Sfev. 119.
V Ljubljani, v sredo, 24. maja 1911.
Leto XXXIX-
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K J6-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'—
za pol leta „	. „ 12'—
za četrt lota „	. „ 6'—
za en meseo „	. „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno K l-so
Inserati:
Enostolpna petltTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat...... 10 „
ia večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, tzvsemil nedelje la praznike, ob 5. url popoldne.
fes" Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma >e ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6. -so Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 12 strani.
Edina pol.
Ni ga za ozdravljenje naših političnih razmer boljšega sredstva, kakor je politični bojkot liberalne stranke in vseh njenih pristašev, kakor ga je, nujno gnana po obstoječih razmerah, sklenila S. L. S. O tem se je že dosti pisalo in glavno je zdaj, da sc bo res, brez vsakih ozirov in dosledno izvajal, to pa nc samo od strani vodstva S. L. S., ampak od vseli naših korporacij, občin in zavodov, ki imajo tudi političen vpliv na javnost.
Tu pa moramo opozoriti še na nekaj.
Liberalci imajo precej veliko naraščaja v takozvanem svobodomiselnem dijaštvu vseh barv. Žalibog se ta naraščaj od starih v ničemer dosti ne razlikuje. Tisti čas, ko so se resnejši elementi v tem dijaštvu skušali višje povzpeli, je že davno minul. »Wie die Alten sungen, so z\vitschern die Jun-gen.« Tega je kriva srednja šola, koder izvestni brezvestni elementi mlade ljudi naravnost izprijajo, hujskajo in jih vzgajajo v grdem fanatizmu, kriča-štvu in ozkosrčnosti. Pri vseh krava-lih zadnjih let smo videli liberalno dijaštvo v prvih vrstah.
To mladino pa smo žalibog tudi mi na nekak način podpirali. V dobri veri, da je idealna, da vendarle stremi po pozitivnem delu in da se bodo njeni nazori v javnem življenju polagoma izbistrili, smo marsikateremu liberalnemu in radikalnemu dijaku na ste-žaj odpirali vrata do služb in dobre pozicije v domovini. Časih smo celo našega človeka zapostavili, da jc prišel liberalni mladi inteligent na solnce.
V zahvalo za to vidimo, da nas liberalci še bolj psujejo in zoper nas ru-jejo. Liberalni mladič, ki je zlezel po našem hrbtu kvišku, se ali hlini ali pa nam že danes kaže fige, če jih le more. Odkrito naš je od teh ljudi le maloka-teri; na prstih ene roke jih lahko seštejemo. Za njimi pa stoji še cela vrsta, ki čaka, kdaj ji preskrbimo clobra mesta. Saj vedo, da je S. L. S, velikodušna in da računa na njihovo pamet in treznost.
Te ljudi je geslo o političnem bojkotu najbolj zadelo. To jim nikakor ne gre v glavo, da bi to sploh bilo mogoče. Vsak si je v mislih že pripravil go-rak kotiček v domovini, najrajši pri naših deželnih zavodih in tam, kjer ima dežela govoriti. Če sc bo politični
Josip Vandot:
Vilranec.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
Sem ocl Save je prišla grajščakinja, sama s hčerko. Mala deklica si jc nabrala velik šopek poljskih rož in jih je gledala zadovoljno. Ž veselim obrazom se jc obrnila k materi in ji je zaklicala:
»Ali niso lepe, mamica? Poglejte jih!«
Nasmehnila se je gospa, pa. je odgovorila: »Lepe so, Elza, lepe. Pa povej, kaj ti J>odo tc rože?«
Mala Elza jc položila prst na usta.. »Ne smem povedati.« — Tako jc rekla in oči so se ji nasmejale v veliki radosti. »Samo hucli ne smete biti, čc vam povem. Kaj ne, da niste hudi?«
Pobožala jc gospa hčerko po dolgih kostanjevih laseh, ki so padali prosto po šibkih ramenih. »Nisem huda, prav nič nisem huda.«
Deklica je tlesknila z rokami. Radost ji je žarela na. obrazu, in na skrivnem se je posmehnila. Ej, dobro, da ne poizveduje mati, zakaj da je natrgala lepe rože! Nihče nc ve tega; samo mala
bojkot res izvajal, se podere marsikak zlati grad v srcu liberalnega mladega človeka.
Ta velika pobitost, ki je zavladala med liberalnim naraščajem, je za nas dokaz, da kaj boljšega kakor je neizprosen politični bojkot proti liberalcem, sploh še nismo sklenili. Političen bojkot, to pomeni tudi, da so, kjerkoli ima naša stranka kaj govoriti, liberalcu vrata zaklenjena. Nobena sladka beseda jih ne sme odpreti.
Če je liberalni naraščaj sploh še ozdravljiv, potem je politični bojkot zanj gotovo najradikalnejša medicina. Kdor ima še količkaj zdravega razuma in odprtega srca, bo uvidel, da se ta bojkot ne obrača proti svobodomiselnosti kot taki, ne proti liberalnemu prepričanju kot takemu, ne proti obstoju svobodoljubne stranke, ne proti principu takozvanega antiklerikalizma, marveč naša proskripcija kranjske liberalne stranke in njenih somišljenikov se obrača proti politični podivjanosti, proti hujskanju mase, proti pokvarjevanju mladine, proti demora-lizaciji, ki jo ta stranka namenoma neguje. Kdor jc dobre volje in jasne pameti, mora uvideti, da pomeni ta bojkot reakcijo našega zdravega slovenskega ljudstva zoper prizadevanja liberalne stranke naše javno življenje spraviti na tir prostaškega ra-dikalizma. Kdor pa tega kljub temu uvidel ne bo, temu sploh z ničemer več ni mogoče pomagati.
Torej: tisti mladi človek, ki od nas kaj hoče, sc mora z dušo in telesom za vselej odpovedati stranki cinizma, brutalnosti in nepoštenosti — in to more le, če precej zapusti vrste liberalnega dijaštva. Kdor pa pride k nam ocl tam — tega ne vidimo in ne slišimo. Z ozirom na veliko dobroto naših ljudi je bilo tucli to potrebno povedati.
Volilno gltionle m GoriSte.
Z Goriškega.
Volilni boj se tu še ni razvnel. Vzrok tiči največ v tem, ker liberalcem manjka tistih kas, ki so jih imeli leta 1907 na razpolago; to se pravi, kase imajo še, pa denarja ni več v njih. Vendar se liberalci vkljub vsej svoji pogorelščini še niso navadili poštenosti in manire. Njihovi listi so prav surovi; a v tej surovosti je malo korajže in duha. V goriški okolici in v gorah bosta oba liberalna kandidata absolutno propadla.
Hujši bo boj za Kras in Vipavo. Vipavska dolina bo povečini volila s S.
Elza hrani globoko v srcu to skrivnost. Ko pa se prismeje jutri zjutraj solnce izza gora, bo pa videlo tisto skrivnost, ki spi danes v Elzinem srcu. Skozi grajsko okno bo pogledalo solnce. Takrat se pa prebudi mamica in zagleda nad svojo glavo šopek lepih poljskih rož. Lepo se bodo smehljale rožice, kakor se smeje samo mala Elza: »Dobro jutro zlata mamica!« — Čudila se bo mama, pa bo uganila, kdo ji je podaril tiste rože v jutranji pozdrav. Stopila bo h hčerki in jo poljubila na lice: »Elza, ti dobra dušica . . .«
Tako je mislila sredi polja mala Elza. Pri teh mislih pa se je smehljala srečno in zadovoljno. Solnce jc obsevalo njeno belo oblačilce, obsevalo njeno rdeče lice, njene dolge kostanjeve lase, ki so ji padali prosto po hrbtu. Elza pa je stala tam sredi polja in se je smehljala. Za las je bila podobna Sne-guljčici, zlati kraljičici iz temnega gozda.
Zagledali so jo kmetje in so prenehali za hip z delom. Grajščakinja in njena hčerka sta se bližali vedno bolj njivam. Ze se je priklanjal bradati val-pet, globoko k tlom in je mrmral: »Klanjam se, milostiva gospa . . .« Smehljaje so ga gledali kmetje in so govorili za njegovim hrbtom. Kajti, če jim je bila gospa blizu, sc niso bali valueta.
L. S. in skoro gotovo tudi Komcnščina. Slabše bo pa v sežanskem okraju, kjer naša stranka nima še nobene organizacije. Da je temu tako, je poleg drugega krivo tudi to, da sežanski okraj politično sicer spada pod Goriško, cerkveno pa spada v Trst ter tudi gospodarsko tja teži. Vendar so se tudi tu razmere od leta 1907 izboljšale.
Vsa znamenja pa kažejo, da bo to-pot zelo narastlo število socialističnih glasov. Socialisti prirejajo shode po vseh kraških vaseh in vasicah, kjer razlagajo ljudstvu, ki je napol kmečko, napol delavsko, po svoje prikrojene socialistične nauke. Poročila s Krasa trde, da možje in starejši ljudje sploh obsojajo socialnodemokraškc govore, a mladina se jih oprijemlje. To pomeni za nas velik nauk, da z večjo vnemo ko doslej zanesemo med dobro kraško ljudstvo načelne vzgoje. V to bo posebno poklican bodoči državni poslanec S. L. S., ki bo — kakor upamo — vendarle prodrl proti clr. Gregorinu.
Na kratko rečeno: Žc početek volilnega boja kaže bilanco: Liberalci ne pridobe ničesar, pač pa najbrže izgube še to, kar so imeli vkljub pomoči hinavskih tržaških liberalcev.
Socialisti bodo na Krasu dosegli večje število glasov ko pri zadnjih volitvah.
Naše stranke dolžnost pa je, iti z vso vnemo na delo, da prodere na Krasu ter tudi v okolici in hribih sijajno zmaga.
Viloi a m Spodnje Slojsrskem.
M a r i b o r, 22. maja.
Volilni boj se bije pri nas že zelo živahno. Vse predpriprave so dovršene in stranke si stoje na celi fronti odločno in jasno nasproti. Glavni naval slovenskega liberalizma velja dr. Korošcu. Splošno znano je sicer bilo, da jo nezmožni in nedelavni Roblek zgubil v svojem okraju mnogo terena, toda kandidature dr. Korošca, našega voditelja, v tem krasnem okraju liberalci vendar niso pričakovali. Smatrali so ga še vedno za sigurno liberalno posest, zato jih je možati sklep zaupnikov Slovenske Kmečke Zveze v prvem hipu popolnoma presenetil. Bili so povsem zmedeni in Roblek je hotel vreči puško v koruzo. Liberalnim advokatom v Celju se je pa zdelo vendar preveč sramotno in poniževalno zapustiti brez boja svoje nekdaj najsigurnejše pozicije in prisilili so Robleka, da jc zopet pozabil na svojo »neodvisnost« in sprejel kandidaturo. Od časa, ko so
»Glej, gospa prihaja,« jc dregnil Breznik Skalarja, ki je čepel na tleh in pobiral klasje. Skalar je vstal; pogledal je tja, kamor je pokazal Breznik, in je izpustil nabrano klasje na tla.
»Resnično prihaja,« je vzkliknil. »In mala Sneguljčica z njo!«
Približala sc je gospa in je obstala pri ženjicah. Obstopilc so jo kmetice. Kmet je pa so snemali čepice z glav in se ji globoko priklanjali. Valpet je stal tam ob strani in sc je smehljal v zadregi. A gospa sc ni zmenila zanj, ampak je izpraševala vaščanke:
»Kako se vam godi? Kako gre clelo od rok?«
Vaščanke pa so odgovarjale: »Dobro, gospa. — dobro!«
In sedaj se jc prerinila skozi gručo mlada žena. Njen obraz jc bil bled in oči objokane. Zgrudila se je pred gospo na kolena in jc zajokala: »Oj, gospa, usmilite sc mene, uboge matere! Saj vam je srce zlato . . .«
»Kaj se je zgodilo. Mina?« je vprašala grajščakinja in dvignila z lastnimi rokami jokajočo ženo od tal. »Kar povej mi naravnost, pa ti pomorom, če je v moji moči.«
Šinila je žena z rokavom preko oči, pa je govorila: »Oh, gospa, naš Janezek leži bolan domu. Včera j opoldne je prišel s paše — komaj jc prilezel v izbo;
si vdinjali Robleka, delajo celjski liberalni frakarji s polnim parom proti našemu voditelju. Nobena laž jim ni predebela, nobeno sredstvo preumazano, samo če bi jim pomagalo spraviti liberalizem znova na lončene noge. V svoji zagrizenosti so šli tako daleč, da so predzadnjo nedeljo aranžirali poulične in tolovajske napade na dr. Korošceva zborovanja. Po vsej sili so hoteli prisiliti naše mirne in dostojne ljudi, da bi se pretepali z raznimi napitimi in plačanimi hlapci, samo cla bi potem lahko kričali v svet, kako so razbijali dr. Korošcu shode. Zlobne nakane so se jim popolnoma ponesrečile. S svojimi surovostmi si liberalci niso samo odbili zadnjega našega omahujočega somišljenika, ampak so vzbudili vihar v lastnih vrstah. Sodba naših ljudi je kratka, a krepka: Z liberalnimi poba-lini proč! Veliko bolj interesantno jc pa še dejstvo, da se liberalci sami zgražajo nad divjanjem svojih ljudi. Od več strani smo čuli žc glasove, da se nekdanji zvesti Roblekovi pristaši obračajo ocl njega, ker nočejo imeti ni-česar opraviti s človekom, ki ne zabra-ni takih zverinskih nastopov, kakor so bili oni v št. Petru predzadnjo nedeljo. Odločne in korajžnc nastope ljubi po-nosni savinjski kmet, posurovele zdiv-janosti, ko sc niti žensk nc pusti v miru, se mu studijo. Ta splošna obsodba liberalne fakinaže tudi ni bila brez vtisa za liberalne generale. Ustrašili so se tolovajskih činov in zadnja nedelja je bila že povsem mirna. Dr. Korošceva zborovanja na Teharjih in v Celju so se mirno izvršila, brez vsakega boja. Liberalci vidijo, da jc naše ljudstvo že preveč samostojno misleče, cla bi se dalo od kogar si bodi kaj imputirati. Ker jc volilstvo za sedaj odklanjajoče, hočejo poskušati drugo taktiko. Roblek jc začel prirejati po svojem okraju majhne zaupne shode, na katerih se razpravlja o sedanjih volitvah in se dela agitatorične načrte. Čeprav so pozicije za dr. Korošca zelo ugodne in akoravno so se že liberalci uživeli v misel, da bodo propadli, je vendar umestno, da na tem mestu opozorimo naše ljudi, da so taki majhni zaupni shodi velike agitatorične veljave, ker se. da ž njimi pridobiti marsikoga. Iver mora biti zmaga S. K. Z. nad vse sijajna, sc čutimo dolžne, cla priporočamo našim ljuclem, naj tudi oni prirejajo take male shode in naj pričnejo prej ko slej z agitacijo od volilca clo volil-ca. Nikaka nedelavnost, nikaka otrp-nelost nas ne sme uspavati, da bi no šli z navdušenjem v boj.
tam pa je padel kar na tla. Oj, za božjo voljo! Zdaj pa leži na postelji in blede, blede kar naprej. Morda jc žc stopila, smrt k njemu. Siromak, pa še znoja mu nc smem obrisati z vročega čela, ker moram biti na tlaki.«
»Mina, Bog pomagaj!« je vzkliknila gospa prestrašeno. »Pojdi, kar hitro pojdi domov! Pa zakaj nisi povedala že prej valpetu?«
»Ob. že včeraj sem prosila gospoda grajščaka, če smem ostati zaradi Janezka doma. A gospod so rekli, da . . . da ni mogoče . . .«
Hitela jc uboga mati in si je obri" sala s predpasnikom solze iz oči. Gospa pa je prebledela.
»Moj soprog ti je rekel kaj takega?« .je vprašala. In ko je prikimala mlada žena, se jo pomirila navidez. »Pusti clelo, Mina, pa odhiti brez odloga domov! Mimogrede se oglasim pri vas, da vidim, kako je malemu bolniku.«
Hvaležno je poljubila kmetica go-spej roko iu ni mogla izpregovoriti besedice. Potem pa se je obrnila in odhitela naglo na pot. Kmalu jc izginila tam doli ol) hišah. V zadregi je vrtel valpet palico v rokah in ni vedel, kaj bi storil. Premišljeval jc, ;)li naj pove grajščaku, kaj se je zgodilo. Čc pove, sc zameri gospej; u čc nc pove, sc zameri m-ajr

Drugi mandat, ki si ga mora S. K. ' Z. priboriti v tem volilnem boju, je dosedanji Plojev. Kandidat Mihael Brenčič ima sicer zmago že zasigura-no, toda radi zahrbtnosti nasprotnikov je treba previdnosti. V tem okraju se najjasneje udejstvujejo vse liberalne ovinkarije. Dr. Ploj sc je na javnem shodu izrekel, da ne sprejme kandidature in zapusti politično življenje, njegov list »Sloga« ga pa v številki za številko usiljuje volilcem. V tem oziru se vrši tu igra, ki je povsem vredna značajev a la Ploj. Čeprav je vsa zadeva zeio prikrito uprizorjena, je vendar za naše ljudi vse popolnoma jasno. Dr. Ploj se je odločno odpovedal poslanstvu. Če sedaj dopusti, da ga njegovi prijatelji tirajo v boj, kaže s tem skrajno neumevanjc moške besede. Moža pa hočejo imeti volilei ptujsko-ormoškega okraja za poslanca, zato so odločno proti Ploju. Uskoštvo dr. Ploja in sedanje manevriranje z njegovo kandidaturo je preočitno, da bi zaslepilo le enega možatega volilca. To razpoloženje se je zelo krepko pokazalo tudi zadnjo nedeljo na Brenčičevili shodih v Cirkovcah in Št. Janžu. Dr. Hohnjec, ki je bil prihitel na ta dva shoda, je v odločnih besedah označil to dvojno igro liberalnih slogašev, ki upajo z ribarjenjem v motnem doseči uspehe. Pribito mora ostati: Volilei hočejo moža, ki ne bo zatajil programa, na katerem je bil izvoljen. Ker vidijo v sedanji volilni borbi že predznamenja liberalne neodkritosrčnosti, zato bodo šli 13. junija s toliko večjim navdušenjem na volišče za Brenčiča. Proč z nezna-čaji, to je geslo poštenih slovenskih volilcev.
V	Benkovičevem volilnem okraju se vrši glavna borba med kandidatom S. K. Z. in socialnim demokratom. Liberalni general dr. Kukovec se je sicer že pridružil socialistom in zboruje z njimi v bratski slogi, toda uspehov s tem ne bo dosegel. Njegova kandidatura, ovenčana z »zaslugami« raznih liberalnih gospodarskih podjetij, ne pride v poštev. Za vse naše somišljenike mora veljati geslo, da gredo dne 13. junija vsi na volišče, kajti drugače ni izključena ožja volitev. Socialni demokrati delajo z vsem pritiskom in se bodo polnoštevilno udeležili volitev, zato je potrebno, da gre tudi od naše strani vsakdo izpolnit svojo dolžnost. Ne smatrajmo vso zadevo za bagatelo, ampak vedimo, da je socialnodemo-kraška stranka ona, ki imenuje kmeta vedno oderuha.
V	drugih štirih okrajih se razvija volilni boj bolj mirno. Dr. Verstovše-kov protikandidat štajercijanec Werd-nig sicer rogovili okoli, toda ljudje ga ne smatrajo resnim. Združenje liberalcev in nemškutarjev, ki se je posebno v tem kraju smatralo za »izvanredno« pametno in politično, ne vleče več. Dr.* Verstovšek bo zmagal z dvetretjinsko večino. V Roškarjevem. Pišekovem in Jankovičevem okraju je zmaga naših kandidatov zagotovljena. Nemškutarji delajo sicer proti Roškarju in Pišeku brez pardona, toda pomagalo jim ne nič. Dolžnost naša pa je, da tudi v teh krajih poskrbimo, da bo šel slednji naš somišljenik na volišče, ker le potem bo zmaga vesela, brez vseh disharmo-ničnih akordov. Naše geslo bodi: Na delo! Zmaga mora biti sijajna!
Nove Mne postave.
t
i<
Haročaite ..Slovenca".
BRAMBNA POSTAVA. '
Ogrska vlada je predložila včeraj nove brambne postave. Naša posjavo-daja se zdaj prične resno pečati \ zadevo, ki se je vlekla dolgo vrsto let. Nova brambna postava uvede žc dolgo zaželjeno dveletno vojaško službo. Iz-premeni se tudi vojaški kazenski red, ki jc že zelo star, in ni več odgovarjal duhu sedanjega časa. Sodno vojaško postopanje je tajno. Vojaški sodnik-avditor je obenem preiskovalni sodnik, državni pravdnik, zagovornik in sodnik. Trideset let so pripravljali novi vojaški kazenski red, a nikdar ni prekoračil ministrskih posvetovalnih dvoran. Jezikovne težkoče so onemogočile toliko let res potrebno preosnovo.
Dveletna službena doba.
Nova brambna postava ohrani splošno vojaško dolžnost v armadi in deželnih brambah. Splošno uvaja dveletno prezenčno službeno dobo, v rezervi bodo vojaki služili deset let. Ka-valeristi in jezdoči artiljeristi bodo služili tri leta prezentno, a zato v rezervi zgolj sedem let. Nadomestni rezervniki bodo služili deset let, mornarji 4 leta v pr.ezentni, pet let v rezervni, tri leta pa v morski rezervi.
Število rekrutov.
Razven Bosne in Hercegovine se število rekrutov takole pomnoži: prvo leto se rekrutira 136.000, drugo 154.000, tretje in sledečih devet let 159.500 mla-deničev. Rekruti se porazdele med Avstrijo in Ogrsko po ključu ljudskega štetja iz leta 1900. Avstrijski rekrutni kontingent bo znašal prvo leto, ko se uveljavi nova brambena. postava okroglo 77.000, drugo leto 88.000 in na-daljnih deset let 91.000 mož. V Avstrijsko deželno brambo bodo potrdili prvo leto 20.700, drugo 22.300, tretje 23.700, četrto 25.000, peto 26.00& šesto leto in nadaljnih šest let 26.977 mož.
Nadomestna rezerva.
Nadomestni rezervi bodo pridelili tiste novačenju podvržene mladeniče, ki jih ne bodo potrdili. Med tem ko zdaj pridele nadomestni rezervi tiste, ki potegnejo visoko žrebno številko, se bodo morali ozirati po novi postavi na rodbinske in na poklicne razmere.
Enoletni prostovoljci.
Eno leto bodo smeli prostovoljno služiti absolventi višjih gimnazij in tem enakovrednih zavodov, kakor tudi tisti, ki so absolvirali do 1. oktobra asentnega letnika šest gimnazijskih razredov ali pa šest razredov tem enakovrednih zavodov, a napraviti morajo pred posebno komisijo izkušnjo. Nadalje bodo deležni enoletne prostovoljne službe tudi učitelji po ljudskih, meščanskih in po tem enakovrednih šolah. Enoletna prostovoljna služba se lahko odgodi do 24. leta. Načelno bodo morali, služiti na lastne stroške tisti, ki bodo hoteli služiti pri kavaleriji, pri trenu ali pri jezdajoči artiljeriji. Enoletni medicinci bodo služili tri mesece pri četah, devet mesec pa kot enoletni prostovoljni medicinci. V mornarico smejo kot enoletni prostovoljci zgolj tisti, ki so prvega oktobra asentnega leta mornarji po poklicu in ki se morejo izkazati s spričevalom, da so dovršili kako domačo mornariško šolo in da so bili vsaj eno leto na potovanju kot kadeti na kaki ladji, ki ni vozila zgolj v službi male obrežne plovbe.
Rezervni častniki.
Do zdaj predpisana izkušnja, pri kateri se mora izkazati usposobljenost kot rezervni častnik, odpade, kakor tudi določilo, da morajo dve leti služiti tisti, ki ne napravijo častniške izkušnje. Tisti enoletni prostovoljci, ki so doprinesli v službenem letu dokaz, da so sposobni za častniško službo, bodo postali pri primerni konduiti rezervni častniki ali kadetje. Ostali enoletni prostovoljci ostanejo rezervni kadetni aspiranti. Enoletni prostovoljci, ki niso sposobni za rezervne častnike, se pro-meste v rezervo.
Ugodnosti kmečkim posestnikom
Ugodnosti za posetnike podedovanih kmetij, kakor tucli tistih, ki morajo skrbeti za rodbine, ostanejo. Služili bodo v nadomestni rezervi. Nadomestni rezervisti sc bodo urili 10 (do zdaj 8) tednov.
Odprava man] sposobnih za vojaško službo.
Do zdaj so za vojaško službo manj sposobne rekrute uvrščali v nadomestno rezervo. To se po nameravani postavi popolnoma odpravi.
Kontrolni shodi
se načeloma ohranijo, a omogočeno bo, da se nadomeste s pismenim naznanilom.
Stroški brambne reforme.
Avstrija bo plačala za reformo enkrat 48,320.000 K, trajni izdatki bodo pa znašali 41 470.000 K. V deželni hrambi bodo tekom bodočih sedem let stroški narasli na 20,700.000 K, enkratni izdatek bo pa znašal 12,700.000 K.
Podčastniški zbor
se bo moral povečati. Zato se tudi poveča število čez čas služečih podčastnikov v armadi na 14.000, v deželni brambi pa na 2000 mož. Zato bodo morali podčastniki služiti tudi tretje leto.
Orožne vaje.
Določila o orožnih vajah se bodo izdatno olajšala. V deželni brambi se znižajo orožne vaje od 16 na 14 tednov. Tistim, ki bodo trajno služili tri leta, se znižajo orožne vaje ocl 12 na 11 tednov. Po 9. službenem letu ne bodo rezervisti klicani k orožnim vajam, razven, če niso kakšne orožne vaje zamudili.
Naša in druge armade.
Novo brambno predlogo utemeljuje vlada s tem, da. se že 20 let ni povišalo število rekrutov in da je zato manjkalo armadi že leta 1902 29.500 mož. Vojna uprava je morala izpopolniti trdnjavsko artiljerijo, brzojavne in trenske čete, pomnožiti težko artiljerijo, uvesti strojne puške, gorske havbice, pomnožiti mornarico na stroške peh. in lovskih bataljonov. Rekrutov je dovoljenih vojni upravi 103.100 mož. V Nemčiji s 60,000.000 prebivalci se rekrutira. vsako feto 280.000 mož. Ocl leta 1889 so v Nemčiji pomnožili število pehotnih bataljonov za 100, kavalerij-skih eskadron za 34, ustanovili so 219 novih baterij, 69 tehničnih in 50 stotnij s strojnimi puškami.
Italija je s svojimi 33,500.000 prebivalci povečala rekrutni kontingent od 95.000 na 134.000 mož in ustanovila 4 alpinske bataljone, 9 baterij, 5 kavale-rijskili polkov, 5 tehničnih stotnij in kadre za nadomestne formacije. Intenzivno izpopolnjuje tudi mornarico.
Rusija je pomnožila, svoje mirovno stanje za 170.000 mož. Rekrutni kontingent znaša pri 147,000.000 prebival-
cih 456.000 mož. Od 1. 1889 je ustanovila Rusija 110 pohotnih bataljonov, 62 ka-valerijskih eskadronov, 103 baterije in 52 tehničnih stotnij.
Francoska s 10,000.000 prebivalci jo kljub padajočemu številu porodov povišala svoj rekrutni kontingent za 54.000 mož. Francoska ima v miru pod orožjem 550.000 mož. Ustanovila je 124 pehotnih bataljonov, 29 kavalerijskih eskadronov in 110 baterij.
Ogrska deželna bramba.
Nova brambna postava poviša na Ogrskem število honvcclnih polkov od 28 na 32, število bataljonov ocl 94 na 97. Stotnija mora šteti v miru 80 mož. Ustanove se oddelki strojnih pušk in sicer clobi vsak polk dva oddelka. Število honvednih nadomestnih poveljstev se pomnoži od 28 na 47. Huzarski eska-droni se povišajo na 100 jezdecev. Ustanovi se tudi honvedska artiljerija. Rekrutni kontingent pri honvedu znaša 25.000 mož, 21.900 jih bo služilo dve, 3100 pa tri leta.
NOVI VOJAŠKI KAZENSKI RED.
Napake sedanjega vojaškega kazenskega reda so že znane. Naš list je že opetovano o njih pisal več kakor katerikoli slovenski list. Zato napak sedanjega voj. kaz. reda ne bomo pogrevali. Tudi novi vojaški kazenski red ni še tak, da bi odgovarjal našim zahtevam. Osobito s stališča narodne enakopravnosti se preosnova ne ozira na postavno zajamčeno enakopravnost tako, kakor bi se moralo v mnogojezični naši državi. S tem se borno še pečali podrobneje. Bistveno obsega preosnova sledeča določila.
Temeljna načela vojaške sodne preosnove.
Preosnova obsega c. in kr. armado in c. kr. deželno brambo. Sodišča c. kr. deželne brambe sodijo tudi črnovojnike in orožnike. Naslanja se na naš kazenski red iz leta 1873 in na ogrski iz leta 1869.
Javna obtožba.
Sodnijsko se bo postopalo zgolj v smislu kazenskega vojaškega reda. Zasledovalo se bo kazensko postopanje zgolj temeljem javne obtožbe. Zasebne tožbe so izključene.
Disciplinarne kazni.
Lažji prestopki, ki se čez gotovo mejo ne smejo kaznovati in če ne gre v posameznih slučajih za izgubo šarže, se kaznujejo lahko disciplinarnim potom.
Tožna oblast.
Vojaška oblast se organizira po vzorcu državnih pravdništev, ločeno in neodvisno od sodišč. Pri najvišjem vojaškem sodišču in pri najvišjih dežel-no-brambovskih sodiščih fungira »generalni vojaški pravdnik«, pri divizij-skih sodiščah »vojaški pravdniki«, pri nižjih inštancah, pri brigadnih (mornariških sodiščih) »sodni častniki«. Sodni častniki niso juristi, marveč navadni častniki po zgledu državno - pravdni-ških funkcionarjev okrajnih sodišč. Generalni vojaški pravdnik jc podrejen državnemu vojnemu (deželno-bramb-nemu) ministru, vojaški pravdniki in sodni častniki pristojnim oblastim.
Odprava sodnih gospodov.
Ustanova sodnih gospodov se popolnoma. odpravi. Razsojalo se zato ne bo več v imenu sodnega gospoda, marveč v imenu deželnega kneza.
ščaku. V veliki zadregi je bil valpet; zato pa je vrtel svojo palico v rokah.
Mala Elza. ni videla tega prizora. Ko se jc približala njivam, je zapazila takoj Breznika. Pohitela je k njemu in je vzkliknila veselo: »Oj. stric Breznikov!«
»Poglej no — Sneguljčica!« je dejal Breznik in spustil koso na tla. Stopil je k deklici in ji popravil lase, ki so se spustili naenkrat na deklično lice.
»Kdaj mf prinesete planink, stric Breznikov?« jc nadaljevala Elza. »Jutri ali pojutrajšnjem?«
»Drugi teden, Elza.,« je odgovoril Breznik. Drugi teden, ko pojdem na gore.«
»Pa mi jih tucli gotovo prinesete?« je kramljala Elza. »Veste, tiste velike mi morate prinesti, ki imajo po tride-scl lističev in lepo, belo krono. Kaj ne, da n>i boste take natrgali?«
»A to ni mogoče, ptičica,« je odgovarjal Breznik. »Veš, ena planinka jc Samo na vsem gorovju, ki ima trideset lističev in zlato krono v sredi. A težko se jo dobi, težko, ker se skriva za belimi skalami. Pa vendar jo hočem poiskati, samo, cla boš vesela, Sneguljčica.«
(Dalje.)
Naš leberalci sa glih tak, ket kakšn prou scrklan utroc. Ušabn sa, vse čja mt in pousod ta volka beseda pelat; če sc pa kakšna reč pu nhn vol na zgudi, se začneja pa cmert in kisat. Tud ko-mandirat čja vsaega in zmerjaja in žu-gaja usakmo, ker jm h ksihte na st.uji, če sc pa začne kermo tu prenaumen zdet in se na pesti tem leberalnem scrklanem utroem, de b pumetal1 iz nim, pa laka larma zaženeja, kokrule b jm kdu zube ruvau al pa ušesa iz kurenina vn pulu.
Puvejte m, kua zaslužja tak utroc? Nahtere jh iz brezuka učeja manere in jm tista ušabnast, sujaglavnast, in ser-klanasl vn iztrepavaja, druh jh deneja pa u kot na kašn vuglat pulen klečat. Kcra ud teh dveh žaub pa več zaleže pr taceh utroceh, se pa na da glih na-raunast rečt; učaseh zaleže ta, učaseh una; dostkrat se pa zgudi, de tud nu-bena; pusebn pr taceh utroceh no, ke je tista scrklanast že preveč ukoreni-nena v nh, kokr pr en glih u našeh le-bcralneh pulitičneh utroceh.
Dobr, preizkušen dobr sredstu za take utroke je tud ta, de se jm puli-tičn krh mal viši puluži, kokr se pu-luži punavad ubuglivem in pridnem utroem. Ta sredstu je dostkrat že zalogu pr ta nar bi pufrderbaneh utroceh in ta sredstu b biu tud za nas dobr, de b se ga preke leberalcem pu-služval, kar sta spuznala že tud sama gespud dohtar Šuštaršič in gespud dohtar Krek in sta s unkat u »Unione« na shode naprej uzela, da uta tud ta sredstu puskusla.
De sa leberaln utroc začel na use kriple tult, kujat se in Cepetat., kokr sa slišal, de se jm u pulitičn krh začeuviši nastaulat, se tku samu ud sebe zastop, sej tku delaja usi scrklan utroc, in zatu sc nam ni treba tu nč čudn zdet, al pa de b s kej za tu am uzel. Usak, šc
tku puferderban utrok se je šc na ta viža unesu in unesl se uja tud naš le-beralen utroc. Putrpt nam je holt mal treba in utroem ne udjejnat in pupe-stit, pa u use dobr. Če pa takem utroem enkat pupestiš, sa pol še desetkat slabi, kokr preh in pol jh ni več za ugnat.
Do je tku deleč pršiti, sma že tku sami uržah zatu, ke sma jh useli božal in ublebil use, kar jm u srce puže-lu, kedr sa se začel crklat, sam de sma jh putulažl. Sevede sma dusegl glih narobe. Zdej sa že tku sujaglaun ratal, de čja mt use: uso ubčinske udbornke, use deželne puslance in use držaune puslance. In pu usi sil jh čja mt, če prou nimaja na celem Kranskem nu-benga čluveka, de b ga pustaul za kan-dedata in sa uiogl jt clu na štajarsk čluveka iskat. Sevede s jc clu zdej šc usak premislit, de b šou iblanske lebe-ralne purgarje. na Duni zastopat in nhna scrklanast prenašat. Ke sa vidi, do. tud na Štajarskem ni čluveka, dc b jm tlaka delu, sa na use zadne začel felitat. in nacllegvat, duzdejšnga nhnga puslanca gospuda Hribarja. In hudil sa ukul noga kot mačka ukul vrele kaše tulk časa, de sa so upekel in do jm je gespud Hribar kar naravnost n ubrnz puvedu, do ga je sram tako ser-klanc pulitične utroke na Duni zašlo-
PrekI sod.
Izredno lahko posluje v miru in v vojski kot ultima ratio preki sod v slučajih, če se množe težki delikti proti splošnemu pravnemu redu in proti disciplini. Postopa se bistveno, kakor po civilnem kazenskem redu. Pravni ugovori proti razsodbam prekih sodov niso dopustni. Razsodbo mora podpisati poveljnik.
V vojski in na morju
je uvedeno posebnim razmeram primerno, zelo priprosto postopanje. Sodišča se imenujejo poljska vojna sodišča, zastavna (mornariška) vojna sodišča in na posameznih ladjah ladjina vojna sodišča. Sestavljena so kakor v miru. Odpadejo lahko sodniki, ki ne pripadajo vojaškemu stanu.
(Dalje.)
iz deželnega odbora.
DEŽELNI GLAVAR IN ŽELENICA BREŽICE - NOVO MESTO - TRST.
Eden izmed najbolj zaslužnih mož za kranjsko deželo je brez dvoma naš deželni glavar pl. Šuklje. Pridobil je naši deželi v zvezi z drugimi faktorji že tri dolenjske železnice, ki so emi-nentne gospodarske koristi za našo zemljo in on sam snuje in išče vedno novih železniških projektov, s katerimi bi našo deželo prepregel in jej odprl nova pota na vse strani. Kar je pa drugod nemogoče, to je mogoče pri nas na Kranjskem. Namesto da bi bila deželnemu glavarju vsa naša javnost hvaležna za njegovo vnemo in ener-žijo, s katero zasleduje deželne koristi, pa se mu mečejo od naših liberalcev polena pred noge, se ga sumniči sebičnosti in se njegova osebna čast po liberalnih listih blati in maže.
Kakor jc znano, se namerava graditi v bližnji prihodnjosti nova železnica, ki bi vezala Brežice in Trst. Kod bo železnica tekla, ali po desnem ali po levem bregu Krke, je vprašanje, katerega bodo rešili tehniki, ozirajoč se seveda na želje in težnje ondotnega prebivalstva. Glavna stvar je, da se železnica gradi in tozadevno bi se morala vsa naša javnost brez razločka te ali one stranke zanjo zavzeti. Liberalci pa itak ne znajo drugega kakor nagajati ter svoje načelo zasledujejo tudi pri tej železnici. Začeli so prostaško gonjo proti deželnemu glavarju in ga dolžili, da je lagal deželni glavar, češ, da je poročal železniškemu ministrstvu, da je Novo mesto za kolodvor in za železnico na desnem bregu reke Krke. Iztaknili so tudi neko pismo nekega stavbnega svetnika v železniškem ministrstvu, ki ga je poslal železniškemu odboru v Brežice, iz katerega naj bi se sklepalo, da jc deželni glavar lagal. Deželni glavar je storil primerne korake do železniškega ministrstva, da se je zadeva pojasnila. Tukaj navajamo pismo, katero je dotični stavbeni svetnik pisal deželnemu glavarju in iz katerega se razvidi jalovost in neute-meljenost gonje proti deželnemu glavarju. Pismo se glasi:
Vaše preblagorodje!
V nekem, pismu, ki sem je pisal v Zadevi projektirane železnice Rogatec-Brežice-Novo mesto civilnemu inženirju Teodorju Schenkl, sem pomotoma izrazil mnenje, da sc je Vaše preblagorodje Imenom mestne občine novomeške potezalo za varijanto na desnem bregu Krke s postajo v Kandiji.
Izjavljam, da se Vaše preblagorodje pri dotični intervenciji v železniškem ministrstvu, pri kateri pa sicer sam nisem bil navzoč, po izjavi udeleženih funkcijonarjev železniškega ministrstva, nikdar in nikoli ni sklicevalo
pat. Gespud dohtar Taučar je glih tri ferkclce ure in tu še clu na teše kleču iz pouzignenem rukam pred gespudam Hribarjam in ga prosu, de nej se jh usmil. Ublubu mu je, de u skrbou za tu, de se mu u še letaš Statva pustaula glih nasprut Prešerna, tam, ke stuji zdej tista ta plehasta hišca; ublubvou mu jc, de se uja usi iblansk mustovi Pa nem krstil in Buh ve kulk še dru-Reh rči, pa vse skp ni nč pumagal. Gespud Hribar je zaceptou in reku: »ne, pa ne!« in gespud dohtar Taučar Jp udšou prazneh rok in želodca. In zdej premešluje, kam b se še zateku iz soja punudba.
Tku se gudi tem lebcralncm utro-Ccm in držaunom puslancam in glih £ku, al pa šc slabš se jm je gudil iz deželnem; tku de jm nazadne ni druzga cez ustal. de dohtar Taučar samga Rcbe u Iblan kandedera al pa zagrabt za prefesarja, in tu za tacga prefesar-Ja, ke se še na pratka na za stop, ket »e zastop usaka brajnuka in na ve, je Velika nuč; kar je Iu dukaz, Oe je iijusabu soj gespe naručet, dc nej
na kako pritrditev mestne občine novomeške.
Čc sem v prej omenjenem svojem pismu rabil dejstvu neodgovarjajočo dikcijo, zgodilo se je to takrat samo zgolj radi tega, ker sem bil po npogle-du v špecljalno karto uverjen, da ]e mestna občina novomeška nedvomno posebno zainteresirana pri zgradbi v bližini ležeče prometne postaje v Kandiji in ker mi predzgodovina na progi Novo mesto-Metlika nameravanega postajališča ni bila znana.
Iskreno obžalujoč, da sem s to svojo pomoto Vašemu preblagorodju napravil nepriličnosti, prosim sprejeti izraz najodličnejšega spoštovanja
Edmund Granzer 1. r. c. kr. stavbni svetnik.
Dunaj, dne 22. maja 1911.
Stvar je pojasnjena; iz vsega se razvidi, in to je dokazano po zapisnikih deželnega odbora, da se je deželni glavar v svojih izjavah strogo držal pooblastil, katere mu je dal deželni odbor s soglasnim sklepom vseh odbornikov, ne izvzemši dr. Tavčarja. Gonja uprizorjena iz strankarskih nagibov od nekaterih našemu občinstvu dovolj po-znatih novomeških možakarjev, je tembolj nedopustna in obsojanja vredna, ker so se ž njo očividno oškodovale eminentne deželne koristi. Osebe deželnega glavarja taka zlobna gonja pač ni mogla zadeti; njegov ugled je hvala Bogu tako utemeljen, zlasti v odločujočih krogih, da ga nizkotni napadi gotove klike ne morejo omajati.
Toda gre se za nekaj drugega: deželni glavar se je lotil z vso vnemo, z vsem svojim znanjem in s svojo ener-žijo velikanskega podjetja, spraviti skozi našo deželo dve veliki transitni progi, s katerimi bi se središče naše države spojilo z Adrijanskim morjem. Uresničenje teh projektov bi stalo na stotine milijonov. Pridobiti je torej, da se omogočijo železniški projekti, sproženi po deželnem glavarju, mogočne zaveznike, merodajne faktorje v civilnih in vojaških krogih. Vse kaže dosedaj, da je deželni glavar pravo pot ubral. In sedaj so se začele nizkotne intrige z nedostojnim obrekovanjem, skušalo se je deželnega glavarja ob zaupanje spraviti med njegovimi rojaki in omajati njegovo pozicijo pred celo avstrijsko javnostjo. Stvar mora trpeti vsled takega bedastega postopanja in nihče bi ne bil bolj oškodovan vsled tega kovarstva, kakor ravno naša dežela. K sreči so sc ti poskusi korenito izjalovili in cela zadeva je pojasnjena na čast deželnemu glavarju in na sramoto njegovih nasprotnikov v Novem imestu. Slovenske liberalce pa ne moremo pri njih postopanju boljše označiti, kakor z resnico, ki jo pove narodni pregovor, ki pravi: Videla je baba muho na zvoniku, a zvonika samega ni videla.
Ceste. Dr. Lampe poroča, da so dograjene in kolavdirane nove ceste v žu-žemberškem okraju. V črnomaljskem okraju poljanske ceste vrlo napredujejo in bodo kmalu končane. Cesti s Starega trga na Prelesje in Kot in s Predgrada na Dol bosta vzorni, in ko bo izvršena cesta čez Tančogoro, bo imela tod tudi hrvaška stran lepo zvezo na kolodvor v Črnomlju. Izvrše se ceste po prvem odobrenem načrtu.
Tudi cestne zgradbe v metliškem okraju napredujejo, toda počasneje. Deželni vladi se dopiše, naj pospeši preložitev klancev pri Suliorju na državni cesti.
Novi most v Črnomlju se je začel graditi, svet za preložitev ceste je odkupljen.
potice speče. Ublubu je tud, de u du Velike noč sfertkou soje šulske bukle, ke pa ni vodu na ker dan Velika nuč pade, pa tud tisteh bukl še ni. Ke sa ga pa prjatli negau prjel, kua je iz tistem buklem, ke jh je ublubu du Velike noč sfertkvat, se je začeu pa iz-guvarjat, de kršanska Velika, nuč in druh praznki nem nič am na greja in dc on, ket učenak, lohka kumete in zvezde in mesec sam pu sojem regira in de če bt tud ud pratke neudvisen in napredn. Tacga učenaka sa s leberalei pustaul za sojga zastopnka u deželn zbor. Kulk uja mel kurist ud nega, tu se pa žc naprej ve. Jest mislem, de druge ne, kokr če uja negau leberaln kulegati u deželnem zbore pršli večkat pu cen du kašne marele, ke ja u pre-fesar Rajsnar u zborne puzabu. No, in tu jc tud neki, če že druzga, ni. Kedr u pa prefesar Rajsnar že use deželne puslance iz marelam na ta viža pre-skrbu, se pa prpuručim gespud dohtar Taučari, dc nej pršpara ena tud za
Boltatuga Pepeta lz Kudeluga.
Belokranjska železnica. Zgradba belokranjske železnice se ima to jesen razpisati. Na dnevnem redu pomladanskega zasedanja zagrebške župani j ske skupščine pa je bila zahteva, da naj občihe prispevajo k zgradbi železnice Metlika-Karlovec kot vicinalne železnice. Ker se mora po zakonu in po na-godbi med Avstrijo in Ogrsko tudi ta del izvršiti kot glavna železnica, sklene deželni odbor protest, ki se odpošlje centralni vladi na Dunaju.
Za zagradbo hudournikov na Kranjskem ustanovi c. kr. sekcija za zagradbo hudournikov v Beljaku stalno stavbeno vodstvo, katero prevzame c. kr. gozdni inšpekcijski komisar Vladimir pl. Šuklje.
Za zgradbo mostu čez Ljubljanico na Selu skliče deželni odbor ogled na licu mesta, h kateremu se povabijo: občine Ljubljana, Dobrunje in Moste ter okrajni cestni odbor za ljubljansko okolico.
Novela k vodnemu zakonu, sklenjena od kranjskega deželnega zbora, ni bila od vlade predložena cesarju v sankcijo, ker pripravlja vlada svojo predlogo. Deželni odbor poživlja vlado, naj takoj v bodočem zasedanju predloži državnemu zboru zakonsko predlogo o izpremembi vodnega zakona in o električnih daljnovodih.
V	Kamniku je odstopilo 12 občinskih odbornikov. Ker je delovanje sedanjega občinskega zastopa onemogočeno, se predlaga deželni vladi razpust s prošnjo, da poveri županske posle vladnemu komisarju.
Za izdajo latinsko- ln grško - slovenskega slovarja se obrne deželni odbor do učnega ministrstva za izdatno podporo.
V	deželni bolnici je imenovan se-kundarij dr. Josip Kučera. Vpokojen je paznik prisilne delavnice g. Osred-kar.
Občinskemu zastopu v Rudolfovem
se zaradi sklepa, žalečega deželnega glavarja, izreče ostra graja.
Podpore se nakažejo zadrugam:
Mlekarski zadrugi v Št. Vidu pri Za-tičini in v Št. Rupertu, živinorejskim zadrugam na Breznici, v Strugah in v Gor. Logatcu. Prošnja prve vipavske vinarske zadruge se odkloni, ker ni članica »Zadružne zveze«.
TržISKc novice.
t Prostovoljno gasilno društvo je
minolo nedeljo imelo svoj slavnostni dan. Ves Tržič je bil v zastavah. Z vojaško godbo na čelu je' prikorakalo domače gasilno društvo v spremstvu gasilcev iz Bleda, Cerkelj, Dupelj Nakla, Begunj v lepo ozaljšano župno cerkev. Tu je gospod župnik ob asistenci domače duhovščine blagoslovil novo lično zastavo (delo gospe Hofbauer). Ku-movala, je gospa županja z gdč. Bocak in Beleher. Poleg gospe kumice in gospoda župnika je zabil žrebelj gospod okrajni glavar iz Kranja, županov namestnik gospod tovarnar Goecken in načelnik domačega gasilnega društva gospod Dornig. Po blagoslovu je imel gospod župnik kratek nagovor na gasilce ter daroval sveto mašo, med katero je izborno igrala vojaška godba. Po sveti maši so društva odšla k novi gasilarni, ki je bila ta dan slovesno blagoslovljena. Po tem opravilu je gospod okrajni glavar Schitnik po navdušenem govoru pripel trem gasilcem gospodom Theuerschuh, Jeglič in Jagodic častne kolajne za 251etno zvesto delovanje v društvu. V imenu odlikovanih se je v znešenih besedah zahvalil gospodu glavarju v lepem slovenskem jeziku gospod Theuerschuh. — Ob 3. uri popoldne je bila na trgu tombola, katere se je udeležila nešteta množica. Nad 100 dobitkov se jc razdelilo. Ob G. uri zvečer je bil koncert vojaške godbe v hotelu pri »Pošti«. Vse se je vršilo v najlepšem redu, tudi vreme je bilo cel dan dosti ugodno.
t V društvu sv. Jožefa je predaval preteklo nedeljo gospod profesor Anton Sušnik o ženskem vprašanju. Dvorana je bila nabito polna. Gospodu predavatelju, ki je obljubil, da kmalu zopet pride predavat, bodi tu izrečena za njegovo izborno, s krščanskim duhom prepojeno predavanje najtoplejša zahvala.
t Volilni shod ima na Vnebohod v društvenih prostorih g. deželni poslanec Jožef Pogačnik. Volivci, prihitite poslušat v obilnem številu gospoda kandidata.
t Vaditeljskl tečaj bo v nedeljo za Orle kranjskega okrožja v društveni dvorani. Orli se udeleže ob 10. uri svete maše. Popoldne ob 4. bo javen ljudski shod na župnijskem dvorišču ob ugodnem vremenu, ob neugodnem v prostorih društva.
Idrijske novice.
i Kdaj bomo volili? Idrijsko mestno županstvo jo nekaj prav posebnega. Razglasili so, da bo občinska volitev v nedeljo 28. maja. Ta razglas so pa objavili že 12. maja, ko niso še imeli potrjenih volilnih imenikov, ampak so bile pritožbe še pri okrajnemu glavarstvu. Nastala je vsled tega cela kolobocija, katere konca še ne vemo, a smo prepričani, da volitev ne bo držala, č« se bo vršila 28. maja.
i Liberalci dan za dnem polnijo »Narod". Zakaj pa mi no pišemo razven v sobotnega „Slovenca", je včasih čuti. Tako zlasti v zadnjem času. Odgovor je lehak. Kadar naprednjaki vedo, da bodo tepeni, pa že naprej cvilijo. Ugovori in pritožbe se ne vlagajo pri uredništvih slovenskih listov, ampak pri postavnih oblastih, ki nimajo svojega sedeža v uredništvih kakega našega lista ali celo ,,'Slovenskega Naroda." Mi sporočamo v javnost, ko so razglašene razsodbe. Pustimo pa liberalcem in njih zaveznikom, da naprej bobnajo, kako bi oni rešili razne pritožbe. Hvala Rogu, da nimajo v tem oziru nobene odločilne besede. Idrija ne bo nikoli Dunaj, še Ljubljana težko.
i Volilna dogodba — resnična. Volilka posestnica je imela nesrečo s svojo kravo. Tele je bilo mrtvo. „Ali ste oddali tele konjaču ali ste je doma zakopali", je bila vprašana sedaj med volilno dobo. „Od-dala sem je konjaču", odgovori. „No, dobro," pravi kompromisni kandidat. „Pojdite jutri v občino, dobite podporo radi škode." — „Rom že," zavrne volilka, ki pa ni imela še miru. „Ivaj ne, vi daste meni pooblastilo, jaz bom pa lepo za vas skrbel. Boste dobili iz bratovščine, ker še nič nimate. Samo nobenemu ne povejte tega." Konec. Zgodilo se je to dne 21. maja 1911. A ne bo nič s tem.
Dnevne novice,
+ Zadoščenje deželnemu glavarjtt od strani deželnega odbora. V včerajšnji seji se je bavil deželni odbor z znanim sklepom mestnega odbora v Novem mestu z dne 21. aprila 1911. Vnela se je daljša debata, katere so se udeležili vsi prisotni odborniki, ki so odločno obsojali postopanje občinskega zastopa v Novem mestu. Na predlog dr. Pegana se je sprejel sledeči sklep: Občinskemu zastopu v Novem mestu se izreče najostrejša graja zaradi sklepa v seji dne 21. aprila 1911, s katerim se v protestu dolži g. deželnega glavarja pl. Šukljeta, da je kot dež. glavar iz sebičnih ozirov na železniško ministrstvo o nameravani železniški štaciji na desnem bregu Krke lažnjivo poročal in da je v tej zadevi samolastno postopal. Le dr. Tavčar je bil tega mnenja, da je bil novomeški občinski zastop v zmoti in ravnal bona fidc in da bi vsled tega zadostovalo, da se mu cela zadeva samo pojasni. Sicer je pa dr. Tavčar sam izjavil, da se je delala dež. glavarju krivica in da bo on sam svoj vpliv porabil, da se ta krivica popravi. Pri glasovanju je obveljal predlog poročevalca z vsemi proti enemu glasu.
+ Shodi S. L. S. Dr. Krek je imel zadnjo nedeljo volilni shod v Motniku, ki so se ga udeležili domala vsi volilci. Štajerski farani, ki so bili tudi na shodu, so obljubili, da oddajo svoje glasove dr. Korošcu. Soglasno se je izrekla zaupnica stranki in kandidatu. — V Špitaliču je ravno tisti dan zborovala obilna množica volilcev — bilo je cerkveno žegnanje — iz domače občine, iz Tuhinja, Št. Gotarda, Špitaliča, Blagovice in drugih sosednih občin. Dr. Krekov govor je navdušil zborovalce, ki bodo ob volitvi jasno dokazali, da tod liberalec nima ničesar iskati. — V ponedeljek je imel dr. Krek volilni shod na Selih tudi ob navzočnosti domala vseh volilcev. Sela so bila in seveda tudi ostanejo brez vsake izjeme zvesta S. L. S.
-f Kmečka zveza za vipavski sodni okraj ima prihodnjo nedeljo popoldne ob polčetrti uri občni zbor na dvorišču g. Hriba. Na shodu govori tudi državnozborski kandidat g. dr. Ignacij Žitnik.
-f Javen volilen shod na Vačah je
imel v nedeljo popoldne, 21. t. m., naš kandidat g. komerčni svetnik Povše. Dobro obiskani shod se jc vršil v najlepšem miru in redu ter napravil na udeležence najugodnejši vtis. Zbrali so se razumnejši kmetje iz domače občine in okolice. Videli smo može iz občine Ivandršo s svojim županom in odborniki, volilce iz šentlambcrtske in šc par sosednih občin. Gospod kandidat jc v poldrugourncm govoru poročal, kako so naši poslanci na Dunaju delali po načelih V. L. S. za blagor kmeta in dclavca. Zborovalci so govorniku pazno sledili, splošno odobravali in glasno pritrjevali. Naši ljudski stranki so poslušalci izrekli zaupanje. Kandidatura je bila z navdušenjem soglasno
sprejeta'. Gdsjpodu svetniku PovMu pa kličemo: Hvala lepa in kmalu še kaj aa svidenje!
4- Volilni shod na Koroški Beli.
V	nedeljo dne 21. maja popoldan je priredil naš bivši drž. poslanec g. Jos. Pogačnik svoj volivni shod, katerega so se razen pristašev S. L. S. udeležili tudi liberalci in socijalni demokratje. Slednji bi bili radi po svoji stari navadi zgago delali, pa so še take reči preokorni. G. Pogačnik je volilcem po-jasneval velike bedarije soc. demokra-škega volilnega oklica, ki mu je slučajno prišel v roke od njihovega shoda
. ha Javorniku, kjer jim je njihov kandidat dr. Dermota slikal samo nebesa Že na tem svetu, ako bodo imeli močno stranko v bodočem državnem zboru. Koliko je verjeti takim besedam se razvidi iz tega, da ravno ta stranka, ki je bila v drž. zboru ena najmočnejših, ni za svoje delavstvo skoro nič dosegla. Govor g. poslanca je na vse navzoče napravil najboljši vtis in je bila njegova kandidatura z veliko večino glasov sprejeta. Le 7 socij. demokratov je proti glasovalo v veliko zabavo navzočih; liberalci so se pa glasovanja uzdržali in se tako obvarovali blamaže. Poslancu so doneli krepki živio-klici.
-f- Volilni shodi v Istri. V dve uri od Pulja oddaljeni vasi Altura se je vršil v spomin na 40 letnico velikega ljudskega tabora v Istri, volilni shod, na katerem so govorili dr. Laginja in deželni poslanec Kirac. Udeležba ni bila tolika kakor bi bilo pričakovati. Vzrok temu je bilo tudi nestalno vreme. V soboto je bil v Narodnem domu v Pulju volilni shod. na katerem se je tudi oglasil dr. Zuccon ter priporočal kandidaturo dr. Laginje.
-j- Državnozborske volitve v Dalmaciji. Pišejo nam iz Zadra 21. t. m.: V včerajšnjem tukajšnjem „Nar. Listu" je objavljen skupni volilni oklic hrvaške narodne in napredne stranke, v katerem se napada organizacijo ljudstva na krščan-Bkem temelju in napoveduje boj „klerikalni" struji, „ki hoče vzdržati narod v srednjeveški temi, kakor se to godi pri Slovencih."
V	splošno začudenje nosi ta oklic tudi podpis duhovnika poslanca Jurija Bian-kinija. Pričakuje se od dalmatinskega episkopata, da stori potrebne korake ter da zavrne ta proticerkveni napad in popravi ta škandal.
»Slovenski Narod« in dostojnost. Včerajšnji »Slovenski Narod« pravi v notici, v kateri kritikuje Kristanov shod, da je treba »klerikalizem« zato pobijati, ker je nevarnost, da se sicer vse naše slovenstvo otruje s surovostjo, podivjanostjo, brutalnostjo, nizkotnostjo, nevednostjo in brezzna-čajnostjo. Vprašamo naše liberalce, kdo pa piše bolj surovo, podivjano in brezstidno, kakor pa »Slovenski Narod«. Ali ni ravno ta list uvedel v naše politično življenje ta robati, osebni in zadiralni ton, ki je postal neka slovenska liberalna specialiteta. Na isti strani, na kateri nam očita »Slovenski Narod«, da smo surovi in podivjani, pa zmerja naše somišljenike s »terci-jalskimi zarukanci«, »nesramnimi la-čenbergarji«, »butasto kaplanče« in drugimi takimi epiteti. In včerajšnji »Narod« prinaša podlistek intimnosti iz življenja gozdarja Trdana, ki je tako polzkoumazan, da mora biti sram vsako narodno damo, da se prišteva stranki, ki take umazanosti producira. Kdo uprizarja pol. demonstracije in in-scenira dejanske napade na naše ljudi? Ali ni ta polit, podivjanost na Slovenskem sad liberalnega časopisja? Slovenski liberalci so postali surovi zato, ker jim je na eni strani zmanjkalo pametnih misli, na drugi strani pa divjajo, ker so jezni, da so prišli na nič. To je vzrok politične podivjanosti na Slovenskem, ne pa »klerikalizem«.
+ Liberalna doslednost. Bivši liberalni propadli kandidat Zupančič v Št. Rupertu se ima za mogočnega in velikega narodno - naprednega moža. Evangelij mu je »Slovenski Narod«. Ob znanem 20. septembru je bil tudi Zupančič razburjen in vzel je občinski denar iz Kranjske hranilnice ter ga nesel v ljubljansko »Mestno hranilnico«. Potem je pa ta veliki narodnjak na to kmalu pozabil ter je prosil »Kranjsko hranilnico« podpore. Podpore ni dobil. Sedaj je pa napravil Zupančič imeniten naroden načrt. Prosil je, da sme denar zopet dvigniti iz ljubljanske »Mestne hranilnice« in ga nesti nazaj v »Kranjsko hranilnico«. Zupančič je pri tem to dosegel, da se mu vse smeje.
— V Nevljah pri Kamnika ustanovilo se je dne 21. t. m. »Katol. slov. izobraževalno društvo«. Začetek je mnogo boljši kakor smo pričakovali. Vkljub silnemu pritisku od nasprotne strani jih je takoj prvi dan pristopilo društvu nad 80. Ilvala iskrena č. g. L. Smolnikarju za govor na ustanovnem shodu!

Hvala pa tudi "društvenemu pcVsT^mu moškemu zboru iz Mekinj za prekrasno petje!
—	K. si. izobraževalno društvo v Mengšu priredi predstavo dne 28. m&j-nika v društveni dvorani ob 3. uri popoldne, — Na sporedu je tamburanje, mešani zbor in »Domen«, narodna igra v petih dejanjih. — Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin.; stojišča 40 vinarjev.
—	Iz št. Vida nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo dne 28. maj-nika »Pri Cebavu«. Spored: »Mohamed in njegova vera«. Govori V. Zabret. Turški križ. Igra v štirih dejanjih. — Spisal dr. Janez Krek. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 60 vin., stojišča 30 vin. Z igro »Turški križ« se tudi zaključi sezona na odru za leto 1910-1911.
—	Smrtna kosa. V Kamniku je dne 23. maja umrl frančiškanski klcrik in bogoslovec brat Pacifik Papler, rojen v Ovsišah pri Podnartu. Pogreb bo dne 25. majnika ob % 5. uri popoldne.
—	Iz kamniške okolice. Danes, to je v torek ,clne 23. maja, imel bi biti v Kamniku trg za prešiče. Bazglasilo ga je v listih slavno županstvo kamniško. Ljudje pridejo z »ščetinarji« od blizu in od daleč; nekateri so imeli s potom in vožnjo prešičev tudi precejšnje stroške, ker so si morali za vožnjo prešičev voznike najeti. Toda glej ga spaka! Ni jim bilo dovoljeno prešiče peljati, oziroma nesti na živinski trg. Drugje so jc smelo prodajati, na živinskem trgu pa ne. Čudno! Prodajalci prešičev potaknjeni so bili po mestu tu in tam in umevno je, da je bilo vse zbegano, prodajalci in kupovalci. Vsled tega je bilo malo kupčije, in še kar je je bilo, je bila silno slaba. Zakaj se ni ljudem dovolilo prodajati prešiče na živinskem trgu? Kaj je vzrok? Govorilo se je, da je v ponedeljek zvečer dobilo kamniško c. kr. okr. glavarstvo iz Ljubljane brzojav in da je c. kr. deželna vlada trg prepovedala. Iz katerega vzroka, ni znano. Ni čudno, da je bilo med ljudstvom silno razburjenje in ogorčenje, mnogo klet-vine in kar je še sploh navada ob takih prilikah. Jezili so se ljudje in se togo-tili nad c. kr. okrajnim glavarstvom. Nekateri so se pa tudi silno togotili nad g. dekanom Lavrenčičem, češ, da je on zakrivil to prepoved. Da bi bil dekan s lo stvarjo v kaki zvezi, tega pač noben pameten človek ne bo verjel. Bržkone bo to liberalno maslo. Približujejo se državnozborske volitve in zato je treba ljudi nahujskati zoper naše poslance in državnozborske kandidate S. L. S. Če je resnica, da je c. kr. deželna vlada trg prepovedala, iz katerega vzroka se je to zgodilo? In čuje se, da bo zopet za dalj časa v Kamniku živinski trg prepovedan. Ali je morda zopet kje kaka žival za kugo zbolela? Prosimo c. kr. deželno vlado, naj ima vendar usmiljenje z ubogim kmetom! Če v kaki hiši zboli kaka žival, ali naj potem vsled tega trpi ves okraj ? Ako bomo morali čakati, da pri živini nobene bolezni več ne bo, potem čakamo lahko še celo večnost.
—	Grozna nesreča. Iz Sore se nam poroča: Grozna nesreča se je prigodila danes zjutraj. Ko so se ljudje vračali ocl prošnje procesije, so našli v potoku Ločnici mrtvega A n t o n a S u š n i k a, posestnika iz Goric. Peljal je hlode iz gozda. Konj je stal nekoliko oddaljen naprežen in voz ni bil prevrnjen. Lc ročice so bile potrte. Sodi se, cla ga je njegov konj ali pa konj Žagarja Simica, kateremu se je splašil in drvii v divjem galopu po Ločnici, pahnil s poti od voza in ga s tako silo zbil s pota v vodo, da se je med padcem udaril na. sence s tako silo, da je obležal na mestu mrtev. Zakaj utonil ni, ker glava ni bila v vodi. Pokojnik je bil silno marljiv in izvrsten gospodar. Zapušča ženo v otročji postelji in petero malih otroči-čev. Bog jih potolaži! — Zaeno se vidi, kako krvava potreba je, da se ta zelo rabljena cesta v Ločnico in k Sv. Katarini vendar enkrat sprejme med okrajne in se popravi in narode na nevarnih mestih ograje. Posestniki sami tega nc zmorejo in jc zato skrajni čas, da sc že reši davno vložena prošnja na okrajni cestni odbor za ureditev te poti.
—	Pozor pred dvema sleparjema, ki se izdajata za kaldejska duhovnika iz Nazarota. Imata celo podpisan eele-bret od škofijstva v Trstu in Ljubljani, toda glavni dokument »propagande« jima manjka. Sleparjema je prišel na sled šele zadnji čas frančiškanski gvar-dijan v Mariboru.
—	Poročil se je dne 20. t. m. gospod Josip Dolgan, nadučitelj v Studenem pri Postojni z gospico Marico Carli, učiteljico. Bilo srečno!
—	Šestdesetletnico svojega rojstva je praznoval včeraj poslanec Sto jan, odličen prijatelj Slovencev. Še na mnoga leta!
—	Umrl je v Doriiborgu velejiSSest-nik Ivan Bizjak, star 76 let. — V Solkanu je umrl nagle smrti vpokojeni sodni oficijant g. Franc Klemenčič.
—	Iz Medvod. V četrtek ob 10. uri pride Kristan v Medvode. Imel bo shod pri Novlijanu. — Kristan pa Novlijan — lepa in prava tovarišija.
—	Umrl je na Dunaju na operaciji želodca višji poštar v Kočevju Jožef Hanika, star 42 let.
—	Umrl je v ponedeljek ob 1/22 popoldne č. g. Peter Piacentini, duhovnik na Šmarni gori, previden večkrat s sv. zakramenti, star 87 let. Rojen jc bil v Dolegni pri Korminu na Goriškem. Služboval je v Sušici pri Novem Mestu in v Orehku na Krasu. Najbolj zadovoljen je bil na Šmarni gori, kjer je preživel okolo 11 let. Všeč mu je bil dober zrak, a še bolj lepo gorsko zvonenje. Dasi rojen Lah, je bil navdušen Avstrijec. Njegova izvirna govorica je znana daleč po Slovenskem. — Pogreb bo v petek 26. t. m. ob 10 uri dopoldne. Naj v miru počiva!
—	Naklučje. Vsled zahteve sorodnikov bil je včeraj aretiran trgovski potnik Ivan Zadnik radi družinskih prepirov. — Na policiji se je izkazalo, da je mož identičen z onim, katerega ljubljansko deželno sodišče potom tiralnice zasleduje, ker je sodišču dolžan 2 meseca zapora.
—	Prodaja smrekovega, borovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Prenj-Glogovo, okraj Konjiča grihližno 16070 m3 smrekovega in borovega ter približno 50940 m3 bukovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo razpisano količino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti do dne 22. junija 1911., 11 ure dopoludne pri gozdarskem ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razglas z natančnejimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Samoumor v policijskih zaporih. Iz Pulja poročajo: V soboto se je v policijskih zaporih obesil 60 let stari delavec Buršič. Samomorilec je bil velik alkoholik. V nedeljo so potegnili iz morja truplo 68 let starega delavca Rušiča. Nesrečnega starčka je gnala v smrt beda.
—	Samoumor podčastnika. V pon-deljek so potegnili iz morja pri Pulju truplo mornaričnega podčastnika Ri-zolija. Pri mrtvaškem ogledu je dognala komisija, da si jc podčastnik, predno je skočil v morje, hotel končati življenje s strelom, o čemur priča rana v sencih. Rizoli je pretečeni teden pobegnil iz vojaške službe. Vzrok samoumoru je najbrže strah pred kaznijo in nesrečna ljubezen.
—	»Slovenska Straža« je eno naših najvažnejših in najpotrebnejših društev. To se še vedno premalo vpošteva. In vendar bi ravno to prevažno društvo zaslužilo vsesplošno podporo. Vsak, komur je mar napredovanja obmejnih Slovencev, bi moral biti podpornik „Slovenske Straže". Najložje pa podpiramo »Slovensko Stražo" na ta način, da kupujemo blago, ki je na prodaj njej oziroma obmejnim Slovencem v korist. Pred vsem opozarjamo tu na izvrstno »Kolinsko kavino primes" v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes je od vseh izdelkov te vrste najboljša, o čemur se je gotovo prepričal že vsak, ki jo je le enkrat poizkusil. Zato se je že splošno vsem priljubila. Naj bi se razširila še bolj, nego se je že. Nobena res slovenska hiša ne sme biti brez nje!
—	Slovenci izgubili denar pri propadli ameriški banki. Iz Amerike poročajo: Bankir Jakob Klein v Pitts-burgu Pa., je zašpekuliral 250,000 dol. ter pobegnil. Med oškodovanimi se nahaja mnogo Slovencev, ki so bili zapeljani po brezvestnih podagentih, cla so mu izročili denar v pohrano in v pošiljanje v staro domovino. Neki rojak* je dal Kleinu štiri dni pred bankero-tom .300, dol. da mu jih pošlje domov. Mož je prišel ob ves svoj denar.
—	Podpore Rdečega Križa. Deželno in gospenje pomožno društvo Rdečega Križa za Kranjsko bo podelilo tudi leta 1911 podpore zaslužnim, na Kranjsko pristojnim ubožnim invalidom, in sicer moštvu domačih vojnih oddelkov, kakor tu njih uclovam in sirotam iz v to svrho namenjenih društvenih zakladov. Pri tem se bo oziralo osobito na one potrebne osebe vojaškega stanu, ki so se udeležile vojne leta 1866 ali okupacije Bosne, in so postali vsled ran ali bolezni v vojni ali pa v aktivni službi invalidni. Priznane podpore se bodo razdelile dne 18. avgusta t. 1. povodom rojstnega dno Njega Veličanstva. Prošnje je vlagati pri pristojni politični okrajni oblasti (okrajno glavarstvo ali magistrat).
Slovenca ubilo v ameriškem ka»
menolomu. Iz Pittsburga poročajo, da
je v Bessfemem V kamenolomu ubilo Slovenca Josipa Hrovatina. Pri raz-strelbi ga je zadel kamen na glavo, in sicer tako močno, da je Hrovatin takoj mrtev obležal. Doma je bil iz Velega grada na Primorskem ter zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka,
—	Društva naj ne pozabijo na svoje objave, ki jih pošiljajo časopisom, prilepiti pet narodnih kolkov. Toliko ozira na naše narodnoobrambno izobraževalno delo naše časopisje upravičeno lahko zahteva za priobčevanje notic.
—	Čevljarski pomočniki stavkajo v Osjeku na Hrvaškem.
—	V Krapinskih Toplicah je bilo od 8. do 17. t. m. 219 oseb.
—	Turfstovska koča v Kamniški Bistrici se otvori dne 28. maja t. 1. Oskrbo turistovske restavracije, katero ima v najemu Slovensko planinsko društvo, prevzela je tudi letos gdč. Marica Jerajeva, občeznana kot izborna kuharica. Z jestvinami in pijačami je koča najkomfortneje preskrbljena. Ker je ta najdivnejši kraj Kamniških planin vsakemu, tudi neturistu lahko dostopen in povzroča izlet le malenkostne stroške, je pričakovati obilnega obiska v letošnji sezoni.
—	Smrt vsled opeklin. Iz Metlike se nam piše: Dne 22. maja 1911 je umrla vsled hudih opeklin v velikih mukah, prejemši svete zakramente za umirajoče gospica Amalija Malešič, hči posestnika in gostilničarja v Metliki. —Pokojnica se je ponesrečila ponoči od četrtka na petek v prostoru za plin. Ko bi ne bilo njenega očeta, takoj na mestu, bi bila zgorela na mestu. N. v m. p.!
—	Smrtna kosa. V Pulju je umrl nagle smrti clne 20. t. m. pomožni uradnik gospocl Ernest K n i f i e. Zadela ga je kap. Pokojniku je bilo 56 let.
—	Iz Kranja. Tukajšnji gimnazijci — razen osmošolcev, ki so preložili izlet na poznejši čas — so napravili 16. t. 111. svoje majniške izlete pod vodstvom svojih gg. razrednikov. Sedmošolci z g. dr. Dolarjem so obiskali Beljak, Osojsko jezero, Gospo Sveto in vojvodski prestol, odkoder so se podali v Celovec in nato nazaj v Kranj. Šestošolci z gospodom Doklerjem so se odpeljali do Javornika, odtod skozi Vintgar na Bled. — G. dr. Capuder pa je vodil svoj razred — peto šolo ocl Medvod čez Sveto Katarino v Ljubljano, kjer so si ogledali staro Emono in stroje Katoliške tiskarne. Četrtošolci z gospodom Dovžanom in učenci II. b. razreda z gospodom Mischitzem pa so se podali v Celovec in k Vrbskenul jezeru, Klanški jezeri in divnl Peričnik pa so si ogledali tretješolci s svojim gospodom razrednikom Detelo. Gospod profesor Pirnat pa je peljal II. a v Vrbo in skozi Vintgar na Bled. Največjo pešturo pa so napravili brez dvoma najmanjši dijaki, namreč učenci I b razreda, ki so korakali z gospodom razrednikom Malnerjem peš iz Kranja do Bleda. Tu so se malo ustavili in nato se odpeljali nazaj v Kranj. Veselih in zadovoljnih obrazov se je vračala mladina s svojih izletov. — Malo preveč pa se nam zdi, kot .je poročal nekdo, ki se je slučajno vračal ravnotakrat iz daljše poti nazaj v Kranj, da je videl na peronu jeseniškega kolodvora izprehajati se seinintja nekaj četrtošolcev z razgrnjenim „ Jutrom" v roki in z sokolskimi znaki na hrabrili prsih. Gg. profesorji bi pač lahko vedeli, da je komaj nekoliko dni, karje neki gospod učitelj zagrešil s tem listom in vendar nimajo toliko moči, da bi bahatim mladičem ukazali vsaj na javnih prostorih take stvari popraviti.
—	Zopetni ulom. V noči od 16. na 17. t. m. je zopet udri nek užmovič v Mariji posvečeno kapelico v StruŽevem, dasi je ocl zadnjega uloma preteklo komaj leto clni. Dolgoprste.ža pa ne izuči dejstvo, da se tatinski posel v tej kapelici ne izplača, kajti njena denarna pu-šica vsebuje redkokedaj kaj poniklje-nega — kaj šc srebrnega, ter je splošno znano, cla se ista izpraznuje redno vsak dan. Iver ključavnici ni bil kos, lotil sc je železne ograje (vrat) ter poizkušal z železnim drogom kaj razdvojiti — a tudi vrata so mu kljubovala, dokaz temu nekaj skrivljenih znakov na istih. »Čc ne ide spodaj — pa pojde zgoraj« — in hajd na/polokrožni okras nad vrati, katerega šibko železno lepotičje je lahko izvinil ter odstranil toliko, cla je prišla njegova nepovabljena osebnost v notranji prostor. Brczdvomno pa je sledil dolg obraz, ko je posegel v denarno pušico ter spoznal iznenaden, da je napravil njegov nočni poset le neprost voljne stroške upravi kapelice.
- »Podporno društvo organistov«. Dne 1. junija bo imelo »Podporno društvo organistov« v Celju zborovanje, in sicer ob 11. uri v hotelu »Pri belem volu«. Zborovanje bo zelo važno, zato vabi odbor društva vljudno vse gospodo organiste, naj se kolikor mogoče vsi udeleže tega velevažnega zborovanja. K zborovanju je tudi povabljen eden od gospodov poslancev, oziroma kandida-
tov. Kdor se zaveda svojega stanu, naj prihiti na to važno zborovanje!
—	Predavanje. Iz Kresnic. Dne 21. maja je tu v šoli predaval o živinoreji in priporočal osnovanje živinorejske zadruge gospod ces. svetnik Pire. Udeležba je bila obilna. Izbral se je odbor za zadrugo.
—	Iz Črnega vrha nad Idrijo. Tukajšnja podružnica »Slov. Straže« uprizori dne 5. junija, na binkoštni ponedeljek, narodno igro »Domen«.
Ljubljanske novice.
lj »Stranka inteligence«. Današnji list mladinov sc krega z Etbin Kristanovim govorom v »Mestnem domu«, ker je Etbin Kristan nekoliko v rokavicah prijel tucli liberalce. List mladinov vprašuje Kristana: »Kje najde le enega liberalca, ki bi volil tako slepo in brez kritike? ... V napredni stranki je to izključeno, ker so naprednjaki stranka inteligence, izobraženstva, ki postavlja za svoje kandidate le najboljše može . . .« Zato pa ima Ljubljana »najboljšega moža« liberalne Stanke za svojega deželnega poslanca — Bolčevega Pepeta, zato so bili duševni velikani razni Eliji Predo-viči mestni svetniki ljubljanski in ko ž njimi ni bilo več mogoče, so pa hoteli Ljubljani vsiliti »duševne velikane« Korenetove vrste. Res stranka »inteligence« in »izobraženstva«!
lj Železniških delavnic v Spodnji Šiški letos ne bodo še gradili. Na Dunaju se za Ljubljano nič ne menijo, kar znači, da je bivši državni poslanec Ivan Hribar gori malo veljal. Tako se morata tedaj Ljubljana in Spodnja Šiška zadovoljiti le s praznimi Hribarjevimi — obljubami!
lj Salezijanski zavod na Rakovniku praznuje jutri praznik Marije Pomočnice: Ob pol 10. govori g. Janez Kalan; ob 10. pontifikalna sv. maša, katero opravi prevzviš. škof Ivan Sta-riha; ob pol 12. shod sotrudstva. v zavodu, vodi vi6. g. dr. Ivan Janežič. Popoldne ob pol 4. govori g. prof. dr. Josip Jerše. Ob 4. uri procesija, darovanje in blagoslov z Najsvetejšim. Ob pol 6. popoldne predmetna tombola in koncert oratorijancev v korist tamošnjega zavoda. Darila: 1. Cink na izbero: a) Namizni nastavek s popolno garnituro za šest oseb iz kitajskega srebra ali b) potovalni kovček iz usnja s preobleko, s potovalnimi potrebščinami, usnjato listnico in denarnico ali c) najpotrebnejša družinska oprava, iz finega platna. Vsako darilo vredno 100 kron. — 2. Tombola na izbero: a) Kolo ali b) šivalni stroj ali c) damska ali gosposka zlata žepna ura s pristojno zlato verižico ali lepa moderna stenska ura ali pa cl) clve darili čink. Vsako darilo vredno 200 kron.
lj Ribnikarjev Dolfe se jako šopiri sedaj pri branjevkah in hoče pokazati, kakšno moč in vpliv da ima kot tržni nadzornik. Vse se mora zgoditi, »kakor so gospod rekli«. Tako pravijo stražniki; mi pa pravimo, cla so se gospod za enkrat precej urezali. Najpr-ve se hoče Dolfe hvaležnega izkazati Korenetovi Franci, ženi tistega Korene-ta, ki mu je pomagal za časa volitev po Viču otrobe vezati in agitirati. Ker pa za svoje politične otrobe ni mogel dobiti pri liberalcih nič denarja, je že tako ubožal, da bo mogla začeti njegova boljša polovica ta teden sadje prodajati. In seveda kot vneta agitatorica se je obrnila na Ribnikarja, ki ji je zagotovil kot novinki, kakor se sama okoli baha, najboljši prostor v glavni vrsti branjevk, ki so že po 20, 30 in še več let tam in same že v takem drenju, da je skora vsak dohocl do prodajalke črevljev, ki je tudi visoka davkoplačevalka, zaprt. In sedaj misli ta Franca priti ravno v to vrsto. Zakaj pa je ne daste na prostor, kjer jc prazno za dve stojnici? Če pa nimate prostora, zakaj pa dajete potem »patente«! .Stare branjevke se gotovo ne bodo umikale novinkam in dohod do prodajalke čevljev se zapreti ne sme! Drug slučaj: Ribnikarjeva naklonjenost do liberalnih branjevk se je pokazala včeraj na Vodnikovem trgu s Pišovo Rczo. Kakor znano, nc sme pod kostanjem pri mesarskih stojnicah nobena branjevka prodajati. Le Reza si je dovolila včeraj izjemo. Stražnik jo je seveda takoj prisilil, da se je umaknila, ker morajo veljati za vse enak« pravice. Ko pa zve Dolfe, kakšna krivica se godi Rezi, je prišlo takoj najvišje povelje, da sme Reza zopet s svojo solato pod kostanj in stražnik sam ji je moral pomagati korbe s solato nositi. No, tu se pa že vse neha! Ali zato vzdržujemo z davki mestno policijo, da prenašajo potem stražniki liberalnim branjevkam korbe in solato po trgu? Gospod Laschan, kje je pravica?! Vzemite enkrat pošteno tega možakarja v roke in mu dopo-vejte, da ue sme storiti uiti koraka, ki
bi se kakorkoli tolmačil za kako strankarsko protekcijo. To je najmanj, kar moramo zahtevati!
lj Ganglove neslanosti. V liberalnih krogih se ostro obsoja Ganglovo izrabljanje »Zvončka«, zlasti pa zoprno uporabljanje istega za svojo družino, češ, par številk že ni imelo nič drugih slik kot njegova dva otroka, pesmi njim na čast in na zadnje še sliko njegovega tasta, kjer mu pojeta posmrtni-co — tri do štiriletna Mimica in Jaki-ca! To je res nekoliko prehuda poezija.
lj Hranilnični uradniki niso — javni uradniki. Neka mestna hranilnica se je pritožila zoper zahtevo »Splošnega zavarovalnega zavoda«, da so njeni uradniki dolžni plačevati zavarovalne prispevke, češ, ker so oni tudi — javni uradniki. Upravno sodišče pa je to pritožbo zavrnilo ter izreklo, da uradniki mestnih, to je občinskih hranilnic in podobnih zavodov niso javni uradniki, torej so postavno dolžni biti zavarovani pri »Sploš. pok. zavodu«.
lj V cerkvi Marije pomočnice kristjanov v Križankih: V nedeljo 28. t. m. (patrocinij te cerkve.) Ob 10. uri slovesna pontifikalna sv. maša, katero bo daroval gospod zatiški opat o. Gerard Mayer. Izvajalo se bo sledeče: „Missa festiva" za mešan zbor, orgle in orkester zl. Jos. Gruber, gradual „Tu es sacerdos" zl. Ant. Foerster, po ofertoriju „Salve Mater" (prosa) zl. Don Pothier, Tantum ergo — genitor zl. Ant. Foerster.
lj Slovensko delavsko stavbno društvo bo imelo svoj redni občni zbor v petek dne 26. maja v prostorih »Prvega ljubljanskega konzumnega društva«, Kongresni trg št. 2, ob šesti uri zvečer, v slučaju nesklepčnosti pa ob pol 7. uri. — Vsi člani se vabijo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Društvo namerava zopet pričeti graditi delavske hišice, katerih je v pretočenem desetletju zgradilo nad sto. Kdor bi hotel društvu pristopiti, naj se zglasi v pisarni konzumnega društva.
lj Olepšava mesta. Del Gradišča okolu novega nemškega gledališča bodo olepšali deloma z novimi modernimi stavbami, deloma s primernimi nasadi.
lj Vojaško štacijsko poveljstvo je
prevzel polkovnik Marjanovič, ker je službeno odpotoval iz Ljubljane poveljnik 27. pešpolka, polkovnik pl. Borg.
lj Nesreča. Ko je danes zjutraj šla po Starem trgu 621etna vdova Helena
V	i d m a r j e v a, je na hodniku padla ter si zlomila levo nogo. Odpeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Plat,-nar, prodajalka, 18 let. — Fran Kobal, delavec, 62 let. — Matevž Anžič, krojaški pomočnik, 48 let.
lj Obisk Sudancev na dirkališču.
V	ponedeljek so se v taborišču na nekdanjem dirkališču pričele predstave, ki so dobro obiskane in vredne, da si jih človek ogleda. Vstopnina je nizka (60, 40 in 20 v), zlasti so zanimive za onega, ki take temnorujave družbe še ni videl. Predstavljajo ti črnci svoje igre, šege, boje in plese, pa tudi življenje lahko opazuješ v njih presledkih. Bivališče so jim tu iz desk zgrajene kolibe.
lj Plavajoči bager, kateri bode služil za trebljenje Ljubljanice, je sedaj izdelan in pričakuje na vocli svojega bodočega poklica. Nazivajo ga »Noe-tova barka«. Ta čoln so gradili dolgo časa ter je stal 6000 kron. Ob nedeljah in praznikih je vedno mnogo občinstva, ki si ogleduje te, za Ljubljano dosedaj še neznane priprave. Zelo zanimivo je poslušati kritiko čez ta dela. Vsak hoče biti strokovnjak, a zraven pa zabavlja, da se kar kadi. Kljub vsemu temu pa bode struga vendar poglobljena.
lj Goljufija. Začetkom tega meseca je neka ženska oseba v neki tukajšnji trgovini vzela na ime svoje znanke, delavke v tobačni tovarni, za 65 kron špecerijskega blaga. Policija je golju-fico, ki stanuje v Rožni dolini, izsledila in ovadila sodišču.
lj Pobegnila sta ocl dela v Košani prisiljenca Anton Urban iz Srednje vasi v radovljiškem okraju in Ivan Poti-tisek iz Slovcnjega Pliberka.
lj Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil 60 letni nevarni vlomilec Anton Madera iz Studenca. Madera ima laški tipus in govori dobro laško in slabo slovensko.
lj Aretovana je bila v nedeljo v La-termanovem drevoredu zaradi suma tatvine 24 letna Helena Rusnik, katera ima tudi za mesto prepovedan povratek. Oddali so jo sodišču.
IZ KRANJA.
Seja občinskega sveta.
Občinski svet je imel dne 23. t. m. sejo. Župan je naznanil, da se je že naročil cenik za novo mestno tehtnico pod mestom in da je cesar potrdil zakon zaradi vodovodno naklade. Za ob-
činskega odbornika je bil izžreban g. Franc Šavnik. V volivno komisijo za clržavnozborso volitev je g. Pire predlagal tri svoje in so bili izvoljeni gg. Rus, clr. Treo in Zupan. Ker je izstopil g. Vinko Majdič, je bil v upravni odbor Mestne hranilnice (boljšega ni bilo) izvoljen prijatelj »Kreditnega« g. Lovro Rebolj. Prav umesten predlog je stavil g. Kuralt, da naj se namreč porabi malo več vode za škropljenje cest, ker vozovi in »motovila« (oliko prahu natikajo v hiše s suhe ceste. Predlog je našel skoraj splošno priznanje, lc par starejših cokljarjev je nekaj vmes gocl-lo, češ, da bo to »koštalo«. Gosp. dekan Koblar jc priporočal malo večjo agil-nost ubožnemu odseku in je spominjal na neke obljube g. Sajovica. — Od deželnega. odbora je prišel na županstvo Kranj dopis, s katerim sc priporoča nakup železnih blagajn za kranjske občine v n e m š k e m jeziku. V seji občinskega zastopa mosta Kranja je včeraj župan z ogorčenjem prečita! ta dopis in sklenilo se je na predlog gosp. Pirca, da sc dopis vrne deželnemu odboru, ker je uradni jezik kranjske občine slovenski. Predlog jc bil soglasno sprejet. — (Vprašali smo takoj pri deželnem odboru, kako je s to stvarjo, in izvedeli, da je šc iz liberalne ere dežel-nozborski sklep, ki določa, da deželni odbor občuje s slovenskimi občinami slovenski, z nemškimi pa nemški. Zato so bile tucli tiskovine slovenske za slovenske občine in nemške za nemške občine. Zgoditi se je torej morala le pomota v ekspeditu. Referent g. clr. Pegan je izjavil, cla bo vso stvar natančno pre-iskal in še podrobneje pojasnil. Opomniti pa moramo, cla je ravno referent S. L. S. popravil že jako mnogo neclo-statkov iz prejšnje liberalne ere. Op. ured.)
Štajerske novice.
š Gnjnsoba Plojevcev. Častno je, se boriti s poštenim nasprotnikom. Mi bi ne zamerili liberalcem, če bi postavili proti Slovenski kmečki zvezi svoje liberalne kandidate. Toda. kar delajo liberalci v Ptuju in Ormožu, to se studi vsakemu poštenemu človeku. Pred štirimi leti je tam kandidiral dr. Ploj. Slovenska kmečka zveza je rekla, da proti njemu ne postavi svojega kandidata. Takrat so liberalci postavili proti dr. Ploju lastnega kandidata v osebi nekega Zadravca. Dr. Ploj je bil takrat v liberalnih očeh izvržek človeštva, niso ga marali. Med tem pa je v zadnjih štirih letih dr. Ploj pokazal hrbet Slovenski kmečki zvezi, ki ga je pri izvolitvi podpirala in zdaj je dr. Ploj nenadomestljiv človek za mlečnozobe liberalce. Dr. Ploj je izjavil na dveh shodih, cla ne kandidira več. Iludomušne-ži imenujejo to gnjusno liberalno stranko — stranko mastnih ekspenzar-jev, ker bi njeni priganjači radi spravili nekaterim advokatom mastne eks-penzarje. Mi si bomo agitatorje te stranke dobro ogledali in osvetilj njih delovanje. Za zdaj obsojamo z vso odločnostjo to gnjusno gonjo in še pričakujemo, da se je trezni elementi ne udeležijo v tem okraju, kjer je leta 1907 bilo proti dr. Ploju 3561 nernšku-tarskih glasov. Tisti glasi, ki se zdaj oddajo za dr. Ploja so za slovensko stvar če že ne izgubljeni, pa vsaj jako nezanesljivi za vedno. S kandidaturo clr. Ploja se krepi le nemškutarstvo.
š Ptujsko-ormoškim liberalcem svetujemo, da ostanejo tudi v volivnem boji tihi in mirni. Cel čas se prej niso brigali za ljudstvo, samo za svoje žepe; nikdar niso bili na kakih političnih in izobraževalnih shodih. Stari časi, ko so se advokati brigali za ljudstvo samo ob volitvah, cla so delali reklamo za svoje pisarne, so minuli. Ako zasledimo kake take stare mumije v volivnem boju, jih damo v špiritus in pošljemo v muzej.
š Rogaški občinski tajnik pobegnil. Tajnik občinskega urada in okrajne bolniške blagajne v Rogatcu, Jožef Živnv, ki je še precl kratkim grozil tamošnjemu gostilničarju E. M. Supan-cu z nabasanim revolverjem, ker mu ni hotel pijanemu dati več pijače, je de-fravdiral v bolniški blagajni 700 K in 17. t. m. izginil. Peljal se je s kmečkim vozom proti Ptuju. Dne 19. t. m. je dobila žena od njega pismo, v katerem ji naznanja, cla bo izvršil samoumor. Bržkone pa ima samo namen zmešati, sled orožnikom, ki ga iščejo.
š Ponesrečen lov. Iz Konjic poročajo: Kajžarjev sin Ivan Korošec iz Licenco je šel nedavno na pol je, kakih 300 korakov od doma. da bi čakal s puško na lisicc in podobne živali. Ker pa je mislil, da ga opazujejo neljubi ljudje, skušal je skriti puško za iirb-tbm, pri čemur je pa ravnal tako nerodno, da se mu je puška sprožila ler so mu svinčena zrna ranila vso levo nogo. Težko ranjenega so prepeljali v
mariborsko bolnišnico. Ko bo ozdravel, se bo pa moral zagovarjati še pred sodiščem zaradi orožnega lista in lovske pravice, česar seveda nima.
š Umrl je v Studenicah gostilničar A n d i- e j O ro s e 1, star 71 let.
š Umrla je v Gornjem gradu gospa Jelica Lausova.
š D rami je na Štajerskem. »Jutro" ponavlja iz Štajerca znane napade na župnika Ogrizeka pod imenom: „Po božji milosti — božji namestnik, ali križev pot na-prednegavučitelja. Iz Črešnjic in Dramelj, Spodnje Štajersko." — Napis je deloma primeren. Dosrodke je treba takole povedati: Napreden učitelj je v Črešnjicah z neznosnim obnašanjem križev pot nakopal duhovniku, faranom in najbolj sebi. To delo še opravlja v pokoju. Prvega junija bo že osem let v pokoju. Od župnika Ogrizeka je ločen dve uri daleč, v drugi župniji, pa ga vedno zasramuje na odprtih dopisnicah in v pismih. V samo 5 tednih mu je lani šestnajst tako razžaljivih dopisnic poslal, da bi bil za vsako tožbo več mesecev zaprt. Župnik molči. Bati se je pa, da mu bo potrpežljivosti zmanjkalo in da bo takrat učiteljev križ njega samega požrl. Učitelj je namreč silno nepreviden. Letos 18. marca je na odprti dopisnici župniku na novo zopet naznanil, da bi ne dobival pokojnine, „akobi se ne bil bolnega napravil." Strašni bojo za njega nasledki, če ga bo oblast na te besede preiskala. In tako bo „Jutro" učiteljev po-grebnik.
š Središče. Tukajšnja šestrazred-* niča. priredi v nedeljo, 27. majnika v šolskih prostorih v Središču tretji roditeljski sestanek, pri katerem bode predaval g. dr. Anton Schvvab iz Celja o prvi pomoči pri nezgodah in pa o pomenu domačih zdravil. Z ozirom na to velevažno predavanja je želeti, da se starši — očetje kakor matere — tudi tega sestanka zopet polnoštevilno udeleže. Pristop pa imajo tucli drugi od-« rasli ljudje. Začetek ob 4. uri popoldne,
Monarbistično gibanje na Portugalskem.
Iz Portugalskega poročajo o žival« nem monarhističnem gibanju proti re< publiki. Med meščanstvom se je po< legla prva navdušenost, na deželi pa vlada taka nezadovoljnost, da je vlada proti njej brez moči. Monarhistično gibanje je zlasti močno v Oportu, kje* počivata zopet trgovina in promet. Na stotine ljudi, pristašev monarhije, pri-i haja v mesto, da agitirajo in demonstrirajo proti vladi. Iz Lizbone so tje* kaj poslane bojne ladje. Vlada je izdala na prebivalstvo v Lizboni oklic, v kate-rem izjavlja, da jc pripravljena na skrajno borbo proti nasprotnikom republike. Tudi pariški listi poročajo c nemirnem položaju v Portugalski, a trdijo, da med vojaštvom ni opaziti monarhističnega gibanja. Kot so čuje, so zlasti severne portugalske province za protirevolucijo vnete. Baje vlada tudi v Lizboni popolna anarhija. V Oporto pa. stavkajo vsi delavci. Situacija je zelo zapletena in vsak čas je pričakovati spopada med republikanci in monarhisti.
Danes je prišlo to-le poročilo: V Oportu le z največjo težavo še vzdržujejo red. Več polkov na severnem Portugalskem je proti republiki. Proti-republičansko revolucijo vodijo tri osebe, ki so tajno oborožile ljudstvo. Protirepubličanska revolucija baje izbruhne 28. t. m.
LIBERALNA AGITACIJA.
— Z Mirne. V nedeljo, 21. t. m., se je k nam na Mirno pritihotapil liberalni kandidat Adolf Ribnikar. Po prvi maši je občinski sluga naznanil raz kamen na trgu, cla bo imel Ribnikar volivni shod ob V28. uri v gostilni Ivana Bulca, O tem shodu se na Mirni do danes zjutraj ni prav ničesar vedelo; zakaj neki so bile priprave tako skrivnostne, menda so se liberalci zbali volivcev. Udeležencev jc bilo 30; med temi je bilo polovico pristašev S. L. S., ostali pa so bili liberalci in ncvolivci. Ribnikar se je predstavil kot liberalni kandidat našega volivnega okraja. Ves njegov govor ni obsegal drugega kako zabavljanje na poslance S. L. S. in na stranko samo. Kritikoval je deželno gospodarstvo, trdeč, da bomo imeli v najkrajšem času zopet iste razmere in tlako, kakor pred letom 1848., če bo še nadalje dr. Lampe tako brezmiselno zapravljal deželni denar. Tudi bivšemu našemu poslancu clr. Hočevarju jc odrekal prav vsako zaslugo za ta volivni okraj, češ, clr. Hočevar bi bil pač lahko mnogo dobrega storil, ker je poznal dobro krajevne razmere. Nadalje je Ribnikar povedal. cla je največji antimilitarist v Avstriji, in če bo on izvoljen za poslanca, ne bo smela Avstrija kupiti nobenega kanona in repetirke več ter tudi bojnih ladij ne bo smela graditi. Ostali iS ucprinKTpmu,,,večji del njegovega
govora pa je obsegal zabavljanje na duhovščino, Cerkev in cerkveno premoženje. Obenem jo pa trdil, da so liberalci zolo verni in pobožni, tako da imajo celo razpelo obešeno v kotu v svoji hiši. Končal je z nado, da bodo 13. junija vsi Mirenci, — ker so, kakor je rekel, zavedni volivci, — oddali glas za njega. Od naše strani se jo na shodu tudi Rib-nikarju glede gospodarstva S. L. S. v deželi primerno in krepko odgovorilo.
CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Iz Godolla na Dunaj došla poročila zatrjujejo, da se cesar splošno dobro počuti. Kompetentni krogi zatrjujejo, da hoče cesar z ozirom na stalno slabo vreme zamenjati Godollo z bivališčem na Tirolskem. Cesar je zelo ne-voljen, ker še vedno ni popolnoma odpravljen bronhitis. Druga poročila trde, da sc cesarjev katar boljša, dasi še ni popolnoma odpravljen. Iz Godolla se poda cesar v Schonbrunn, nato pa v Kainz. kjer bo bival v vili Hermes.
DR. ZAČEK O POLOŽAJU.
Na nekem volivnem shodu je naglašal Začek: Nove volitve ne bodo iz-premenile položaja, če se ne doseže pravična sprava mod Čehi in Nemci.
ZOPET UMIROVLJENJE GENERALA.
V ponedeljek je bil umirovljon fcm. Fauta, poveljnik v Dubrovniku. Na njegovo mesto pride Lothar pl. Hor-tenstein. dosedaj divizijonar v Hercegovini.
POSLANEC RADIČ PROTI BANU TOMAŠIČU.
Iz Zagreba poročajo: Mnogo zanimanja je vzbudil v političnih krogih članek poslanca Stjepana Radiča v zadnji številki glasila seljačke stranke »Dom«. Poslanec Radič izjavlja, da jc po teh dogodkih, ki jih jc zakrivil v zadnjem času ban proti njemu in selja-Ški stranki, popolnoma naravno, da nastopi seljačka stranka z vso ostrostjo proti sedanjemu režimu na Hrvatskem. Hrvatska kmečka stranka se bo pri prihodnjih volitvah pridružila ostalim opozicionalnim strankam. Niti en pristaš bana Tomašiča ne sme biti izvoljen.
Rožne stvori.
Anarhist na gledališkem odru. Na
varšavskem operetnem gledališču se je pred nekaj dnevi odigral zelo zanimiv dogodek. Med predstavo, ko je tenorist Kossakiewicz pel ravno neko lepo arijo, se je prikazal na odru policijski častnik s četo policistov ter na odprtem pozorišču aretoval pevca Kossakic-vvieza. Občinstvo je začelo burno protestirati, nastal je velikansk hrup proti odredbi policijskega častnika, ki je nato ukazal spustiti zagrinjalo in ustaviti predstavo. Razgrajoče občinstvo je policija izgnala iz gledališča ter areto-vala več oseb. Gledališče so nato uradno zaprli. O tem koraku ruske policije se je doslej moglo zvedeti samo, da je Kossakievvicz anarhist, ki ga je policija že dolgo časa iskala in ki je pod krinko gledališkega pevca nastopal v gledališčih ter se tako skrival policiji. Aretovani pevec je član ruske anarhi-stovske zvezo.
Mati prerezala otrokom vratove z britvijo. Iz Aša poročajo, da jo žena železniškega čuvaja Adolfa VVag-nerja v bližnjem Brambachu prerezala v blaznosti svojim trem starejšim otrokom z britvijo vratove, nato pa z mlajšima dvema skočila v vodo. Mati in oba otroka so utonili. Od treh ranjenih pa dva bržkone ne bosta okrevala.
Svojo sestro je umoril, kot poročajo iz Pariza, v Augasu trgovec Evgen Lhermitte. Dekle je bila še mlada ter znana slikarica, ki je v pariškem salonu dobilo tretjo svetinjo. Lhermitte, ki je ubil sestro s sekiro in ji prizadel več ran z nožem, je menda storil grozni čin v hipni blaznosti.
Sreča pri srečkanju. Iz Pariza poročajo, da je dne 20. t. m. pri srečkanju velike loterije zadel glavni dobitek v znesku milijon frankov neki sodni uradnik Dorraine, ki ima že brez tega lepo premoženje. Drugi dobitek v znesku 100.000 frankov je zadel neki natakar v St. Martinu.
Francoska protiframasonska zveza {e imela dne 24. aprila v Parizu ob navzočnosti kardinala Lu<;ona, mnogih škofov, nekega generala in nekega admirala ter velikega števila odličnih oseb svoje letno zborovanje. Zveza je razpečala leta 1910 nad 50.000 letakov in 80.000 brošur za izobrazbo ljudstva. Kardinal Lugon je zlasti ostro ožigosal infernalno državi in družbi nevarno delovanje liberalnega framasonstva.
Katoličanstvo v Rusiji. Iz Rusije poročajo, da prestopa v Rusiji vedno več ljudi v katoličanstvo. Zato so v Chelmu (v ruski PoliskD sklicali pra-
voslavni »misijonski kongres«, na^ka* terem se bodo posvetovali, kako nadomestiti izgubo v pravoslavju. Kongrtsif bodo predložili spomenico, v kateri'se' navaja, da je samo tretjina občin v chelmski provinci ostala verna »oVto-doksni« konfesiji, in da tudi tam preti nevarnost, ako ne pride v ta kraj 40 »ortodoksnih« misijonarjev, da delajo tamkaj za pravoslavje, in ako se strogo ne zabrani prihod katoliških duhov-nikov v omenjeno provinco. Res, popolnoma po rusko!
V zrakloplovu preko Alp. Iz Ino-mosta poročajo, da se je zrakoplov „Tirol", last tamošnjega zrakoplovnega društva, dvignil v zrak pod vodstvom nadporočnika Sarleya, ki namerava preleteti Alpe.
Stavka ključavničarskih pomočnikov. Iz Moravske Ostrove poročajo, da so začeli stavkati po vseh kra jih ostrov-skega sodnega okraja ključavničarski pomočniki. Zahtevajo skrajšanje delovnega časa in boljše plače. Začeli so že pogajanja z delodajalci.
Potres. Iz Pribrama poročajo, da so 22. t. m. med 4. in 5. uro popoldne čutili kake štiri sekunde trajajoč potres, ki je bil tako močan, da so se predmeti po stanovanjih začeli gibati. Ustavile so se ure, mnogo ljudi je pohitelo v strahu na prosto in jih ni bilo mogoče pregovoriti, da bi se vrnili v stanovanja.
Nov oblegovalni top. Iz Dunaja poročajo, da je Karel Škoda izumil nov oblegovalni top, ki je za 6'5 cm širji v premeru od prejšnjih oblegovalnih topov. Vojno tehnični strokovnjaki so se izrekli pohvalno o modelu novega oblegovalnega topa.
Draga slika. V Londonu je bila te
dni na javni dražbi prodana Raebournova slika portret miss Wilsonove, in sicer za 515.000 kron. To je največja vsota, za katero je bila kaka slika prodana na javni dražbi.
Aretacije na Portugalskem. Poročajo iz Lizbone, da so karbonarji, t. j. člani tajnega republikanskega društva, po celi Portugalski, zlasti v Lizboni povzročili aretacije oseb, ki so pristaši mornarhije. Med aretovanci je tudi nek topničarski stotnik in več drugih častnikov.
»Kuhinja brez mesa« se imenuje knjiga, ki je nedavno izšla v Monakovu in ki uči, kako more dobiti človek meso, ne da bi meso jedel. Knjiga ima 1315 vegetarijanskih receptov.	,
Pomotoma ustreljen. V Monastiru je neki Albanec, ki je meril na nekega turškega častnika, pomotoma zadel in ustrelil nekega francoskega inženirja. Ko so zasledovali morilca, so streljali nanj iz hiš. Ranjena sta bila še neki častnik in neki Turek.
Američanska trgovina se je dvignila zadnja tri leta za 200,000.000 dolarjev.
Ženska ubijalka. Iz Friedberga poročajo: V prepiru je na cesti udarila žena delavca Barntragerja s toliko silo z gorjačo po glavi sodarjeve žene VVagner .da se je ta zgrudila na tla. Med obema ženskama jo že dalje časa obstojalo hudo sovraštvo. Wagncrjeva se je mogla splaziti šc v domače stanovanje, kjer pa je obležala mrtva. Zapušča šest otrok.
Jezero Huron v Severni Ameriki ima več otokov kakor vsako drugo jezero na svetu. Ima namreč čez tri tisoč otokov.
Mati. Zena nekega plcmenitaša se ni mogla utešiti in umiriti zaradi smrti svojega edinega sina. Neki menih jo hoče utolažiti in jej reče: »Spomnite sc, gospa, na Abrahama, kateremu je Bog naložil, da mora s svojim lastnim nožem svojega edinega sina zaklati in vendar je bil Abraham brez obotavljanja pokoren božji zapovedi. »Ah, prečastiti,« odvrne žena, »to je popolnoma nekaj drugega. Od matere ne bi Bog nikdar zahteval take žrtve!«
U valujte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe. v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahte' vaj te od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
CESAR.
Dunaj, 24. maja. Cesar pride ŠClo 3. junija iz Budimpešte na Dunaj.
BANFFY UMRL.
Budimpešta, 24. maja. Bivši ministrski predsednik Banffv je datfes umrl.
BIANKINI SUSPENDIRAN.
Zader, 24. maja. Včeraj je zaderski nadškof dr. Pulišič suspendiral za 8 dni od darovanja sveto maše urednika »Narodnega Lista« Biankinija radi pohujšanja, ki ga je dal svetnim ljudem s tem, da je podpisal skupni narod-njaški naprednjaški protikatoliški volilni oklic. Vsi dobri katoliki brez razlike strank odobravajo to nadškofovo odredbo, ter radovedno pričakujejo, kaj bo sedaj storil Biankini.
ZOPET POLITIČNA ARETACIJA NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 24. maja. Odgovorni urednik »Hrvatske Slobode«, I v a n P e r -š i č, je bil včeraj pozvan na mestno policijo ter pridržan v zaporu radi pisave »Hrvatske Slobode« proti nezakonitim mažarskim telefonskim knjižicam, s katerimi je sedaj Zagreb poplavljen. Peršič je izročen državnemu pravdništvu. Dolže ga zločina, da je spravljal javni mir v nevarnost. Posebno izdajo, ki javlja to aretacijo, je podpisal dr. Mile Starčevič. (Res lepe razmere so nastale na Hrvaškem. Proti nepostavnostim ni dovoljena niti javna časnikarska pritožba!)
NOVI ŠKOF V SPLJETU.
Zadar, 24. maja. Ravnatelj bogoslovnega zavoda dr. A n t o n G j i v o j e v Zadru je imenovan za škofa v Spljetu.
LLOYDOVA PALAČA V TRSTU PRODANA MAGISTRATU.
Trst, 24. maja. Lloydova palača je prodana magistratu. Ravnateljstvo Lloyda. se preseli iz Trsta na Dunaj.
STAVKA STAVCEV V ZAGREBU.
Zagreb, 24. maja. Tu se pripravlja stavka stavcev. Prve ponudbe delodajalcev so stavci odbili.
SRBSKI KRALJ NA POTI DOMOV.
Dunaj, 24. maja. Srbski kralj se je danes tu mimo peljal nazaj v Srbijo.
LIBERALNO GOSPODARSTVO.
Praga, 24. maja. Mnogo pozornosti in razburjenja vzbuja dejstvo, da je v pokritje deficita mestne občine praške se vzelo iz rezervnega zaklada za 1,838.000 K več kot je dovolil mestni svet.
FRANCOZI V FESU.
Tanger, 24. maja. Francozi so prispeli v Fes.
Pariz, 24. maja. Vstaši, ki so oblegali Fes, so pobegnili, še. predno je francoska kolona dospela v Fes. Francozi so prišli v Fes brez najmanjšega boja.
ČRNA GORA PROTI TURŠKIM NA-SILSTVOM.
Cetinje, 24. maja. Črnogorska vlada je poslala vsem evropskim vladam spomenico, v kateri opozarja na vstaje v Turčiji in na nasilstva turških čet. Vsi Črnogorci, ki so sposobni nositi orožje, so preskrbljeni z orožjem.
V TURČIJI VRE.
Carigrad, 24. maja. Položaj postaja vedno težavnejši. Častniki pripravljajo pronunciamento- proti sedanji vladi. Niso izključena velika presenečenja.
SPOMIN NA RUSKO-JAPONSKO VOJSKO.
Peterburg, 24. maja. V prisotnosti carja in velikih knezov jc bil odkrit danes spomenik torpedovki, ki sc je potopila v boju z Japonci.
VELIKE DEMONSTRACIJE DAVKOPLAČEVALCEV.
Pariz, 24. maja. V Aixu so bile velike demonstracije proti zvišanju davkov. Demonstrantje so pobili okna na davkarjevi hiši in hišo zažgali. Nato so demonstrirali daljo, pojoč mednarodno pesem.
TRAGIČNA SMRT SLOVITEGA TENORISTA.
Peterburg, 24. maja. Sloviti italijanski tenorist Marij Rapizardi, ki je bil angaževan na carjevi operi, si je zastrupil s šminko kri in je čez nekaj dni umrl kljub pomoči najboljših peter-burških zdravnikov. Rapizardi je imel na kazalcu malo rano, v katero je prišla strupena šminka in odkoder' se je razširilo zastrupljenje.
VELIKA ZAPUŠČINA V DOBRODELNE NAMENE.
London, 24. maja. Nedavno tu umrli trgovec z umetninami VVerthoi-mer je zapustil deset milijonov kron v dobrodelne namene.
UPORNI KAZNJENCI USTRELJENI.
London, 24. maja. Pri zgradbi Amurske železnice se je uprlo 19 kaznjencev, 4 kaznjenci so bili takoj ustreljeni, 6 jih je bilo ustreljenih na begu, 8 pa ranjenih.
ZOPET PONESREČENI AVIATIK.
Strajsburg, 24. maja. Aviatik Lem-lin sc jc dano« a svojim strojem zaciol v neko drevo. Lcmlin je padel s strojem
na zemljo in bil takoj mrtev. NekoPko trenotkov prej je princ Henrik oi orni-njal aviatike, naj nc bodo preveč predrzni.
ŽALOSTEN KONEC SVATOVANJA.
Bukarešt, 24. maja. V nedeljo do-poldne se je poročila v Turn-Severinu hči bogatega trgovca Natalija Geor-gescu s sodnim tajnikom Niko Spataru. Po slavnostni pojedini je sklenila sva-tovska družba, da priredi izlet s čolnom po Donavi v mesto Kladova na nasprotni srbski breg. Ker pa je nad Donavo pihal močen veter, se je čoln prevrnil in svatje, med njimi tudi novo-poročenca, so padli v vodo. Osem so jih rešili, mlada zakonca in dve drugi osebi pa so utonili.
Mnenje gosp. dr. Ivana S t o j a n o v a , sekundarnega zdravnika garnizijske bolnišnice
P1 e v n a.
Gospod J. S e r r a v a 11 o ,
T r s t.
Veseli me, da Vas zamorom opozoriti, da sem jaz, kot, sekundarni zdravnik garnizijske bolnišnico v Plevni, konštatiral imenitne uspehe Serra-v a 11 o v e g a Kina vina z železom pri k o n v a l e s c e n t i h.
P 1 ev n a., 14. februarja 1908.
Dr. I v a n S t o j a n o v.
"I" mi
Južnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, ozir. tast, gospod
Miha Marinček
posestnik
včeraj popoldne v 60. lotu po kratki, mučni bolezni preminul.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo 24. t. m. ob 7. uri dopoldne.
V Zupeči vasi, 23. maja 1011.
Rodbine Marinček, Škvarč in Pečnik.
tsJSSr^ "Tjsšss
Pra Maobva^^6 Laito s'
pred «*anl batn\.	_
$21ŠŽŠMi
Cvreleo. OletetISna namlsn^ ij/iča e obilno ogljikovo talino. Poapeluje prebito ln Izmeno enovl.
Zalo koncantrlran medicina-Un vrelec, prluorodjlv pri kroničnem iclodinem katar«, raprtjn, Brliihtovih ledlcah, vranldnik oteklinah, Jt-trnl trdim, ilatii l, onovolzmena-klb boleznih,katarih dihalnih
organov._
Zdravilen vreleo nalvedje vsebine tvoje vrste Zluti uporaben pri kroničnem drevesnem kataru, obstlpa-clji, l liSnib kamenih,to IMtol trganju, eladkovni boUznl
fi; Najmočnejši # prirodni vrelec magftezijo glauberskesoli.
Avstrijska morim.
—	Velike vaje avstrijske mornarice. Iz Pulja poročajo: Poletenska pskadra bo sestavljena iz okolu 50 enot ter bo razdeljena v dve diviziji, eno križamo in eno torpedno brodovje. Prvo divizijo bodo tvorile vojne ladje »Nadvojvoda Fran Ferdinand«, »Ra-detzky« in »Babenberg«. Drugo divizijo bodo pa tvorile vojne ladje: »Nadvojvoda Friderik«, »Nadovojvoda Ferdinand Maks« in »Nadvojvoda Karol«. Brodovju križark bodo prideljene kri-žarke: »Cesar Karol VI.«, »Sveti Jurij«, »Cesarica in kraljica Marija Terezija« in »Cesarica Elizabeta«, ta pa šele potem, ko se bo vrnila z potovanja gojencev mornarične akademije v Reki, kamor bo odplula. začetkom prihodnjega meseca. V to brodovje bodo še uvrščene »Zenta«, »Admiral Spaun«« in »Sziget-var«. Brodovje torpedovk bo sestavljeno iz okolu 30 velikih in manjših torpedovk, štirih podmorskih čolnov in iz torpednih materinskih ladij »Giia« in »Pelikan«. To pot sc bo tudi prvič postavila. v službo novozgrajena moderna rešilna ladja »Herkules«, ki bo spremljala eskadro. Glavna naloga te rešilne ladje bo, da bo vedno v obližju podmarskih čolnov, ker se ti takorekoč šele proučujejo, akoravno je njih pomen v taktičnem oziru že vsestransko priznan. Vaje te velike eskadre se bodo vršile ob dalmatinskem obrežju. Vsa ta mogočna eskadra se ho udeležila avgusta meseca velikih kombiniranih manevrov s pehoto, katerim bo prisostvoval tudi prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand z mnogimi vojaškimi dostojanstveniki. Poveljnik te velike eskadre bo, kakor se čujc, vice-admiral Ilaus. To se tudi navaja kot vzrok, da se ni že sedaj poklicalo tega izkušenega admirala v mornarično sekcijo vojnega ministrstva za namestniki^ poveljnika vojne mornarice namesto v kratkem v pokoj stopivšega viceadmirala pl. Kneislerja. Na to mesto pride provizorično admiral Kunsty.
V	jeseni po razpustu eskadre pa bo zavzel to mesto najbrže viceadmiral Ilaus. _
Cerkveni vestnlK.
—	štiridesetletni jubilej. Piše se nam iz Kandije: V Šmihel ju pri Rudolfovem smo dne 21. t. m. obhajali 40 letni jubilej gosp. župnika Antona Peterlina, kateri župnikuje na gori navedeni župniji ravno 40 let. Nepričakovana je bila dekoracija veličastnemu.
V	soboto 20 t. m. se je zbralo več ljudstva v Kandiji, ter čakalo na odhod godbe, ktera se je zbirala na Windi-scherjevemu vrtu. Precl godbo so stopali otroci z razvetlj enimi lampijoni. Za godbo je šlo ljudstvo iz Kandije in okolice. Na hišah so bile razobešenc zastave, po oknih pa svetile luči. Na Grmu, kjer se nahaja kmetijska in vi-norejska šola, so izpuščali barvane rakete, katere so s svojim pokanjem pozdravljale v Šmihel idoče ljudstvo; grad sam je bil razsvetljen z barva-nimi lučicami. V Šmihelu je bilo olepšano z venci in mlaji. V stolpu šmi-helske cerkve je bilo zapisano „40 1. 1871—1911." V Šmihel je dospela godba in pod oknom župnišča igrala neko-likov komadov ter se po tem vrnila s spremstvom ljudstva domov v Novo-mesto. V nedeljo 21. t. m. je daroval nb lOh dopoldne župnik Peterlin sv. mašo pri kateri so bili navzoči, razun druzega ljudstva tudi g. župan in gg. obč. svetovalci, ključarji, zastopnika kmetijske in vinorejske šole iz Grma ter šmihelska učitelja. Pri sv. maši je streglo tudi več drugih duhovnov. Govor je imel g. župnik Peterlin sam. V govoru je pripomnil tudi, da je praznovanje jubileja katero so želeli občani, vedno odklanjal, meneč, da bi bilo preveč, če bi imel kdo zaradi njega kake stroške ali delo, a sc končno udal, ker je videl, da ima ljudstvo nepopisno spoštovanje do njega. Župnik Peterlin je za svojo starost 78 let še zelo čvrst gospod, ima dober vid, da mu niti očal ni potreba, je naglih korakov in precej pokončne hoje. Rojen je bil v Dolu na Gorenjskem dne 14. jan. 1833., posvečen duhovnikom 31. jul. 1857. Zlato mašo je daroval leta 1907. — Naj nam Bog ohrani šc mnogo let našega dobrega gospoda, kateri nam župnikuje že čez 40. leto!
leteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30fr2w, sred. zračni tlak 736-0 mm
C»> op«-zovanja
Stanje barometra
v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
23
9 z več.* | 732 5 | 12-2 I (I jiah. | oblačno
7. zjutr 2. pop.
Srednja včerajšnja temp, 13 4J norm, 15 0°.
7333 734-3
92 138
sl. zali. p, m. jug
oblačno sk. obl.
00
Gg. botrom in botricam
priporočam suoja :
Nikelnasta moSka ura z verižico .	K	4-50	napr.
Prava srebr. » » » > .	»	0-70	s
14-kar. zlata » » .....»	44'—	»
Nikelnasta damska » z verižico .	»	8-50	»
Prava srebr. » » » »	>	9-50	»
14-kar. zlata » » ......	20- —	»
Uhani, zlato na srebro.......1-80	»
14-kar. zlati uhani . ......»	4-50	»
Največja in najsolidnejša tvrdka
H. S1ITTNER
Ljubljana, mestni trg
-^^MHCTjn	(nasproti rotovža)
^	So. Petra cesta Steo. 8
Lastna tovarna nr v ŠVICI. Tovarniška znamka »I K O«.
1704
Opr. št, Al. 387/11
Oklic
5 katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
4
K c. kr. okrajnema sodišča v Ljubljani, oddelek I., naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 12. maja 1911 umrlem Francetu Hren, zasebn. posestniku in trgovcu iz Ljubljane, Poljanska cesta št, 6, zapustivšemu pismeno oporoko, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 3. junija 1911 dopoldne ob 9. uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajuo sodišče Ljubljana, oddelek I ,
dne 19. maja 1911.
TRZNE CENF;
Cene veljajo za SO kg. Budimpešta, 23. maja.
Pšenica za maj 1911......12 06
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1132
Rž za maj 1911.......9 36
Oves za oktober 1911.....7'76
Koruza za maj 1911......6 49
Koruza za julij 1911............6 64

Krajni šolski svet v Kovorju.
dne 18. mainika 1911.
1700
Zahvala.
Vsem, ki so nas tolažili v prebrid-kih urah dolgotrajne bolezni iu spremili našega preljubega očeta, soproga, Itd. gospoda
Antona Požarja
nadučitclja v pokoju
k večnemu počitku, :zrekamo tem potom najsrčnejšo zalivalo. Posebej pa smo dolžni zahvale čč. oo. frančiškanom za častno spremstvo, g. kom. sv. P. Hugolinu Sattnerju za mnoge obiske, s katerimi je ranjkemu lajšal bolest, cenj. učiteljstvu iz mesta in dežele, ki je prišlo v tako lepem številu, zlasti pa veleč, gosp. stolnemu dekanu, g. Matiji Kolarju, ki je pohitel za umrlim do robu groba.
Ljubljana, 22. maja 1911.
Žalujoči.
Kurzi efektov in menjic.
dne 23. maja 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4°/0 konv. renta, janiivar
—julij......... .
Skupna 4-2°/o papirna renta, februar—avgust........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4«/0 . . Avstrijska investic. renta 3V;°/o • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 i/2 % Delnice avstrijsko-ogrske banko
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji.........
1
92-35 92-35 96*25
90-40
116-65 92-35 81-65
111-80
91-25 80-15 19-33
640-50 240-—
117-90 23-48 19-011/2 94-50
2-531/2
Cehinja, želi čez poletje dobiti mesto na slovenskem jugu kot vzgojiteljica ali kot družabnica. More poučevati tudi nemščino in francoščino. — Naslov: M. Novak, Praga II,—1310.	1607
celo prvo uadstropje v Novem Vodmatu št. 49,
obstoječe iz dveh sob, jedilne shrambe, koridorja, kuhinje, balkona, kleti, drvarnice in nekoliko vrta, se odra za avgustov termin za 310 K.
Poizve se pri lastniku Alojziju Kocmurju v pisarni dr. V. Pegana.	1707
za podobarsko ia pozlatarsko obrt sprejme takoj tvrdka Gotzl & Lebar, Ljubljana, Turjaški trg 1.	1709
Razpis šolske stavbe.
Radi oddaje del za prlzidavo in nazidavo I. nadstropja šole v Kovorju, ki bode razširjena na dvorazredno, se razpisuje
ustmena zmanjševal^ dražba,
ki se bode vršila dne
8. junija 1911
ob 91/4. uri dopoldne v šolskem poslopju v Kovorju po podpisanem krajnem šolskem svetu.
Skupni stroški so proračunjeni na okroglo 17.500 kron in je treba predložiti pred dražbo vadij v znesku 900 kron, katere bode treba v svrho kavcije po sprejetju ponudbe popolniti na 10 odstotkov izdražene vsote.
Do pričetka dražbe se polože lahko tudi pismene ponudbe na krajni šolski svet v Kovorju, v katerih je navesti morebitni popust ali naplačilo v odstotkih od prora-čunjene vsote v številkah in besedah, tor priložiti varščino.
Zgradba se bo oddala le enemu podjetniku, ki ima dolžnost isto clo konca avgusta 1.1912. popolnoma izvršiti.
Načrti, troškovnik in pogoji so na vpoglpd pri krajnem šolskem svetu v Kovorju ali v stavbeni pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, soba št. 10.
Krajnemu šolskemu svetu pristoja s pridržkom potrdila od strani c, kr. okrajnega šolskega sveta pravica oddati zgradbo, kakor mu je volja, ne glede na visokost ponudbe.
se vsled rodbinskih razmer proda. — Trgovina se proda z blagom in opravo. Lokal je zasiguran, ker je prodajalec lastnik hiše, v kateri so nahaja trgovina.
Ponudbe pod imenom »št. 10k naj se blagovolijo poslati na upravništvo lista.	1703
KONJAK
891
star, pristen čestitat dalmatinskega vina je. najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalescente. - Dobi sc edino pri tvrdki:
Br. No vakovič, Ljubljana.
Za slabokrvne in srsbolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
\ steklenice (5 kg) franko K 4'50 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
Sprejme se
z daljšo prakso speceriiske stroke.
Poizve se pri A. S u š n i k u, Zaloška ccsta v Ljubljani.	1712
Krasni spominki prvega svetega obhajila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za obhajančevo ime in podpis darovalca, se dobe sedaj v »Katoliški Bukvami« za 20 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-obhajance.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« ▼ LJubljani
priporoča za svete birme in kanonične >vizitacije našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Koerster Anton: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni mešani zbor in orgije. Op. 33. Part in štiri glasovi 1 K 60 h, posamezni glasovi po 18 h. Mihelčič Alojzij: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni moški zbor. Op. 3. Part. 80 h. Hladnik Ignacij: Ecce sacerdos mag-nus za mešan zbor orgije in orkester. Op. 37. Part. 1 K. Foerster Anton: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni mešani zbor in orgije. Op. 69. Part. 40 h. Kimovec Franc: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni moški zbor. Part. 40 h.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v LJubljani
priporoča za praznik presv. Rešnjega Telesa in njega osmino našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Kimovec Fran: Rihar renatus. Part. S K, posamezni glasovi po 40 b. Ob-«ega več raznih napevov, med temi -tudi sedem evharističnih himen z latinskim in slovenskim besedilom. Te zelo lepo harmonizirane Riharjeve himne izborno služijo pri štirih postajah med procesijo na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa. Foerster Anton: Pange lingua — Tan-tum ergo za mešan zbor. Part. 1 K 80 h, glasovi po 50 h. Mihelčič Alojzij: Laudes lingua et IV. hymni ad processionem in festo S. Corporis Christi ad IV. voces inse-quales. Part. 50 h. Goller Vineenc: 12 Pange lingua za mešani zbor. Part. 2 04 h, pos. glasovi a 24 h. Hladnik Ignacij: Laudes Eucharistlcae.
5 evharističnih himen. Part. 1 K. Foerster Anton: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. in 4 glasovi 3 K 50 h, pos. glasovi a 40 h. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in 4 glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi a 40 h. Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. I del za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K. Foerster Anton: Cantica saera I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h.
Chlondovvski dr. Anton: Tantum ergo za triglasini moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 h, pos. glasovi a 10 h.
Vse te navedene kakor tudi druge Skladbe se dobivajo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljublja.ni.
*
-jr
Z7L_
ZaSCitna znamka „Sldro"
LIniment. Capslcl comp.
i hinesM za Sln-M-Eijelltr
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče in odvodno mazilo pri prefilajenja itd.; cena 80 v., K V40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tefla povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljali z našo zaščitno znamko „Sidro" potem , se je gotovo prejel orig. izdelek. i5*

Dr. Bichterjeva lekarna pri ,,zlatem levu" v Pragi. EHzabetna cesta 'tev. S nova
—\v—vtt
t
iKuhari
ica
išče službe. Najraje sre h kakemu gospodu župniku ali pa k boljši rodbini. — Več pove Angela Sile, Zamostec, p. Sodražica, Dolenj.
Išče se stanovanje
s štirimi ali s tremi sobami 'z vsemi pritiklinami v mirnem kraju s posebnim uhodom. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro »Mirni kraj«.	1658
MOTOCYKL »TORPEDO*
motor poCasi tekoC z dvema pre-, stavama, bencin motor 2 takten j izdeluje brez konkurence tovarna MOTOCYKLOV »TORPEDO«.
F. TROJAN & A. NAGL v KOLINU, ČEŠKO.
Najboljše In najizdatnejše
I8 kranjsko apno Tj
se dobavlja v vsaki množini pri tvrdki
STEH & KOMP Johrepone (Dolenjsko).

1576
Mladenič
vešč risanja stavbenih načrtov v vseh slogih, sestavljanja proračunov in knjigovodstva itd. išče službe pri kakem zidarskem mojstru. Tozadevna vprašanja in pisma na naslov: Vladimir Ravnikar, Kamnik, poštno ležeče. Pisma najkasneje do 25. t. m.
Uradnik lesne trgovine
t dobrimi spričevali, izurjen v nakupovanju gozdov, prejemanju in oddaji rezane in tesane robe ter sploh vsega v lesno trgovino spadajočega dela. vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službe s 1. junijem event. tudi poprej. Blagovoljne ponudbe pod naslov: IVAN MODIC, 1533	Stari trg pri Rakeku.
Dobro idoča gostilna
se tiče za takoj v najem. Ponudbe naj se blagovoli poslati na upravo „Slovenea" pod šifro „G o s t i 1 n a".	1636
Dekla
* Srce Jezusovo vse hvale najbolj
vredno; 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu, uglasbil Frančišek Kimovec, odobril čast. kn.-škof. ordinarijat v Ljubljani. — Cena. partituri 2 K 40 vin., glasovi po 50 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je pravkar v zelo lepi obliki izdala hvalevredno zbirko, katera obsega 21 napevov, in sicer: 6 mašnih, 11 raznih, 3 blagoslovne in 1 slovesno hvalnico (150. psalm; veličastna skladba za slovesne prilike). Odkar je pobožnost presv. Srca Jezusovega. splošno vpeljana, smo pogrešali take zbirke kakor .je omenjena; je torej našim cerkvenim zborom prav dobrodošla. Želimo, da bi isti v obilnem številu segli po njej in na čast božjemu Srcu gojili te lepe, v najpobožnejšem duhu in ialikem slogu zložene napeve, kateri se dobijo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Strokov-njaško oceno prinese prihodnja številka »Cerkvenega Glasbenika«.
se išče za neko župnišče na deželi. Dekla mora biti že bolj v letih, poštena v vsakem oziru, na dobrem glasu, pridna, tiha, ubogljiva ter trezna. Služba se nastopi v 10 dneh. Plača po dogovoru. Več sc poizve pri upravništvu „Slovenca" v Ljubljani, Kopitarjeva« ulica.	1678 3
1507	■ ■■»
Hisa
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
Hlapca
za trgovino sprejme takoj
iidolf Hauptmann
tovarna barv
,680 (3)	LJUBJfLNft.
Naznanilo.
Veleč. ]>. n. odjemalcem opeke pri
opekarni v Mengšu
se plačuje samo na roke podpisanega Jan. Gregorca, ki potrdi, da je prevzel plačilo. — Plačilo kaki drugI osebi ni veljavno.
Toliko v bi agohotno vednost, da ne bo kakih neljubih pomot.
1662
Janez Gregorec
Mengeš.
V najem se dajo takoj
lepi Milnli prostori
sredi trga, z gospodarskim poslopjoni, napolnjeno ledenico, vrtom, kegl jišSem in stanovanjem v večjem industrijskfin kraju. Spnlne sobe za tujce. Pismene ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod šifro 12.18.	jg75
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice. Akratov vrelec 38» C. Voda zu pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischlns, novralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Ilogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplaCno
1421 8	zdraviliška uprava.
Večji mlin na Kranfskem
sprejme za takojšnji vstop izurjenega
knjigovodjo
oziraje se le na zelo izvežbane moči, ter imajo isti, ki so v tej stroki že izvežbaui, prednost Ponudbe pod „M. N. 160" na upravništvo tega lista. 1678
Dama
ki hoCe pospclevotl kožno nego, ki hoCe Izgubiti pege, ter dostCi nežnoinehko kožo in belo polt, se umiva le z
Steckenpterd lilijno mlečno milo
(znamka Steckenpterd) tvrdke Bergmann & Co., 1 e-S n ob Labi. Komad po8()v se dobi v vseh lekarnah, drogerliah in trgovinah s parfumom i. t d. 608
se takoj sprejme pri stavbeni tvrdki Ivan Ogrin, Ljubljana.
163 5
Botri In botrice!
Najpripravnejša darila po nizkih 2714	cenah
za birmo
dobite v veliki izberi pri tvrdki
I. Vecchiet
zlatar nasproti glasne poŠte
Lfntilfana, SelenDurfiova ulica St. 7
Učenca
za pekovsko
pridnega in poštenih starišev se takoj sprejme na Tirolsko. Naučil se bode obenem tudi prav dobro nemščine. Naslov pove uprava „Slovcnca". 1067
0
ce
S*
<35
Z/i
C« >
«s >
«
Dva nova Seileri-biljarda
1247
Novo urejena
ri
S d. Petra nasip St. 3?
navadno vso noč
Z odličnim velespoštovanjem
Štefan miiiolie.
Dva nova Sellerl-biljarda
U
a
<
B
O <
80
zn
CD
»M. 1—>1 CD »-5
a-
a
m' >s (=u as
0
m

m
3*ortland cement, štuKatur, samo-kotnice, pristni poljski mavc, strešni klej in drugo. 1655
Sei dobi v veliki zalogi pri
Vi«
Štefan JCagij
jujubljana, Vodnikov trg 6.
r j' 't innnnr^mnnt it i
I?
St. 106/pom. u.	1688
Razpis za dobavo drv.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov vsako leto 600 do 700 kubičnih metrov trdih in 50 do 60 kubičnih metrov mehkih drv.
Razpisuje se zatorej ponudba za dobavo zgoraj omenjene množine drv. Ponudniki naj vlože svoje ponudbe
do 10. junija 1911
pri ravnateljstvu ppmožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, prilože ponudbam varščino v znesku 500 kron ter povedo ceno za bukova cepljena drva in za jelova cepljena drva brez porenkljev, eventualno za krajnike od mehkega lesa, ki jih je, če mogoče dobaviti v dolgosti 1 metra tako, da se prevzemo zložene v kletih c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Omenjena drva bo, kakor nanese potreba, dobavljati vse leto, vendar njih največji del od meseca julija do oktobra.
Pogodba se za zdaj sklene za eno leto.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 20. maja 1911.
KO
| Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementne strešnike
(z zarezo in brez zareze) po znižani ceni.
Cementna strešna opelia prehasa po svoM trdnosti druQovrstne opohe ter daiem za njo vsako poljubno fiarancijo.
Ivan Jelačin, Ljubljana*