Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gjd., za četrt leta
• gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »(,6. uri popoludne.
s^tev. 133.
V Ljubljani, v torek 31. maja 1892.
Letnik; XX.
Vabilo na naročbo._
S I. junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 ,, 40 ,,
Upravništvo „Slovenca". Državni zbor.
Z D u naj a, 30. maja.
Sokolska društva in puljski delavci.
Meseca decembra leta 1891 izročil je bil poslanec dr. Gregorčič s svojimi slovenskimi tovariši v državnem zbora interpelacijo, v kateri je omenjal zaprek, ki so se od gospodske delale ustanovitvi sokolskih društev v Prvačini in Ajdovščini. Ministerski predsednik odgovarjal je v petek, dne 27. t. m., na to interpelacijo tako:
„Kakor je razvidno iz listin in priznavajo tudi vprašatelji, se snovatelji sokolskih društev v Prva-čini in Ajdovščini niso poslužili postavne pravice, da bi se bili pritožili zoper odlok c. kr. namest-ništva v Trstu, s katerim se je branilo potrditi nameravani društvi na podlagi predloženih pravil; udali so se marveč dotični namestniški razsodbi in predložili nova, primerno prenarejena pravila.
Ker so torej dotične razsodbe brez oporekanja postale pravokrepne, se sploh ne more več trditi, da bi ne bile gospodske ravnale postavno, zlasti ker ste bili imenovani društvi na podlagi prenarejenih
pravil brez ugovora potrjeni že 31. januvarija, oziroma 11. marca t. 1.
Kar se pa tiče odklonitve od obeh društev predloženih prošenj za posebno društveno nošo, treba je opozarjati, da zakon z dne 15. novembra 1867 o pravici, združevati se, ne daje nikake pravice za posebno društveno nošo, in da mora imeti gospodska vsekako pravico, prepovedati, oziroma ne dovoliti društvene noše, ki po njeni sodbi ni primerna.
V	obeh slučajih izvolili so si bili tako društveno nošo, da so se v njej ostentativno kazale barve slovanske trobojnice. Ker pa sokolska društva po svojem tesno omejenem namenu niso poklicana služiti političnim in narodnim nameram, bila je odklonitev dotičnih prošenj, zlasti pa še z ozi-rom na primorske razmere, postavno popolnoma opravičena."
V	ravno isti seji odgovarjal je deželno-bram-bovski minister groi Welse rs heimb na interpelacijo isterskega poslanca Rizzi-ja, v kateri je povpraševal, zakaj je vojna uprava odpustila mnogo civilnih delavcev iz vojnega arzenala v Pulju, in ali hoče skrbeti, da se zopet sprejmi v delo. Minister je rekel, da vlada sicer ni dolžna opravičevati svojih gospodarsko-administrativnih naredb, ki spadajo zgolj le v področje mornarske uprave, da je pa vendar prav rada dala potrebna pojasnila v tej zadevi. Iz teh pojasnil je razvidno, da se arzenalski delavci v Pulju dele v dva dela, to je, v redni del ali stalno s certifikati nastavljene delavce, za katere stoje potrebni denarni zneski v rednem proračunu mornarskega proračuna, in v provizorični ali začasni del, to je, v delavce, ki se rabijo za iz-vanredna dela, n. pr. za zgradbo novih ladij, in najemljejo proti osemdnevni odpovedi. Število teh delavcev se ravnd po množini dela in se mora skrčiti, kadar izvanredna dela ponehajo.
Za 1. 1892 bilo je to krčenje neobhodno potrebno, ker so v proračunu dovoljeni zneski jako pičli, ali odpuščen je bil le majhen del začasnih delavcev, izmed ostalih pa ni bilo odpovedano no-
benemu. Razven tega se je vsem delavcem odpoved naznanila dolgo pred postavnim rokom, da so si mogli drugod preskrbeti delo. Tudi ee je sklenilo v prvi vrsti se ozirati na te delavce, kadar se pokažejo nova potrebna dela. Te odpovedi so že vse izvršene in se letos ne bodo več ponavljale; sploh mornarska uprava ne misli še bolj skrčiti števila civilnilh arzenalnih delavcev, katerih je še zmirom 625 v službi. Mornarska uprava je odgovorna za to, da ne preskoči v proračunu dovoljenih denarnih zneskov, zato se ji ne more odrekati pravica, da bi po razmeri teh denarnih zneskov ne smela krčiti začasno navadno število presegajočih delavcev.
Valutni odsek
ima danes sejo, v kateri reši vprašanje, ali naj se govori posameznih govornikov stenografirajo ali ne. Stari in izkušeni poslanci sodijo, da bi to jako za-državalo posvetovanja valutnega odseka, ki bo tudi brez stenografov potreboval kake tri tedne za rešitev svoje naloge.
Kakor sem že omenjal, je valutno vprašanje silno težko, ker je v najtesnejši zvezi ne samo z našo politiko, ampak z našim narodnim gospodarstvom. Nekateri ga pa rešijo kar na mah. Neki slovenski poslanec pokazal mi je dopisnico, ki mu je bila izročena od pismonoše, in ki ima splošnji napis: Blagorodni p. n. deržavni poslanci slovenski na Dunaju. Wien. Reichsratsgebiiude. „P. n. 1 Pazite, da na ljubo čifotom ne bodete glasovali ta zlato veljavo in da kolikor moči tudi druge za to pridobite! Dosti, da kaj tacega predlaga čifut Stein-bach, gotovo ne na kvar rodu svojemu!! Pogubne posledice pa so jasne že zdaj! Na zdar! 20/5. 1892. Javnomnenje m/p." Ta dopisnica je bila na pošto oddana v Trebnjem, kakor je soditi iz poštnega pečata. Zato ne vem, čemu pisatelj ni zapisal svojega kraja. Še manj pa je umevno, zakaj ni podpisal svojega imena. Našim poslancem bi pr^v zelo ustregel, ako bi jim blagovoljno naznanil pogubne posledice, ki so jasne že zdaj, in vsaj ob kratkem naštel razloge, zakaj se zlata veljava ne
LISTEK
Garcia Moreno.
Po Leonu Taiilu prevel P. H.
Stara španska kolonija, republika Ekvador, je ena onih držav, katere se morajo zahvaliti za svojo osvoboditev v začetku 19. stoletja Bolivar-ju, Wa-shington-u Južne Amerike.
Po nesreči pa ni znal oni narod svoje prostosti prav porabiti. Skozi mnogo let je bila dežela izpostavljena samosilstvu vojaških trinogov, katerih vlada je slonela le na sili.
Pravi osvoboditelj ekvadorske republike je bil Gabrijel Garcia Moreno.
Da spoznamo in vredno ocenimo orjaško delo imenovanega veleuma, moramo povedati, kakšna je bil» ta dežela pred njim.
Ekvador leži v Južni Ameriki in je po obsežnosti dvakrat tako velik, kakor je Francija. Dežela sama ima obliko trikota, ki se najbolj razširja od zahoda proti vzhodu. Na zahodu jo meji morje, na severu kolumbijske države, na jugu Peru in na vz-iiodu se dotika Brazilije.
V primeri z veliko obširnostjo je število prebivalstva majhno; šteje samo 1,143 000 prebivalcev.
Republika je razdeljena v tri pase, ki se vštrično od severa proti jugu z oceanom razprostirajo. Po bregu se vleče kakor trak ravnina, ki je komaj 20 milj široka. Le-ta je izpostavljena pekočim žarkom ekvatorjaluega solnca. Zemlja je rodovitna, namakajo jo hudourniki, reke in dolgotrajno deževje.
Tudi za rastlinstvo je zemlja ugodna. Maha-goni-drevesa, cedre, palme in fige se nahajajo v velikem številu in dosežejo silno visokost; bombaž, cukrov trst, kava, kakao-drevesa rastejo skoraj divje. Primorje je tedaj bogato. Glavno mesto in luka je Guayaquil, rojstni kraj Garcije Morena.
Proti vzhodu tega prvega pasa vzdiguje se veliko gorovje, ki je znano pod imenom andijski Kor-diljeri. Gore so silno visoke: štiri, pet do šest tisoč metrov. Na zahodu onih gora so gosti gozdovi, ozki prepadi, močni slapi in močvirja. Človek potrebuje več dni, da Kordiljere prepotuje, kar se zgodi na mezgih in ni brez nevarnosti.
Vzhodno od tega gorovja vzdiguje se drugo in med obema se razprostira 3000 metrov nad morjem velika ravan od severa proti jugu, 10 do 15 milj široka in 150 milj dolga. Ta kos sveta je ze-
meljski raj, večna pomlad je ondi. Tu je tudi največ ljudi. Glavno mesto je Quito, dalje je imenitna Ibarra, kjer je mnogo vil, vasij in sel.
V tej pokrajini so velika posestva, hacienda imenovana, na katerih se pase od 3—4000 volov in 15—20.000 ovac.
Od goril proti jutru vlečejo se do brazilijanske meje pragozdi z velikimi pritoki Amazonke. Tu je domovina indijancev, kojih štejejo nad 200.000. To je tretji pas. Iz teh treh pasov sostaja se republika Ekvador, katere začetnik je bil Garcia Moreno.
Kakor je bilo omenjeno, zagledal je prihodnji osvoboditelj domovine luč sveta v Guayaquil-u na sveti večer dne 24. decembra 1821. leta. On je sin stare, imenitne družine. Njegov oče, don Garcia Gomez, poročil se je z Mercedo Moreno, ki mu je rodila več otrok. Najmlajši je bil naš junak. Imenoval se je vedno po očetu in materi: Garcia Moreno.
Že v otroških letih je dobil' tri izvrstne učitelje: revščino, nevarnost in vedo.
Njegov oče je imel veliko premoženj«, ali izgubil je vse ter padel v revščino, iz katere si ni mogel več pomagati. Umrl je ravno takrat, ko je majhni Gabrijel začel v šolo hoditi.
sme vpeljati. Po njegovi trditvi je dosti že to, da kaj tacega predlaga Steinbach, katerega pradedje so bili židj«, ali ravno ta razlog ne valja, ker ml* nister Steiobach ni č|f»t in je ravno čifutaki stranki v državnem zboru trn v peti. Pa n« limo poslancem, ampak tudi narodu slovenskemu bo gospod „Javnomnenje" jako ustregel, ako se «ude in nam spiše stvarQ4 brošurioo o veliki nevarnosti zlate ve-ljave, o neitmerni koristi papirnatega denar|a. Morda potem tako «slovi njegovo ime, da o svojem (asa zasede Steinbachovo mesto.
Zgodovina zgradbe nove mestne deške šole.
Na volilnem shodu „Katol. polit, društva" dne 18. aprila t. I. trdil sem, da se je za zgradbo nove šole okoli 1 0.0 0 0 gld. več izdalo, kakor je bilo proračunjeno in daje tako gospodarstvo graje vredno, kajti občiuski svet mora poprej dovoliti presegajočo svoto, kar se pa v tem slučaju ni zgodilo. Skoraj mesec dni preteklo je po shodu, in nobeden mero-dajnih faktorjev se ni čutil poklicanega popraviti moje besede, ali pa me pozvati, naj dokažem resnico svoje^trditve. Najbolje bi bilo, ako bi slavni magistrat račune objavil, in če bi jaz sprevidel, da sem trdil neresnico, bil bi gotovo jaz prvi, ki bi preklical takoj svojo trditev. To se ni zgodilo, vse je bilo tiho, in še-le občinski svetovalec gosp. Ivan Hribar čutil se je poklicanega po preteku skoraj štirih tednov braniti ča6t mestnega gospodarstva s tem, da mi je predbacival — laž. Dokazov je seveda ostal dolžan, kajti njegove navedene številke nimajo nobene podlage, ker že sam prizna, da v svojem .Poslanem" z dne 16. maja v „Slov. Nar." navaja popolnoma druge številke, ob enem pa prizna, če sem govoril neresnico, da je nisem govoril vedoma. Laž se pa sme imenovati neresnica, če jo kdo govori vedoma. Ta faktum pa dokazuje v polni meri značaj g. Iv. Hribarja, napadati nenavzočega nasprotnika ter z neutemeljenimi številkami impo-nirati obč. svetu, da ta izreče sodbo, ne da bi se slišala tudi druga plat zvona.
Ali mi morebiti g. Ivan Hribar ne predbaciva laži, ako navaja „Slov. Narod", s katerim je on gotovo v tesni zvezi, v poročilu iz seje obč. sveta ljubljanskega 10. maja, sledeče njegove besede: „Pri volilnih agitacijah, res je to, zgodi se marsikaj, a vse le ni dovoljeno, najmanj pa razširjati laži o za-stopu, v katerega se voli, katerega član je kdo bil."
Ali niso njegove številke neutemeljene, ako on trdi v seji obč. svžta 10. maja t. 1., da se je pri zgradbi prihranilo 1 6000 gld. (Klici: Cujte! Cujte!) V „Poslanem" 16. maja t. I. pa navaja: „Naj torej ,Slovenec1 opira g. dr. Gregoriča, kolikor hoče, toliko je gotovo, da je na volilnem shodu „Katol. polit, društva" govoril — kakor se sedaj vidi, ne sicer vedoma, ampak iz nekega druzega razloga — neresnico; kajti za novo šolo v Komen-skega ulicah ne le da se ni izdalo — kakor je on trdil — okoli 10.000 gld. več, kakor je bilo proračunjeno, temveč v primeri s stavbinskim proračunom 11.008 gld. 78 kr., v primeri z blagajničnim proračunom 21.008 gld. 78 kr. manje."
Katerim številkam je sedaj verjeti? Najbolje
Deček je bil priča vednih nemirov v Guaya-quil-u in krepil se je tako v nevarnosti. — Slednjič se je poprijel učenja s celo dušo. Spreten v vedi, v spiso-vanju, dosegel je v kratkem času vse diplome. Bil je zdravnik, pravnik, računar prve vrste, izvrsten profesor kemije, znamenit govornik in pisatelj.
Leta 1846, 24 let star, stopil je v javno življenje; vrejeval je satirične liste „Bč", „Maščevalec", „Satan", v katerih je deloval za osamosvojitev ljudstva v političnem, duševnem in nravnem oziru.
Volja Morcnova je bila nenavadna. Bil je zelo priljubljen v družbi in pustil se je zapeljati, da je vse večere prebil v prijateljskih družinah. To je trajalo nekaj časa. Ko je pa spoznal zgubo časa, ki mu je nastala iz te navade, se je hitro odločil. Po vzgledu Demostenovem si je dal glavo popolnoma ostriči, da bi ne mogel hoditi v družbo. Tako se je prostovoljno zaprl za 6 tednov. Potem se je zopet posvetil uku in svojemu dela.
Dve leti (1854 — 56) je popotoval po Francoskem in mudil se je večinoma v Parizu; potem se je podal nazaj v Ameriko, zdramit svoj narod iz spanja.
nobeni in tega mnenja je gotovo tudi gosp. Ivan Hribar sam.
Posamezna dela so se pa po enotnih cenah oddala, in ker ni bilo nobenega ponudnika aa stav* beno železje (vadium 400 gld., torej 8000 gld.), naročil ga je stavbeni urad sam. Kakor se lahko Vsak obč. svetovalec prepriča, izdalo se je v to svrho nad 1 8.0 0 0 gld., torej 5 0 00 vefi brez do* voljenja. V tej svati je tudi znesek 1000 gld. za želeinlčne šine. Čudil se bo marsikdo, Češ, saj se vendar ne vozijo po šoli? Vzrok temu je: Stavbeni «rad je naročil prekratke traverze, in pomagati so si morali na ta način. Zakaj ta zadeva ni prišla pred občinski svžt, da bi bil dovolil višji znesek, ni moja naloga danes preiskavati. Faktum je, da se je okoli 5 0 0 0 gld. več izdalo, kakor je bilo proračunjeno.
Razpisala se niso dela za klopi in mize. Zakaj ? Ne vem. Istina je, da se je več mizarjev poklicalo nekaj tednov pred začetkom šole ter se jim delo izročilo, ki je stalo okoli 3 5 5 0 gld., vsaka klop po 7 gld. Je-li to pravilno? Je-li to dobro gospodarstvo? Se li ni vedelo, da bodo potrebovali klopi in mize v novi šoli?
Pravilno bi bilo in gotovo v korist občine, ako bi se že po zimi dotična dela oddala, ker mizarji delajo navadno po zimi ceneje; ali povabiti bi se bili morali vsi mizarski mojstri, oziroma delo bi se moralo razpisati in vsem mizarjem obrtnikom prilika dati udeležiti se konkurence. To je graje vredno. Ker ni posebna svota za to stavljena v proračun, moramo jo iskati v skupnem troškovnem proračunu, torej tudi v izdatkih za zgradbo nove šole. Da so pri nas v tem oziru čudne razmere, dokazuje faktum, da se je lansko leto pri oddaji železnine o priliki razširjanja male klavniee isto tako postopalo.
Samotni tlak v znesku okroglih 10 0 0 gld. je stavbinski urad sam naročil, a ta svota še dosedaj ni izplačana dotičnemu podjetniku; iz katerih razlogov, mi ni znano.
Preidem k zidarskemu delu. Položiti je bilo treba vadium 2 0 0 0 gld., to je 5%, torej je bilo delo razpisano za 40.000 gld. V javni seji dne 27. junija 1888 I. oddala se je ta zgradba najcenejšemu ponudniku, ki je odnehal 8 3°/0, torej za 33.847 gld.; vsled tega je bila proračuujena svota 36.900 gld.
Ker je pa bilo prej proračunjenih 40.000 gld. moralo se je še neko drugo delo vzeti, in to je tisti kanal, o katerem govori g. I. Hribar v svojem „Poslanem" od dne 16. maja t. 1., da se ne sme staviti v stroške za zgradbo nove šole. V tej seji se je zgradba kanala v resnici tudi oddala istemu ponudniku. če se prav spominjam, odnehal je pri tej zgradbi tudi za iste odstotke. — Ako se pa kaka svota stavi v proračun, mora se kje tudi v izdatkih nahajati, in nikjer ne najdemo posebnega proračuna iu posebnega izdatka v to svrho. Kanal se je gradil do Resljeve ceste in leto pozneje 1889 še-le ostali kos. Za zadnji ta kos dovolil se je kredit 1800 gld., izdalo pa 1885 gld. Toraj dokazuje to, če bi se prvi kanal posebej računil, da bi se moral dovoliti posebni kredit, in pa izkazati posebni izdatek. To se pa ni zgodilo, torej se mora računati izdatek za kanal v stroške za zgradbo nove šole.
Dne 15. septembra 1857. leta je bil izvoljen v kongres.
Dva trinoga, Roblez in Urbina, sta imela vso oblast v rokah. Ker nista imela v narodnem zboru za-se večine, sta ga razpustila ter se imenovala eden za diktatorja, drugi za poveljnika ekvadorske vojske. Za nameček sta preložila glavno mesto v Guayaquil, kjer je prostozidarstvo cvetela. To je vzdignilo celo deželo, srd je bil splošen, narod se je vzdignil.
Hitro se je nabrala vojska, narod se je združil s poslanci, srčno se je vojskoval in je izpodrinil vsiljenca. Le-ta nista hotela biti več navadna pod-ložnika; zapustila sta deželo ter se podala v Peru med najhujše sovražnike svoje domovine, odkoder sta vedno na to delovala, da bi se vlade polastila*
Leta 1860 je bil imenovan Garcia Moreno za načelnika začasne vlade. Prvo, kar je Btoril, je bila splošna volilna pravica, ker je bila dosedaj volilna pravica privilegij samo za nekatere.
Dne 10. januvarija 1861 je svojo službo odložit. Nekaj dni poeneje se je vršila volitev načelnika republike za 4 leta. Garcia Moreno je bil enoglasno izvoljen.	(Dajje Bledi.)
Po odbitku 8.3% od proračunjene svote 40.000 gld. oddala so se zidarska dela za okroglih 36.700 gld. Isti podjetnik prevael je tudi tesarska dela, katera so bila proračunjena na 4.800 gld. Ker mi ni v spominu, koliko odstotkov je odnehal, atavjm celo svoto v račun. Torej bi se smelo iaplačati 41.500 gld. Isplačalo se je pa okoli 45.000 gld., torej več 3.500 gld. Kar sem grajal in še grajam, je to, da ae ni veči poraba pravočasno naznanila občinskemu avetn v potrjenje. In da je to potrjenje pravilno in potrebno, mi bo vsak trezno misleči človek pri-poznal.
Za zgradbo nove šole stavila se je 1. 1888 in 1889 svota 90.000 gld. v proračun. V seji 15. maja 1888. 1. poročal je g. župan, da bo stala nova šola na podlagi načrtov in troškovnih proračunov stavbinskega urada okoli 75.000 gld. brez stavbinskega prostora. Obč. svet. g. Ravnihar predlagal je, naj se svota vzame iz loterijskega posojila, ker naklada na pivo in najemnino še ni potrjena.
Po uradno izdanih računskih zak^učkih porabilo se je za zgradbo: L. 1888, 1889, 1890 skupaj 81.682 gld. 89 kr. Ker je g. I. Hribar v tem času bil že član finančnega odseka, moral bi vedeti, da interkalarnih obrestij 4757 gld. ne sme iskati v tem izdatku, pač pa 4221 gld. za stavbeui prostor. Če so številke uradnega zaključka neresnične, nerečnična je tudi moja trditev.
Leta 1891 vršila se je kolavdacga in izplačalo se je še okoli 5600 gld. O tem se še ni v občinskem svetu nič obravnavalo, prepričal se je pa lahko vsak, ki je bil 1. 1891 še občinski svetovalec.
Torej znaša skupni izdatek 87.282 gld. 89 kr. K temu se mora pa še prištevati okoli 1000 gld., še neizplačanih za šamotni tlak; znašala bo konečna skupna svota 88.282 gld. 89 kr.
V obče ne smemo primerjati konečne številke s proračunom, ker + in — pri posameznih točkah ne smejo služiti v konečno poravnanje izgube in dobička. Manj se sme vedno izdati, če se le smoter stavbe doseže, več pa ne brez — dovoljenja. Zato se kolavdira po posameznih točkah, ne pa po dovoljenem znesku — kreditu, ker kredit 90.000 gld. se ne sme „ad libitum" porabiti.
Kredita je bilo 90.000 gld. Proračun je znašal 75.000 gld. stavba, 4221 gld. stavbeni prostor, vkupe 79221 gld. Izdalo pa se je 87.282 gld. in na dolgu je še 1000 gld., vkupe 88.282 gld. Toraj v primeri s kreditom se je maitj izdalo 1718 gld. V primeri s stavbenskim proračunom pa se je več izdalo 90 61 gld.
Hotel sem svoje premisleke gledč prekoračenja spraviti v občinskem svetu v razgovor; čakal sem le računskega zaključka za 1. 1891, kateri bi se smel najdalje do konca marca 1892. 1. odlašati; in gosp. načelnik finančnega odseka mi mora priznati, da sem to zadevo opetovano urgiral. Toda zaman. Sedaj imamo že konec maja 1892 in še vedno ni o računskem zaključku za leto 1891 ne duha ne sluha. Torej ni imel občinski svet nobene druge podlage, ko trditve g. I. Hribarja. Ker se vrši konec aprila vsacega leta občinske volitve, pride lahko 10 novih članov v občinski svet, in od teh se vendar ne more zahtevati, da naj glasujejo za kako stvar, pri kateri niso nikdar sodelovali. Izstopivšim članom se pa ne sme prilika vzeti, svoje mnenje izraziti pri konečnem letnem računu mestnega gospodarstva, če so ti leto dni sodelovali pri občinski upravi.
Daljšega komentara nečem pridejati, ker sem nasprotnik vsake osebne polemike, in nisem vajen pustiti iz očij isti takt, katerega olikani človek v javnem in zasebnem življenju vedno potrebuje, brez katerega vedoma ali nevedoma svojega nasprotnika tako lahko žali.
Ako še prištejemo 4757 gld. interkalarnih obresti, izdala bo občina za zgradbo nove šole v Poljski ulici 93.039 gld.
V Ljubljani dne 30. maja 1892.
Dr. V. Grego r i č.
Po lirični pregled.
V Ljubljani, 31. maja.
^otrau)« «i«>M>A*>.
Češko. V staročeškem političnem društvu v Karliou je v nedeljo profesor Braf govoril o položaju. Rekel je, da se sedaj še bliža koncu drugo zasedanje, odkar so bile državuozborske volitve. V tem času je vsakdo paft lahko spoznal, da od čeških zastopnikov na Duoajtt tii pričakovati vspeha. Prav» zmagovalec je grof Taaffe. Brez trdna večine je pa
okrajšanem postopanju spravil budget pod streho, brez posebnih težav je dosegel, da so se sklenile nove trgovske pogodbe io dovolil kredit za dunajske prometne naprave. Sklopil je trinožno veČino, ki pa ni navadna parlamentarna večina, temveč sistema protivesij. Tri največje stranke v zbornici so v ravnovesja. Imenovanje nemškoliberalnega ministra in zbližanje nekaterih ministrov s klubi je pa to zgradbo utrdilo. Cesar ni mogla vlada doseči v državnem, je pa v deželnih zborih. V gališkem deželnem zboru se je napravila sprava mej Rusini in Poljaki, v tirolskem sklenil šolski zakon, in s tem so se spravile s pota razne težave. Kakor se kaže, se tudi valutno vprašanje kmalu povoljno reši. Nemškoliberalna stranka se je toliKo ponižala, da že tudi pobira drobtine, ki padajo z vladne mize. Govornik želi, da Mladočehi popuste dosedanjo svojo politiko in se sporazumijo s Staročehi, po katerem potu naj bi skušali doseči češko državno pravo. Poslednji želji pač Mladočehi ne bodo ustregli. Zveze * Staročehi ne marajo, poleg tega pa tudi sami ne vedo nobenega pota, po katerem bi mogli priti do svojega smotra. Biti bi torej v največji zadregi, ko bi se začela pogajanja in bi jih Staročehi vprašali, da naj povejo, po kateri poti mislijo češko državno pravo doseči. S takimi predlogi, kakor jih je dr. Gregr na nekem shodu volilcev priporočal, bi pri shodu resnih politikov pač nikdo ne upal priti. Da bi Cehi nehali kaditi tobak in odpovedali davke, o tem še govoriti ni.
Deputacija ogerskih Jiumunov ni bila vsprejeta pri cesarju. To je bilo tudi pričakovati, ker Madjari so porabili ves svoj vpliv, da vsprejem preprečijo. Cesar kot strogo ustavni vladar ni depu-tacije mogel vsprejeti, ker je niena spomenica bila naperjena proti dualizmu. Policija je pa prepovedala shod, na katerem so mnogi državni poslanci hoteli pozdraviti depatacijo. Prihod deputaeije na Dunaj pa ne bode ostal brez vseh posledic. Že velika jeza madjarskih in židovskih listov kaže, da jim protest Rumunov proti sedanji upravi ua Ogerskem ua-pravlja resue skrbi. Jako simpatično o tej deputa-ciji pišejo nekateri beroliuski listi, iu to bode škodovalo madjarskemu ugledu v „rajhu". Ta deputa-cija je le prvi korak, za katerim bodo sledili drugi. Jeli se bodo gibati tudi Srbi, Slovaki, Rusini in ogerski Nemci. Takega gibanja pa ne bodo več mogli prezirati tisti, kater imajo v prvi vrsti skrbeti za blagostanje in razvoj avstrijskih narodov v oboh državnih polovicah.
Vsanje dr «»t«.
Bolgarija. „Novoje Vremja" je nedavno objavilo novico, da je bolgarski državnik Gerov v imenu ministra vnanjih stvarij prosil eksarha Josipa naj posreduje mej Rusijo in Bolgarijo, da prva pošlje zopet svoje konzule v Bolgarijo, Eksarh je pa posredovanje odrekel. Noviea že sama na s^bi ni bila verojetna. Bolgarski vladni listi jej tudi odločno oporekajo, pristavljajoč, da po tem, kar se je vs« že zgodilo, jim je ljubše, če Rusija nima svojih zastopnikov v Bolgariji. Rusko nasprotovauje tudi Bolgarom ne napravlja več pusebuih skrbij.
Rusija. Pravoslavni nadškof Plavijan potuje sedaj vo Podlahiji, kjer so prebivalstvo s silo po-pravoslavili. Prebivalci, zlasti kmetje odhajajo v gozde, ko se ima pripeljati pravoslavni škof. Pravoslavne cerkve, ki so bite poprej grškokatoliške, so sedaj vedno prazne, tudi pri prihodu škofovem. Sem-tertja nekaj kmetov s silo prftirajo v cerkev. Nadškof je v več krajih zapretil, da se bode z večjo ostrostjo postopalo proti upornim kmetom.
Belgija. Kazalo se je že, da bodo liberalci jedini pri prihodnjih volitvah za zbornico. V nedeljo se je pa na nekem liberalnem shodu v Litibu pokazal razkol. Vodja zmerne liberalne ali bolje rečeno kapitalistične stranke je na tem shodu hudo napal naprednjake, ki so za občno volilno pravico. Ta govor je napravil tak vtis, da sta se takoj pokazali dve stranki, ki bodeta najbrž postavili vsaka svoje kandidate. Za konservativce je ta razpor mej liberalci pač le veselo znamenje.
Francija in Nemčija. Francoska vlada hoče vse storiti, da se pri slavnosti v Nancy-ju ne bode žalila Nemčija. Policija je že prepovedala prodajati alzaško-Ioterinške zastave, katere se ob slavnosti ne bodo smele razobesiti. Opozicijski listi zaradi tega napadajo vlado in jej očitajo bojazljivost.
Nemčija. Badenska zbornica ni pritrdila predlogu katoliške stranke, da se dovoli verskim redom naseljevati se na Badenskem in imeti misi-jone, samo da to poprej nazuanijo vladi. Sedaj morajo verski redi prositi za dovoljenje vlado, če se hočejo naseliti v deželi ali imeti Kak misijon. Ta-cesra dovolienja pa nikdar ne dobe. Omeniti moramo, da so predlog katoliške stranke podpirali in tudi zagovarjali celo demokratje in socijalisti.
Izvirni dopisi.
Iz Šmarije, dnč 29. maja. Krasen dan smo imeli danes, kakoršuega Šmarija menda še ni doživela Po požrtvovalnem trudtf našega čast goap. dekana Andreja D r o b ni 6 a sklical se j* namreč m danes v Šmarijo shod za šestere fare šmarijske dekauije: Šmariji), S L J ur je, Kopauj, Lipoglav, Polic», Z»ljna, da se dogovorimo glede priprav za
prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani ter si izberemo v ta namen poseben odbor.
Z dovoljenjem političnega oblastva vršilo se je zborovanje pod milim nebom, na župnijskem dvorišču, ker ne premoremo dvorane, ki bi mogla sprejeti ogromno število zborovalcev. Udeležilo se je shoda nad 500 mož, vsa inteligenca šesterih f»ra: vsi duhovniki, vsi sosedni učitelji in vsi župani. Omeniti nam je še posebej deželnega poslanca g. Vinkota Ogorelca in grosupeljskega župana g. Frančiška Koščaka.
Ob 5. uri otvori g. dekan zborovanje. Radostno pozdravi veliko množico zborovale«? ter označi v točnih besedah namen današnjega shoda. Nato dä besedo poliškemu župniku čast. gosp. Andreju Pipanu, ki kratko, a jedernato odgovarja na vprašanje: „Cemu se bo vršil katoliški shod v Ljubljani ?"
Za njim se oglasi lipoglavski župnik čast. g. Frančišek Marešič, ter v daljšem izbornem govoru pojasnjuje boj brezvercev proti katoliški cerkvi in omenja dolžnostij katoličanov v tem boju, posebno dolžnost, udeleževati se volitev.
Župnik šentjurski, čast. g. Andrej Šimeneč, prav umevno razloži, zakaj zahtevamo katoličani versko šolo in zakaj ne moremo biti zadovoljni s sedanjo šolsko upravo.
Gosp. učitelj Iv. Remec iz Št. Jurja izvrstno govori o nzrokih slabih časopisov in o dolžnostih katoličanov, ne le verovali, ampak svojo vero tudi pričati.
Konečno omenja g. učitelj Sedla k iz Kopanja raznih nedostatkov pri šolski upravi, posebno pri krajnih šolskih svčtih.
Nato je bila volitev pododbora v pospeševanje prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Načelnikom je bil izbran deželni poslanec g. Vinko Ogorelec, čtani so pa odličnejši možje iz raznih farä.
Po končanem dnevnem redu zaključi g. dekan zborovanje ob polu 8. uri in zborovalci se veseli in navdušeni razidejo na vse strani. Celi shod, ki se je izvršil tako sijajno, je pokazal, koliko moč ima katoliška ideja. Le nekaj iskric te ideje, in združeni so vsi stanovi našega okraja v prelepo soglasje in edinost, ki se je kazala pri celem zborovanju ter naj nas vodi tudi v bodoče.
I* Novega Mesta, dne 30. maja. Narodni volilni odbor priporoča za bodoča tri leta v mestni zastop naslednje kandidate:
Za I. razred so gg.: 1. Ign. Fajdiga. 2. Ivan Loger. 3. Dr. J. Marinko. 4. Dr. J. Schegula. 5. Franc Seidl. 6. Ivan Škerlj. Namestniki so gg.: 1. Viktor Durini. 2. Ljudevit Ilovsky. 3. Martin Mohar.
Za II. razred so gg.: 1. Makso Brunner. 2. Jože KoŠiček. 3. Adolf Pauser. 4. Dr. Albin Poznik. 5. V. UmeL 6. Dr. Ivan Vavpotič. Namestniki so gg.: 1. Franc Košiček. 2. Jožef Mogolič. 3. Aaton Ver-tačič.
Za III. razred so gg.: 1. Jurij Gregorec. 2. A. Jarc. 3. Franc Kastelic. 4. Anton Kos. 5. Ivan Krajec. 6. Franc Perko. Namestniki so gg.: 1. Franc Goleš. 2. Anton Kastelic. 3. Karol Kune.
Narodnjaki, volite je enoglasno, sicer morda doživimo sramoto, da pride v mestni zastop nasprotna nemška stranka. Volitev bode najbrže sredi junija meseca.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. maja.
(Zgodovinski dan.) Na današnji dan leta 1846 je bil slavni Anton Martin Slomšek kot celjski j opat imenovan za lavantinskega škofa na Koroškem. Za njegove dobe pa je bil škofovski sedež iz Sv. Andreja na Koroškem premeščen v Maribor, j (Gallusov koncert.) „Glasbena Matica" priredi i dne 8. junija koncert v redutni dvorani v spomin slavnemu našemu rojaku Gallusu. Pri koncertu se j bodo pele le Gallusove skladbe. Danes zvečer ob &. «fi j* v redutni d »orani skupna pevska raja.
(©seftiM- vesti ) Gospod dr. J. Gregorič je danes za nekaj dnij odpotoval iz Ljubljane. — Za poštne oflcijale so imenovani asisteutje gospodje: Josip Flere v Ljubljani, Acistid Brache t ti in Al. Colom b»ri v Trstu. — G. V. Preäern, c. kr. zemljemerec v Steyru, je premeščen v Velikovec. — Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljub- i ljaui, Karol Zottuiauu, je imeuovau avskultan- I tom za Kranjsko, iu pravni praktikant pri deželnem |
; sodišču v Gradci, J. S tjalawsky, avskultantom za štajersko.
(Odlikovanje.) Dunajska cesarska akademija vednosti)' je v včerajšnji seji pod predsedstvom tajnega svetovalca pl. Arnetha priznala darilo barona Baumgartnerja v znesku 1000 gld. našemu rojaku g. dr. Ignaciju Klemenčiču, profesorju na gra-škem vseučilišču, in dr. E. Lecherju v Inomostu, in sicer „za delo v prospeh fizike".
(Poročil) se je g. F. Rajec, doktor modro-slovja in c. in kr. rezervni poročnik v domačem polku, z gospodičino Avgusto Tillovo, mestno učiteljico, v Gradcu.
(Majski izlet „Glasbene šole") bo v četrtek popoldne ua Drenikov vrh. Tam postavlja se ravnokar oni stekleni salon, ki je bil v stari čitalnici. Dajal bo ob dežju in sapi dovolj zavetja.
(Slovenska posojilnica na Koroškem) začela je dnš 15. maja poslovati v Št. Janžu v Rožni dolini. Že prvi uradni dan imela je posojilnica 40 0 0 gld. prometa. Od vlog daje se 47,°/0, od p oso j i jemlje se 5%. Na čelu posojilnice stoji vrli narodnjak g. M. Š t i h , po domače Slemič v Št. Janžu. — Šestnajsto slovensko posojilnico so ustanovili zavedni rodoljubi v Prevaljah. Ta posojilnica obeta biti za tamošnje Slovence največjega pomena. Dn3 12. junija ima svoje prvo zboro-vauje. Pomozi Bog, da se naše velevažne postojanke — slovenske posojilnice — vedno lepše razvijajo!
(Prva dolenjske posojilnica v Metliki) bode od 1. julija 1892. leta nadalje obrestovala vse hranilne vloge, katere so doslej vložene in bodo še vložene, po 41/, od st9.
(Iz bosanske Dnbice) se nam piše: Mesec majnik je bil deževen in hladen; letina je zaostala za 14 dnij. Prva koruza prav slabo raste. — Zadnji teden smo čuli o zločinih, ki se le redkokrat dogajajo. Neki Bosanec pravoslavne vere j« svojo nezvesto ženo udaril s sekiro po glavi, da je bila na mestu mrtva. Kmalu potem so se sprli Turki in Srbi. Prvi so poslednje napah' s sekirami ter tri težko ranili, da so se komaj privlekli domov. — Nedavno so zaprli tri Bosance pravoslavne vere, ker so na sumu, da so se pred šestimi leti udeležili umora našega misijonarja. Ovadil jih je Betf tovariš na smrtni postelji, ki je umrl v zaporu v Zenici. Iščejo tudi moža, ki je oni čas pri g. misijonarju služil za kuharja; a je baje že umrl. — PVbv grda navada se je ukoreninila med katoliškimi Hrvati v Liki, da namreč mladiči brez dovoljenja starišev in brez sv. zakona jemljo dekleta. Letos so se dogodili že štirje taki slučaji, zadnji na Spasovo. — Živinska bolezen pojenjuje. Cs je v selu le še malo bolnih goved, pobijejo jih, samo da se oproste za-prtije, ker ne morejo delati in tudi klaje nemajo za živino.
(„Duhovski Poslovnik",) zvezek prvi, je izšel iu se ravnokar razpošilja vse« o«i» gospodo», ki so si ga naročili. Gotovo bodo vsi veseli ta knjig«, ki )e prva te vrste v slovenščini. Zanesljiv sveto valeč bode vsem lupnikom iti kupnim upraviteljem pri duhovno-uradaem poslovanju. Razpošiljanje „Po«-slavnika" je prevzela „Katol. Bukvama", kateri naj se pošilja tudi naročuina. Ostali trije zvezki izidejo zapored, kmalu jeden za drugim ter stane vsa! 60 kr.
(V gleichenberške toplice) dospe jutri ruski veliki knez Peter Nikolajevič s soprogo veliko kne-ginjo Milico in spremstvom. Kakor zuano, je velika kneginja Milica hči črnogorskega kneza Nikite.
(Akademično društvo „Triglav" v Gradcu) javi, da se je na drugem rednem zborovanju dne 25. maja t. 1. za polletni tečaj izbral sledeči odbor: Predsednik drd. med. Ivan Jenko; podpredsednik caud. iur. Silvij Domicelj; tajnik 8tur. iur. Vinko Strgar; knjižničar stud. med. Anton Gregorec; gospodar stud. med. Evgen Sušnik; odbornikov namestnik stud. med. Anton Vojska.
(Iz-pred porotnega sodišča.) Pri tukajšnjem deželnem sodišču so se včeraj pričele porotne obravnave. Pri prvi obravnavi je bila zatožena 82 let stara dekla Marjeta S k u b i e , ki j« v službi gospodarja Batisa v Litiji d t» 6. mtrea t. «adušila svoja novorojeno dete. Porotniki se enoglasno po* trdili vprašauje detomora, iu sodišče je zlofinko ob» sodilo na sedem let težke ječ», poostrene »sa» mesec s postom, temnico in trdim ležiščem vsaki> leto dne 0. marca.
(Tovarna za cink) v Št. Janžu na Dolenjskem je zopet pričela delo. Iz Kodacha na Štajerskem sa je preselil rudarski inžener Pavel Hartnik.
(Pasji kontumac) je uveden v občinah Št. Vid nad Ljubljano in v Medvodah, ker se je bati pasje stekline.
(Preklicano iztiranje.) Minoli teden je goriško okrajno glavarstvo iztiralo iz Gorice pisatelja gosp. J e r a 1 o , in je v tej zadevi interpeloval v državnem zbora poslanec Gessmann; vsled tega je tržaško mmestništvo razveliavilo iztiranje.
Svarilo za posestnike. Noben posestnik, predno si naroči kak kmetijski stroj ali orodje, naj ne zamudi naročiti, si najnovejši katalog pri tvrdki Ignaz Heller, Dunaj P r at e r s t r a s s e št. 7 8, ki je pri nas na dobrem glasu. Kakor raz-vidimo iz nam došlega novega kataloga te tvrdke, je ta zopet uvela več n o v i h s t v a r i j , ki bodo gotovo jako zanimale vsakega posestnika. Omeniti so mej drugim mlatilnice po novih modelih, rezilnice za krmo v dosedaj dosegljivi popolnosti, popolnoma novovrstnepatento-vane stiskalnice za sadje in grozdje, najmanjše vrste, pa tudi za največje pridelovalce, katere najdemo zaznamovane v katalogu stiskalnic po 20—4000 gld. Tvrdka Ig. Heller na Dunaju je jedina v Avstriji, ki prodaja take stroje. Kar je še še posebno omeniti, so novovrstniHeller-jevi posebni mlini za moko s kameni, z močno sitnico in z drobno sitno napravo za ročno vršbo, pa tudi za največje mline, ki se ne smejo zamenjati z drugimi, z več stranij ponujanimi nepopolnimi mlini, in s tem je odpomagano nedostatku takih strojev za manjše in srednje posestnike, o čemer se je večkrat pritoževalo. Varovati se je pa pred ponaredbami. Firma Ig. Helier na Dunaju, Praterstrasse št. 7 8, je znatno znižala cene za one kupovalce, ki jih pri njej neposredno naroče, tako, da se pri tej firmi kupuje ceneje. kakor kjer si bodi, in tudi z zanesljivo reelnim jamstvom. Ta tvrdka odgovaria na pisma v onem jeziku, v katerem so pisana, in pošilja obširne slovensko-uemške kataloge na zahtevsnje hitro, zastonj in franko.
Telegrami.
Zagreb, 30. maja. Pri današnjih de-želnozborskih volitvah je bilo, kolikor je znano, izvoljenih 41 vladnih pristašev, štirje pristaši stranke prava in 1 divjak.
Berolin 30. maja. Car se v četrtek iz Kodanja odpelje v Kiel, kjer se najbrže snide s cesarjem Viljemom.
London, 31. maja. Spodnja zbornica je sprejela v drugem branju s 152 proti 53 glasom irsko šolsko predlogo.
Bombaj, 30. maja. V Srinagaru se kolera vedno širi; od 1731 bolnikov je v zadnjih štirih dneh umrlo 990 oseb.
(Tmrii ho:
28. maja. Marija Marinko, hišnega posestnika žena, 50 let, Opekarska cesta 14, kap.
V b olnišnici:
27.	maja. Frane Sifrar, delavec, 50 let, intozieatio saturnina chron.
28.	maja. Elizabeta Vari, gostija, 57 let, marasmus.
Vremensko »poročilo.
Fr. Žmavec, c. kr. avskultant v Gradcu . . Anton Mirnik, e. kr. poštni praktikant v Gradcu Božidar Kurbos, vojak v Gradcu .... Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v Gradcu
dne 12. decembra 1891. leta.....
dr. Jožef Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani
(od podpisanih 50 gld.), zopet.....
Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v Gradcu Ant. Julij Šušteršio, farmacevt v Gradcu . .
Maks Josin. učitelj v Ljubljani.....
dr. Jernej Zupanec. c. kr. notar v Ljubljani (od podpisan h 50 gld.), zopet ....
10 2 1 1
20
60
Skupaj . . 753 gld. 39 kr. V Ljubljani, dne 31. maja 1892.
Anton Funtek,
blagajnik.
Srednja temperatura 23"1°, za 6 3° nad normalom
V. izkaz darov za Preš6mov spomenik.
Prenesek . . 638 gld.	99 kr. Počitniška dijaška zveza Zora" za odhodnieo
dne 15. septembra 1891. leta.....4 .,	— .
A. pl. Globočnik, državni poslanec itd. . . 10 „	— „
Pavlina Resmanova na Brežini ...... 2 „	— „
Prebitek občedijaške veselice v Kamniku . .	30 „	30 „
Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu ...	10 „	— „ Marica Nadlišek, učiteljica pri Sv. Ivanu v
Trstu.............10 „	— „
Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju ...	1 „	— „ Slovenski gimnazijci in obitni učenci v Gradcu
dne 23. avgusta 1891. leta......5 „	50 „
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHBL,
(i2) 39 zobozdravnik	(4)
pri Hradcckega mostu I. nadstr.
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik
od 1. junija 1892.
Naznačeni čas na desno od postajnih imen čila naj se od zdolej navzgor.
Ob nedeljah in praznikih odhod iz Ljubljane ob 2 uri 10 minut popoldne, iz Kamnika pa ob 8. uri 50 minut zvečer.
Nočne d6be (od 622 zvečer do zjutraj označene so s podčrtanimi minutnimi številkami. — p. pomeni postajališče.
Tuje i.
29. maja.
Pri Maliču: Odendall zasebnik; Braunmiiller, Winzl, Bock, trgovci, z Dunaja. — Sablaschan in Griinwald, zasebnika, iz Gorice. — Petsche, zasebnik, iz Starega Trga. — Hackl iz Strasburga. — Schnabl s soprogo; Krischman, učitelj ; Petracco, juvelir, iz. Trsta. — Mendelein, poročnik mornarice, iz Pulja. — Pasquali, mizar, iz Gradca. — Genzo, finančni tajnik, s soprogo, iz Gradiške.	_
Tovarna, cerkvene oprave.
Premovana
1873, 1881.

Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 37. Zastopnik: Franc Brückner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd.
pa tudi	167 26-3
cela mašna obleka v najpravilnejši obliki.
Z
Cerkveni paramenti.
\
Št. 11.014.
Razglas.
272 2 - 2
Zaradi oddaje
del pri podaljšanji Tržaške ceste od Kttaf-lovih idic do Marije Terezije ceste
z napravo novih betonskih kanalov in zidarskim delom vred se
bode vršila
«luč t. junija letos ob 11. uri dopoldne
javna pismena ofertna obravnava pri podpisanem magistratu v pisarni mestnega starinskega urada (Mestni trg št. 2, I. nadstropje), kjer so tudi pripadaioči načrti, proračuni, pokoli in druai pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnem.
Ponudbe, v katerih je navesti jednotne cene in na njih oodstavi pro-računjene skupue zneske troška za dotična dela, je izročiti zapečatene in s pripadajočim 5°/0 vadiiem opremliene do določene ure.
Niti ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisu, niti take, katere bodo prekasno vložene, se ne bodo lemale v poštev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
25. dne roaia 1892.
D n n a j s k a borz
Dni 31. maja.
Papirna renta 5%, lo% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akciie avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri. . . . . .
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100
95 gld. 75 kr.
Dni 30. maja.
Ogerska zlata renta 4%.......110	gld.	80	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	95	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	141	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	25	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186	„	50	n
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	25	„
Zastavna pisma „ ., „ „ „ 4'/i *	100	„	25	„
Kreditne srečke, 100 gld.......188	„	—	„
St. Genois srečke. 40 gld.......63	„	—	,
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	«
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„
Salmove srečke, 40 gld........63	.
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	-
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2895	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	88	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 .......... 46	„
25 kr.
50 „
50 ,.
25 "„ 86«/.,
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valut« in devize.
■V Razna naročila izvrSé se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4* galiike propinaoijske zadolžnloe. 4\',% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4V'f% komunalne obveznloe ogerske hipotedne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avatro-ogarska banka in podrui-niče njene.
goldinarjev
se more dobiti z jedno
promeso 1864. leta.
Cela 41/. gld- polovična 2'/» gld. in 60 kr kolek.
Žrebanje že tlnč 1. junija."
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
UdKovorni viednik: Ignaoi) Žitnik,