V Stevilkna pevska metoda. V novejšcni času se pogostokrat sliši ali bere o številknih pevskih metodah. Nahajate se int'd Slovenci dve pevski prijavi na številke, ena priobčena v Fo erster-jevi pesmaričici, druga po Jakeljaovem nNavodu" in nPevčku". Vpraša se, ste li to dve metodi ali le ena, in od kod, da je ena ali druga, ter koliko da je vredna ta ali ona ? — Odgovor na ta vprašanja nani bo jasen iz sledeče obravnave, katero priobčim povodom in z ozhom na opazko v št. 2. letošnjega nCerkv. Glasb." str. 16., češ da se Stahl-ova (t. j. Galin-Paris-Cheve-ova, katero je iz francoščine bistveno posnel Stahl, za Slovence pa po Stahl-u priredil zaprvi začetek — Jakelj) številkna metoda ne nahaja na pravem potu, ker začenja takoj s pesmicami v peterih tonih, ter da ravna proti učni in naravni postavi, kernezačenja pesmic z 1 samim tonoiu. — Poglejmo, koliko je na tej trditvi resnice, iz golega namena, da se spozna, katera pevska metoda je najuspešnejša, toraj najboljša. Razloček in prednost Gheve-ova (nepravilno zvanc ,,Stahl-ove") od vsake druge, tudi številkne Foerster-jeve bode vsakerau jasna, ako se postavijo na vsako kritična znamenja vsake dobre tnetode, toraj tudi pevske. Značaj dobre pevske metode mora biti po zahtevi jasnega razuma: a) lehkota ali posamitev težkot, b) stroga doslednost (sistema), c) naravni prehod k težjemu; d) teuieljita prisvojitev, e) nagli privod k vspehu in samostalnosti. Ima li Foerster-jeva ali Cheve-ova metoda te znake? a) Foersterjeva (še manj pa kaka notna) nima znaka lebkote, ker ne izolira (ne posamnuje težkot; kajti 1. takoj združuje ritmetiko z melodiko, katerih sleherna že sama na sebi provzročuje otroku zadostnih težkot; 2. prideva že v prvi vaji še tretjo težkoto, zovem jo tekstiko t. j. podkladanje teksta pod tonoritmičui stavek; 3. v tretji vaji pa že cel6 prehaja na razdeljene dobe, itd. ter prinaša vse skozi prenaglo nakopičevanje težkot. Nasproti pa izvirna Cheve-ova posamno temeljito obravnava najprej samo melodiko, potem samoritmiko, in še-le za tim oboje združuje ter jima prideva tekstiko in na tej podlagi lehko takoj v širjem obsegu, s 5 toni pričenja praktične vaje, ki učencem ne delajo pol toliko ovir, kakor po Forster-jevi metodi že 3. ali 4. vaja z 1 ali 2 tonoma. b) Doslednost se pogreša na Foerster-jevi metodi 1. v ritmičnej zaznambi čveterodelnih tonov, ker ena sama črta nad štirimi toni ne pokaže očesu razdelitve ene dobe v dve polovici in dve podpolovici (sistematične ritmičnc poddelitve), kar je jako nedoločno in tudi zapeljivo 4 toue peti v ritmu dveh dob s svojima polovicama. — Nedoslednost se kaže 2. tudi v imenovanju tonov, n. pr. da se zvišana 4. in 5. stopinja imenuje fa, so(l), kakor normalna (nezvišana); kar gotovo ni logično, kajti za vsak različni čut (pojm) mora biti izvestno tudi različen vidljiv in slišljiv izraz (znamenje in i m e), da se pojmi razločujejo; cuako se pogrešajo imena za z n i ž a n e t o n e. (Dalje prih.)