KATOLIŠK CKRKVEN LIST. Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 g\ 20 kr /.a pol leta 2 gl. 20 kr za ^tcrt Ma 1 gl 20 kr ? tiskarniei sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za '>4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide .Danica .lan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 5. mal. serpana 1889. List 27. Liturgične barve. n. ( Kon^e.) Kerščanska umetnija se je primerno pridružila simboliki tudi oziroma na zeleno barvo. Sv. Ana je navadno oblečena v zeleno obleko, ker je ž njo prišlo upanje na bližnje odrešenje. Stare bratovščine sv. Ane so nosili ob slovesnih obhodih zelene plašče. Na podobah oznanjenja nosi presveta Devica dostikrat zeleno oblačilo. Tudi drevo sv. križa je dostikrat zeleno naslikano, ker je drevo življenja. Kakor cerkveni jezik upanja polni dan vstanovljenja sv. obhajila imenuje zeleni četertek. tako je tudi kerščanska umetnost pri vpodobljenji te skrivnosti rabila zeleno barvo. Zlasti znamenita slika glede barvne simbolike se nahaja v ant\verpenskem muzeju. Slikal jo je Iiogen van der \Veyden. Vpodablja sedem ss. zakramentov. Nad vsakim plava angelj, vsak v drugačni obleki. Nad sv. obhajilom je v zelenem, nad sv. kerstom v belem, nad sv. birmo v rumenem, nad sv. pokoro v ru-dečem, nad sv. mašniškim posvečevanjem v svetlo-vijolčastem. nad sv. poslednjim oljem v temno vijolčastem in nad sv. zakonom v modrem ali višnjevem oblačilu. 4. Vijolčasta barva je simbol pokore. Zato je predpisana za adventni in postni čas, za kvaterne dneve (razun o binkoštili). za predpražnike ali vigilije, za prošnje in spokorne dneve. O simboliki vijolčaste barve piše Gihr v knjigi .,Messopfer," str. 282.: „ Vijolčasta barva je slaba, oživlja jo le nekoliko rudeea barva. Ker je vijolčasta barva slična otožni pepclni barvi, oznanuje nam pokoro: ker je barva vijo- lice f.,violaceusu od ..viola"). katera pohlevno in tiho živi v travi in se skriva pred svetom, je tudi simbol ponižnosti, samotnosti. serčne žalosti, bolestnega hrepenenja in tihega domotožja po nebesih. Temna, resna vijolčasta barva res izraža tudi žalost, a ne popolne, vsestranske žalosti, temuč olajšano s premnogimi žarki veselja.u — Na premnogih cerkvenih podobah nosi Zveličar po svojem vstajenji vijolčast plašč: še večkrat pa ima svetlomodro oblačilo. Simbolika modre barve jc s tem določena, ker je barva nebesna. Modri plašč Matere Božje jo označi kot nebeško Kraljico; večkrat je ta pomen označen še bolj natanko s tem. da jc plašč posejan z zlatimi zvezdicami. Temnomodri lazurni kamen lapis la-zuli), kateri kaže ob jednem zlate plamene. po-rnenja nebo in se večkrat rabi v okraševanji oltarjev. Na ravno popisani sliki ss. zakramentov modro oblačilo angelja pomenja nevenljivo zakonsko zvestobo, ker je nebesna barva neminljiva in je simbol vere in upanja. Ako se vpo-dabljajo tri božje čednosti z alegoričnimi podo-bami. ima Fides navadno modro oblačilo. f>. Simboličen pomen čer ne barv«* smo že omenili. Ker černo sploh ni nobena barva, temuč le pomanjkanje kake barve, zato pomeni sploh kak pogrešek: tako tudi smert. Pomeni pa tudi globoko žalost. Kakor jc po tizikalieni razlagi černa barva nasprotje beli. tako sta tudi pomena nasprotna. Bela pomeni življenje in veselje: černa pa smert in žalost, katero smert povzmčiije. Černa je barva mertvaške liturgije: v černem oblačilu žaluje in moli sv. Cerkev za svojimi umerlirni sinovi in hčerami, na grobu in pri oltarju. Tudi na veliki petek se oblaki cerkev v černo. — Na pokopališčih se rabijo kot nagrobni kinč iz biserov spleteni venci na černem podnožji. katero je okrašeno s posameznimi belimi križci. Isti pomen imajo tudi černi plašči z zlatim ali belim križem, kateri se rabijo pri zadušnicali. 1'omenjajo pa kerščansko žalost, katera najde v sv. križu mir in upanje do veselja. (.M. BI.) Moje misli o strankarstvu. (Konec.) Ivi t bi p;i mislil, da je samo judovstvo pri na- vsega /lega krivo, ta bi se motil. Zasleduje se v naših družbinskih razmerah zadosti jasno tudi protestantski v pij i v. Naš moderni katolicizem je kolik« r toliko protestantizuvan Ali je v nemških ali drugih protestanskih deržavah kaj čudnega, da ima deržava pervo besedo tudi v verskih rečeh? Saj je bil pr">stantizeiii že od začetka taki: Cuius regio. ilhus et religio; ta nazor je tako star. kakor prote-stantizem I', m i tem praporom se je razširjal in • hranil obetal j" sijajno in veselo časnost: komur j- bilo za to mar. se ga je poprijel. Njegov oče. odpadnik Martin Luter, ni bil nič boljši v ti reči. 0 verskem prepričanji se pri protestantih v pravem pomen i mislim, ne more govoriti. — za to ne. ker si svoje versko prepričanje vsak sam iz sv. pisma j- mlje. seveda manj ali več po svoje in za svoje okoliščine; Taki morajo potem biti tudi dejanski nauki. Protestansko duhovstvo nima druge veljave, kak r tisto, ktero mu ljudstvo da. Božjega višjega poslanstva ni tukaj nič. Pridigar se predstavi občini, ona ga lahko sprejme, ali odkloni. Opuščanje posta o zapovedanih postnih dneh. zanemarjenje praznovanja o nedeljah in velikih praznikih. Božje službe, spovedi, sv. obhajila, vpeljava civilnega zakona, in še mnogo drugih reči med novošegnim katolicizmom spominja jako močno na evangeljsko prostost protestant ovsko. Veljavo duhovstva novošegni katolicizem velikrat prezira, pri družbinskih vprašanjih potisnil bi rad duhovstvo v deveto deželo. Od kod prihaja to? To prihaja od tod. ker je liberalni katolicizem, hočem reči. katolicizem v mnozih sercih červiv postal. ta čer v ga še razjeda in ta červ je proti versko stranka rstvo. Naše družbinsko življenje je močno bolno, bolnik pa ima naj »če n okus. Ne čudimo se, da današnji čas nima okusa za to. kar je v resnici katoliškega. Kam pa gremo po ti poti? Če bolnik bolnika vodi, ne pojdeta daleč, še manj bota dosegla svoj popotniški namen, če pa slepec slepca vodi. oba v jamo padeta. Marsikdo se mi bo smejal, da te besede obračam na sedanji prosvitljeni (?) vek. Kam gremo? Za to vprašanje se premalo menimo. Da nas le kdo pohvali. da smo napredovali v vednostih, pa smo zadovoljni. prav kakor otrok, če ga pohvali, da je priden. Kadi slišimo, da je naš vek razsvitljen in da so minula stoletja manj ali več bila neumna, posebno pa še. češ da. temni srednji vek. samo zato, ker je Cerkev imela toliko vpljiva, preveč vpljiva in od tod vsa nesreča še dandanes (?). 0 pač smo podobni otročičem. ki jim dobro de, da se bratec malo pograja; vse verjamejo, če se tudi zgodi le na vid»*z. Prijatelj' če hočeš veljati pred svetom za sve-tilnjaka. le treba ti je pokazati, da ne deržiš z du- hovstvom katoliškim, pa si dober. Dandanes je učenost res dober kup. le vdariti je treba po katoliški Cerkvi, in precej je človek v nekih krogih bolj čislan, precej si pridobi ime. da ni navaden čUovek, da kaj več ve in zna. če bi tudi od lenobe smerdel, in za vsakdanjo dušno hrano ne imel drugega, kakor kak boren protikatolišk časnik. Odkritoserčni bodimo, ali ni tako? In tako tudi že pri nekterih bizjakih prostega ljudstva! Kam gremo po ti poti! Kam drugam, kakor od resnice k laži. od laži v zmešnjavo, iz zmešnjave v nevednost, iz nevednosti v revščino, od revščine v brezno zaničljivosti. Že vidim v duhu obožatelja sedanjega veka. kako se čudi temu mojemu besedovanju in prerokovanju. Ali prijatelj! dovoljujem in vsojam si. ti povedati, da tista kopica strojev, ktero je znašlo premišljevanje današnjega veka, ne bo mogla rešiti nas. ne nadomestovati vere, kakor sanja .prosvitljeni" vek. Stroji so stroji in nič druzega ne kot stroji, če tudi misliš, da vsa učenost je zatolčena in zabita v nje. Jaz pa tudi vem. da človek ni stroj, ni ustvarjen tako. da bi ga mogla učenost in vednost zveličati, če bi jo bil popil tudi vso, kar je je. in kar je še biti more. V drnžbinskem pomenu smo slabo napredovali. Nekteri so obogateli, pa teh je le malo, večina je ubožna in služi bogatinom, vse svoje moči jim daruje, da se preživi. To je sicer po nekoliko zmiraj bilo, ali dandanes še ]»osebno. v Kapital se kopiči, množica postaja čedalje revniša. Že se prikazuje nezadovoljnost zdaj s strajkom (kujanjem delavcev), zdaj kako drugač; pa ob enem tudi to dokazuje, da primanjkuje medsebojne ljubezni. Ta beseda, ljubezen, se sicer mnogokrat izgovori, pa se ne razumi. Take so družbinske razmere, kje je zdravilo, kje rešitev ? Po tisti poti. kteri smo zašli, se moramo verniti. da pridemo zopet na pravo pot. Sebičnemu strankarstvu, posebno protiverskemu, moramo herbet oberniti. Kristus je in ostane naš Rešitelj. Kolikor smo dali se zbegati, da smo ga zapustili, toliko se mora o zmodriti in se podučiti dati, da brez Njega in zunaj Njega ne bo rešitve. Naj prej moramo sami zvezo ž Njim vterditi, če se nam je pretergala po naši krivdi; potlej bomo mogli še le vspešno delati za blagor človeštva. Saj je on sam rekel: „Kdor ne pobira z menoj, ta raztresa." Vekomaj resnične ostanejo te Njegove besede, naj se spoznavajo ali ne. So ljudje med katoličani, ki naravnost terdijo. da katoliška Cerkev nasprotuje omiki, drugi pa tega ne reko naravnost, ampak le njih ravnanje kaže, da tudi oni tako mislijo. Od kod li je to? Znano je, da so se protestanti mnogo pečali z zgodovino, morda več, kakor katoliški zgodovinopisci. Se ve, da imamo pa tudi zgodovino pisano od katoliških zgo-dovinopiscev. Če primerjamo zgodovino, od protestantov pisano z zgodovino katoliških zgodovinarjev, ali nahajamo povsod enako? Ali ni nobene razlike? Mi pravimo: ta zgodovina je pisana v katoliškem umu, v protestanškem duhu. Mnogi katoliki ne delajo tega razločka, še morda rajši se derže protestanških virov, pa tudi zgodovinarstva, češ, saj se morajo dogodki poročati tako, kakor so se godili. Kdor dobro loči. ta prav sodi in uči. V sovraštvu do sv. katol. Cerkve se je protestanštvo začelo. Luter sam je strastno sovražil papeža in sv. kat. Cerkev. Papeža je imenoval antikrista, verne in zveste katolike pa zanič- Ijivo papiste. V predsodkih do sv. kat. Cerkve izrejen protestant bi moral nehati protestant biti. ko bi bil prijaven sv. kat. Cerkvi, in to se more kazati in se kaže tudi v zgodovini. Kako:- Ali ni mogoče dogod-jajev po svoje razlagati? Ali se ne more vzrok pripisovati komu ali čemu drugemu? Ali ni mogoče enega svojevoljno hvaliti, druzega grajati? Ali ni mogoče slabega namena podtakniti, ali pa tudi izgovarjati. ali se ne more kar nič zamolčati ? Ni prav. če nekteri katoliki vse za resnico jemljo. kar poročajo protestanški viri o sv. kat. Cerkvi. Upajmo, da bodo katoliške visoke šole. kedar jih bo kaj. zgodovino postavile na resnično podlago, da bodo strankarski upljiv iz nje iztrebile. Tudi v ti reči. se zdi. se je novejši čas. nekaj zgodilo; a še premalo. Konečno naj omenim, da še celo pri nas se nahajajo taki. ki si upajo delati za narod brez ozira na njegovo vero. Beržkone po ptujem vpljivu okuženi mislijo, da se dobro da ločiti narodnost od vere. zadeve narodove od verskih. Taki nazori so ptuji. nasprotujejo zgodovini in naravi, in zato ne morejo dobrega sadu roditi med narodom. Kakor se ne more ločiti duša od telesa, tako se ne srne vera terga ti od narodnosti. Vera se pa mora ohraniti taka in tako, kakor jo je učil in vstanovil naš Bog Odre-šenik sam. Njemu pripada ta pravica, ne pa nam ali sploh kaki človeški glavi. Ogled po Slovenskem in dopisi. lz Ljubljane. (Prošnja g. Ant. Keržiča.) Č. g. katehet Ant. Keržič namer ja na svitlo dajati delo. ktero je posebnega pozora vredno in naj bi se vsestransko marljivo podpiralo, namreč: Zbirko zgledov v homiletično. in gotovo tudi mnogotero drugotno porabo. K podpori sam tako-le vabi: V vabilu na naročbo sedanjega letnika sem naznanil da močno želim pričeti zbirko zgledov v homiletično porabo. Sicer imamo že v slovenskem jeziku neko tako zbirko: Zgodovinski katekizem, ali celi kerščansko-katoliški nauk v resničnih izgledih iz zgodovine za cerkev, šolo in dom. Poleg Šmida izdal Anton Janežičvtreh zvezkih. Toda to delo iz leta 1853 je že zastarelo in se ozira le na eno zbirko, kakoršnih je pa prej in slej še več obširniših izšlo. Gotovo je ne le opravičena, marveč celo potrebna nova izdaja odbranih homiletičnih izgledov za pridigarje in katehete; zato sem že ob začetku leta prosil preč. gospode sobrate, naj bi me še zlasti pri tem delu blagovoljno podpirali. Ker čas tako hitro beži, ponovim še enkrat to prošnjo, naj bi mi v kratkem času postregli gospodje, katerim je dobra volja k temu kaj pripomoči, da bi bil ta zbornik res mikaven in rabljiv. — Po daljšem premišljevanji sem se slednjič odločil za abecedni red, da bi bila enciklopedična knjiga kolikor moč pregledna in rabna. Uporabljal bom deloma poučne dogodbe stare in novejše svetne zgodovine, prav ob kratkem zgodbe sv. pisma, cerkvene zgodovine (zlasti življenje svetnikov) in dejanskega življenja. Za odbiranje navadnih zgledov imamo zdaj na razpolaganje mnogo knjig večjih in manjših; moja nujna prošnja se toraj v pervi versti ozira na to, naj bi dobrotni gospodje mi zapisali takih zgledov, ki se po navadnih knjigah ne berejo, ki so jih sami doživeli ali slišali, ki segajo v domače življenje, ki so se veršili na domačem pozorišču ali se ozirajo na naše slovenske dežele — izmed naroda za narod! Za vsako drobtinico bom hvaležen. Nekateri utegnejo imeti v svoji knjižnici kako nenavadno knjigo, v kateri se nahajajo porabljivi zgledi, morebiti v tujem jeziku, ali kak starejši časnik itd. prosim, naj bi ni'1 opozorili, ako naletijo na dobro zernje — več oči več vidi. Taka knjiga, kakor jo nameravamo, je res vredna našega posebnega truda, ker ravno mikavni, ganljivi in pretresljivi zgledi še najglobočje sežejo »io ser en in se naj gotovejše v spominu ohranijo ter največ koristijo vsled pregovora: „Beseda miče. zgled vleče." O tej priliki g. Keržič tudi prosi g«-spode. ki imajo lepih cerkvenih govorov, naj bi mu jih pošiljali pridno za njegov rDuhovni Pastir", s čimur bodo prav dobro delo storili za občni blagor Vodnikova slovesnost preteklo nedeljo s.* je obhajala veličastno. Pri pontifikalni sv ina>i preč. g. prošta dr. Leon. KI ofu ta rja je bila lepa št. jak«»bska cerkev vsa napolnjena. Potem se je podala vsa množica na kraj slovesnosti. Predšolski terg je l,il spremenjen v čarovni krasnolog. opasan z velikanskim zimzelenskim vencem, nastavljen z odri za j.< slu>:«vee. z raznopisanimi mlaji, z neštevilnimi zastavami, v.-dno bolj napolnovan z odličnim občinstvom in proti poldnevu že gosto napolnjen. Po očitnih tergih in ulicah tudi po druzih krajih mesta vihrale so mnogotere zastave Stotine človeških glav je gledalo z vsih hišnih oken. Kakošno je bilo to občinstvo? Videl bodeš zdajci Ura odbije dvanajst, v bližnji stoljnici se oglasi veiiki zvon sv. Nikolaja in vsa nešteta moška množica — menda prav z malim izločkom — se spoštljivo odkrije k angeljevemu češčenju — po stari slovenski šegi. Bilo je tedaj občinstvo slovensko Kakor bistra Sava tekel je mojsterski govor \Viesthalerjev, ki je pojasnoval Vodnikovo življenje: bil je govor v resnici lepo ubran, in občinstvo ga je spremljalo s priterjevanjem. Med nekterimi čverstimi besedami g. Vošnjaka. ki je spominek izročil v varstvo, in mestnega župana, ki je zagotovil spolnovati to častno nalogo, se med slavoklici odgerne lepa podoba Vodnikova ter slovesnost sklene kantata. Razkrit je kip in cesarska pesem. Na Rožniku je že ss. Petra in Pavla praznik g. profesor Toni. Zupan imel za goste cerkveno opravilo, pri kterem je pel čitalniški pevski zbor in popoldne ol» <;ih so pri sv. Krištofu narodna društva pokladala vern e na Vodnikov grob in mu pesmi spevala. Kolikor vemo. ni nobena senca kalila teh sve-tičnih momentov. Svitlo solnce ni brez lis in ako je kak oblaček tipnil solnce Vodnikovega življenja, ali se slučajno pritaknil v njegov življenjopis. ki je bil izdan pred kaj leti. kar je p< »kazal tudi lahen odmev v sicer prekrasnem govoru. — naj to ne senči vesoljne slavnosti. ne kali veselja, ne zaderžuje naše mladine, da naj serče med in zbira naj lepši cvetke iz Vodnikovega djanja in življenja. „Capite nobis vulpes parvulas. quae demoliunter vineas: nam vinea nostra floruit." (Cantic. 2.) Vodnikovo djanje je v blagem cvetji, — tudi mušice izpravite iz njega, ako bi še kaj o njem pisali, da bode popolno lepo. Iz *ent-Vida nad Ljubljano. Dan sv. Janeza Kerst. bil je za našo duhovnijo posebno vesel in veličasten. Obiskali so nas namreč naš prevzvišeni in preljubljeni Višji pastir. Za slovesni sprejem storili so farani, kolikor so mogli. Prišlo pa je tudi toliko domačega ljudstva, da je bila cerkev, za ta dan posebno okusno ozaljšana, natlačeno polna. Sentviščani so zopet o tej priliki pokazali globoko spoštovanje in ljubezen do svojega Vikšega pastirja. Bog ohrani Prevzvišenega še dolgo v veliko srečo in blagor naši škotiji' Skoraj v enem tednu imeli smo tri cerkvene slovesnosti, opravilo sv. Vida, farnega patrona. ki se. kolikor mogoče, praznično obhaja vsako leto. — V praznik sv. Rešnjega Telesa je bila lepa procesija, pri kteri se je drugim štirim banderom pridružilo novo bandero za štaneško sosesko, ktero je zveršila gospa Ana Hofbauerjeva; delo in blago je zanesljivo dobro. — slika sv. Jakoba pa je delo domačega umetnika g. Miroslava Tomca. ki je izmed najlepših del njegovih. Zdaj pa Š'* nekoliko o obiskovanji premilgsp. kneza škofa. Delali in storili so za slovesni sprejem, kolikor k-jli mogoče. Slavolokov, okusno izdelanih ob veliki cesti, bilo je 8. Takoj, ko stopijo premil. višji pastir v našo faro. hiti mladina Šišenska s svojim g. nadučitelj^m poklonit se. ter vdano Jih pozdravit. Pred vasjo Šent-Viško zbralo se je mnogo ljudstva, k- r je bilo dogovorjeno in oznanjeno, da bode ondi pri znamenji Lurške M. B. slovesni sprejem. A zaradi deževnega vremena čakali smo Prevzvišenega pred župnijsko hišo. Tu sem so se zbrali gg. duhovni, društva rokodelskih pomočnikov, narodna čitalnica in požarna hramba s svojimi zastavami, šolarji vseh l razredov z gg. učitelji; deklice v belo oblečene, kterih ena je lepo pozdravila premil. gosp. kneza izroči vsi mu prelep sveži šopek z dragocenim trakom. Od župnijske hiše pomika se slavnostni sprevod med zelenimi drevesci, venčiki in zastavicami v cerkev. katera se je bila oblekla v najlepšo prazniško oblačilo. V cerkvi izveršili so Višji pastir duhovna opravila tako spodbudno, da je bilo vse ginjeno in razveseljeno. Prelepega govora o sv. Janezu Kerst-niku in njihovega prijaznega obnašanja do vsaeega ne morejo ljudje pozabiti. Bila je cerkev, dasi v delavnik. natlačeno polna, in povsod, kjer koli so šli knezoškof mimo, je vse hitelo poklekovat, da so prejeli višjepastirski blagoslov. < >hrani mili Bog nam še prav mnogo let tako dobrega Višjega pastirja! Z lira. (Sv. birma in kanonična vizitacija.) Veselja polni dan na Igu je bila minula nedelja, :;o. dan junija, in gotovo ga naši ljudje, zlasti pa še mladina, za ves čas svojega življenja ne bodo pozabili. To nedeljo so namreč obiskali našo župnijo in delili zakrament sv. birme premilostljivi naš nadpastir ekscelencija knezoškof dr. J a k o b M i s s i a. Tako lepo. slovesno in ginljivo se je veršilo to sv. opravilo, da se ne moremo zderžati, da bi o njem javno kaj ne spregovorili, ter ne bi vverstili 30. junija 1869 med zgodovinske dneve naše fare in naših srenj. Bližnje priprave za to lepo, pač za vsako faro ove-selivno slovesnost snovale so se že več dni poprej; zlasti pa so se 28. junija postavljali mlaji, pletli venci za razne slavoloke, vsajalo se na mnogih krajih zelenje ob cesti in že na praznik ss. apostolov Petra in Pavla bila je naša domača vas po mogočnosti lepo ozališana za vredno sprejetje visocega g. obisko-vavca. Vsaka občina, katerih šteje naša fara sedem, postavila je svoj slavolok, ozališan z mnogimi zastavicami in venci, ter s primernimi napisi; tudi zunanje stene hiš so bile okusno ozališane, vsa vas opasana s celimi verstami z zastavami ozališanih mlajev. Sploh smemo reči, da še nikoli ni imela naša vas tako praznične oprave, ko ta dan. Kmalo po sedmi uri v nedeljo se začne ljudstvo zbirati pri vhodu v vas. Šolska mladina, vojena po gosp. vodji, ustavila se je s svojo zastavo poleg pervega slavoloka. Drugo ljudstvo se je zverstovalo naprej gori. 0 poli osmih pripeljejo se Prevzvišeni in po pozdravu gospoda župnika in občinskega predstojnika, zagotovljaje Jim udanost. spoštovanje in ljubezen, se vrede farani v procesijo, topiči na bližnjem griču se oglasč, zvonovi zapojo. fantje in možje, kateri so šli Ekscelenciji na konjih naproti blizo Ljubljane, jahajo naprej in po kratki pomudbi napotijo se med germečim strelom in zvonenjem, z banderci in svetilnicami, po dolgi vasi proti farovžu. Ob osmih je bil slovesen in častitljiv vhod iz farovža v cerkev, zvonovi se zopet oglasijo v vbranem priterkavanji in od dveh nasprotno stoječih višin so pokali možnarji v naskrižje tako. da je bilo veselje. Cerkveno opravilo terpelo je do 12. ure; presvitli knez in škof so v pridigi prav lepo in jasno razlagali drugo prošnjo očenaša: „Pridi k nam tvoje kraljestvo/ Kaj je, in kolikero je božje kraljestvo? Božje kraljestvo je sv. katoliška Cerkev, katero je Jezus Kristus postavil, in jo neprenehoma vlada on, njen nevidni poglavar. Božje kraljestvo je kraljestvo milosti, s katero Bog po veri, po upanji in ljubezni kraljuje v pravičnih dušah Božje kraljestvo so tudi sv. nebesa, v katerih Bog kraljuje čez vse angeljske verste, in čez vse izvoljene; in je njih večno plačilo in njih naj večja sreča. Ako Bog prebiva v naših sercih s svojo milostjo, nam milost božja vlada naša serca, da se ne ravnamo po hudem nagnjenju in spačenem poželjenju, temveč po naukih sv. vere, po pameti in po vesti. Naša duša, dokler je čista in prosta greha, je sedež božji in veselje nebčs. Razlagali so, da še ni zadosti le samo želeti in prositi nebeškega kraljestva, temveč da moramo za nebeško kraljestvo tudi delati, ter zvesto spolnovati sveto voljo božjo. Govorili so višji pastir skoraj celo uro, in da so besede segala v serca, viditi je bilo že na obrazih zvesto in pazljivo poslušajočega vernega ljudstva. Po cerkvenem opravilu obiskali so prevzvišeni knez in škof še našo preblago in pobožno grofinjo, ekscelencijo vdovo Auerspergovo, in po obedu v farovžu šli smo ob treh zopet v cerkev k litanijami. Človek obrača, Bog pa oberne, pravi pregovor, in tako je bilo to nedeljo tudi pri nas. Določeno je bilo, da prenočijo škof pri nas na Igu; toda vsled nepričakovane smerti prevzvišenega knezoškofa mariborskega in njih pogreba v ponedeljek so naš škof takoj po litanijah se napotili še na Golo ter so tudi tam gori delili zakrament sv. birme in imeli zopet skoraj celo uro trajoč cerkveni govor, v katerem so razlagali, da hiša božja je za kristjana hiša vseh blagrov; da cerkev je imeniten kraj, v njem najdemo to, kar je najboljšega in kakor cerkev, tako naj so tudi kristjani hiše božje. Ob devetih zveččr smo dospeli zopet nazaj na Ig. Pa kako veličasten in ganljiv je bil zopet vhod Prevzvišenega v domačo vas. Na stotine ljudi je pričakovalo svojega višjega pastirja z gorečimi svečami, bakljami, lampijončki in svetilnicami. Topiči zagrome, zvonovi zapojo, kresovi in bengalični ogenj razsvetljujejo vso okolico in na hip zablisketajo se lučice po vsih oknih — lučic je vse migljalo. Zvesto vdane ovčice obstopijo sedaj kočijo, v kateri so se višji pastir peljali, ter jih med čarovno razsvitljavo spremijo do župnije. V resnici ginljiv prizor! Mislili smo si, sedaj naj bi mlačni kristjani bili tukaj navzoči in vidili bi, kako priserčno ljubi verno ljudstvo svojega višjega pastirja. Pred župnijo se gnjete neštevilna množica ljudstva, skoraj vsaki je imel lučico v rokah; požarna bramba obkoli domači mešani pevski zbor, vse utihne, in verli zbor zapoje nekaj pesmic prav navdušeno. Ekscelencija knezoškof se pri odpertem oknu zahvalijo in iz sto in sto gerl zagromi navdušeni „Živeli!" Poslednjič se odpeljejo knezoškof proti Ljubljani, ker še v tej noči so morali odriniti k pogrebu v Maribor; farani so jih spremili do konca vasi potoma navdušeno klicali: Slava in Živijo. Na koncu vasi ljudstvo zopet poklekne, da prejme še enkrat od Njih blagoslov. Sklepno kličemo: Večni, vsemogočni Bog, ohrani našega prelj ubij enega gospoda knezoškofa še mnogo mnogo Ičt! —c. Z Berda. (Lepa smert duhovnega pastirja.) Že 16 duhovnov je umerlo v naši škofiji po novem letu. Zadnji med njimi bil je prečastiti gospod administrator gosp. Janez Belec pri sv. Duhu. Ta je umeri ravno na praznik sv. Duha, binkoštno nedeljo opoldne. Naj tu sledijo neke čertice o njegovi bolezni in smerti. Prišel je perve dni mesca februvarija k Sv. Duhu. Opravljal je težavno službo. Nekega dne je šel obhajat in je globok sneg gazil, ter je še le ob petih popoldne prišel domov, pa je bil še tešč. Do velike noči bil je precej terden, potem pa je ' začel pešati in hirati, tako, da na praznik Jezusovega vnebohoda je prav težko in na palico opiraje se prišel v cerkev. Potem se je ulegel in prenašal bolečine svoje z veliko poterpežljivostjo. Ko mu je sestra sporočila besedo zdravnikov, da mu je še kake 3 dni živeti, rekel je: „Čast Bogu, umreti ali terpeti." Previden je bil že teden pred smertjo in še zadnji dan življenja je zopet prejel sv. Rešnje Telo. V veliko tolažbo je bilo pokojnemu, da je bil došel župnik iz Radomelj, ter sta se potem vse potrebne reči za čas in za večnost razgovarjala. Mati pa ni gospoda sina več videla živega; kajti prišla je še le s svojo hčerjo na binkoštno nedeljo zvečer. Molili so farmani veliko za svojega ljubljenega duhovnega pastirja; pa Bog je bil drugač sklenil. Ka Binkošti par minut čez poludne je izdihnil pokojnik svojo blago dušo ter jo izročil svojemu Stvarniku. Pogreb je bil binkoštni torek ob lOih, kterega se je vdeležila velika množica ljudstva, prišli so tudi sosednji duhovni pastirji. Glasno je plakalo ljudstvo, ko je govoril na leči preč. g. dekan Leskovški. Med pokopavanjem opazili so lepo okroglo mavrico v višavi, ki se je spreminjala v nar lepših barvah. Tako je zgubila fara Sv. Duha v kratkem času že druzega duh. pastirja, kakor fara Naklanska in Javorska. Pokojni gospod bil je veri duhoven, izversten slovensk pisatelj. Za njim žalujejo z drugimi njegovi skerbni starši in drugi sorodovinci. duhovni smo pa zgubili izverstnega tovarša. Naj v miru počiva. V Rodiku, 24-/6. (Misijon. Tretji red. Lepi red v fari.) Čez več kot dvajset mescev nabral sem zopet nekoliko gradiva za cenjeno .Danico." Pri nas smo doživeli v kratkem času zopet dve lepi slovesnosti. V pervo ponavljanje sv. misijona ali eksercicije. O kolika milost Božja/in koliko veselje za vse farane! Nekteri posvetnjaki pravijo, da sv. misijon je podoben velikemu slamnatemu ognju, ki zelo gori, pa kmalo zopet ugasne. Pri nas je pa očitno dokazano, da to je vse drugač. Od i D do 26. maja t. 1. imeli smo tukaj ponavljanje sv. misijona, bili so tukaj trije čč. gospodje misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem, kateri so nas s premnogimi lepimi nauki v dobrem vterdili. Cerkev je bila celi čas vedno polna ljudi; vse je bilo mirno in v najlepšem redu, pridige so bile za vsaki stan posebej. Ljudje so jih zelo pazljivo poslušali; ni ga bilo človeka, da bi ne imel solznega očesa, in sploh, poslu-šavci bili so ginjeni do serca. Poznam mladenča. kateri se ni zmenil za Božjo službo, niti za spoved: a čč. gospodje misijonarji so tudi temu z gorečimi pridigami omečili serce. povernil se je tudi on k svojemu nebeškemu Očetu. Spomina vredno je krotko in ponižno obnašanje moškega spola; kako lepo so se pri spovednicah verstili, ne da bi bilo slišati narmanjšega šepetanja. Dne 25. maja dopcldne je bil nauk za moški spol, o dolžnostih njegovega stanu, in sicer za zakonske je bil v cerkvi, in za fante pa na mirodvoru. Zelo sem bil ginjen in serce se mi je veselja topilo, ko sem videl trumo fantov s cerkvenimi križi v procesiji rožni venec molečih, od č. g. misijonarja spremljanih, pokorno k nauku na mirodvor korakati. V nedeljo zjutraj ob 7ih je bilo pa splošno sv. obhajilo za moški spol. (Ženske so to med tednom opravile.) Popoldne pa je bila sklepna pridiga in prejel je vsaki stan posebej papežev sv. blagoslov. Ljudstvo je bilo tako ginjeno, da se je samega veselja jokalo. Čč. gg. misijonarjem smo za njihov trud iz serca hvaležni, vošimo jim terdno zdravje in dolgo življenje, da bi zamogli še veliko ljudi v dobrem podučiti in zgubljenih na pravo pot pripeljati. Bog naj jih povsod spremlja. Nam ne zginejo iz spomina. Dne 23. junija smo pa imeli drugo veselo pobožnost, namreč: Čast. Pater Deodat iz Pazina obiskali so našo serafinsko družino sv. Frančiška, katera je imela nekaj več kot sto udov: ali spodbujani od čč. gg. misijonarjev in zdaj od č. patra, pristopilo je na novo 40 udov. Med temi so tudi odborniki in udje županstva tukajšne občine in tudi skoro vse bolj vnete plesalke. Za vse te pobožnosti smo hvaležni vsem čč. gg., kateri so se za to trudili. Pred drugimi se imamo zahvaliti našemu č. g. župniku J. Zupan-u, kateri si toliko prizadeva in iz lastnega premoženja daruje, da pospešuje dušni in telesni blagor svojih podložnih. Da je njegov trud do sedaj dober vspeh dosegel, to mi bode vsak občan rad poterdil; kajti z njegovimi lepimi nauki in toplim priporoče vanj em je že marsiktero slabo navado odpravil. Posebne vrednosti je to. da je ljudi odvadil popivati strupenih žganih pijač, odvernil nepotrebnih plesov in ponočnega rogoviljenja, Zaupati je, da bodo naši farani sosednjim fara-nom v lep zgled, ter da bode marsikteri za nami sledil, ko bode sprevidel, da pobožno in zmčrno življenje tretjega reda sv. Frančiška je koristno in potrebno ne" le dušnemu, ampak tudi telesnemu zdravju. *) lz Maribora, (t Knez in škof Maks i mili jan> Knez šk<-f. stoljni kapitol Lavantinski daje nn znanje prežalostno vest. da so Njih knezoškofovska mil- st in ekscelencija prevzvišeni. visokorodni gospod gospod JAKOB MAKSIMILIJAN STEPIŠNEK ezcškof lavantinski, pridsednik prestola Njih Svetosti rimskega papeža, Njih c. kr. Apostolskega Veličanstva dejanski tajni snvetnik. velikokrižnik ces. avstrijskega Franc-Jožefo-vega reda. član avstrijske gosposke zbornice, deželnega zbora Štajarskega. doktor sv. pisma itd. itd. p.» kratki mučni bolezni, prevideni s ss. zakramenti za umirajoče, danes ob 11', uri predpoldne mirno v Gospodu zaspali. Sveti Oče Leon XIII poslali so Jim še pred smertjo sveti apostolski blagoslov. Rojeni v Cel j i 22. julija 1815. mašnik posvečeni >. avgusta 183*, za knezoškofa imenovani 21. decembra 18»;2. poterjeni 17. januvarija, posvečeni 18. januvarija 1803. obhajali so rajni prevzvišeni knezo-škof leta zlato sveto mašo in petindvajsetletnico škofovske službe. Sprevod preljubi jenega višjega pastirja bode v ponedeljek. 1. julija ob '„10. uri zjutraj. MARIBOR. 2s junija 18«!». „ Kteri so bili učeni, se bodo svetili kakor nebesna svetloba, in kteri jih veliko podučujejo v pravici. kakor zvezde na vse večne čase - Dan. 12. 3. Spr«v«»d so vodili pn. gospod knez nadškof Solnograški Eder. Spremljala sta ga kneza škofa Missia Ljubljanski in Kahn Kerški. 200 duhovnov, loo duhovnikov, brez števila ljudstva in zastopi vsih oblastrij. Pridigal je Kerški knez in škof. Bog daj ranjkemn višjemu pastirju večni mr. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec mali serpan (julij.) a) Glavni namen: S[>ore duhovnov s sledečimi besedami: Prav lr|«a iiv;ila 'lairemu pošiljaveu za lepo poročilo. Vr. „Tu tedaj se nam daje prilika, da se vas spominjamo ter nagovorimo vas, kterim je Vsemogočni dal božjo oblast in ki vas je izvolil, da mu pomagate deliti njegove skrivnosti. Brez dvoma je blagor ali nesreča posameznih in družbinstva zastavljen na nravno obnašanje duhovstva. In res, nesreča našega časa je v tem. ker se je ta čas odtujil Bogu, ker ne mara za Boga. Molitev pa vodi k Bogu ter hrepeni po združenji z Bogom; molitev je povzdigovanje serca k Bogu. je pogovarjanje z Bogom, molitev je v svoji popolnosti prava blaženost v Bogu. A ta popolnost in namera molitve, tako združenje z Bogom ni lahka reč; človek potrebuje v to posredovanja, in ravno duhoven je od Boga izvoljeni srednik med Bogom in ljudmi. Pri posvečevanji je dobil dvojno oblast v ime posredovanja, oblast namreč, da Boga iz neba kliče na pomoč človeku, in pa oblast, da vzdiga človeka k Bogu. Te dvojne oblasti se poslužuje duhoven prav posebno in pred vsem kot spovednik in kot dušni voditelj. V spovednici, na sodnjem stolu pokore, je duhoven srednik med zašlo, zgubljeno ovco in iščečim dobrim pastirjem; na besedo duhovno ve odveze se zmeša odrešivna Kri s solzami pokore, da očisti grešnika, in odpuščajoči Zveličar stopi iz nebn. da poljubi spokorno dušo, jo zase navduši. Sveta in vzvišena je služba pridigarjeva, čudna je moč božje besede, ki jo oznanuje. in na vse, ki jo z dobrim sereem poslušajo, vpljiva ob enem na celo sveto družbo skupaj; a neposreduje posamezne k Bogu nazaj pripeljati ter z njim spraviti more le spovednik. Spovedniku dolžnost je dalje tudi, da posamič nevednega poduči, zašlega posvari, dvomljivcu svetuje, slabega poterdi, obupovajočega oserčuje, žalostnega tolaži po Zveličarjevem zgledu; ki je prišel iskat in reševat, kar se je zgubilo. Če je ljubeči spovednik kako dušo v zakramentu pokore zopet našel in rešil, tedaj jo vnčti dušni voditelj priganja, da s sv. Obhajilom pristopi k nebeški gostiji, ki nam jo je Gospod pripravil. Želja sv. Cerkve je. da bi bilo sv. Obhajilo v sedanjem času mlačnosti in odpada, viharjev in preganjanja, kolikor moč pogosto, da bi njeni zvesti bojevniki v tem posnemali perve kristjane. To pa je večina vse zastavljeno na vnete, goreče in verle spovednike in dušne voditelje. A to še ni dosti; verniki morajo dospeti k mizi večnega življenja; vsi so povabljeni. Tudi tje vodi spovednik, dušni voditelj; on je angelj Gospodov, ki naj kaže pot. in sicer, ker vsem veljajo besede: Bodite popolni, kakor je vaš Oče v nebesih popolen, vsacega posebej po poti in do ver-hunca njemu lastne in zanj odločene popolnosti. A ta služba ni le vzvišena, ampak tudi težka: umetnost duše v od iti je umetnost vsih umetnosti. V to je treba osebne popolnosti in svetosti, da zgled mogočno naganja k temu. k čemur beseda le prigovarja. V to je treba dalje velike modrosti in mnogo vednosti in priproste previdnosti; vse djanje in nehanje mora sloneti na terdni podlagi, nikdar ne smemo namena ter cila zgrešiti; pa tudi sredstev, ki so navadno prav blizo nas. ne smemo prezirati. Treba je slednjič goreče vneme za zveličanje duš, ki se kaže v neusušljivi ljubezni in po-terpežljivosti. Če tudi velja to vsak čas, vendar pa prav posebno današnje dni, ko je postala zmota tako mogočna, ko so postale ovire, ki zaderžujejo hojo po poti resnice, tako zelo velike. Serce onega tedaj, ki dandanes deluje za zveličanje duš, mora biti skoz in skoz polno ljubezni do Boga in do ljudi, da ga ne zapusti serčnost in vstrajnost, ko morda vidi, da postaja vkljub njegovemu trudu, kakor po nekem strašnem dopuščenji božjem, popačenost vedno splošneja; da se v slepi nepoterpežljivosti ne poprijema rešilnih sredstev, ki ne morejo pomagati, ki še le zelo škodujejo; temuč da si sam sebi ohrani stališče, da ne pade; ker kaj pomaga človeku, če si celi svet pridobi. na svoji duši pa škodo terpi? In svet sam, posebno današnji svet. ki je za kazen svoje nravne revščine že mnogoterno zgubil upanje v pravo čednost. se mora pred vsem pridobiti z živim zgledom take kreposti. To vse se nahaja v presv. Sercu Jezusovem, v tem uzoru svetosti, viru vednosti, ognjišči vneme in gorečnosti. Iz tega studenca naj spovedniki in dušni voditelji čez mero zajemajo, in da bi Gospod posebno njim ne postavil ne mere ne konca milosti in usmiljenja svojega Serca, zato naj verni toliko gorečneje molijo, kolikor bolj vse to. kar da očetom, koristi tudi njim — otrokom. — A ne zadovolimo se s tem; bodimo tudi dobri otroci svojih spovednikov in ubogljive ovčice svojih dušnih pastirjev. Vsekako bo Gospod enkrat sam njih preveliko plačilo; a sicer ne poznajo nobene slajše tolažbe kot naše ljubezni in zvestobe, ktero spoznajo, če vidijo, da dozarja sad njih truda v delih našega življenja Z besedo in djanjem, s svojo molitvijo in svojim obnašanjem si moramo pridobiti in prislužiti dušnih očetov, kterih edini dobiček, ki ga iščejo pri svojih podložnih, kterih edini kras, kterih edino veselje je v tem, kako bi pripravili Gospodu popolno ljudstvo; v to naj obračajo vso svojo skerb, in to tudi v veliki britkosti serca in telesa, pri delu in trudu, v lakoti in žeji. v mrazu in nagoti. (Sv. Bernard.) b) Posebni nameni: 8. S s. Kilijan.Kolonat i u T o t in a n. Vircburška škofija. Vec inisijonov in duhovnih vaj. Mnogo nekatoličanov. 9. Gork umski mučene i. Živa vera v pričujočnost Kristusovo v presv. Zakramentu. Društvo sv. Mihaela, Bra-nitelji pravic apostoljskega Sedeža. 10. 7 s s. Bratov. Da bi razumeli ljudje pravo, kerščansko ljubezen do svojih Več vdovcev in vdov. Več sirot in na pol sirot. 11. S. Pij. Mašniki in obhajanci. Važne redovniške zadeve. Več obrekovanih, ubogih, na duhu bolnih. Več grešnikov iz navade. 12. S. Andrej iz Kima. Briksenška škofija. Posvečevanje duhovnov. Sv. Detinstvo. Serca Jezusovega vstauova. 13. S. Anaklet. Sv. Oče. Mnogo mladih ljudi. Žertve pohujšanja. Važne sodnijske zadeve. 14. S. B o n a v e n t u r a. Da bi se povernil v višje šole kerščanski duh. Učitelji in učiteljice. Mnogo dijakov. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. G-ospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive prip osnje X. lj. «r. presv. .b-zusovega Sena, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. lhrma^ora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverui od naše dežele poboj««, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvauje in vs«* n«-čistosti. sovraštva, preklinjevanja iu vse pošastne pn-grele* iu velike nesreaui<-r priporočena. se š«» enkrat prav živo pripor«M*a v pobožno molitev, da bi na priprošnje Naše ljub«* v. Jožefa, sv. Antona Padovansk«*ga in Don-Boska ji vsaj toliko vterdilo zdravje, če j«- B««žja volja, da bi /.am<»gla svoje samostauske dolžnosti po pravilih in natanko zv«»rševati. Zahvale. Po zgubi več mojih dražili mi je Bo«; na pripi"šujo Naše lj. Gosp«'* presv. Sei«-a, kt.-ri ua ča*t s-m fduevni«-«» opravljala, moje na pol mertvo dete uepr« vidama nairl«» ••/ Iravil in ohranil. Za to in druge dobrot«* bodi lortokrat hvala l»o«ru in Materi Božji! Br«*z imena. Listek za raznoterosti. Prihodnji torek (9. julija i ima katoliška družba na Rožniku za umerle in žive svoje ude sv«'to mašo zjutraj ob petih. Jarc. Vpisovanje učencev za ljubljansko gimnazijo liode 14. julija v ravnateljski pisarni od *ih zjutra j nadalje. Pismena skušnja pa se prične I r«. julija zjutraj ob Sih, in ustna popoldne ob :»eh. Pri karmelčankah na Selu pod Ljubljano je 2. t. m. sprejela redovno obleko čast. S. Terezija Pogačnik, po domače »Štefanova." Premilostni gospod knez in škof so maše val i in po prisrčnem nagovoru blagoslovili iri ji ogernili zagrinjalo. Z Dolenjskega pravi osebni list: Pri nas čer v hudo razjeda; ubogi ljudje. — V Kerki, kakor se pripoveduje, so bili tudi pred 100 leti raki zginili: kasneje zopet bilo jih je najti; — nekaj let zopet jih ni. Božja kazen. Ljudje so kleli, se pravdali, in še drugo hudo je. s čimur so Boga žalili. S Kerke se piše „SIovencu": „Grajati moramo odločno gerdo navado, da je ob nedeljah skoraj več voz na cesti nego ob delavnikih! — Za grehom pride šiba. Grozna nesreča se je zgodila minulo nedeljo na cesti nad Kerko. Hlapec iz Žužemberga je peljal deske v Ljubljano. V klancu se je pognal na voz; spodletelo mu je pa, padel je pod voz in bil je pri tisti priči mertev. — V Metliki so .se ss. Petra in Pavla praznik konji plašili, hlapec padel z voza in mertev obležal. V Št. Lenartu je administrator ča.st. g. Prim. Peterlin nevarno zbolel. V Skorji Loki se prečast. gosp. m. župniku BI. Sokliču boljša. Romarjem v Marija-Celje naznanja odbor, da romarski vlak vsled določno naznanjenih želja in ker se dozdaj še ni se 500 romarjev oglasilo, ne bo šel iz Ljubljane 22. julija, ampak v ponedeljek. ">. avgusta, to je, ravno v praznik Marije Snežnice. Takrat namreč poglavitno poljsko delo nekoliko preneha. Zato je čas oglaševanja za romanje podaljšan od 20. julija t. 1. Kogar tedaj mika viditi lepo dolino Koroško, prijazne loge štajarske, bogata polja avstrijska, ter ogledati si zgodovinsko imenitno goro in okolico Marija-celjsko. — še bolj pa. kdor se želi priporočiti ljubi Materi Božji v Marija-Celju, kjer je že toliko revnih in žalostnih po Mariji našlo tolažbo in rešenje, kamor so se skoraj vsi narodi avstrijski že v starodavnih ča&ih v velicih procesijah zatekali: naj nikar ne zamudi vgodne prilike, katera se mu zdaj podaje za nizko vožno ceno. Cena je znana. Odbor. Iz Ljubljane. Prevzvišeni gospod knezoškof posvečevali bodo po končanih duhovnih vajah nove duhovne 17., 10. in 21. tega mosca. Posvečeni bodo čč. gg.: Iz 4. leta: Ant. Bojanec. od sv. Petra pri Novem mestu; Jan. Cuderman iz Terstenika; Peter Havptman z Vač; Fr. Hirše, iz Počatek na Češkem; Fr. Košir iz Škofje Loke; Jan. Mavring z Višnje Gore; Jož. Mensinger. iz Labske Tynice na Češk.; Jan. Pele iz Kibnice; Andr. Plečnik iz Ljubljane; Luka Smolnikar. iz Spod. Tuhinja; Ant. Šmid iz Selc; Vinc. Vidergar, iz Moravč; Jož. Žagar, iz Trebelna; Al. Ze-]t*zny. iz Zdikav-a na Češk. — Iz 3. leta: Jan. Beze-Ijak. iz Čemega Verha pri Idr.; Fr. Birek, iz Jarš pri L j ubij.; Ferd. Čekal iz Vobratana na Češk.; Mat. Novak, i/. Podzemelj; Jan. Piber. z Grada; Ljudovik Šifrer, iz Ljublj.; Jan. Šiška, iz Hrastja pri Ljublj. — Bog daj svoj sv. blagoslov! Voljeni so 4. t. m.: Na Gorenjskem pn. g. glavar Jož. P o k 1 u k a r: — v ljubljanski okolici gg.: P o v š e in Ogorelec. V Černomlju Miko Dragoš, župan vAdl. V Nov. mestu Pfeifer. Kranj: Klun, Detela: — Ribnica: Pakiž, Višnikar; — Notranjsko; Vošnjak, Kavčič; — Vipava: Lavrenčič; Kamnik: Kersnik. Trebnje: Svetec, Papež, Žitnik. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Č. g. župn. Stan. Sram- 2 gld. — Č. g. kaplan Fr. Mekinec 2 gld, — Iz Mekin 3 gld. — J. Z. R; 15 gld. M. Š. 2 gld. — Čast. gosp. Ant. Hočevar, župnik Št. Joški, zopet letos velik šmarni t.-rdnjak za naj boljšega dijaka „Collegii Jerani." Za sv. Očeta: Neimen. 2 gld. — Berdo po č. g. župniku Al. Kumerji 14 gld. 50 kr. — Iz Mekin 0 gld. — Iz Valtavasi po č. g. župniku Kar. Lapajnn 5 gld. Za Marijanišče: Č. g. župnik Stan. Šrane 2 gld. — Iz Mekin 5 gld. Za sv. Detinstvo: Č. g. Alojzij Kumar, župnik na Berdu, 80 kr. Za čast. Sestre karmMitarice: Nektere pridne dekleta iz Sela pod Ljubljano 16 gld. Za p o g o r e 1 c e v gornji Slivnici: Č. g. župnik Ant. Čibašek 10 gld. Za spominek t gosp. župnika .T o ž. J e r i č a: Č. g. župnik Stan. Sranc 3 gld. Za naprave g. k a n. d r. J e g 1 i č a v Bosni: č'. g. župnik Stan. brane 5 gld. Za usmiljene sestre v A d r i j a n <> p o 1 u: Č. g. župnik San. Sranc 5 gld. Prij azno vabilo k naročevanju na ZGODNJO DANICO" za 2. polovico 1. 1889. Časniki, ki se vojskujejo za sv. vero in kersčansko čednost, so brez ugovora sedanji čas najbolj potrebni. „banira-' je v tem delu in prizadevanji že stareji kot so mnogi njenih blagih čitateljev. Njen trud priznavajo, kteri jo čitajo. Torej dosti o tem. Prosimo prijatelje, kteri so bili na V. leta naročeni, naj blagovolijo naročilo urno obnoviti, da se delo nadaljuje, dokler nam Bog na prošnjo Marije Device še kaj moči in življenja daje. Dragim gg. pisateljem nadaljno prošnjo, vsim naj serčnišo zahvalo in dosti okroglega za naročilo! Naročnina znaša: Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. „ pol „ „ „ 2 „ 20 „ V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 00 kr. „ „ pol leta 1 „ 80 „ „ '/. leta — „ 90 „ Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spremen jen je napisa med letom 15 kr. Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani." Vredništvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji iu založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.