Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9'—. inozemstvo Din 64'—. ¡Poštno-čekovni račun fitev. 10.603. PODAR ■l Cene inseratom: Cela stran, Din 2000-—, pol strani Din 1000—, Četrt strani Din 500*—, 'It strani Din 250—, •In strani Din 125'-* Mali oglasi vsaka beseda Din 1*—it Sodobni Atila. Huni so bili mongolski narod, ki je pred 1500 leti prihrumel iz Azije v Evropo. Pod poveljstvom kralja Atile so hunske tolpe divjale od pokrajine do pokrajine, od mesta do mesta, od vasi do vasi. Njihov pojav je povsod pomenjal pokolj, pustoš, razdejanje, smrt. Zagorele so hiše, ki so stale ob cestah, po katerih je hrumela hunska druhal. Cerkve so postale plen ropa in požiga. Cela mesta so se spreobrnila v kup pepela, kamenja in razvalin. Človeška kultura (prosveta) ni dotlej poznala tako zakletega sovražnika, kot so bili Huni. V našem narodu se je spomin na tega divjaškega razde-jalca ohranil v znanem pregovoru: »Kamor stopi kopito hunskega konja, tam ne raste več trava.« Zgodovina človeštva poroča o posnemovalcih hunskega razdiranja, rušenja in pustošenja. Ocenjuje jih po njihovih zlodejstvih ter jih uvršča v razne vrste. Kdor je le količkaj pogledal v zgodovino človeštva, dobro ve, koliko gorja so tekom stoletij prizadeli ljudem in celim narodom taki hunski razdejalci. Ni pa ga bilo — in zgodovina ga ne pozna — močnejšega, zagrizenejšega in nevarnejšega zastopnika hunizma, kot je sodobni bolj-ševiški komunizem. Ni ga dala Azija — skotil se je v Evropi. Zasnoval ga je po nauku brezbožne nemške filozofije (mo-droslovja) nemški židovski pisatelj Kari Marks. Ruski revolucionar Lenin ga je oživotvoril v Rusiji ter ga tako vrnil Aziji, ki je domovina hunizma. Ta označba za boljševizem ni pretirana. Rusija je dokaz za to. Rusko ljudstvo je mnogo pretrpelo tekom svoje zgodovine od raznih mongolskih plenilcev ter razdejalcev. Nobenemu pa se ni posrečilo, da bi bil oplenil in osiromašil vse ljudstvo, kakor je to storil boljševizem. Mnogo cerkva so požgali divjaški napadalci. Toda v vsej dobi, odkar je ruski narod stopil v zgodovino, do boljševiške revolucije, ni bilo v Rusiji opustošenih, razdejanih ah pa svojemu bogoslužnemu namenu odtegnjenih toliko cerkva, kot v času boljševiškega vladstva. Hunizem je bil morilec tujih ljudi. Boljševizem pa mori otroke lastnega naroda: sama bolj-ševiška revolucija je pomorila 2 milijona ljudi, morda več kot šteje ljudi naš narod. In boljševizem mori naprej, mori celo svoje lastne duševne očete, kot se to dogaja v Rusiji z opozicionelnimi voditelji proti vsemogočniku Stalinu. Kamor stopi v Evropi boljševiško kopito, ovene in pogine kultura, prosveta, civilizacija. To kopito je spremenilo Me- hiko v deželo krvi, razdejanja in nesreče. Dokler ne bo ta narod vrgel raz sebe to kopito, ne bo vzcvetela med ljudstvom prosveta, omika in sreča. Kaj more to moderno hunsko kopito napraviti iz države in naroda, osvetljuje sedaj svetu z bengalično lučjo nesrečna Španija. Komunisti so španskemu ljudstvu obljubljali osvoboditev, demokracijo, srečo in napredek. Prinesli pa so mu to, kar je nosilo po Evropi hunsko kopito: požig cerkva, samostanov, šol, bolnišnic in sirotišnic, ropanje, plenitev in moritev. Evropski narodi so se pred 1500 leti dvignili zoper Hune ter jih končno premagali. Med prvimi, ki se je postavil v bran proti njim, je bil rimski papež. Kakor poroča svetovna zgodovina, je papež Leon Veliki pogumno stopil pred hunskega kralja Atilo ter mu zaustavil pot, da ni dalje pustošil Italije. Tudi sedanji papež se je postavil na čelo gibanja zoper sodobni hunizem. Narode kliče na odpor proti boljševiško^komunistični brezbožnosti, ki spreminja ljudi v moreče zverine, katerim ni nič svetega, Hunizem je bil plod poganstva, boljševizem pa je plod modernega brezverstva in brez-boštva. Rešitev je ne toliko v fizični sili, ki z njo razpolaga oblast in moč, marveč v duhovnem prerojenju v Kristusu in njegovem evangeliju. Le pravo in resnično krščanstvo, uveljavljeno v življenju posameznikov, narodov in držav, more ustaviti pot hunsko-boljševiškemu kopitu. V NAŠI DRŽAVI. Slovo angleškega kralja od naše presto-lice. Kakor znano, je prebil angleški kralj Edvard VIII. svoj letni dopust ob našem Jadranu. S svojo jahto je napravil izlet aa otok Krf, kjer se je sestal z grškim kraljem. Obiskal je tudi Carigrad. S posebnim vlakom se je odpeljal v Bolgarijo, kjer je imel sestanek s kraljem Borisom. Ob koncu dopusta, se je pomudil v Bel-gradu, kjer se je v spremstvu kneza namestnika Pavla sprehajal po ulicah, obiskal je knezov grad in iz Belgrada je nadaljeval pot na Dunaj. Zunanji ministri Male zveze so imeli od 12. do 14. t. m. v Bratislavi svoj sestanek. Zunanji ministri dr. Stojadinovič, rumunski Antonescu in čehoslovaški dr. Krofta so se razgovarjali o raznih važnih vprašanjih sedajnega resnega političnega položaja v Evropi, kolikor se nanašajo na tri države Male zveze. Dr. Korošec zastopa v odsotnosti predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je odpeljal pred sestankom v Bratislavi v Bukarešto, kjer je bil 9. septembra prisrčno sprejet in ga je na kolodvoru pričakal rumunski ministrski predsednik z ministri in raznimi zastopniki tujih držav. G. dr. Stojadinovič je imel razgovore z ru-munskim predsednikom vlade in z zunanjim ministrom Antonescom. Predsednika naše vlade je sprejel tudi rumunski kralj in ga je povabil na kosilo. Dr. Stojadinovič se je odpeljal 11. septembra v spremstvu rumunskega zunanjega mini- stra v Bratislavo na sestanek zunanjih ministrov Male zveze. V dneh odsotnosti je bil namestnik dr. Stojadinoviča notraj-ni minister dr. Korošec. Važni uspehi dr. Stojadinovičevih razgovorov v Bukarešti. Naš predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se je na poti v Bratislavo ustavil v Bukarešti, kjer je imel s člani rumunske vlade važne razgovore, ki so se nanašali pred vsem na gospodarstvo. Eden teh sklepov, ki bode zelo mnogo koristil naši državi, je ta, da bo Rumunija nas oskrbovala z bencinom, mi pa Rumune z bakrom. Dr. Stojadinovič je dosegel v Bukarešti še tudi to, da bodo v kratkem zaključena pogajanja radi gradnje mosta, ki bo vezal našo državo z Rumunijo. Vzdrževanje osnovnih šol pade na ba-vine. »Službene novine« so prinesle uredbo o prenosu vzdrževanja osnovnih šol od podeželskih občin na banovine. Doslej so plačevale občine popravila šolskih poslopij, najemnino za najeta šolska poslopja, kurjavo, razsvetljavo in čiščenje poslopij, vzdrževanje šolskih vrtov, nabavo in vzdrževanje opreme, učil in pisarniških potrebščin za šolo, nabavo učnih knjig za revne učence, stanarino učiteljem ter kurjavo za upravitelja in šolskega slugo, če stanujeta v šoli. Od nove prenešene odredbe so izvzete šole po mestih, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah. Če bi dosedanji dohodki za te šolske izdatke ne zadostovali, smejo banske uprave uvesti nove doklade na vse državne davke. Povečane banovinske doklade po mestih, ki še bodo sama vzdrževala šole, se ne bodo pobirale. Ukinjena prepoved izvoza krme. Lani je bila zaradi slabe letine izdana prepoved izvoza za krmila, ki je bila pozneje deloma preklicana. Ministrski svet je sedaj sprejel sklep, s katerim se ukinja prepoved izvoza ovsa, ječmena in slame. Ta sklep je stopil v veljavo 14. t. m. S tem dnem je prenehal v celoti sklep ministrskega sveta od 6. decembra 1935 o prepovedi izvoza krme. V DRUGIH DRŽAVAH. Letni kongres nemške narodno-socija-listične stranke. Letni kongres narodno-socijalistične stranke je otvoril v Nürn-bergu 8. septembra ob milijonski udeležbi državni kancler Adolf Hitler. Udeležence kongresa je pripeljalo v svečano okrašeno mesto Nürnberg 3000 posebnih vlakov. Hitlerja so sprejeli z vsemi slovesnostmi in tudi z zvonenjem po cerkvah. Strankin kongres za leto 1936 se je vršil pod geslom: Nemčija gre v neizprosen boj proti boljševizmu! Hitler je napovedal v svojem govoru za Nemčijo 4-letko, ki bi naj prinesla Nemcem popolno gospodarsko osamosvojitev. V teku štirih let bi naj Nemčija izdelovala vse sirovine doma in bi postala čisto neodvisna od drugih držav. Važna je tudi Hitlerjeva izjava, v kateri je naglasil, da se Nemčija kljub bodoči gospodarski osamosvojitvi ne odpoveduje kolonijam in bo on ta boj dobo je val do zmage. Težaven položaj francoske levičarske vlade. Francoski ministrski predsednik ima vedno hujše ežkoče s svojo ljudsko fronto, ki se krha na vseh koncih in krajih. Francoski komunisti so razljuteni, ker se je vlada postavila na stališče, da bo varovala napram Španiji nepristranost in ne bo tamošnjih levičarjev vsaj očito podpirala z vojnim, materijalom. Komunisti se maščujejo nad vlado s hujskanjem na štrajke. Stavkujoči delavci so se že zopet upali nad javna poslopja in je moralo poseči v ogrožene kraje vojaštvo. Komunisti nasprotujejo vladnim socijali-stom z nemiri in z demonstracijami kjerkoli se ponudi prilika. — Francosko levičarsko vlado močno skrbi dveletno vojaško slubovanje v Nemčiji. Kot odgovor na nemški razglas o raztegnitvi vojaške službe je izdelala Francija nov oboroževalni načrt, ki bi naj bil izveden v petih letih in so izdatki predvideni na 14 milijard frankov. Obiski inšpektorja poljske vojske. Inšpektor poljske vojske general Rydz-Smi-gly je vrnil obisk šefu francoskega generalnega štaba. Iz Pariza pa se ni vrnil nazaj na Poljsko, ampak se je mudil v Benetkah, kjer je imel z italijanskimi državniki razgovore. Ta obisk spravljajo v stik z željo, da bi se naj prijateljska vez med Francijo in Poljsko izpopolnila še z Italijo. Omenjene tri velesile bi naj tvorile ključ do sprave med Poljsko z državami Male zveze. Med Poljaki in Čehoslo-vaki je že dolgoleten spor, ki se poglablja, ker se Poljska naslanja na Nemčijo, Čehoslovaška pa ima pogodbo z Rusijo. Koliko so vplivali obiski znamenitega poljskega generala na pomirjenje, bo pokazala bližnja bodočnost. Trgovci, kupujte šolske potrebščine za domače šole pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju! Novo napredovanje -upornikov v Španiji. Najvažnejši dogodek v španskem uporniškem napredovanju v minulem tednu je zasedba zelo važne vojaške postojanke mesta San Sebastian na severu. San Sebastian so zavzele bele čete v noči od 12. na 13. septembra. Anarhisti so pred pobegom mesto na večih krajih zažgali, a je zgorelo le nekaj hiš. Ruski komunistični agenti so se osmešili na Portugalskem. Portugalska je očito na strani španskih upornikov in jim tudi nudi po možnosti pomoč. To zadržanje Portugalske hudo jezi sovjetsko Rusijo, ki je hotela po svojih agentih zanetiti vstajo med portugalsko mornarico. Posadki dveh bojnih ladij sta se uprli in sta začeli streljati na obalne baterije, ki so odgovorile in poškodovale obe ladji. Zadeti križarki sta se udali, posadki so zaprli in vlada je proglasila nad presto-lico Lisabono obsedno stanje. Od komunizma iz Moskve nameravani upor je bil v kali zadušen in je ruske sovjete poučil, da Portugalska ni Španija. Važne spremembe v Rusiji na pohodu. Stalin se je sicer znebil za vedno s streli stare Leninove garde, njegovi čekisti še neprestano zapirajo ter streljajo trocki-ste, po diktatorju Rusije pa je segla neizprosna roka bolezni. Rdeči car Rusije je tako nevarno obolel, da so poklicali na pomoč najboljše zdravnike iz inozemstva. — Da je Stalinovo zdravstveno stanje resno ogroženo, nam dokazuje tudi dejstvo, da se že imenuje njegov naslednik in sicer vojni komisar Vorošilov. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molo- Zadnjo nedeljo 13. septembra se je vršil za Dolenjsko veličastno obiskan tabor JRZ v Novem mestu. Na taboru je bilo 10.000 Dolenjcev, ki so prisegli zvestobo Sloveniji in njenemu voditelju g. dr. Ant. Korošcu. Glavni govornik je bil minister g. dr. Miha Krek, ki je povdarjal gospodarsko delo sedajne vlade. Glede razmerja med nami in Slovenci je rekel, da hodimo mi Slovenci radi tega v Belgrad, da od tam branimo slovenske koristi. V Belgradu se bo odločilp, koliko samostojnosti in samouprave bo imela posamezna dežela in tam se bo rešilo tudi hrvatsko vprašanje. Hrvati pa pravijo narobe: Ostali bomo doma toliko časa, da nam bo hrvatsko vprašanje zrelo in rešeno padlo v naročje. Zato tudi nam očitajo, da smo najprej ostali doma, potem pa smo šli v Belgrad. Pri tem pa smo se ravnali po Deca v Katoliški akciji. V Italiji se v Katoliški akciji prav vneto in uspešno udejstvujejo tudi otroci. Področje njihovega dela so pred vsem starši in drugi člani rodbine, domačini, sovrstniki in rojaki. Prav mnogo store otroci za misijo-ne in dela krščanskega usmiljenja. Meseca julija (od 17. do 21. julija) so odposlanci teh otrok poromali v Rim pod vodstvom organizacij katoliških gospa. tov, ki Stalinu že dalje časa ni po godu, je bil imenovan za poslanika v Mehiki, kjer stalinistom ne bo več nevaren. — Poleg bližajočih se sprememb na najvišjih sovjetskih mestih ogroža ruski komunizem lakota v letošnji zimi. Kolektivno državno gospodarstvo na deželi je čisto odpovedalo. Žetev je izpadla skrajno slabo in poleg tega so razni državni nadzorniki pokradli ogromne količine žita in ga prodali. Rusija ima letos mnogo premalo žita za lastno prebivalstvo in vlada kakega žitnega izvoza niti ne omenja. Kar bo preostalo od največjega zla od — komunizma po Stalinu, bo pomandrala lakota, ki sigurno grozi letos nepregledno razsežnim ruskim pokrajinam. Neprestani resni nemiri v Palestini. — Angleška oblast je zopet proglasila nad Palestino obsedno stanje in razne druge zakonske izjemnosti in je poslala tudi več vojaštva nad arabska plemena, ki hočejo nasilnim potom preprečiti naseljevanje Judov v Sveto deželo. V zadnjem času so Arabci poostrili boje z angleškim vojaštvom. Na več mestih so pobili angleške posadke z oficirji vred. Angleži pošiljajo nad srdite upornike vojna letala. Sirija v Mali Aziji samostojna. Nad Sirijo v Mali Aziji je vršila Francija pokroviteljstvo. Francija je sedaj priznala Siriji samostojnost. Izvedene bodo v novi samostojni državi volitve in tem bo sledilo osnovanje prve vlade. Francosko pokroviteljstvo nad Sirijo preneha, kakor hitro bo pristopila nova država k Društvu narodov. Dosedanji francoski nadkomisar bo zamenjan s poslanikom. preprostem receptu slovenskega kmeta: Če so zunaj nalivi, toča, viharji, takrat sedi za pečjo, ko pa minejo, gre ven. Kadar je v Belgradu g~d in hudo vreme, da pravi zastopniki ljudstva ne morejo ni. opraviti, ostanemo doma, kadar pa se da kaj napraviti, moramo hiteti tja. Drugi govornik g. dr. Fran Kulovec, glavni banovinski tajnik JRZ, je napovedal, da bodo 25. oktobra po vsej Sloveniji občinske volitve, pri katerih bo naše ljudstvo izpričalo svojo slovensko zavest in zvestobo. Posebno burno odobravanje je žel g. govornik, ko je povdarjal, da mi Slovenci nismo in ne bomo odstopili od svojega programa in zahtevamo polno samoupravo. Govorila sta še Franc Smodej, tajnik glavnega odbora JRZ, in še en govornik. Bilo jih je kakšnih 5000 dečkov 9—10 let starih, ki so prišli iz raznih krajev Italije. Papežev državni tajnik kardinal Pa-celli je opravil za te male romarje sveto mašo v cerkvi sv. Petra. Sv. Oče pa jih je sprejel v svoji poletni rezidenci Castel-gandolfo v okolici Rima ter je imel na nje prav prisrčen nagovor. Otroci so mu izročili darove, zbrane samo med deco, za misijone in dobrodelne svrhe. Boljševiški uspehi v Čehoslovaški. Čehoslovaška je s sovjetsko Rusijo zvezana s politično in vojaško zvezo. Ta stik izrablja kominterna (komunistična inter-hacionala) za agitacijo v Čehoslovaški. Slovenski labor JRZ za Dolenjsko. Sadovi komunistične propagande so že zdaj znatni. Na nekaterih srednjih šolah v Čehoslovaški sta že danes dve tretjini učencev komunistični. V kino-gledališčih 3e predvajajo komunistični filmi, v gledališčih se dajejo predstave komunistične vsebine. Na knjižnem trgu je mnogo knjig, ki proslavljajo, učijo in branijo komunističen sistem. Mnogo je takih društev, ki pod plaščem kulturnih ali gospo darskih nalog delajo propagando za boljševizem. Isti svrhi tudi služijo številna potovanja čehoslovaških razumnikov v Rusijo. Čehoslovaška bo morala z odločno samoobrambo preprečiti, da ne postane pozorišče komunistične povodnji! Prva brezverska šola na Poljskem. V Varšavi so nedavno odprli prvo šolo brez pouka v veri in brez verske vzgoje, šola je kajpada zasebna ter je v upravi Poljske zveze svobodomislecev, plačujejo pa jo socialistične organizacije. To je nekaj novega za Poljsko, ki doslej takšne šole ni imela. Ljudstvo je ne mara, zagrizeni marksisti na Poljskem pa bi radi posnemali svoje marksistične brezbožniške bratce v Rusiji. Japonci za evharistični kongres. Prihodnji svetovni evharistični kongres bo v Manili, glavnem mestu Filipinskega otočja (v Velikem oceanu vzhodno od Indije, južno od Kitajske, južno-zapadno od Japonske). Kristusa-Zveličarja v Najsvetejšem zakramentu nameravajo med drugimi narodi počastiti tudi Japonci. Za obilno udeležbo na tem narodnem roma- ZDRAVO VINO IN MOŠT z uporabo KALIUM - META - BISULFITA ZNAMKE »VINOBRAN«. Navodila in vzorce pošilja brezplačno TOVARNA »ZORKA« DD.( SUBOTICA. nju agitira poseben odbor, ki sta mu na čelu tokijski nadškof Chambon in japon ski admiral Jamamoto, vrl katoličan. V oklicu, izdanem na japonski narod, se tu di povdarjajo ozke vezi med Filipini ter Japonsko. V 16. in 17. stoletju so s Fili pinov k. toliški misijonarji prodirali na Japonsko, in ko je v tej državi izbruh nilo krvavo preganjanje kristjanov, so japonski katoličani iskali zavetja na Fili pinih. Verouk v strokovnih nadaljevalnih šolah. Te dni se prične pouk v obrtnih in trgovskih strokovnih nadaljevalnih šolah. Na priporočilo škofijskih ordinariatov v Ljubljani in v Mariboru in na predlog predsedništva škofijskih konferenc v Zagrebu je ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo kot učbenike za vse navedene šole knjigi: Alojzij Stroj: Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Druga izdaja z 20 sil kami. Cena 10 Din. Alojzij Stroj: Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih katoliške Cerkve, Tretja izdaja s 40 slikami. Cena 10 Din. Knjige se dobijo v Tiskarni sv. Cirila. Dom duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem, Tečaj za žene ob od sobote 26. septembra do 30. septembra. Tečaj je namenjen za žene iz Trbovelj, priglasijo se pa lahko tudi še druge — Za dekleta od sobote 10. do 14. oktobra. Osebne vesti. NAŠ KRALJ MED SLOVENSKIMI ŠTAJERCI. Nenadoma je obiskal sredi minulega tedna naš mladi kralj kraje na severni meji. Z vlakom se je pripeljal do Ljutomera, kjer je izstopil. Tamkaj ga je že čakal banovinski arhivar g. profesor Baš iz Maribora, ki je spremljal vladarja pri ogledu obmejnih krajev in ga je opozar jal na lepoto in razne znamenitosti. V Ljutomeru je sedel kralj v avto in je obiskal: Kapelo, Slatino-Radence, Radgono, Apače, Cmurek, št. Ilj, in se je pripeljal 9. septembra v Maribor ob 11. uri dopoldne. V Mariboru je krenil na Slomšekov grob, kjer mu je razložil g. prof. Baš zasluge svetniškega vladike za Maribor in za celotno Slovenijo. Obisk Slomšekovega groba je napravil na Mariborčane najlepši utis. Pred starim mestnim pokopališčem, na katerem stoji Slomšekova kapelica z grobnico, se je hitro zbralo precej občinstva in posebno še mladine. Mladi kralj je bil deležen navdušenih pozdravov. Za obiskom Slomšekovega groba se je odpeljal kralj po mestu, si je ogledal Znamenito kopališče na Mariborskem otoku i i krog^poldne se je odpeljal proti Dravogradu. Na Otiškem vrhu ga je čakal dvorni vlak, v katerem se je peljal ikozi Mislinjsko ter Savinjsko dolino. V lelju je stal dvorni vlak 10 minut. Visoki gost je izstopil in so ga vsi navdu- C< šeno pozdravljali. Iz Celja je odpeljal dvorni vlak na Bled, kje/ se je mudila kraljeva družina na letovišču. Slovenska škofa pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Sv. Miklavž pri Ormožu je rojstna župnija našega škofa g. dr. Ivana To-mažiča. V sredo 9. septembra, po sloves nostih 7001etnice župnije Velika Nedelja, je popeljal naš vladika ljubljanskega škofa g. dr. G. Rožmana v svojo rojstno fa ro in hišo pri Sv. Miklavžu. Umrl v starosti 94 let. V Zagorju ob Savi je umrl tamošnji najstarejši doma čin Martin Drnovšek, star 94 let. Rodil se je leta 1843 kot sin revnega kmeta v Koščici v občini Polšnik. Udeležil se je znane bitke pri Kustoci leta 1866. Po vrnitvi od vojakov je najprej pomagal očetu na kmetiji. Leta 1875 je stopil v delo pri cinkarni, kjer so tedaj delali 12—15 ur dnevno. Pozneje je bil uslužben kot kurjač pri apnenicah do upokojitve v starosti 83 let. Imel je v zakonu sedem otrok, od katerih so nekateri že pomrli. Svoja zadnja leta je prebil pri svojem sinu Rudolfu, ki je rudarski nameščenec. Nesreče. Dve nesreči. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 401etnega delavca Petra Peitler iz Gradišča, kateremu je padlo pri spravljanju lesa debelo bruno z voza na desno nogo in mu jo je zlomilo. — 261etni tekstilni delavec Artur Gabler je padel v Mariboru na voglu Betnavske in Jezdar-ske ulice v magdalenskem predmestju pod tovorni avtomobil, ki mu je šel preko obeh nog. S težkimi poškodbami so povoženega oddali v mariborsko bolnico. A (baveR) V E /—- se % BaV^-ega*-* aSP1R1N brot^o^3^: I ■ ¿.preWa<»u Ogl«« ¡«"feli.trrVoi s. Si 17SJ od 17. XIL J9J5. Nesreča pri podiranju in padec z drevesa. V Morju pri Framu je bil zaposlen 301etni tesar Franc Koren s podiranjem drevja z drugimi delavci. Naenkrat se je zmuznila Korenovemu sosedu sekira iz rok in je priletela z vso močjo tesarju v desno nogo ter ga je hudo ranila. — V Razvanju pri Mariboru je padel z drevesi 141etni železničarjev sin Ivan Ledinek in je dobil težje notrajne poškodbe. Oba poškodovana so prepeljali v mariborsko bolnico. Kol skozi nogo. S poda je skakal v slamo 121etni dijak Janko Berčič, sin strojnika v mariborski moški kaznilnici. Po nesreči je priletel na zaostren kol, ki je tičal skrit v slami. Kol se je zasadil fantu skozi stegno in so ga prepeljali v bolnišnico. Bik ga je smrtno pritisnil k jaslom. — Karol Komperšek iz Žitnic v občini Jur-jevski dol v Slov. goricah je hotel pri posestniku Jožefu Režonji popraviti jasli, h katerim je bil privezan bik. Bik je Kom-peršeka tako pritisnil k jaslom, da mu je počil želodec in je tesar umrl po preteku sedmih ur. Režonja je Komperšeka opozarjal na bikovo razdraženost in je hotel bika odstraniti. Tesar je prišel s popravilom v gospodarjevi odsotnosti in radi tega je došlo do smrtne nesreče. Padel pod voz. Vsled splašenja vola je padel pod voz 681etni Matija Kocjan iz Gornjega Jakobskega dola v Slovenskih goricah. Zlomil si je levo nogo in si stri štiri rebra. Poškodovan vsled padca pod voz. V ptujsko bolnico so spravili 321etnega vi-ničarja Antona Kocmurja od Sv. Urbana pri Ptuju. Omenjeni je padel pod z gramozom naložen voz, ki mu je hudo poškodoval desno nogo. Padel z motornega kolesa in si pretresel možgane. V Rogoznici pri Ptuju je padel z motornega kolesa in si je pretresel možgane 461etni trgovec Martin Vrabl, Nevaren obstrel vsled neprevidnosti. V mariborsko bolnico je bil predan s kroglo v trebuhu 391etni Ivan Javornik, posestnik v Slivnici. Neprevidno je ravnal z re- Stariši, ki dajete denar za šolske potrebščine, opozorite svoje otroke, da kupujejo v Tiskarni sv. Cirila! volverjem, ki se je sprožil in je zadela krogla neprevidneža v trebuh. Sreča v nesreči. Na Marijin praznik 8. septembra ob 10. uri dopoldne je pribrzel osebni avto do železniške proge Krapina-Rogatec v Žurmancu blizu tekstilne tvor-nice. Voz je šofiral Anton Rosenfeld od mariborske tvrdke Zlatorog in stanujoč v Ptuju. V avtomobilu so še bili: 561etni trgovec Robert Rosenfeld z ženo, 381etna Terezija Rosenfeld in zasebnica 511etna Marija Kosemburger. Anton Rosenfeld radi ovinka ni videl osebnega vlaka, ki je peljal iz Krapine proti Rogatcu. Avtomobil je zadel ob lokomotivo in se prevrnil na stran. Prednji del avtomobila je obležal proti cesti, ki vodi iz Ptuja, in je čisto razbit. Ljudje, ki so hiteli na pomoč, so bili prvotno prepričani, da so vsi potniki v avtomobilu ubiti. Pregled nesreče pa je Angleška Ietalka Beryl Markham je sama preletela Atlantik. Spustila se je z letalom na tla v bližini Louisburga (Nova škotska). Letalo se je sicer preobrnilo, ietalki se pa ni zgodilo nič hudega. ugotovil, da si je gospa Rosenfeld zlomila desno nogo, poškodovana sta oba Ro-senfelda, gospej Kosemburger se ni zgo- Zaročenka princa Bernharda Lippe-Brie-sterfelda Julijana, princezinja holandska. HPP^ VH ttjjjiK * flHMiiliS p ; 1 te, ' M „ f ;i"^ \Mt mmHHSmMa • Pilili li'f Hlfllfi l^vi O'- ELr ;;; ■agac^ J 1 aBM^ f J&X, * W* ' M jI Zaročenec holandske princese Julijane princ B. Lippe-Briesterfeld. Novi predsednik španske levičarske vlade v Madridu Caballeros, ki je ob enem vojni minister in poveljnik rdečih tolp. Radi resnih nemirov v Palestini so vpoklicali na Angleškem rezerviste. Komunistična milica v španskem mestu Barcelona na pohodu na bojišče. Vse za vse šole bomo kupovali v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju! dilo nič. Ponesrečene je reševalni avto iz Ptuja prepeljal domov. Dva usodna padca s kolesa. V Celju je padla 291etna služkinja Antonija Leveč iz Št. Janža pri Velenju tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila desno nogo in so jo spravili v celjsko bolnico. -— Franc Perk, 211etni rudarski invalid iz Trbovelj, se je vozil s kolesom iz Ljubljane proti domu. Blizu Kala, kjer cesta močno pada, mu je odrekla zavora, padel je 5 m globoko ter si je zlomil levo nogo. Reveža so prepeljali v ljubljansko bolnico. Razne požarne nesreče. V vasi Tomače-vo pri Ježici v ljubljanski okolici je uničil podtaknjen ogenj znano Jenkovo kopališče s 70 kabinami. — Pri posestnici Pavli Kmetic v Spodnjih Racah je zgorelo ostrešje na hiši in znaša škoda 10.000 dinarjev. Odtrgana skala zahtevala smrtno žrtev. Pri popravljanju jeza na Kokri pri Kranju je smrtno ponesrečil 10. t. m. 281etni delavec Alojz Rejc iz Strahinja pri Naklem. Nenadoma se je utrgal velik kos skale, ki je zajel Rejca, ga pritisnil k hribu tako, da mu je eno nogo v kolku sko-ro čisto odlomilo, razen tega je dobil še hude notrajne poškodbe. Prepeljali so reveža v bolnico v Ljubljano, kjer je kmalu umrl. Skala se je odtrgala. V Dolenji Straži pri Novem mestu se je te dni popoldne ob treh odtrgala z gorskega grebena Srebrnik dobrih 6000 kg težka skala in je zgr-mela navzdol po hribu kakih 500 m daleč. Na poti navzdol je pomandrala vse drevje, ki je bilo na poti, in en kozolec, ob katerem se je ustavila. Sneženi plaz se zvalil v jezero. Iz Osla na Norveškem poročajo, da se je zvalil v jezero Len nenadoma sneženi plaz. Jezero se je razlilo po okolici. Uničeni sta popolnoma dve vasi in je utonilo vsled poplave 50 ljudi. Razne novice. Občinski svet v Slovenjgradcu je razpustila banska uprava. Vodstvo občine je poverjeno dr. Jožefu Picej. Starorimski vodovod od Frama do Haj-dine pri Ptuju so odkrili. Krog današnje Hajdine je bil starorimski Ptuj, ki je bil v dobi rimskih cesarjev zelo važna vojaška postojanka. Starorimski Ptuj je bil preskrbljen s pitno vodo potom vodovoda, ki je začenjal v Framu od današnjega »Zlatega studenca«, ter je šel nato v ravni črti do Hajdine. Vodovod je obstojal iz kanala, ki je bil širok 60 cm, globok pa 45 cm. Ob vsaki strani kanala je bil 45 cm debel zid. Naval na celjsko realno gimnazijo. Za šolsko leto 1936-37 se je vpisalo na celjsko realno gimnazijo 1022 dijakov. Od teh je 695 fantov in 327 deklet. Letos bo 70 učencev več nego lani in 123 več nego leta 1934. Neznan utopljenec v Savi. Iz Save pri Kresnicah so potegnili neznanega, 60—70 let starega utopljenca, ki je bil 2—3 dni v vodi. Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki, p. Velika Loka na Dolenjskem, prične 33. novembra novo šolsko leto. Šola je enoletna, v katero se sprejemajo samo kmečka dekleta. Med šolskim letom nI nikakih počitnic, učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk. Oskrbovalnina znaša od 125 do 350 Din na mesec. Onim kmečkim dekletom pa, ki radi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati cele oskrbovalnine, podeljuje kr. banska uprava primerne štipendije. Pri; sreskih kmetijskih odborih naj prosilke, odnosno njih namestniki, za štipendije sami zaprosijo. Dekle, ki želi vstopiti v to šolo, mora bit? staro 16 let In popolnoma zdravo. Prihodnji »Putnikovi« izleti z autokarom. — 17. septembra: Graz (velesejem), 100 Din. — 17. do 18. septembra: Maria Zeli, 200 Din. — 20. septembra: Rogaška Slatina, 45 Din. — 19. do 20. septembra: Graz (velesejem) dvodnevni ■ it. Ne reci: juiril Neguj že danes svoje zobe vzemi SARGOV KALO DO NT ?*OT,*Oß/VEiAv>fcAMNu j DOMAČI IZDELEK ............................... , izlet, 110 Din. — 24. do 27. septembra: Gross-glockner in Salzburg, 380 Din, — 29. do 30, septembra: Maria Zeli, 200 Din. — 2. do 7, oktobra: München čez Grossglockner, Innsbruck, Chiemsee Itd., 690 Din. Specijalist za kirurgijo šef primarij dr. fier-nič Mirko zopet redno ordinlra od 8—9, 12—13 in 15—16 v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ulica 49. 1100 Obžalovanja vredni slučaji. Huda kazen za tihotapstvo. Mariborski cariniki so razkrinkali v dunajskem brzo-vlaku kot tihotapca pomožnega kuharja v jedilnem vozu Antona Bednarika iz Dunaja. Med kuhinjskim capjem je imel skritih 43 novih vžigalnikov, 400 kamenčkov in nekaj sto avstrijskih cigaret. Priznal je, da je hotel to blago vtihotapiti v Italijo. Kazen bo znašala 50.000 Din. Aretirali so kuharja in njegovega pomočnika. Mlad nepridiprav. Anton Kuhar, mesarski mojster v Slovenjgradcu, je 3. t. m. Usodepolne spretnosti In čarovnije v banki. Z denarjem ni dobro uganjati copernij. Vsaj drugim ne smemo zaupati denarja, da bi uganjali z njim razna slepila. Kot izboren čarodej se je izkazal te dni moški, ki je stopil v veliko banko v Pragi, da bi zamenjal par angleških funtov za češke krone. Neznanec je govoril izborno angleški in mu je stregel tudi angleščine vešč bančni uradnik. Tujec se je zapletel z uradništvom v pogovor in med zabavo je pokazal pri blagajni zbranim marsikatero ročno spretnost. Tako n. pr. si je pustil izročiti neznanec od uradnika par bankovcev, katere je med izgovarjanjem nerazumljivih be- Ciganka. Povest iz domačih hribov. 16 »Franc, Franc! — To pa je preveč. Da moreš kaj takega reči! ... Sicer pa bi si bila jaz dejala, da te je samega kaj, da se boš ubranil in da ti zato ni treba ženske pomoči.« »Ubrani se, če se moreš s praznimi rokami, ko je drugi z nožem nad teboj!« »Tako nevarno menda ni bilo. Gotovo je zvita ciganica s svojimi ostrimi očmi videla, da ni hude nevarnosti; zato ti je pa zaigrala to komedijo.« »Brez srca si. Pavla se je zame žrtvovala. Čudež je, da je ušla smrti, življenje mi je rešila. Ko bi nje ne bilo, bi bil že v grobu. Mnogo, mnogo sem ji dolžen.« »Naj bo po tvojem! Nikjer pa ni zapisano, da jo moraš iz same hvaležnosti vzeti. Saj se ji lahko še kako drugače izkažeš: s kakim darilom ali že kako.« »Dal sem ji besedo in sram bi me moralo biti, če bi jo požrl.« »Največjemu poštenjaku se primeri, da mora besedo požreti. Beseda še ni konj! Marsikdo se je za kako kravo, za kakega konja ali za les pogodil in se je nato skesal. Je pač k onemu šel in od kupčije odstopil ter pošteno plačal, da oni ni imel škode — pa je bilo prav.« »Če je zate bila ženitev kravja kupčija, zame ni. Jaz iščem srečo, ki jo le s Pavlo upam najti. Pavla ima vse lastnosti za dobro ženo in gospodinjo.« »Hinavska je in polna ciganske zahrbtnosti. Videl boš, ko bo že prepozno.« »Ti boš videla, da 9i pridno dekle strašno po krivem sodila.« »Nikogar ne sodim po krivem, le to povem, kar je,« je pihala Pristovnica. ».. i Če je že res taka svetnica, samih čednosti polna, kakor se tebi vidi, je vendar ciganske krvi in ta kri bo prišla na tvoje otroke. Ko bo potem na Ravnah razsajala tropa ciganskih smrkovčkov, no, to bo tvoja sreča, da ti Bog pomagaj.« Ravnjak je prebledel in se je ves stresel. Vendar se je hitro zbral in je zagrmel nad sestro: »Zdaj pa je mera polna. Brigaj se za svoje smrkovce, mene pa pusti!« »Saj te bom,« je zasikala. »Če že hočeš v nesrečo, pa zaleti se v njo! O pravem času sem te svarila. Zapomni si: boš že še videl! Pa nikar ne misli, da bom na ženitnino prišla!« »Saj te nisem vabil in te tudi ne bom. »Seveda! Sai imaš drugih svatov dovolj. Vsa Svoji k svojim ne sme biti samo prazna beseda! Zato kupujte v Tiskarni sv. Cirila. poslal s G750 Din mesarskega vajenca Franca T. k Sv. Antonu na Pohorje, da bi tamkaj prevzel in plačal dva para volov. Vajenec ni izpolnil mojstrovega naročila, ampak je izstopil v Vuhredu, odkoder je krenil v Ribnico in v Maribor. V treh dneh je zapravil 4000 Din. Orožniki so mladega nepridiprava aretirali in izročili sodišču. Obesil se je v Studencih pri Mariboru 431etni železniški sluga Ivan Korošec. Kot kaznjenec bo še obtožen uboja v jetnišnici. V jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča so našli zjutraj mrtvega 521etnega kaznjenca Antona Uranjeka iz Ranč. Rajni je bil bolj slaboumen in je prestajal petmesečno zaporno kazen radi tatvine. Ker je bila smrt po zunanjih znakih sumljiva, so ga raztelesili in ugotovili, da je podlegel nasilju in sicer vsled udarcev. Uranjekov sojetnik je priznal, da je slaboumneža v noči pretepel, ker ni dal miru. Sojetnik bo najbrž obtožen — uboja. Nočni vlom v trgovino. V noči na 11. t. rn. je bilo od neznancev vlomljeno v trgovino z mešanim blagom, ki je last trgovca Franca Rudi v Barjem dolu v občini Rošpoh pri Mariboru. Vlomilci so odnesli gotovine 2000 Din ter razno blago. Skupna škoda znaša 10.000 Din. S planko po glavi. V bolnico v Ptuj pripeljani 611etni viničar Jožef Matjašič od Sv. Lovrenca v Slov. goricah trdi, da ga je napadel brez vzroka neznan moški in ga je s planko težko poškodoval na glavi. 181etna služkinja skočila v Muro. Elizabeta Štefanec, 181etna služkinja iz okolice Gornje Radgone, je bila uslužbena v gradu Rotenturm. Omenjena je skočila v Muro pri Radgoni radi neozdravljive pljučne bolezni. Kmalu za mostom med Gor- njo Radgono in Radgono so potegnili nesrečno deklino iz vode, a je že bila mrtva. Tasta ubil. V Ženjaku pri Sv. Benediktu v Slov. goricah si nista bila dobra posestnik Jakob Ferk in njegov 831etni tast Janez Kramberger. Te dni je udri pijani zet v sobo, v kateri je spal starček, in ga je ubil. Ubijalec se je sam javil orožnikom. Uboj. V Dupleku pri Mariboru je ubil 13. t. m. s kamnom in motiko 521etnega p< estnika Pavla Dvoršak hlapec, ki služi v Zgornjem Dupleku. Ubijalec je zagrešil zločin iz maščevanja, ker mu je baje Dvoršak nekoč v prepiru vrgel kramp v hrbet in ga je poškodoval. Lobanjo mu je prebil. S prebito lobanjo je bil oddan v mariborsko bolnico 241etni Franc Komar, delavec iz Zgornje Kaple pri Sv. Duhu na severni meji. Poškodovani trdi, da je dobil v noči s planko od neznanca udarec po glavi. Nezaželjen obisk v stanovanju učitelja. Pri Mariji Snežni so vdrli neznanci v stanovanje učitelja Friderika Majcen in so mu odnesli vso posteljnino. Vlom je bil izvršen, ko se je mudil učitelj v šoli. Dva vloma. V Svečini v Slov. goricah je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Janeza Švingerja. Uzmoviči so odnesli 800 Din v gotovini ter več oblek, perila in drugih predmetov. — V Makolah je bilo ukradenih iz ' iničarije posestnika Jožefa Babšek 50 1 vina, lovska puška in nekaj živil. Napaden v spanju. V mariborsko bolnico so spravili 221etnega delavca Lovr. Lipnika iz Kaple s tremi hudimi ranami na glavi. Izpovedal je, da ga je v spanju z nožem napadel neznanec in mu je pri-zadjal tri rane na glavi ter mu je skoraj odrezal nos. Sleparija z najdenim zlatim prstanom. Na mariborskih ulicah se je pojavljal lepo oblečen moški, ki je na spreten način vrgel pred kako boljšo žensko bleščeč prstan. Hitro je skočil za prstanom, ga pobral in začel njegovo dragocenost hvaliti ženski. Konečno je ponudil gospej, da ji da prstan in bo molčal o najdbi, če mu izplača par kovačev ah pa stotak. Prstan je bil seve iz medi in mesto s kamnom okrašen z ničvrednim steklom. V Mariboru mu je uspelo, da je prekanil na opisani način dve ženski. Iz Maribora je prestavil svoj goljufivi posel v Celje in Ljubljano, kjer je tudi osmeknil par žrtev. V Ljubljani je policija dognala, da se poslužuje sleparstva z zlatim prstanom že večkrat predkaznovani Štefan Kovaček, rodom iz Zagreba, katerega zasleduje oblast. Otroku se vnela obleka pri padcu v ogenj. V Latkovi vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu so pastirji kurili na paši. Prišel se je igrat k ognju štiriletni delavčev sinček Stanko Plaskan. Fantek je padel v ogenj, vnela se mu je oblekca in s hudimi opeklinami po celem telesu so ga spravili v bolnico v Celje. Drzna vlomilca. V Kotredežu pri Zagorju ob Savi sta se splazila dva mlada klateža skozi okno hiše posestnika Jožefa Pire ob času, ko so bili domači na polju. Premetala sta vse po hiši. Na dojenčka v zibelki sta nametala razno obleko. Ko je Pirčev sosed poklical domače na pomoč, sta jo lopova odkurila. Pirčevi so ju zasledovali, a sta začela streljati proti zasledovalcem. Pircu je bilo odnešenih 500 Din. Zlikovca zasledujejo orožniki. Tako znajo mačkovci! V Debečem pri Litiji se je zgodil vse obsodbe vreden krvav slučaj, ki nam kaže, s kakimi surovostmi se še ponašajo slovenski mačkovci. Fantje so popivali na Javorju in so pri pijači politizirali. Rudar Antonijev s Pristave pri Stični je bil osem let na Hrvaškem in je bil za Mačka. 251etni mlinarjev sin Jožef Žurga, p. d. Balantinov iz Debečega, se je potegoval za dr. Korošca in njegovo politiko. Ko je pozneje za vinom politično zagrizenost podžgalo še žganje, je mačkovec Antoni jev zakričal: »Kaj je to na Hrvaškem koga ubiti! Nič zato, saj se vsak dan tam doli koljejo!« Po teh besedah je surovina sunil z nožem v srce Žurgovega pridnega fanta, ki se je zgrudil pri priči mrtev. Beg iz življenja. Na železniškem prelazu v Ljubljani pri Tivolskem ribniku se sorodovina tvoje črnuhlje bo prišla, vsa ciganska tropa, hahahaha!« Odrinila je stol, naglo vstala in oddirjala, rezko se smejoč, ne da bi se še ozrla. Ravnjak je obsedel ves iz sebe. Zaman se je upiral: sestrine besede so ga vendarle močno prijele. Najbolj ga je zadelo, kar je rekla zaradi oklicevanja in zaradi otrok. Na to doslej ni mislil. Zaman se je tolažil: da je bila božja volja taka, da je prišla Pavla na Ravne; da jo je Bog očitno zato pripeljal, da mu reši življenje in da mu postane žena. Molila bosta, mnogo molila — on in Pavla —, vsa se bosta Bogu izročila; potem ni mogoče, da bi ju Bog ne obvaroval ciganskega prekletstva. Toda bolj in bolj so ga strašile podobe, ki jih je zbudila sestrina jedka beseda. Noč in dan so ga vznemirjale zle slutnje in kar je prej spričo Pavline lepote, čednosti in dobrote skoraj že pozabil, mu je vstajalo živo pred oči: ciganka je, ciganka, ciganka... Ali ne bi bilo mo-dreje, da bi zaroko razdrl in dekle z denarjem bogato poplačal in potolažil? O, ne, ne! Če bi jo pustil, bi spravil sebe in njo v nesrečo. Saj ga ona ne ljubi nič manj kot on njo. Po fari so marnji naraščali in Ravnjak je kmalu spoznal, da se ga najboljši prijatelji izogibljejo. Kadar se je kje prikazal, so ljudje staknili glave in si potihoma nekaj pripovedovali ter zijali vanj, kakor da je bogve kaj zagrešil. Na videz je vse to prezrl, v srcu pa ga je grizlo tem bolj, ker je rad videl, da so ga ljudje hvalili. Zopet mu je oživelo ogorčenje nad Pavlo. Ko bi bila ta držala jezik za zobmi, bi bilo šlo vse po sreči. Bil bi šele zadnje dni povedal, kaj in kako misli, in bi se bil tako naglo oženil, da bi še nihče ziniti ne utegnil. Tako si je vtepal, vendar sam sebi ni prav verjel. Medtem mu je Pavla pisala. Pismo je bilo kratko: prisrčno ga je pozdravila in vsa v skrbeh vprašala, kaj mu je. Odgovoril ji ni ničesar in tudi obiskal je ni. Kljub temu so mu misli vedno uhajale k nji in nje podoba mu je bila slejkoprej živo pred očmi. Njegova zadrega pa je bila vse hujša. Bilo je očitno, da so neki skriti sovražniki hujskali proti njemu; ni pa mogel odkriti, kdo bi ti bili. Najbolj ga je žalilo, ko je videl, da so ga tudi občinski možje jeli po strani gledati. Pri neki seji mu je Stopar, ki je bil drugi svetovalec, kar v obraz dejal, da bi se zanj, ki je Ravnjak in bistriški župan, prav nič ne spodobilo, če bi vzel ciganko. Tedaj se je razburil in je osorno velel, da ženitev ni nikakšna občinska zadeva, ampak njegova reč, v katero se nima nihče kaj vtikati. Odslej so bile seje kratke in suhoparne; možje so govorili, kar so morali, in so se naglo razhajali. Edino Osojnik je bil kakor prej; še bolj je sed potegnil čisto drugim iz žepa. Uradniki so se navdušeno čudili, kaj da vse zna gostobesedni Anglež, ki je bil še toliko ljubezniv, da jim je raz tolmačil nekatera slepila, čez nekaj časa se je le poslovil tolikanj zabavni gospod. Konečno pa je blagajnik ugotovil, da so bile tujčeve coprnije še večje, nego so mislili. Uspelo je Angležu, da je ne-opaženo izmaknil 4 bankovce po 5000 čK in zginil z njimi kot nagrado za zanimivo zabavo. Praška policija je ugotovila, da gre za mednarodnega čarodeja, ki j že žel največje uspeha s svojimi na najbolj spreten način izvedenimi slepili. Študentje! Tudi vašim domačim bo prav, ako boste povedali, da kupujete tam, kjer je za vas najugodneje, to je v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju! ii i mu m je vrgel pod vlak 351etni brezposelni hlapec Lovrenc Šelovin, rojen v Hrenovici pri Postojni. V prostovoljno smrt pod vlak ga je nagnala brezposelnost. §!ov€nsfta ftraiina. VELIK LJUDSKI SHOD STRANKE DR. A. KOROŠCA V GORNJI LENDAVI. Goričanci! V nedeljo 27. septembra bode v Gornji Lendavi velik ljudski shod stranke g. dr. Korošca za naše lepo Goričko. Shod se bo vršil ob 11. uri na prostem pred cerkvijo. Slavnostni govorniki bodo: g. minister v pokoju Ivan Ve-senjak in tajnik JRZ g. Marko Krajnc, kakor tudi še več drugih poznanih govornikov. Pohi-timo zato vsi ta dan v Gornjo Lendavo, da tam, v srcu lepe Goričke, javno posvedočimo našo slovensko skupnost, dokažemo svojo zavednost in zvestobo do našega edinega voditelja g. dr. Korošca! Vsi, ki si želimo nazaj one boljše Čase, ki so bili pod prejšnjo vlado g. dr. Antona Korošca, moramo 27. septembra v Gornjo Lendavo, da s tem podpremo našo dobro stvar in zahtevo. Danes to vsi občutimo, da to malo svobode, ki nam jo je povrnil naš voditelj g. dr. Anton Korošec, hočejo spet izkoristiti v svoje mračne namene razni plačani komunistični, JNSarski in tudi Mačkovi agenti in agitatorji in pri tem obljubljajo vse mogoče stvari. Ni jim sicer do našega trpečega ljudstva, ampak bi samo radi preko tega ljudstva prišli do svojih nepoštenih in sebičnih namenov. Mi pa se ne damo več zapeljevati, ker vemo, da našemu kmečkemu ljudstvu ne bodo pomogli in dobro spravili ne komunistični, ne JNSarski,. niti Mačkovi agentje. Od tujca nimamo prav ničesar pričakovati! Na-Se mesto in mesto vsakega poštenega slovenskega kmeta je edinole v taboru dr. Antona Korošca! Zato, Goričanci, pojdimo v nedeljo 27. sept. vsi brez razlike v Gornjo Lendavo na veliki naš shod in s tem dokažimo, da smo vsi Goričanci eno in da tesno drug ob drugem korakamo za našim voditeljem g. dr. Korošcem, ker vemo, da nas samo on more pripeljati do boljše In lepše bodočnosti! Renkovci. Na Marijin praznik 8. septembra je bila veselica v gostilni g. Ferka in so se moški tako zlasali, da so celo enemu zobe zbili. Bogojina. Na praznik 8. septembra je daroval prvo sv. mašo p. Bojnec Engelbert iz Streho-vec, ki je po poklicu frančiškan. Slabo vreme je služilo novomašniku, ali vseeno ga je veliko število vernikov spremljalo v prelepo bogojin-3ko cerkev. Vodil je novomašnika k oltarju domači g. plebanoš Hauko Jožef, asistirala sta gg. Zver Ivan in en redovnik iz Maribora. Pridigal je domači gospod iz zavoda, ki je marsikaj povedal za tolažbo novomašniku in tudi vernikom v korist. Turnišče. Na Marijin praznik 8. septembra je bilo proščenje v Turnišču v prelepi cerkvi Marije pod Logom. Ob tej priliki je pridigal pri službi božji g. novomašnik Zver Ivan iz Lipe. bogata izbira okusna izdelava ugodne cen« domača tovarna Ivan Paspa i sinovi, Zagreb Cenike pošljemo na zahtero Turnišče. Poročila sta se g. čižmažija Ivan s gdč. Kučko Barico iz Turnišča. Mlademu paru želimo obilo sreče v zakonu! Poldrago leto star fantiček utonil. V Trnju pri Crensovcih je strmoglavil v odsotnosti staršev v potok poldrugo leto stari sinček Štefana Sarjaša, zidarskega pomočnika. V potoku je bilo komaj 60 cm vode. Zagoneten umor. V Sotini blizu madžarske meje so našli orožniki mrtvega in z razbito lobanjo delavca Antona Bičko. Zločin je bil izvršen pred 14 dnevi in najbrž od tihotapcev, ki so imeli Bička pomotoma za graničarja. Rajni zapušča ženo in petero nepreskrbljenih otrok. Tridnevna proslava lOOletnice velikoncdeVshe župnije Sprejem velikega mojstra in prvi dan proslave. Začetek velikonedeljskega jubileja je tvoril svečan sprejem velikega mojstra križniškega reda — opata Schalzky, ki je po prihodu v Prlekijo 5. septembra najprej obiskal ormoško bolnico, kjer so ga pozdravili redovni duhovniki s prior-jem p. Valerijanom Učakom na čelu. Po kratkem odmoru v Ormožu se je odpeljal visoki gost proti Veliki Nedelji. Na meji velikonedeljske župnije je pričakalo velikega mojstra 60 konjenikov in 30 kolesarjev. Po pozdravu voditelja teh krepkih fantov se je peljal g. opat, spremljan od konjiče in kolesarjev, že na večer proti župnijski cerkvi, iz katere so ga od daleč pozdravljali zvonovi in so mu grmeli v pozdrav streli iz topičev. Cela velikonedeljska župnija se je zbrala k svečanemu sprejemu. V imenu župnije je spregovoril pozdravne besede domači g. župnik p. Gregor Ce-rar. Za njim je izrekel g. opatu dobrodošlico zastopnik občine. Ganljiva je bila pozdravna deklamacija Božiče Medikove, katero sta spremljali dve mali dekletci, ki sta držah v rokah papeško in redovno zastavo. Velikega mojstra je ganil prisrčen ter veličasten sprejem. Zahvalil se je za izrečene pozdrave v latinskem, češkem in nemškem jeziku, povdarjajoč, da bi naj Slovenci tudi za naprej varovali svoj največji zaklad — sv. vero. Po končani zahvali g. opata se je po-pomaknil sprevod redovne in svetne duhovščine v res krasno ozaljšano cerkev« Veliki mojster je otvoril jubilejno sloves- Zvočniki v službi uravnavanja prometa. Pri zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu so prvič postavili zvočnike v službo za uravnavanje prometa. Iz policijskih avtomobilov in kolodvorov so narekovali iz zvočnikov množicam pot. Ta prvi poskus se je sijajno obnesel. Sedaj prihaja že iz Londona sporočilo, da se je tudi angleSka prestolica oprijela tega sredstva za toljšo uravnavo prometa. Na posebno nevarnih prometnih križiščih t odo za bodoče policiste zamenjali z zvočniku Signalne luči mesto železniških zatvoroic. V Cehoslovaški razmišljajo o načrtu, da bi za bodoče zamenjali na bil prijazen-, tako da mu je bil Ravnjak iz srca hvaležen. Na prihodnjo sejo ni prišel nihče drug kakor samo Osojnik. Po hinavsko se je kregal in udrihal po občinskih možeh, ki jih ni bilo. Ravnjaka je tako ujezilo, ko je videl, kako so se mu vsi razen Osoj-nika po robu postavili, da jih je že mislil okrajnemu načelniku zatožiti. Vendar si je še premislil in je za črno nedeljo sklical drugo sejo, na vabilih pa pripomnil, da so na dnevnem redu važne in nujne zadeve. Tokrat so prišli vsi razen Osojnika, ki se je opravičil, da je bolan. Seja se je v redu izvršila, pri slučajnostih pa so se možje razburili. Stopar je namreč zopet načel županovo ženitev. Ko ga je ta spet kakor zadnjič zavrnil, da take reči ne spadajo na občinsko sejo, so se nekateri oglasili: »Seveda spadajo! Kajpak!« »Kako to, ha?« se je razvnemal župan. »Takoj ti povem,« je dejal Stopar. »Gotovo imamo občinski možje pravico in dolžnost, da se pomenimo, ali bomo pustili, da se cigani tu naselijo.« »Kaj? Kaj? Ne dam, da tako pljuvate name in na mojo družino!« je vpil Ravnjak, rdeč od jeze. »Počakaj! Saj nas nisi prav razumel,« je miril stari Repnik, ki je bil eden najstarejših med možmi. »Ne mislimo tebe in tvoje družine. Če vzameš ciganko, se bodo še drugi cigani, deklečini sorodniki, pritepli in hoteli tu udomačiti.« »Pavli nismo nasprotni... Pridno in čedno dekle je ... Njej bi vsi privoščili,« so se po vrsti oglašali, »ko bi ne bila ciganskega rodu.. * Kjer je še do zdaj kak cigan dobil domovinsko pravico, povsod tam se jih je nabrala počasi cela tropa.« »Da se kaj takega ne zgodi, zato bom že jaz skrbel,« je dejal Ravnjak. »Saj tega še ne moreš ne. Kaj bo pa žena rekla? Sorodnikov se vendar ne more kar tako odreči.« »Sorodnika nima nobenega.« »Ha, le počakaj!... Čim se oženiš, ti bo prilezla vsa ciganska svojat... Vsi bodo hoteli biti s teboj v sorodu: ta bo rekel, da je Pavlin brat, druga, da je Pavlina bratranka in kaj še vse.« »Psa bom naščul nanje, če bodo hodili okoli oglov.« »Cigani se psov ne bojijo ... Več ko jih naženeš, več ti jih pride... Po vsej Bistrici se bodo razkropili ... in kradli bodo... in goljufali... in dan na dan prosili in beračili... in se hvalili, da so z Ravnico v sorodu.« »Menda ne bo težko, da se jih iznebimo in jih preženemo. Zakaj pa so orožniki?« »Ha, to se ti ne -bo posebno podalo, če boš z orožniki preganjal ženine sorodnike,« je zagodel Rutar, surov gorjanec. nost s klicanjem sv. Duha, nakar je govoril s prižnice o župniji, ki je družina božjih otrok, p. Jože Šavora, vodja vajeniškega doma iz Ljubljane. Po slovesnih večernicah so zažareli z vseh okoliških gričev kresovi in tudi žup-na cerkev je oznanjala z lepo razsvetljavo, da je pričel pri Veliki Nedelji 7001et-ni jubilej. žalibog je bilo v nedeljo zjutraj slabo vreme, ki je motilo svečanosti, katere so pričele z rano službo božjo. Zbranim vernikom je pridigal semiški župnik g. Raj-ner Erklavec. Lepo je govoril o župniku kot očetu župnije. Pri sv. daritvi ob 9. uri je imel pridigo prior pater Valerijan Učak. Njegove besede so se nanašale na sv. mašo, ki je središče krščanskega življenja v vsaki župniji. Za pridigo je služil pontifikalno sv .mašo ob asestenci redovne duhovščine veliki mojster — opat Robert Schalzky. Po končani sv. maši je bila zahvalnica za našega mladostnega kralja Petra II. ob priliki njegovega rojstnega dne. Igra »Naša apostola« je odpadla zaradi slabega vremena. Drugi in tretji dan jubileja. Drugi dan 7001etnice 7. september je bil predvsem posvečen spominu vseh onih Velikonedeljčanov, ki so v tej dolgi dobi umrli. V nabito polni cerkvi je daroval slovesno črno sv. mašo' ob 6. uri zjutraj p. prior Val. Učak. Po sv. maši je bila procesija na prenovljeno ter okrašeno pokopališče, kjer je govoril g. p. prior. Popoldne krog 5. ure se je zbrala vsa župnija k slovesnemu sprejemu ljubljanskega škofa. Zvonovi so odzvonili. topiči so odgrmeli, ko sta vladiko pozdravila velikonedeljski g. župnik in škofov koroški rojak g. učitelj Kotnik. Sprevod je zavil po sprejemu v cerkev, kjer je imel pridigo o presv. Rešnjem Telesu središki g. župnik p. Alfonz Klemenčič. Po cerkvenem govoru se je številni narod razvil v nočno evharistično procesijo, ki se je pomikala skozi Veliko Nedeljo ob svitu bakel. V res veličastnem pohodu je nosil Krajevne šolske odbore prosimo, da svoja naročila za šolske potrebščine pošljejo na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Maribor ali v Ptuj. Najsvetejše ljubljanski g. škof. Zvonovi so slovesno pritrkavali iz župne cerkve, kresi so svetili, rakete so švigale, pokalo je iz topičev in narod je ganljivo prepeval . i . Nočno procesijo je zaključil blagoslov. Končala je proslava 7. septembra s pomenljivo igro »Naša apostola« na obširnem dvorišču križniške pristave. Sklepne slovesnosti so se vršile na Marijin praznik 8. septembra. Pred rano sv. mašo je pridigal središki kaplan p. Norbert Klement o nebeški Materi Mariji. Tiho sv. mašo, med katero so pristopali verniki v obilnem številu k mizi Gospodovi, je odslužil ljubljanski knezoškof. Kmalu po rani sv. maši so pričakali na meji fare konjeniki in kolesarji našega nadpastirja, kjer mu je izrekel dobrodošlico g. Rajh. Ljudje iz sosednih župnij so prihiteli pod vodstvom duhovščine v procesijah, da pozdravijo s številno mla, dino svojega škofa. Po prisrčnem pozdravu z mahanjem z robčki so govorili vla-diki v pozdrav: domači g. župnik, zastop- PROSVETNI TABOR V PETROVCAH. Prosvetni tabor katoliških mož in fantov se vrši 20. septembra 1986 v Petrovčah s sv. mašo ob devetih in pridigo. Govori teharski gosp. župnik Pavel Vesenjak. Po službi božji bo zborovanje. Vsem katoliško zavednim moškim kU-čemo: na veselo svidenje pri Materi božji v Petrovčah! Vsi na praznik! Narodna prosveta v Središču ob Dravi vpri-zori v nedeljo dne 27. septembra ob 7. uri zvečer veseloigro s petjem v petih dejanjih »šte- nik občine, šole, gasilcev ter Ijudskošol-ske mladeži. Prevzvišeni se je zahvalil za prisrčni sprejem in se je podal z duhovniki na tribuno, na kateri je bil oltar in govorniški oder. Številne množice je navduševal za žup-no cerkev kot skupni dom vseh župljanov ljubljanski škof. Po pridigi je odslužil tiho sv. mašo z ljudskim petjem in ob spremljevanjem središke godbe naš knezoškof. Po službi božji je otvoril slavnostno zborovanje g. prior p. Učak. Po izrečenem pozdravu na cerkvene ter svetne dostojanstvenike so bile odposlane tri brzojavke: sv. očetu, kralju in velikemu mojstru. Sledil je govor našega nadpastirja. Za škofom so govorili: starešina srezke-ga sodišča v Mariboru g. dr. Lovrenčič, ki je kot slavnostni govornik obravnaval razmerje med župnijo ter javnim življenjem, ter za njim še zastopniki vseh župnij velikonedeljske dekani je. Po končanem zborovanju je pel narod zahvalno pesem in naš vladika je podelil kot zaključek 7001etnega tridnevnega jubileja navzočim množicam blagoslov z Najsvetejšim. Popoldne je bila na križniški pristavi ponovitev igre »Naša apostola«, kateri sta prisostvovala oba slovenska pkofa. vilke gospe Rožmarinke«. Vljudno vabljeni vSi prijatelji smeha in obenem pouka. Zgornja Ponikva. Lepo se je obnesla 8. sept. cerkvena slovesnost na Gornji Ponikvi, ob kateri priliki je bila blagoslovljena nova fantovska zastava mladeniške organizacije. Zastava je krasno delo šolskih sester iz Maribora. Poleg številnih botrov in boterc je bil slavnostni boter tudi mestni župan celjski g. Mihelčič, kateri je tudi pri dopoldanski cerkveni proslavi imel na navzoče pomemben govor. Mladeniška organizacije je pod vodstvom Razdevšek Tileka popoldne vprizorila igro »Igra od dobrote«. Pri celodnevni proslavi je igrala rudarska godba iz Velenja. Mladeniški organizaciji za tako hiter napredek moramo le časti tati! »Ce jih pri enem kraju naženeš, ti pri drugem spet prilezejo ... Pregnati te zalege nisi kos.« »Da, da, v desetih letih znamo imeti že prav čedno število ciganov na Bistrici,« jo je spet Rutar zasolil. Ravnjak je menil, da letijo te besede na njegove bodoče otroke; živo je zardel in zaškripal z zobmi. Toda že so se oglasili drugi: »Tako se nam bo zgodilo kakor onim na Beli... Da, tam so pred petdesetimi leti sprejeli neko ciganko z otrokom; danes pa je že čez sto ciganov, ki imajo vsi na Beli domovinsko pravico ... Beljani pa plačujejo za njimi, da se jim črno dela pred očmi, take doklade imajo. Kaj mislite: toliko beračev in potepuhov na eni občini!« Ko da bi mu s kolom po glavi razbijal, tako je bilo Ravnjaku. Nekaj časa se je še otepal, potem pa je obsedel ves skrhan in malodušen. Da bi ga do kraja pritisnil, mu je Stopar tole zasolil: »Občinski možje smo dolžni, da varujemo občino vsake škode. Ako ostaneš pri svoji nameri, nam ni druge, ko na glavarja se moramo obrniti.« »Vsaj župana moramo dobiti drugega, takega, ki se ne bo s cigani bratil,« je zarogovilil Rutar. Tedaj je Ravnjak prebledel in se od jeze stresel. Pobral je klobuk in odropotal, ne da bi koga pozdravil. Ko je prišel domov, so se ga posli kar prestrašili, tak je bil. Obraz mu je bil spačen, ne besede ni rekel, ni jedel nič, niti slekel se ni, kakor zmešan je letal ves večer po svoji čumnati gor in dol. šele proti polnoči se je toliko umiril, da je začel trezno misliti. Živo se je spomnil vsega, kar so mu govorili občinski možje, spomnil tudi tega, kar mu je sestra nametala v obraz, vse bolj ga je navdajal strah pred sramoto in ponižanjem, ki ga je čakalo, in nič drugega ni imel, da bi se bil branil pošastnih prikazni bodočnosti kakor svojo ranjeno ljubezen in sočutje z dekletom in besedo, ki jo ji je dal... V duši mu je divjal vihar in ga gnal skoraj v obup. Zdaj je bil videz, da je zmagala ljubezen; ko j nato so mu za-mračili srce strahovi, ki so jih zbudili neusmiljeni ljudje. Najhujše se mu je zdelo to, da bi vsa reč prišla pred okrajnega glavarja. Okrajni glavar ga je zelo čislal in mu je že večkrat pokazal, koliko na njega da. Da bi ga pred tem osmešili, da bi ga ta moral grajati, morda celo odstraniti, to se je zdelo Ravnjaku bolj strašno ko vse drugo. Dva dni in dve noči je vihrala burja v njegovi duši; potem je čast premagala ljubezen. Odločil se je, da se ciganke odreče in se z njo lepo pobota. Ta svoj sklep je takoj razodel nekaterim občinskim možem, ki so ga po vsej fari razglasili. (Dalje sledi.) železniških prelazih dosedanje zatvornice s signalnimi svetilkami. Te luči bo mogoče vpeljati, ker se je že posrečila tozadevna iznajdba nekemu češkemu inže-njerju. Nova vpeljava bo posebno velikega pomena za avtomobiliste, katere bo v noči opozarjala na prihod vlakov in bo izostalo toliko trčenj avtomobilov z lokomotivami. Indijanci so imenovali svoje pipe tobago. Kolumb, odkritelj A-merike, je naobrnil to besedo na zelišče, katerega so palili Indijanci v svojih pipah in je krstil rastlino za tobac-co. Naša beseda tabak je nastala iz omenjenega nerazumevanja. Šmarje pri Jelšah. Letošnja počitniška sezona našega prosvetnega društva je pomenila za-Btoj. Doslej so študentje v počitnicah vedno prinesli nekaj več življenja v dom celo v času, ko je bil uradno zaprt in ko naše prosvetno društvo ni smelo živeti. Letos je že vse kazalo, da bo ostal Katoliški dom ves čas zaprt, nekateri študentje so bili namreč dalj časa odsotni, vendar so nas tik predno so se razkropili po šolah, povabili na igro »Luč z gora«. Igro iz Studentovskega življenja so nam podali z malimi izjemami študentje sami. Toliko domačih študentov še Katoliški dom menda nikdar ni združil pod svojo streho. Mnogi so tokrat sploh prvič stopili v ožji stik z našim domom in z življenjem v njem. Pozdravljamo jih in jih prosimo, da se še vrnejo in dokažejo, da žive iz ljudstva za ljudstvo. Igra je lepo uspela in je lahko žal vsem tistim, ki so ostali doma. Prav ugodno so jo ocenili tudi tisti, ki so jo videli v Celju, kjer so pač tehnična sredstva na odru mnogo boljša kot v Šmarju. Izmed društvenih odsekov je vsekakor najbolj delaven dekliški pod vodstvom Anderluhove Nežke. Drugim odsekom, zlasti fantovskemu, se močno poznajo »leta strahote«, ko so nam dom zaprli. Mnogo se nam jih je porazgubilo, mladih ni bilo, sedaj je začeti težko še posebno zato, ker nimamo med vso trško inteligenco nobenega, z izjemo g. kaplana Veseliča, ki bi hotel svoje sile posvetiti prosvetnemu delu. »Ognjišče«, dekliško zavetišče slovenskih deklet v Zagrebu. Po likvidaciji dekliškega društva »Naš dom«, ki je imelo pet let lastno zavetišče in biro v Zagrebu, osnovano je letos novo zavetišče za naša dekleta pod imenom »Ognjišče«. Pravila so po g. banu potrjena, društveni prostori se nahajajo v Solovljevi ulici 3, druga postaja s tramvajem štev. 8 od glavnega kolodvora, na križpotju Draškovičeve, Radišine in Solovljeve ulice. Društvene sobe so lepo urejene s kopalnico in kuhinjo. Društvo ima na razpolago 20 postelj. Za dekleta, ki iščejo službo, ali so brez nje, so ti prostori pravi odmor in udobno zavetje. Dekleta, ne pozabite na Solov-Ijevo ulico štev. 3! Tudi dijakinje, ki študirate na zagrebški univerzi, ste dobrodošle! Za vas ima društvo po potrebi posebne sobe! Društvo vodijo dekleta sama pod nadzorom vodstva Marijine kongregacije slovenskih deklet v Zagrebu. Odprta nof In dan so groba vrata. Jarenina. V soboto 5. t. m. je mrtvaški zvon razglašal, da je vzela zadnje slovo preblaga in zgledna mamica gospa Julijana Knupleževa v Jarenini, kjer je legla 8. t. m. v svoj zadnji zemeljski dom, v grob ob ljubkih čričkovih hribčkih solnčnih Slovenskih goric. Plemenita bla-gopokojnica je vodila svoje otročiče in ves svoj dragi dom po jasni poti ljubezni do Boga in blaženega miru do bližnjega. Iz njenih ust se ni nikoli slišala žaljiva beseda opravljanja, kaj šele obrekovanja. Njeno najljubše razvedrijo je bila lepa pesem v slavo Bogu in v veselje ljudem, in to še tudi, ko je že bila z materinskimi in gospodinjskimi skrbmi močno obremenjena. Bila je vneta zborna pevka pri Sv. Jakobu in 6e zadnji čas kot posestnica v Jarenini, kjer njen mož danes oskrbuje orglarsko službo. Zapušča soproga, tri hčerke in s;na, ki dovršuje vseučilišče. Jasni zgled plemenite matere in gospodinje Julijane Knupleževe ostane v trajnem spominu Slovenskih goric. Sv. Lenart pri Veliki eNdelji. V pondeljek 7. t. m. je za vedno zatisnil svoje trudne oči Miha Klemenčič, kmet v Podgorcih. Pokojnik, ki je bil star šele komaj 54 let, je bil šaljive narave, pošten mož in skrben oče svoji družini. Iskal je zdravja v ptujski bolnišnici. Ker mu tam niso mogli pomagati, je šel v Maribor, pa tudi tam ni bilo pomoči zanj. Prišel je domov, kjer je po pardnevnem trpljenju Bogu vdano umrl. Pogreb se je vršil v sredo 9! t. m. ob obilni udeležbi ljudstva. Na pokopališču se je poslovil od rajnega domači g. župnik. Pevci so mu zapeli na domu »Vigred«, na pokopališču pa »Gospod, daj mu mir«. Preostalim naše iskreno sožalje! — V nedeljo 6. t. m. pa smo pokopali Marijo Janžekovič iz Sterjanec. Rajna je bila najstarejša lenarčka župljanka, stara 93 let in mati banskega svetnika g. Alojza Janžekoviča. Naj v miru počiva! Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Ni še minulo pol leta, ko smo pokopali Horvat Nežo iz Cvet-kovec. V četrtek pa smo spremili na zadnji poti njenega moža Horvat Janeza, veleposestnika iz Cvetkovec. Rajni, ki je bil brat pokojnega ve-likonedeljskega dekana g. Friderika Horvata, je svojo bolezen prenašal potrpežljivo in Bogu vdano. Bil je mož kremenitega značaja in blagega srca. Skoro 30 let je bil načelnik krajevnega šolskega odbora pri Sv. Lenartu in večletni občinski odbornik. Pogreb, ki se je vršil v četrtek 10. t. m., je vodil č. g. Bratušek, dekan od Svetinj, ob asistenci štirih gg. duhovnikov. Pogreba se je udeležila večja množica ljudi, da so mu skazali s tem zadnjo čast. Domači pevci so mu zapeli »Vigred« in »Oh, kak pesem moja«. Hčerkama in sestri naše sožalje! Podsreda. Kruta smrt je ugrabila v Gorjanah v župniji Podsreda 281etnega gospodarja Franca Dušič. Ob veliki udeležbi ljudstva in splošni žalosti je bil zadnjo nedeljo pokopan. Naj mu sveti nebeška luč! BmcitKiasKui ISI Sv. Pankracij na meji. Na kvaterno nedeljo 20. septembra se obhaja slovesna obletnica blagoslovitve razglednega stolpa in obenem pregled dovršenega dela. Ravno pred tem deževjem so se dokončala dela v podrobnostih. Streha na stolpu je vsa nova iz mecesnovega lesa, katerega so darovali domači kmetje, je bila sedaj prepleskana s minijum, ki je prevlečen s ¡srebrnim lakom. Tako je preskrbljeno za trpež-nost na taki višini za dolga desetletja. Zidaiji so pobelili stolp, kar je starega zidu, novi do-zidek 4.30 m je bil lani zariban s cenr:n:no malto v zarisih in tako se vidi od daleč sicer nekoliko temen ta zid, se bo pa sčasoma obledil tako, da pride lepo kamenje do pravega izraza. Hvala Bogu in vsem dobrotnikom, ki so pripomogli do dovršitve tako potrebnega stolpa na tej prelepi točki! Ko bo prilika nanesla, se bo objavilo vse delo v podrobnosti in tudi žrtve posameznikov, kakor v celoti. Lepo je bilo delo In tudi prav naporno, a dobra volja in blaga pomoč domačinov in tujcev je premagala vse težkoče. Sedaj je še samo treba poravnati odprte račune v skupni vrednosti okrog 15.000 D. Ako bo 20. septembra lepo vreme, pridite na razgled, v slabem vremenu se' preloži slovesnost na 27. septembra! Sv. Lovrenc na Pohorju. Na angelsko nedeljo smo obhajali 501etnico pokopališke kapelice in 701etnico sedajnega pokopališča. Prostorno in lepo kapelico je dala postaviti popolnoma na svoje stroške tržanka-vdova Katarina Karia-tec. Vsled velikega nasprotovanja nekaterih fa-ranov je trajalo delo štiri leta. Dne 5. septembra 1886 je blagoslovil kapelo magdalenski dekan in častni kanonik Tomaž Rožanc. 501etnico smo obhajali s procesijo ob 10. uri od župnijske cerkve na pokopališče, s pridigo na prostem in s peto sv. mašo v kapelici. Pokopališče je bilo za ta dan lepo okinčano, skoraj tako, kakor o Vseh svetnikih, žal, da je slabo vreme slovesnost močno pokvarilo, ker je ravno ob pričetku službe božje najhujše deževalo. Pokopališče je bilo blagoslovljeno 24. aprila 1866. Komaj 14 ovčic je bilo na njem pokopanih in že se jim je pridružil pastir, takratni župnik Miha Peserl. V 70 letih je umrlo v župniji 3834 oseb. Od teh jih je pokopanih 3664 na domačem pokopališču, ostali pa zaradi bližine na pokopališčih sosednih župnij. Po veri so vsi rimokatoličmi, samo dva sta grškokatoliške vere, eden pravoslavne, eden luteranske in eden mohamedanske vere. Da si bomo omenjeni obletnici bolj globoko vtisnili v spomin, rta v prvem tednu meseca septembra zamenjala svoji službeni mesti čč. gg. kaplana Janko Petan in Ivan Voda; prvi iz 6t.. Lovrenca v Haloze, drugi od Sv. Andraža na Pohorje. Sedaj bodo menda zadovoljni in p- srečni tisti gotovi ljudje, ki jim nikjer in nikdar ničesar ni po volji, ako ne gre vse po njihovi volji! Grajena. Pod vurberšim gradom izvira potok Grajena, odtod tudi ime Grad-jena, in se izliva pod Ptujem v Dravo. Nemški pesnik Volfram Ešenbach je že več kot pred 700 leti omenjal ta potok v pesmi »Parsival«. Na sredini pota med Ptujem in Vurbergom je zdaj občina Grajena čez ta potok dala napraviti most, kateri je bil 8. septembra blagoslovljen v navzočnosti g. občinskega predstojnika, več odbornikov in drugega ljudstva. Največ truda za novi most je imel g. Franc Petek, žito bodi ta njemu in celemu občinskemu odboru izrečena dolžna javna zahvala! Središče ob Dravi. Redek jubilej smo doživeli te dni v Središču, lOOletnico Curinove babice. Sto let, to je pač velika milost od Boga, posebno če je človek še tako pri moči in zdravju. Zanimivo je tudi to, da se je ta žena prvič v življenju na svoj stoletni rojstni dan peljala z avtomobilom in sicer k službi božji. Naj jo Vsemogočni še dolgo ohrani med nami, to našo najstarejšo faranko! Male dole pri Vojniku. V splošnem se lahko trdi, da se razmere zboljšujejo, odkar vodi notranje ministrstvo mož poštenja in pravice, naš priljubljeni voditelj dr. Anton Korošec, ki nam ie v vseh težkih bojih za slovensko stvar stal ob strani kot naš največji prijatelj. Sedanja vlada je na poštenosti zasnovana in tudi njeni uspehi so vidni. Narod bo podpiral vedno one, ki se tudi za njega trudijo, da mu po možnosti zboljšajo položaj. Ravno JNS vlade tega niso marale, da bi pomagale, temveč šlo jm je za svoje koristi. Pri sedanjih občinskih volitvah pa bomo temeljito obračunali z ostanki JNS, ko bomo vsi volilci oddali svoj glas za JRZ kandidata in s tem pokazali, da hočemo imeti v občinah poštene in značajne može, ki nam naj upravljajo občine. Pojdimo vsi z energično silo v boj in povejmo vsem, da hočemo tako politiko, ki je poštena In pravična. To je: Volili bomo JRZ našega voditelja dr. Korošca. Celje. V nedeljo 6. septembra sta se poročila v Celju v opatijski cerkvi g. Preložnik Anton, jetniški paznik-zvaničnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, z gdč. Kolarič Zinko, jetniško paz-nico-zvaničnico pri okrožnem sodišču v Celju. Priči: Kotnik Franc, železniški zvaničnik, ter Prajnik Peter, jetniški paznik,zvaničnik pri okrožnem eodišču v Celju. Castitamo in želimo obilo sreče! Ponikva ob južni žel. ima v nedeljo 20. septembra občinske volitve. Borba je huda. Nosilec kandidatne liste JRZ je g. Franjo žličar. Za njo bodo glasovali vsi zvesti prijatelji voditelja katoliških Slovencev g. dr. Antona Korošca. Nasprotno listo pod imenom Anton štor jt sestavil bivši Marušičev kandidat na Jefti-čevi listi g. Ljudevit Komar. Za to listo agiti-rajo prijatelji dr. Kramerja, dr. Marušiča in Puclja, kakor tudi mačkovci, marksisti in komunisti, nekaj brezposelnih in nekatoličanov. Sliši se, da se gotovim Ponikovljanom ta pisana družba zelo dopade. Radovedni smo, kakšno lice bo končno pokazala Ponikva, rojstna občina velikega Slomšeka. Št. Vid pri Grobelnem. Dne 20. septembra Imamo pri nas občinske volitve. Volilci, zapomnite si, kdo je svoj čas prodal občino v Šmarje, kjer smo plačevali mesto 35%no občinsko do-klado do 120%! Dne 20. septembra vsi na volišče in volimo listo Florjana Gajšek. Potom novega občinskega odbora bomo reševali naše gospodarsko vprašanje, hrvaško vprašanje pa si naj Hrvati sami rešijo tako, da ne bodo hodili k nam po koruzo, katero potrebujemo za naše ljudi, živel dr. Korošec in ljudje, ki so nam zopet pripomogli do občine! Sv. Vid pri Grobelnem. Sejem v št. Vidu pri Grobelnem bo namesto 20. t. m., ko je nedelja, v torek 22. septembra. Prodajalci in kupci povabljeni! Šmarje pri Jelšah. Politično življenje je v naši občini silno živahno. 20. septembra se vršijo občinske volitve, ki so prve v našem srezu. Vršijo se stalno neprijavljeni posveti, za agitacijo se poslužujejo včasih gesel, ki močno dišijo po geslih raznih »ljudskih front«. Nekomu se je v gostilni celo zareklo, da bo treba s cerkvami tako narediti kot v Španiji. Opaža se, da se je nenadoma pojavila tudi pri nas »Slovenska zemlja«, o kateri smo pred kratkim či-tali v »Slovencu« (iz pisma »Sekretariata komunistične partije za Slovenijo«): »Mi se ne ustavljamo samo na teh pregovorih, pač pa skušamo najti še druge legalne mogočnosti, da v eni formi pridemo do ljudskih množic, in to je tisk. Mi smo publicirali (to je: ustanovili, op. ur.) »publicistični odbor« iz sledečih legalnih naših listov, katerih naloga je, dati pravilno našo smer in taktiko naše enotne fronte svobode in enotne delavske stranke: »Delavski obzornik«, »Ljudska pravica«, »Mlada pota«, »Slovenska zemlja«, »Njiva«, »Gruda«. Mnogi radi nepoučenosti in iz osebnih nesporazumljenj nasedajo agitatorjem, ki se enkrat sklicujejo na Mačka, drugič pa ga zopet hočejo zatajiti. Toda za nas je jasno in izven dvoma, da bomo oddali svoj glas v nedeljo 20. septembra za listo g. Turka, ker nam ta lista ne zagotavlja samo, tla bo občina dobila dobro vodstvo, ampak stoji v vrsti one politične organizacije, za katero se je odločila ogromna večina slovenskega naroda in jo je pripravil slovenski narodni voditelj g. dr. Korošec. Kakor smo mu izkazali zvestobo pri raznih državnozborskih volitvah s tem, da smo ostali doma, tako mu skažlmo zvestobo sedaj s tem, da vsi enoglasno volimo listo JRZ. S tem bomo dali našemu voditelju oporo v njegovem delu v Belgradu, da bo še bolj uspešno za ves slovenski narod in tudi za šmarski srez in za šmarsko občino! Komur pa se dopade bolj mačkovstvo, naj ga uganja na Hrvaškem. Mi spoštujemo dr. Mačka, dokler je onstran Sotle, pri nas pa ni ničesar izgubil in nima kaj iskati. Komur pa se hoče »ljudskih front«, naj izvoli iti v Španijo, nas pa naj pusti pri miru! Vsem onim, ki nasedajo agitatorjem, pa kličemo: Spreglejte in 20. septembra oddajte glas za listo g. Turka! Podsreda. God žalostne Matere božje bodemo praznovali v nedeljo 20. septembra na Stari Sv. gori. V ta namen se bo vršilo cerkveno opravilo ob šestih in slovesno sv. opravilo ob desetih, obakrat združeno s pridigo. 2e od nekdaj je narod častil žalostno Mater božjo na tej znani »Bližnji Sveti gori«, zato se spodobi, da se znamo tudi v teh žalostnih časih približati Materi tolažbe. Vsled opravila na gori odpade tudi ta-kozvanl kvaternl shod v Koprivnici. — Jesen nam vrača sadove, pa se niso pokazali tako hvaležni, kot smo pričakovali, že pri pšenici je manjkala polovica, pa smo upali, da se poboljša krompir. Pa jo je krenil tudi ta po slabi letini, sicer vinogradu pa ni zameriti, ker že celo leto dokazuje prestopno leto, Ko je vse malo spremenjeno in prestavljeno, tako tudi ni grozdja, namesto da bi ga bilo. Neprijetne in bridke iz-premembe. Sicer pa toliko upamo, da se bomo preživeli. Bog daj le daj ljubo zdravje! Sv. Florjan nas ognja varuj, mi pa bomo skromno živeli in prosili, prizanesi nam, o Gospod! Kogar srce vleče, na Goro ndj priteče, kjer bomo v nedeljo vse bridkosti Materi žalostni odkrili. Na svidenje! Peter Rešetar reietari. JNS štrajka! Ko sem se zanimal, kako je to, da JNS ne vlaga kandidatnih list za občinske volitve, sem izvedel, da se je odločila — štraj-kati. Ljudska fronta se je razbila. S takim pom-pom so se zagnali. Mislil sem, da bodo najmanj vse občine dobili v roke. Posebno še, ko so se vsi zvezali, ki so proti ljudstvu. Sedaj sem pa prejel obvestilo, da so se skregali na življenje in smrt. Iskal sem vzroke in ugotovil, da se v tej fronti godi ravno narobe, kakor se je godilo med svetovno vojno v fronti. Tedaj je vsak hotel biti kolikor mogoče zadaj, zdaj pa v tej fronti hoče vsak biti kolikor mogoče spredaj, pa seveda ne gre, da bi vsaka občina imela po deset županov. Kje je ta kraj? Dobil sem pismo, da je na neki veselici tamošnji domači frizer, ki nosi sicer znake nacijonalnih organizacij, je pa precej deutschgesinnt, vpričo orožnika zaklical: Doli Korošec! Ta človek misli, da bo lahko nemoteno še dalje ljudi za lase držal in jih bril. Takoj, ko izvem, kje je ta kraj, pridem tja in ga bom jaz za lase, pa prav krepko. Novi občinski dohodki! Novi občinski odbori bodo morali skrbeti tudi za nove občinske dohodke, da bodo mogli svoje programe izvršiti. Zato sem tudi jaz gledal na to, da dam v tem oziru kak dober svet. Priporočam vsem občinskim odborom, da uvedejo novo občinsko davščino. Vsak, ki je pristaš JNS, naj plačuje letno po 100 Din, kdor je za ljudsko fronto, naj plačuje po 200 Din, denar se pa porabi za socijalne namene. Kajti ti ljudje sedaj pred volitvami toliko obljubujejo, da bo mogoče to izvesti, če se za te njihove obljube napravi tudi poseben davek. Na vsako njihovo laž pa naložite tudi po 100 Din, teh je pa toliko, da boste lahko skoro vse občinske doklade odpravili. Moj kolega Pero v nebesih. Za res še ne, toda v sanjah ga je pot tja pripeljala, tako mi je pravil. Pa mu je sv. Peter rekel: Dragi kolega, nič nisi še zrel za nebesa, moraš postati še poprej častni predsednik JNS, glej, da se bo to kmalu zgodilo. Potem pa se oglasi, da vidim, če si se kaj poboljšal. Pero je bil zaradi teh sanj silno žalosten in je vprašal Uzunoviča, če misli še dolgo držati mesto častnega predsednika JNS. Ta pa je odgovoril, da bi rad še dolgo ostal, samo da ne ve, če je res to mesto — častno mesto! Cepljenje proti rdečici. Nekateri mladiči, posebno na visoki šoli v Ljubljani, ki jo naš narod s tako težavo vzdržuje, so zboleli za posebno rdečico, ki se imenuje s tujim imenom komunizem. Imam staro prakso, da je zoper rdečico najbolje cepljenje. Zoper to rdečico je uporabiti čisto navadno brezovo olje, ki se še nahaja v šibi. Poslednje vesli. Politične novice iz naše države. Važna izjava glede kmečkih dolgov. Kmetijski minister Stankovič je imel zadnjo nedeljo v Kikindi na zborovanju govor, v katerem se je bavil z zadevo kmečkih dolgov in je med drugim povdaril naslednje: »Uredba o ureditvi kmečkih dolgov je dogotovljena in bo izšla še tekom tega meseca. Važno na uredbi je dejstvo, da bo končno vel javno uredila to vprašanje. Kmečke menice pri posameznih zasebnih bankah bodo prenešene na državne banke ih''Sicer v tem slučaju na priviligirano agrarno banko. En del kmečkih dolgov bode prevzela država. Dolžniki bodo razdeljeni na tri razrede. V prvega bodo spadali oni dolžniki, ki imajo dolgove pri denarnih zavodih, v drugi razred priti: jo dolžniki pri kmečkih zadrugah in v tretjem razredu bodo oni, ki dolgujejo zasebnikom, obrtnikom in trgovcem. Za vse te tri razrede kmečkih dolžnikov bo po novi uredbi uveden poseben način odplačevanja, ki se bo oziral na položaj upnika. Glede dolgov pri kmečkih zadrugah se bo tako postopalo, kakor so zadruge same predlagale, ker so v tem slučaju kmetje sami upniki in dolžniki. Z ozirom na odpis dolgov se bo napravila razlika med dolžniki z velikimi svotami ter z manjšimi dolgovi. Odpis manjših dolgov se bo držal gotovega predpisa, pri večjih pa pride v poštev vprašanje vsakega posameznega dolžnika. Vprašanje kmečkih dolgov se ne sme rešiti samo v tem smislu, da bo kmet razdolžen, ampak tudi s ciljem, da bode kmetu zopet vrnjena sposobnost za kredit.« Domače novice. čestitka Nj. Vel. kralju. Prosvetna zveza v Mariboru je poslala Njeg. Vel. kralju Petru II. čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu. Po najvišjem nalogu se je minister dvora v posebnem pismu, naslovljenem na predsednika dr. Josipa Hohnjeca zahvalil Prosvetni zvezi kot matici katoliških društev. čitatelje našega lista, ki imajo svoje otroke V celjskih šolah, vljudno opozarjamo, da ima Mohorjeva knjigarna v Celju v zalogi vse šolske knjige in šolske potrebščine za vse šole. Izbira je velika, cene so nizke, zato kupujte v Mohorjevi knjigarni! 1108 Predmestni požar. Zadnjo nedeljo je pogorelo veliko gospodarsko poslopje pri Grogu na Grabnu v kamniškem predmestju. Rešili so živino. Gasilci so preprečili razmah ognja. Pojasnilo b krvavemu dogodku v Duplebu pri Mariboru. Spredaj poročamo o krvavem dejanju, ki se Je odigralo v Dupleku ln je bil ob življenje posestnik Pavel DvorSak. Preiskava je ugotovila, da se Je vračal DvorSak zadnjo solato pijan z vozom iz Maribora. Ko se Je pripeljal mimo posestnika Koprivnlka, ki Je bil pred nedavnim Se orožnik ln Je Imel z Dvorša-kom opravka radi tatvine, ga je pričel DvorSak zmerjati. Ko Je to sliSal Koprlvnlkov hlapec Herman Vohak, Je prišel z dvorišča na cesto. Tudi temu Je zalučal DvorSak v obraz nekaj psovk Iz Jeze, ker ga je Vohak Izdal radi kraje. Vohak je pobral kamen in ga Je vrgel za DvorSakom. Udaril ga je Se s kolom po glavi ln hrbtu. DvorSak je skočil z voza ln ker je bil pijan, je padel ln kolo mu Je Slo čez glavo. S počeno lobanjo so ga spravili v mariborsko bolnico, kjer je 13. t. m. v noči umrl. Podlegel padcu z motornega kolesa. Beležili emo že vest, da je padel pri Ptuju z motornega kolesa trgovec Martin Vrabl ln se je hudo poškodoval. Prepeljali so ga v nezavestnem stanju v ptujsko bolnico, kjer mu niso mogli pomagati in je umrl. Za 100.000 Din požarne škode. Dne 14. t. m. kmalu po polnoči Je Izbruhnil ogenj v Selnici ob Dravi v trgovini z mešanim blagom Ferda Jagriča. Vse blago, ki je bilo v trgovini, je zgorelo, ali je pa sicer uničeno ter znaša škoda 100.000 Din. Krog zadeve z mrtvo žensko. Neznan moški Je pripeljal najprej pred ptujsko bolnico in nato pa v mrtvašnico na mestnem pokopališču neznano žensko. Truplo so raztelesili ln je našel zdravnik v želodcu mišnico. Najbrž se je zastrupila sama. Dne 14. t. m. so se zglasili v Ptuju sorodniki rajne in so izjavili, da gre za Marijo Novak, posestnico iz Teršetincev v občini Koračice v Slov. goricah. Prireditve. Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo 27. septembra se vrši popoldne po večernicah v cerkveni dvorani ustanovni občni zbor Slovenske Straže za lenarško dekanijo z zelo izbranim in velezanimivim vzporedom. Slavnostni govor bo imel predsednik prof. dr. Franc Sušnik. Vsi prijatelji obrambe naše zemlje, našega jezika, naših narodnih svetinj iz vseh župnij dekanije prav iskreno vabljeni! Pridite v velikem številu,