskim preganjaujem strelcev ljudem odprli oči in tako budijo ob enem našo mladež k narodnej zavesti.