S
LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA,
17. MARCA LETO XVI ST. 5
S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SRS
V PRIPRAVI: METODOLOGIJA ZA ENOTEN SISTEM NAGRAJEVENJA
Samovolja, pasivnost in samouprava
Po načelih nove ustave ter v	jajo, da so šele pozneje lahko
prvi vrsti s sprejemom statutov	trezno premislili, kako je prav, in
delovnih organizacij ter drugih	da so potem po takšnem premi-
internih samoupravnih aktov in z	sleku naredili po svoje. Res neizvolitvijo organov samoupravlja-	stane v takem primeru vprašanje,
nja so tudi šole in drugi učno-	če morda posamezniki ne morejo
vzgojni zavodi postali samo-	misliti na seji samoupravnega
upravne organizacije. Uveljavitev	organa in če je mogoče, da lahko
samoupravnega sistema po učno-	cel kolegij sodelavcev misli samo
vzgojnih zavodih ne bo in tudi	napak in je potem v takšnem zbo- Pod predsedstvom	Marijana	ob prvi točki dnevnega reda — o	osnovnih	šolah še ni popolnoma
ne sme imeti svojega vpliva samo	ru en sam, ki je sposoben pravilno	Jenka je bila 3. 3. 1965	seja pred-	tezah za sestavo pravilnika o de-	na jasnem. Predvsem so to nedo-
v formalnem prenosu določenih	misliti	in sklepati.	Tudi takšne	sedstva republiškega odbora sin-	litvi osebnega dohodka v osnov-	gnani problemi upoštevanja	de-
pristojnosti s strani družbe na	metode	se poslužujejo nekateri, da	dikata delavcev družbenih dejav-	nih šolah. (Te teze smo objavili v	lovnih izkušenj, izobrazbe in	pa
posamezne delovne kolektive ozi-	potem, ko je bil določen sklep	nostL Na dnevnem redu seje je	2. letošnji številki Prosvetnega	vrednotenja dela razrednega	učd-
roma po njih izvoljene samo-	sprejet, pozneje izvršen in ko je	bila razprava o tezah za pravilnik	delavca hkrati s pozivom k disku-	telja nasproti predmetnemu.
upravne organe, temveč se bo to	bilo potrebno nositi zanj tudi od-	o delitvi osebnega dohodka v	siji o teh vprašanjih, žal pa je Danes	ne more biti nobenega
moralo odraziti v sami demokra-	govornost, navadno	prenesejo vso	osnovnih šolah, problematika v	doslej odziv na to zelo majhen!)	dvoma več, da nam je potreben
tizaciji notranjega' življenja, v iz-	krivdo	na tistega,	ki je nekaj	kulturnih ustanovah, razgovor o	Komisija, ki se v sestavi republi-	tak pravilnik o delitvi OD v	šo-
gradnji novih medsebojnih odno- ■	predlagal, in ne tudi na ostale ter	gradivu za pripravo zveznega do-	škega odbora ukvarja s priprava-	lah. Le prepogoste spore in	ne-
sov ter brez dvoma v prvi vrsti v	seveda tudi na sebe, ki je za	kumentra o drugostopenjskem iz-	mi nekaterih osnovnih elementov	soglasja med člani delovnega	kosami kvaliteti dela. Prav gotovo	sklep glasoval. Verjetno je, da so	obraževanju ih pa nekatere orga-	za pravilnik o delitvi OD, si v ne-	lektiva zaradi neobjektivnih ocen
je, da bo v obdobju samouprave	podobni pojavi prehodnega zna-	nizacijske zadeve.	katerih bistvenih stvareh nagra-	komisij,	ki so to delo doslej
Po naših šolah šolstvo doživelo čaja, ko posamezniki še ne mo- Najživahnejša je bila razprava jevanja prosvetnih delavcev v opravljale, bo mogoče odstraniti, znatno hitrejši in kvalitetnejši rejo dojeti, da je osnovni organ
ker bodo odslej delovni kolektivi ker še vedno želijo, da bi imeli tisti, ki bodo ne samo odkrivali vlogo človeka, ki ima vse pravice Probleme, temveč jih bodo tudi odločanja po svoje in ki hoče Postavljali pred družbo ter pred- imeti v vsakem primeru le on lagali in zahtevali njihovo rešitev, prav, ne more pa razumeti, da Dosedanji šolski odbori in pred- lahko pametno in pravilno misli vsem njihovi eksterni člani so tudi nekdo drugi, in da je takšne marsikdaj gledali šolsko proble- misli treba tudi upoštevati, matiko in predvsem zahteve šol- Druga nič manjša hiba pri va skozi prizmo lastnih podje- razvoju samouprave na šolah, kot J,rsledlca ces.ar bila, da je samovolja nekaterih posamez-, J. U* zavzeJnal}le za rešitev do- nikov v funkciji ravnatelja, pa je ... vprašanj ni bilo takšno, prav gotovo pasivnost določenega kot bi moralo biti.	i žtethla članov kolektiva. Takšna
azumljivo pa je, da pod poj- pasivnost se izraža na šolah še v mam samouprave ne smemo ra- toliko večji meri ker so koiektivi zumeti v šolstvu samo gole samo- navadno manjši in je zato potreb-
stojnosti in neodvisnosti do druž-
t -	,	-	no za pravilno funkcioniranje
-e, temveč moramo pod tem prav vsejl samoupravnih organov so-v tolikšni meri razumeti takšne deiovanje vseh članov, ne samo
sSr'«!ST«A.*SW3S-
teh odnosov moramo vredloaoVi oblikovanju pravilnih
Pod pojmom teh odnosov morama pTedi0g0Vt oblikovanju pravilnih razumeti kolektivno odločanje in staliSČ in i~ražanju tudi osebne-biti na drugi strani sposobni ter ga mnenja 0 p0sameznih Vpraša-pripravljeni zastopati svoje naj-	posiedica neaktivnega sode-
iz infissa sms	s m
•	že zaključena, potem prihajajo na I %->
dan s celo vrsto pripomb na tisto,
'Vabimo pedagoške delavce, da se udeležijo POSVETOVANJA SLOVENSKIH PEDAGOGOV v Ljubljani, ki ga prireja Zveza pedagoških društev Slovenije.
Posvetovanje bo 29. in 30, marca t. 1. v prostorih Inštitu fa za zgodovino delavskega gi ^anja, Ljubljana, Trg revoluci 1 (Kazina — dvorana v 1, nadstropju) in se bo pričelo ob uri dopoldne.
Program je naslednji:
1.	Otvoritev.
2.	Dr. Franc Strmčnik: Problemi uresničevanja naše enotne osnovne šole.
?• Tončka Metelko: Proble-j'1* vzgojnega dela v oddelkih e “dnevnega bivanja učencev v “snovni šoli.
5,Frane Pediček: Razvoj soiskih služb v luči naše šol-ske reforme.
5.	Dr. Ivan Sagadin: Povezo-anje pouka s produktivnim
delom učencev v osnovni šoli.
6.	Diskusija.
1. Zaključek posvetovanja.
Hkrati sporočamo, da bo v torek, 30. marca 1965, od 11. ure dalje v istih prostorih tudi SKUPŠČINA ZVEZE PEDAGOŠKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, na katero vas prav tako vljudno vabimo. Na skupščini bo imel referat o delu ZPD Slovenije in njenih nadaljnjih nalogah z vidika nekaterih aktualnih pedagoških vprašanj tov. Roman Oberlint-ner.
za kar so mploprej dvigali roko. Takšna pasivnost ljudi pri razvoju samouprave na šolah v nobenem primeru ne more imeti pozitivnega uspeha, ker se ljudje
ko bo imel pedagoški vodja šole v rokah tak pravilnik, sestavljen na nekaterih dognanih elementih vrednotenja kvalitete učiteljevega dela v razredu. Seveda pa se v zvezi s tem postavlja vrsta vprašanj, ki kažejo na to, da to delo ne bo neovirano steklo že jutri, marveč da bo treba v marsikateri šoli še prej spremeniti ustaljeni sistem dela. V prvi vrsti je tu vprašanje pedagoškega vodje šole ali z drugo besedo ravnatelja. Ravnatelj v vzgojno-izobraževal-nem zavodu bo moral sprejeti nadzorovanje in ocenjevanje dela vsakega posameznika v njegovem zavodu kot svojo prvo in pogla-| vitno nalogo. Če danes marsikje ■ pravijo učitelji: »Kaj pa sploh potrebuje šola ravnatelja, saj imamo tajnico!« — pomeni to. samo, da ravnatelj ne opravlja svoje naloge, ki bi mu morala biti prva skrb. Spremljati pedagoško delo vsakega učitelja na zavodu in ga tudi sproti vrednotiti — skupaj s strokovnimi aktivi in pa seveda svetovalci — to naj bj bila v bodoče osnovna naloga ravnatelja šole. S pomočjo pravilnika o delitvi OD, ki ga bo imel v rokah, mu bo laže objektivno prikazati vrednost dela vsakega učitelja. Seveda pa tak pravilnik ne bo smel biti samo izraz teženj kakega posameznika ali skupine pro-svetarjev, temveč bodo morali dati k metodološkim napotilom za njegovo sestavo svoje soglasje oziroma pripombe naši priznani pedagogi in pa republiške strokovne institucije.
POTREBNO JE SODELOVANJE STROKOVNIH SLUŽB
Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti se
zavestno ne opredeljujejo in zato pozneje tudi ne sprejemajo zavestno odgovornosti za sprejete sklepe.
Menim sicer, da je tako samovolja posameznikov, kot tudi nezainteresiranost določenih krogov v delovnih skupnostih bolj izjemen primer, vendar se mi zdi, da Stalno obiskovanje razstav je najlepše dopolnilo k rednemu pouku zaveda, da se s pripravo metodo-je v kompleksu celotnega razvo- osnov umetnostne vzgoje. (Posnetek je z nedavne razstave, ki smo jo logije za pravilnik o nagrajevanju ja samouprave na šolah zelo škod- gledali v Ljubljani o likovnem izobraževanju v ZDA.) Foto profesor po kvaliteti dela v šolskih zavo-Ijiv. t	V. P.	Igor Pleško	dih ni lotil preproste naloge. Po-
v PREDSEDNIK TITO SPREJEL DELEGACIJO ZVEZE PEDAGOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE
Šolska reforma ]e še pred nami
Predsednik SFRJ Josip Broz ličile zabavne revije so največji imamo npr. za posamezne pred- V nadaljnjem razgovoru je Tito je sprejel sredi februarja v sovražnik otrok. Kriminalke so mete v vsaki republiki drugačen govoril predsednik Tito še o zna-Belem dvoru v Beogradu delega- npr. dostikrat pobuda za huli- učbenik, kar je povsem zgrešeno, čaju naših šol nasploh. Opozoril cijo Zveze pedagoških društev ganstva^ po naših večjih mestih. To je naša velika slabost in sam je, da se absolvent osemletke ni Jugoslavije. Delegacijo je vodil Mladi ljudje pridejo tako po na- vedno vztrajam na teh stvareh, sposoben vključiti v moderno, profesor filozofske fakultete za- vadi v navzkrižje z zakonom: ki morajo biti skupne — saj smo sodobno proizvodnjo. Načrt za grebškega vseučilišča dr. Pero kaznovani so in znajdejo se v vendar v eni državi. Ne mislim, zadnja dva, tri razrede bi moral Simleša, med njenimi člani pa »poboljševalni««.	da bi morali zapostavljati naci- biti prilagojen našim potrebam,
?° tudi: profesor filozofske	onalnosti, njihovo preteklost in in sicer tako, da bi se lahko ab-
fakultete ljubljanske univerze	Slabi učni načrti	značilnosti — tudi o tem se je solvent osemletke takoj vključil
dr. Vlado Schmidt, višji predava-	,	treba	učiti. Toda vse to je treba	v proizvodnjo, v	našo industrijo,
ii H'™ j- fakulteti Marica De-	KaKsno	je nase solsko izobra-	delati	drugače. Otroci vsake re-	Dogaja pa se, da	gre večina mla-
Kieva-Modic in upravitelj ljub- zevanje. je rekel v nadalje- publike se morajo spoznati s pre- dine v gimnazijo in na univerzo Ijanske osnovne šole »Dr. Jožeta vanju predsednik Tito in prista- teklostjo vsakega izmed naših in zato ni čudno, da je danes Potrča« Milan Simič.	Vll: .JVLl?Iim> ua je materialno narodov, njegovo zgodovino, situacija takšna, da je na uni-
Profesor dr. Pero Šimleša je vprašanje sekundarno, čeprav je umetnostjo in vsem drugim... verzah (iz njih pa prihajajo sla-najprej govoril o nekaterih na- pomeml:)no. kajti tisti, ki naj ob- Ni vaša dolžnost, da delate za bi strokovnjaki) vedno več štu-	-	 logah, ki stoje pred pedagogi in uKuJe socialističnega človeka, intengriranje nacionalnosti, tem- dentov, medtem ko nimamo sredin	■ ui-i t	j • 0 ka*-er*h ie razpravljal VII. kon- ru®1-3 "iti rudi nagrajen, in sicer več za ustvarjanje novega socia- njega kadra, čeprav imamo teh-
'ivrnmnePosredni greš ZKJ ter nedavni Kongres	da. lal\ko zjvi samostojno, lističnega, jugoslovanskega člove- niške in še nekatere druge šole.
PmV v tej zvezi pedagogov v Zagrebu. Nato je Dejstvo je, da odnos družbe do ka ki bo imun za vse nacionali-	,	.	...	,	,
cesto pojavljata pri samoupravi predsednik Tito v razgovoru med vzgojitelja, do učnega kadra v ,tične necativne poiave Toda naš Glede gimnazlJ -ie Predsednik na šolah	dve	osnovni	hibi:	na	eni	drugim dejal, da je® v na£nu Panjih letih ni bil pravilen.	fSj! šSrproPgram po repub-	Tito v razgovoru dejal da so
UauZ	SB	V°)avll°- določena	samo-	izobraževanja pri nas ter v na-	V zvezi	s šolskim izobraževa-	likah	ni postavljen tako, da bi	p5'av učm nacrtl	teh so1. najbo1'!
roma	I tZ3™ Z1' ŠT celotnem šolskem sistemu njem mislim, da so učni načrti šli v to smer.
mZZ, Tavnalel\ev’ drugi stra- zelo veliko negativnega. Opozo- slabi. Šolska reforma ni dala nič P* se Pojavlja nekakšna mlac- ril je, da mladine ne morejo posebnega, pravzaprav je ta re-
Pasivnost določenega dela »zdraviti« sodišča in državni to- forma šele pred nami; zato je	, ,	,
d' ...	,	. zdcj> temveč da je to predvsem potrebno, da si prizadevamo vsi	potrebam.	.	.	..
Prva hiba se neposredno izra- dolžnost staršev in seveda vseh, - ob vaši pomoči, da nekako re- Morali bi spremeniti tudi	šn'
dokail ’ Z-posamezmkl st^ kl ?e ukvarjajo z vzgojo in izo- širno to stvar. Čudi me na pri- vzgojne metode in razbremeniti	Čknr domeni dda Jbomo
aokaj pogosto m v osnovi povsem brazevanjem od osnovne šole da- mer, da ve naš mlad človek ki načrte. Morali bi bolj v speciali- lal?:,e ~ka.r.. P°mem da bomo Pravilno tolmačijo vlogo samo- Ije.	prid’e danes z univerze (z zak iu zacijo vendar ne v enostransko doblval1 bol^sl kader tudl z unl-
Prave, vendar pri vsem tem vede Različne negativne lastnosti čenim izobraževanjem) tako malo temveč predvsem osvoboditi	^'n^no^ DrilasodTu3naš^m
ali pa morda tudi nevede pozab- so značilne. predvsem za mestne o naši daljnji in posebno nedavni učenca tistega česar v svojem nažrte nll:ino ,prilag0,dltl . ,naslm hajo da vetja samouprava tudi otroke. Zakaj? Lahko bi rekel - preteklosti, najmanj pa o naši prihodnjem ffvl j en ju ni bi ve™ Pog°Jem ln sedanjl Sltuacijl'
(~.a. se morajo tudi sami je dejal tov. Tito, da starši — stvarnosti.	potreboval. Dajte mu samo tisto. Ob koncu razgovora z delega-
rnmir?atl uV°*ievati sklepe sa- posebno tisti, ki so bolje stimu-	Učne načrte in pouk nasploh	kar potrebuje za delo, on pa naj	cijo .Zveze	pedagoških društev
upraumn organov in ne iti hrani — ne gledajo dobro na	je treba prilagoditi potrebam in	se kasneje sam — poleg svojih	Jugoslavije	je predsednik Tito
nm, kot da bi to zanje vzgojo svojih otrok. Taki starši ciljem, ki jih želimo doseči. Niso dolžnosti — zanima tudi za dru- med drugim pojasnil: Jezim se, mori ne veljalo. Niso redki pri- imajo druge obveznosti in mno- dovolj samo parole in razglaša- ge stvari. Mislim, da ste se tudi ker gradimo včasih zgradbe — loče« 7? P°samezniki na seji do- ge dolžnosti, za otroke pa menijo,	nje, da je treba olikovati socia-	sami prepričali da pouk ne od-	spomenike,	za katere gredo mi-
ločen komislje ab pa na seji do- da je važno le, da so siti in dob-	lističnega človeka. Treba je žago-	govarja našim pogojem, da so	lijarde. Včasih gradimo tovarne
v rpi Z sam°upravnega organa ro oblečeni. Poleg tega jim dajo toviti bazo za oblikovanje takega načrti prenatrpani in da bi po- prej, predno smo zagotovili vse Predi soglašaj0 z določenim še denar za »drobnarije« in po- človeka. Toda, vidite, po naših sebno iz zgodovinskih učbenikov pogoje in rešili vprašanje suro-zneie°f0iZ’ >	7® Potrebno po- tem jim ni nič mar, če so otroci univerzah in šolah predavajo še morali izpustiti nekatere stvari, vin. Razumljivo je, da bi lahko
fediin CSen •	• lzVTsitl’ ^ pri- na ulici — samo da so doma čim mnogo starega na star način. Na- ki so bile pomembne za kapita- s temi sredstvi zgradili mnogo
izvrši ■ poJvoie ab Pa pa sploh ne manj na poti... Tudi slabi fil- ši učbeniki so najrazličnejši, listično družbo. Prenatrpanega šol, toda za to ni potrebnega rajo. Cesto se takšni izgovar- mi (predvsem kriminalke) in raz- Predvsem se mi ne zdi prav, ker načrta ni mogoče obvladati.
Šolanje — prilagojeno našim
obremenjeni z nepotrebnimi stvarmi. Poudaril je: če bomo imeli v srednjih šolah dobre programe, ki ne bodo prenatrpani z nepotrebnimi stvarmi, bomo ust'
zumevanja.
trebno bo, da bolj kot doslej pri tem delu sodelujejo zavodi za prosvetno-pedagoško službo, oba republiška zavoda in pa sekretariat za šolstvo. Objektivni kriteriji za ocenjevanje kvalitete učiteljevega dela v razredu doslej namreč niso najdeni, so pa — po mnenju pedagogov samih — vendarle nekje očitni in jih bo treba opredeliti. Dobro medsebojno poznavanje učiteljev na istem zavodu in pa njihovega dela ni tako trdno ugotovljeno, kot se to včasih misli. Tudi komisije ne morejo ovrednotiti vsakega posameznika na osnovi nekaj obiskov pri učni uri in podobno. Zato preostane edino — pedagoška vloga ravnatelja, ki naj opravlja to de-, lo s pomočjo dognanih objektivnih kriterijev pedagoškega dela učitelja v razredu. O dokumentiranem predlogu ocen za vsakega posameznika bo nato seveda sklepal še kolektiv, v kritičnih primerih pa pomagala strokovna ocena svetovalca! V nekaterih šolah. v Sloveniji že teče notranja organizacija dela in pa notranja delitev dohodka po novo ^elanih kriterijih in pokazali so se že tudi uspehi.
Pri tem pa je treba poudariti še sledeče: pripravljanje enotnega pravilnika za delitev OD v osnovnih šolah ne bo smelo ovirati morebitnih boljših rešitev in tudi drugačnih predlogov. Delovni kolektivi morajo v osnovi sprejeti novi sistem delitve dohodka, dokumente o tem pa lahko izdelajo po svoje. Važno pa je eno: vse to delo mora biti čimmanj komplicirano, tako da ne bo motilo pedagogov pri njihovem vsakodnevnem učnem delu, in pa v osnovi usmerjeno k enemu cilju: stimulirati boljše vzgojno-izobraževalno delo! To je osnovni namen vseh prizadevanj ža boljšo, pravičnejšo notranjo delitev; kjer ta namen ne bo dosežen, pomeni, da je bilo v postopku nekaj narobe.
Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti si želi še več predlogov ob tej problematiki, predvsem več dognanj praktikov, njihovih izkušenj, tako npr. glede upoštevanja delovnih izkušenj pri vrednotenju učiteljevega dela v razredu — kako' se te izkušnje kažejo, kako bi jih bilo treba stimulirati, dalje kako upoštevati elemente izobrazbe, kakšne pokazatelje uspešnega dela učitelja v razredu bi bilo treba jemati v poštev ipd.
DOKLEJ ŠE MRTVILO V KULTURNIH USTANOVAH
Za svoj prihodnji plenum bo Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti pripravil tudi podrobnejšo dokumentacijo o problematiki v kulturnih ustanovah, predvsem s stališča delavskega samoupravljanja. Z razpravo o tem hoče sindikat po svojih močeh prispevati k izboljšanju materialnega položaja zaposlenih v kulturnih ustanovah, k hitrejšemu uveljavljanju samoupravljanja in s tem zmanjšanju razlik v ekonomskem in družbenem položaju med zaposlenimi v kulturi in drugih delovnih organizacijah. Poiskati in analizirati želi vzroke za\ stagnacijo družbeno-ekonomskega osamosvajanja kulturnih ustanov in pomagati delovnim kolektivom, da bodo hitreje premagali subjektivne težave pri realizaciji samoupravljanja.
Čeprav je v kulturnih ustanovah SRS zaposlenih preko 2500 stalnih kulturnih delavcev, pa sindikat ugotavlja, da noče biti konca mrtvilu splošno-družbenih prizadevanj v teh ustanovah, da se funkcija samoupravljanja v njih preozko pojmuje in da xse mnogokrat zreducira le na skrb za materialni položaj ustanove in na delitev osebnih dohodkov, da večina teh delovnih organizacij nima pravilnika o delitvi celotnega dohodka ipd.
Prihodnji plenum sindikata delavcev družbenih dejavnosti bo ta vprašanja temeljito osvetlil in prikazal stanje v kulturnih institucijah takšno, kakršno je.
Glede gradiva o problematiki izobraževalnega sistema na drugostopenjskih šolah je predsedstvo RO sklenilo, da bo sklicalo širši posvet predstavnikov šolskih kolektivov in strokovnih služb, ki naj vsestransko pregledajo problematiko drugostopenjskega izobraževanja.	D. H.
»NAPREDEK NI NEPOMEMBEN, ČEPRAV JE NEZADOSTEN«
Predsednik prcsvetno-kuliumega zbora Skupščine SR Slovenije tov. Ivo Tavčar odgovarja na vprašanja
uredništva našega lista
Splošno
tehnično izobraževanje močno zaostaja
Ukrepi glede izboljšanja sistema finaciranja šol, ki smo jim bili priče v letu 1964, so le prehodnega značaja in ne morejo v celoti popraviti ponekod zelo slabega materialnega položaja osnovnih šol, niti ne zagotoviti primerna sredstva za delo teh zavodov. Pri tem še vedno — kolikor so se tudi izboljšali osebni prejemki prosvetnih delavcev —< zaostaja materialna opremljenost šol, celotna modernizacija pouka, za kar doslej nismo zmogli ustreznih sredstev. Prosvetno-kulturni zbor skupščine se je v lanskem letu precej ukvarjal s temi vprašanji. Kakšno je vaše mnenje, tovariš predsednik, o tem?
Lani se je položaj šol I. in II. stopnje deloma zboljšal in upam, da to izboljšanje ni prehodnega značaja. Nasprotno, menil bi, da je šele začetek temeljitejšega izboljšanja, ki ga pa letos vendarle še ne bomo povsem dosegli. Za primerjavo položaja šol v letu 1963 in v letu 1964 naj navedem samo te-le podatke: za osnovno dejavnost šol I. in II. stopnje je bilo lani 28 "/o več sredstev kot predlanskim, za naložbe pa so se sredstva celo povečala za 86 Vo. Tako vsaj kaže poročilo Republiškega sekretariata za šolstvo. Uspeh ni nepomemben, čeprav je nezadosten.
Najbolj nas lahko zaskrbe podatki, da se je razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki lani v večini primerov poslabšalo. V 13 občinah se je gibalo od 24:6 do 90:10 v 22 občinah pa od 89:11 do 85:15. V 35 občinah je torej izpod najnižje dopustne ravni. Primerno razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki bi bilo 75:25. Toda tako razmerje je dosegla le ena občina. Skrbi nas tofej dejavnost naših šol, kakovost njihovega pouka, kajti le-ta ni odvisna samo od učiteljeve besede. Zato gre naše priporočilo, družbenim skladom za šolstvo, naj letos ob sočasnem zviševanju osebnih dohodkov učiteljev zlasti povečajo tudi sredstva za materialne izdatke. Razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki je namreč predvsem odvisno od celotne količine sredstev, ki jih šole dobe. Vendar je ob postopnem osamosvajanju šol to razmerje odvisno od tega, kako bodo same šolp^po-razdelile svoj dohodek. Zato ni odveč, da priporočimo tudi šolam, naj upoštevajo pomembnost tega razmerja za uspešnost šole.
Razen tega bo 'na mestu tudi pripomba, da vse šole le niso v enako kritičnem gmotnem položaju, da osebni dohodki učiteljem le niso povsod tako nizki, da bi bila upravičena z^olj kritika, ki se nanaša na neurejene ali slabo urejene odnošaje med družbo in šolo. Predvsem v tistih šolah, ki jim je gmotna osnova še izboljšana, lahko upravičeno zastavimo tudi vprašanje samokritike. Zahtevo, da se šolniki začno temeljiteje ukvarjati z vzgojnimi in učnimi vprašanji. Vsi bomo namreč soglašali, da pogoj za dobro šolo ni samo dobra gmotna podlaga šole, čeprav je ta seveda prvi pogoj. Toda so šole, ki niso tako gmotno podprte, pa so vendarle dobre, a so tudi šole, ki imajo kar dobro urejen gmotni položaj, pa vendarle niso med tistimi, ki bi se lahko pohvalile z učnimi in vzgojnimi ušpehi. Gre torej še za ustvarjalnost učiteljev za njihovo
zavzetost, za to,'koliko je učitelj resnično umsko in čustveno prisoten, ko poučuje in vzgaja, ko oblikuje mladi naraščaj. Bodimo zato kritični tako navzven kakor navznotraj. Od vsakogar terjajmo, da izpolni svoj dolg do naših otrok.
Na seji prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS dne 10. III. 1965 in večkrat že tudi prej je bilo obravnavano vprašanje drugostopenjskega študija. Zlasti z odpravo okrajev v SRS se zdi, da bodo nastale ponekod glede financiranja šol druge stopnje težave. Na omenjeni seji ste povedali nekaj svojih misli in predlogov glede teh vprašanj?
O položaju šolstva II. stopnje, zlasti strokovnega šolstva že leta razpravljamo. Vsako leto znova ugotavljamo težave in z napori mnogih uspevamo nekako sestaviti konec s koncem, obdržati šole pa tudi zgraditi kako novo šolo. Vendar hkrati kar naprej ugotavljamo začasnost posameznih rešitev in da je srednje šolstvo ozko grlo v našem celotnem šolstvu.
Doslej so veliko prispevali k ureditvi položaja šol II. stopnje okraji in okrajne gospodarske zbornice. Ne sicer tako, da bi sami dajali sredstva za šole II. stopnje, temveč predvsem tako, da so sredstva zbirali od občin in delovnih organizacij. Letos odpravljamo okraje kakor okrajne gospodarske zbornice. S? tem seveda ne odpravljamo medobčinskega sodelovanja. Nasprotno, takšno občinsko sodelovanji želimo še okrepiti. Prav tako lahko priča-
nasprotujočih si mnenj in stališč prišli v položaj, ko ne bomo organizacijam uveljavljali nobenega stališča.
Na seji prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS 10. 3. 1965 je bil med drugimi sprejet tudi zakon o Pedagoškem svetu SR Slovenije. Kakšne naloge bo imel ta organ?
Kot veste, javnost široko razpravlja o predmetnikih in učnih načrtih naših šol. Pogosto so izražene zahteve po spremembi leteli. Nekdaj je te sprejemal svet za šolstvo. Po spremembi ustave sta pristojnosti sveta za šolstvo prevzela republiški sekretariat za šolstvo in pa republiška skupščina. Sprejem predmetnikov in učnih načrtov zat. šole je nedvomno družbeno in strokovno zelo odgovorno dejanje. Najbrž bi bilo neprimerno, da jih predpisuje le republiški sekretar za šolstvo. Prav tako bi bilo težko, da o njih glasujemo v skupščini. Zato se je porodil predlog, da bi ustanovili posebno telo — Pedagoški svet in da bi takemu telesu zaupali nalogo, da določa predmetnike in učne načrte: tako za osnovno šolo kakor tudi osnove predmetnikov in učnih načrtov za šole II. stopnje, v kolikor ne bi pri sprejemanju predpisov v šolstvu II. stopnje kako drugače odredili pristojnosti Pedagoškega sveta.
' Člane Pedagoškega sveta bo imenovala Skupščina za dobo štirih let in bodo lahko ponovno imenovani. Imenovala jih bo iz
nikomur izročiti trajnega pooblastila. Mimo tega pa je Pedagoški svet tudi telo, ki ima poseben značaj in ga ni mogoče poistovetiti niti s predstavniškimi telesi niti z državno upravo.
Naš temeljni 'namen je bil pri ustanovitvi Pedagoškega sveta, da zagotovimo tako javnost in odgovornost kakor tudi potrebno strokovno in družbeno presojo pri sprejemanju predmetnikov in učnih načrtov.
Nekoliko kasno objavljamo za-mivo poročilo s tridnevnega posvetovanja c, splošno Tehničnem izobraževanju in proizvodnem delu v šolah, gimnazijah ter v šolah za izobraževanje kadrov za ta pouk. Posvetovanja, ki je bilo novembra lani v Beogradu, se je udeležilo 80 strokovnjakov, predstavnikov organizacij LT, urednikov tehniških publikacij, predstavnikov družbeno političnih organizacij, JNA in drugih, ki' so poslušali več referatov in kore-feratdv na to temo.
Splošno tehnično izobraževanje zavzema od skupnega fonda
kujemo, da se bodo gospodarske vrst strokovnjakov, tako pedago-
organizacije še bolj povezovale med seboj, čeprav ne bo več okrajnih gospodarskih zbornic.
V sodelovanju občin in v združevanju delovnih organizacij moramo iskati tudi rešitve za šolstvo II. stopnje. Vendar pa ne smemo čakati na dogovore, ki bodo ob spoznanju lastnih koristi sami po sebi nastajali, temveč morajo publika in vsi pristojni ter prizadeti republiški organizmi nastopiti kot pobudnik družbenih dogovorov, ki naj urede družben položaj šol II. stopnje. Gre torej za organizirane družbene dogovore v skladu s koristmi in odgovornostjo, ki jo ima kdo za šolstvo II. stopnje, za dogovore, ki
ških teoretikov kakor praktikov, in izmed javnih delavcev, ki živo spremljajo razvoj šolstva. Pri tem se nisirio odločili za preprosto menjavo, ampak za ponovni izbor — ne za rotacijo, ampak reelekci-jo — ker menimo, da je treba zagotoviti pri sprejemanju predmetnika in učnih načrtov primerno trajnost, vendar pa spet ne zanje
►'Misli, da ne gre za alternativo (ali imamo proizvodno delo v naših šolah ali ne), temveč, da gre za to, kako naj se ga izvede, da bo sistematično, organizirano, načrtno, da bo varno, da bo efekt v obeh smereh — v vzgojni pa tudi v materialni plati...« (Poslanec Ivan Bertoncelj na seji prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS, 5. februarja letos)
Družbena skrb za družinsko vzgojo
(Seminar na Bledu)
tudi zavezujejo in ki imajo za ti- ki postaja vse bolj pereč druž- ba preuranjena. Morali so re-
ste, ki jih ne izpolnjujejo, tudi pravne posledice. Republika in z njo vse pristojne republiške organizacije ne morejo reči, češ šole II. stopnje niso v naši pristojnosti, temveč so zadeva, ki o njih odločajo le občine in prizadete delovne organizacije. Ne, tudi tu smo soodgovorni za položaj teh šol in dolžni, da ukrepamo in da pomagamo poiskati rešitev tam-
ben problem, živo zanima tudi vse šolnike. Le-ti se srečujejo z njo v poklicni praksi in živo občutijo njene posledice. Nekateri
\
jave, njihove vzročne zveze in iščejo primerne ukrepe, da bi od-vidirati odločbe družbene politi- pravili vzgojne težave. Udeležen-
Pomanjkljiva družinska vzgo- bi skrb za vzgojo prevzela druž-
ke. Praksa je pokazala, da otroci v dobro urejenih zavodih — kljub izvrstni hrani in skrbni
se že vrsto let prizadevno udej- zdravniški negi niso zadovoljivo stvujejo v »Šolah za starše« v uspevali. Primanjkovalo jim je okviru delavskih univerz. S pre- čustvene topline in prisrčnega davanji in svetovanjem pomaga- sproščenega vzdušja. Družina ima jo opravljati staršem njihovo za- tudi velik rekreativni pomen, saj htevno in odgovorno nalogo: pra- se družinski člani v domačem vilno (v skladu s moralnimi za- krogu psihično odpočijejo in opo-htevami družbene ureditve) obli- morejo od raznih nevšečnosti, s kovati otrokovo osebnost. Ker je katerimi se srečujejo v poklicnem
kaj, kjer občine in delovne orga- tovrstna dejavnost tesno poveza-1’ življenju. Zanimiva je ugotovitev
nizacije le-te ne bi našle iz lastnih pobud.
Morda bo kdo rekel, da to ni rešitev, vendar letos kaj drugega ni mogoče storiti. Kajti ob sprejetju družbenega načrta smo se dogovorili za takšno delitev sredstev in nalog, ki upošteva finanč-
ci »Šol za starše« so iz uslužben-skih družin 50 Vo, iz delavskih družin 28 °/o, iz kmečkih pa 22 %; zvečina prihajajo matere, in sicer jih je med poslušalci 80 P/o.
Tako je pri nas. In kako poteka dejavnost, ki se ukvarja s problematiko družinske vzgoje v za-padnem svetu?! Zaradi pomanjkanja prostora le nekaj skopih podatkov. Dr. Žlebnik je poročal o »Mednarodni organizaciji za vzgojo staršev«, ustanovljeni aprila
na z razmerami v šoli, bi bilo švicarskega strokovnjaka na pod- leta 1963. Letos v maju bo v Brus-
_*  X— i	1	c n 1 v, Mm! L.	^	iTi.. 1 1 - T X 4.4
prav, če bi jo le-te podprle in skušale pritegniti prav tiste starše, ki ne najdejo pravih vzgojnih prijemov, kasneje pa ob lastnih vzgojnih spodrsljajih vale krivdo na učitelja in šolski sistem. '
Za predavatelje »Šol za starše« je priredila Zveza delavskih
ročju socialne psihologije Koniga Reneja, ki je v obdobju fašizma raziskoval zanimiv pojav — »zaprtost družine«. Pri tem je ugo-
Iju kongres te federacije, ki šteje 24 ustanovnih članic. Doslej še ni včlanjeno vanjo niti eno društvo iz socialističnih držav. Tudi Ju-
no odgovornost občin za šolstvo univerz Slovenije od 1. do 4. fe- tujih ciljev — se družina zapira
II. stopinje. Saj je 38 občin dobilo bruarja na Bledu seminar, ki ga za te in druge naloge 6800 milijo- je vodil prof. Jože Valentinčič, nov republiške pomoči. Pri tem udeležilo pa se ga je približno 40 seveda tudi računamo na sred- šolnikov iz raznih krajev Slove-stva delovnih organizacij, ne pa nije. Zanimiva predavanja našli
zfj fa ob.einske Poračune ki so Bergantove^d^slmka Gogale m zdaj še vedno omejevani z dcloč- dr Leona žlebnika) s0 osvetlila
bami od zgoraj.	pestro problematiko družinske
Skrajni čas pa je, da si konč- vzgoje s sociološkega, psihološke-no razjasnimo, kako si zamišlja- ga in pedagoškega vidika, mo razvoj šolstva po obvezni
tovil naslednje: če se čuti posa- goslavijo vabijo, da bi pristopila —------------------- - v to pomembno mednarodno zve-
zo, 'katere podpredsednik je dr. Žlebnik. Predavatelj je podrobneje osvetlil dejavnost »Pariške šole za starše«, katere pobudnik je bil
meznik ogroženega v družbi, ker izvaja le-ta nanj pritisk, in se zato počuti kot sredstvo nekih
v hermetičen krog. In obratno: čimbolj se čuti posameznik var- Andre Isambert. Zanimivo je, da
nega in čimbolj lahko soodloča •	-■**-•=- --------------—
v javnem življenju, tembolj se odpira družina navzven in navezuje stike z družbenimi organizaci- v slabših socialnih razmerah, zle-
pri njej iščejo vzgojnih nasvetov in pomoči pretežno izobraženci, delavcev pa, zlasti takih, ki žive
osnovni šoli, da ne bomo zaradi
Lik moralno zdrave družine je podrobno obravnaval predavanju dr. Stanko Gogala.
Družina je primarna intimna skupina, ki je nenadomestljiva za otrokov zdrav duševni in telesni razvoj. V prijetnem in sproščenem vzdušju domačnosti daje občutek varnosti in čustveno toplino, ki je predpogoj pri oblikovanju otrokove osebnosti. Kdor je ni bil deležen v otroštvu, je težje ali celo težko prilagodljiv. Ta
jami..
Šola bo morala — Kot važen vzgojni činitelj — najti nove ob-like tesnejšega sodelovanja z družino, da se bo le-ta živo zavedala svoje vzgojne moči, humani-zirala medsebojne odnose svojih
pa ne morejo pritegniti. Z vzgo.io staršev se ukvarjajo profesionalci, njihova dejavnost poteka v treh smereh: proučitev staršev, modifikacija osebnosti staršev in korektura njihovih socialnih odnosov.
Tudi v Milanu je zanimanje za no egocentričnost in sebičnost ter vzgojo staršev zelo živahno. Kaše oplemenitila z medsebojnim spoštovanjem in zaupanjem.
svojem članoV) zatirala v njih morebit-
Iz poročila prof. Valentinčiča je bilo razvidno, da se je dejavnost delavskih univerz živahno razmahnila, da »Šole za starše« v vseh občinah z zadovoljivim uspehom izobražujejo
usodna pomanjkljivost se kaže v vzgojitelje in jim nudijo izdatno raznih čustvenih motnjah. Druži-' pomoč pri usposabljanju za sodobno vzgojo njihovih otrok. Od 1959, do 1960. leta dalje pritegnejo »šole za starše« vsako leto 8000 slušateljev, in sicer v obliki
na omogoča otroku prvo socializacijo in ga — v skladu z normami družbene ureditve — usposablja za življenje.
Ločitev zakoncev predstavlja množičnega izobraževanja in \n-vsekakor pereč socialni problem, dividualnega svetovanja. Progta-Statistični podatki kažejo, da zad- miranje izobraževanja naj izhaja nje čase število razvez upada — iz analize razmer in problemov tako v svetu kot pri nas. Ločitev okolja, upoštevajoč potrebe in in-ni odklonitev družinskega življe- terese določene skupine slušate-nja, temveč navadno le zamenja- Ijev. Ponekod se že uspešno uve-va zakonskih partnerjev, ki iz raz- Ijavlja seminarska oblika dela,
kor drugod ga popularizirata* tisk in radio. Milanski radio npr. povabi starše (odzove se celo 40 % očetov). Le-ti postavljajo razna vzgojna vprašanja, na katera odgovarjajo pedagogi, psihologi, sociologi, zdravniki; oddaja traja 25 minut. Milanske šole razgibano sodelujejo v takih akcijah: obpas-naravne no povabijo mladino in razpravljajo o raznih perečih vprašanjih — npr. naš dom, družina in izpiti, otrok in strah, kaj misli mladina o zakonu itd. Te razgovore oddajajo po radiu in občinstvo jih posluša z velikim zanimanjem. Poslušajo jih celo zakonci brez otrok, največ pa žensk od 18. do 34. leta.
Na uspelem seminarju so dobili udeleženci koristna navodila, v živahnih razpravah izmenjali izkušnje in , obravnavali različne težave. Predlagali so tudi poži-
ličnih razlogov nista mogla živeti poslušalci se po skupnih interesih vitev raznih oblik dejavnosti ter
Poklicno svetovanje je v Zahodni Nemčiji zelo razvito
skupno.	grupirajo v homogene skupine po
Družina je zelo odporen druž- 10 do 15 članov. Tako je namreč beni organizem. Pokazalo se je, lažje premostiti razlike v njihovi da je bila domneva nekaterih izobrazbi, kar tudi omogoča pri-psihologov, ki so napovedovali jetno in sproščeno vzdušje pri razpad družine in predlagali, naj razpravljanju, kjer analizirajo po-
izrazili željo, da bi se vsako leto ob tem času sestajali, kar bi omogočilo boljšo koordinacijo dela in strokovno poglabljanje v problematiko vzgoje za starše. '
Cerna Hafner
ur na naših osemletkah 6,3 %, v gimnazijah 10,4 %. (V osnovnih šolah ZSSR 15,2 %, NDR 9,1 c/o, ČSSR 9,0%; v gimnazijah pa v Madžarski 39,0 %, ZSSR 33,3 %, ČSSR 28,3% in v NDR 14,0%). Pri nas pa niti to skromno število ur ni enako sprejeto v vseh šolah in v vseh republikah. Prevladala je pisanost najrazličnejših rešitev in tretiranja tega predmeta, po drugi strani pa danes vse bolj pogosto srečujemo mnenja, da predstavljajo elementi tehnike v pouku korak k njegovi dehumanizaciji.	, \
Zelo različna sta tudi vsebina in obseg gradiva v učnih načrtih. Celo v primerih, ko so ti načrti enaki, se dogaja, da si jih učitelji »kroje« zase — kar je odvisno od strokovnosti in ostalih subjektivnih in objektivnih činiteljev. To ni navsezadnje niti preveč presenetljivo, če vemo, da predavajo tehnično izobraževanje na naših Šolah učitelji desetih različnih strok.
Glede učnega načrta in programa so udeleženci posvetovanja sklenili, da je treba izdelati splošno jugoslovanski program, ki bi bil sestavljen iz splošnega jn posebnega dela. Splošni del (70 do 80 % gradiva) bi bil skupen za celotno območje SFRJ, medtem^ ko bi bil posebni del (20 do 30 % gradiva) usklajen z lokalnimi potrebami in krajevnimi specifičnostmi.
S tem je tesno povezano tudi izdajanje učbenikov in priročnikov za ta predmet. Doslej je bilo sicer nekaj individualnih poskusov izdajanja učbenikov in priročnikov za učence in učitelje, ki pa zaradi programskih razlik niso presegali lokalnih okvirov. Ze zdavnaj je jasno, da bi na temelju enotnega jugoslovanskega programa laže našli tudi rešitve za splošno jugoslovanske učbenike in priročnike, ki bi imeli v ceni, kvaliteti idr. precejšnje prednosti. Laže bi rešili tudi vprašanje tipiziranih učil, strojev, orodja itd., ker so rešena ta vprašanja v večini primerov parcialno brez splošno sprejetih norm.
V nadaljevanju razprave so udeleženci posvetovanja opozorili, da pouka splošno tehničnega iz^ obraževanja ni mogoče izvajati z vsem oddelkom (temveč je treba razdeliti oddelek na. skupine) in da je v nekaterih republikah še vedno pereč problem organiziranja in izvajanja proizvodnega dela. Iz tega dela ustvarjajo na nekaterih šolah dobičke, ali pa ga izkoriščajo za dejavnosti, ki nimajo ničesar skupnega s splošno tehničnim izobraževanjem.
Ponekod menijo, da je sedanje število ur, odmerjenih za splošno tehnično izobraževanje, preveliko. Toda če jih primerjamo s številom ur, namenjenih za likovno in glasbeno vzgojo pri nas in v tujini, lahko objektivneje presojamo in ugotovimo, da odmerjamo mnogo več časa za ta dva predmeta kot pa za tehnično izobraževanje. V NDR sta zastopana ta dva predmeta v skupnem -fondu ur s 6,3 %, v ZSSR s 6,9 % — pri nas pa Z 12,2 %. Ugodnejši status splošno tehničnega izobraževanja terjata predvsem sodobno življenje in proizvodnja.
Ob koncu so med drugim opozorili, da bi v osnovni šoli kazalo uvesti tehnično izobraževanje že od prvega razreda dalje (v okviru posebnih ur) in da učiteljišča premalo usposabljajo bodoče učitelje^ za izvajanje tehničnega izobraževanja od prvega do četrtega razreda. Splošno tehnično izobraževanje v teh razredih naj bi ne bilo le učni princip, temveč tudi učni predmet
Mladinski
pevski festival v Celju
Pomembna uvodna prireditev v Mladinski pevski festival bo. republiška revija slovenskih mladinskih pevskih zborov v Celju 27. marca letos. Na reviji bo sodelovalo 21 najboljših slovenskih mladinskih zborov in to 14 mladinskih zborov osnovnih šol, 3 dekliški zbori učiteljišč, 3 mešani zbori gimnazij in 1 mešani mladinski zbor strokovnih šol.
Glasbena žirija bo izmed teh zborov izbrala 3 najboljše, ki bodo zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju mladinskih zborov Jugoslavije od 4. do 6. junija 1965 v Celju.
Za časa revije bo tudi posvetovanje glasbenih pedagogov, ki bodo obravnavali stanje in probleme glasbene vzgoje na osnovni šoli. Zanimanje za revijo in posvetovanje je zelo veliko tudi' v ostalih republikah, zato je nujno, da vsi, ki se žele udeležiti revije in posvetovanja, rezervirajo vstopnice in stanovanje do 20. marca pri prireditvenem odboru MPF v Celju.
Posvetovanje glasbenih pedagogov bo 27, 3. ob 9. uri, koncerti mladinskih zborov pa isti dan ob 16. in 20. uri.
v J. V. .
Nekaj misli o ocenjevanju učiteljev
Financiranje strokovnega šolstva še vedno zbiralna akcija?
Na naši ustanovi že več let ocenjevanju smo enostavno pre- sem posvetil diskusijam na se- Učitelji, na niže organiziranih' ocenjujemo, a še nismo v tem po-	šli določene kriterije in ocenje-	Stankih kolektiva: na moje veli-	šolah delajo sami kakor pač mo-
gledu dosti napredovali, čeprav	vali člane le v celoti na sploš-	ko presenečenje sem to leto dob-	rejo in znajo. Nekateri tovariši
iz leta v lato ugotavljamo, da je ho. Ocenjevati smo začeli pri naj- ro ocenjen in sem postal nadpov- na centralnih šolah zelo radi kri-v naši stroki težko uvesti objek- boljših članih kolektiva tistih, ki prečen.	....	£izirajo te učitelje, čeprav niso	okrajni sindikalni svet v No_ Posebna komisija (imenovali
tivno. ocenjevanje učnega kadra smo jah smatrali za najbo jse, m Pri ocenjevanju nismo uposte- bili niti enkrat v njihovem raz- vi Gorici je organiziral 9. marca s0 jo predsedniki občinskih skup-Ocenjevanje m tako lahko kot	j im določili 150 točk, ostale smo	vali uspeha učencev v razredu,	redu, ter kritizirajo njihovo pri-	posvetovanje 0 nekaterih aktu-	ščin) je v občinah, kjer so stroga je nekdo komentiral po tele-	razdelili v skupine po točkah:	ces, tovariš ima nižji uspeh v	vatno življenje. Se vedno drži	alnih problemih v strokovnem	kovne šole ugotovila da potre-
viziji: »Učitelj zna oceniti učen-	100, 50, 25 in 0 točk. Tako smo	odstotkih, ker postavlja kriterij	star pregovor: »_Ne pometaj pred	j0istvu ki so se ga udeležili pred-	bujejo le-te za osnovno dejavnost
cevo delo, svojega dela pa ne	razdelili elane kolektiva v 5 sku-	znanja na višjo raven. Dober pe-	tujim pragom, ce se svojega ne	sedniki samoupravnih organov,	520 milijonov dinarjev. Denimo
zna!« Iz prakse vemo, da vsak pin in spremenili višek dela po- dagog zna tudi učence zainteresi- moreš!«	predsedniki sindikalnih podružnic torej, da bo nova akcija zbiranja
dan spremljamo delo učenca, ob sameznih članov v točke. Ocenje- rati za učno delo. Sam se ne mo- Kako je z ocenami ravnate- jn direktorji šol.	sredstev uspela. Na ta način bi
zaključku prvega polletja in ob vanje je bilo na ta način mnogo rem , popolnoma sporazumeti, da Ijev? Na našem območju je veči- Na posvetovanju so se _________________ po- se posrečilo zbrati celo 100 mi-
koncu šolskega leta pa smo vča- lažje in enostavnejše, kot da bi	je predavatelj dobro ocenjen, če-,	na ravnateljev ocenjenih zelo	jeg razpravljanja ob uvodnem re-	lijonov več, kot bi potrebovali za
sih še pri marsikateremu učencu ugotavljali objektivne kriterije	prav je iz njegovega predmeta	dobro. Člani kolektiva nočejo za-	feratu o delovnem načrtu šole,	osnovno dejavnost, in torej obči-
v dvomih, če je ocena pravična, pri vsakem posamezniku. Ali je	50 odstotkov učencev negativno	mere, da je pri hiši ljubi mir...	rgpi dela in delitvi dohodka v	ni ne bi bilo treba niti enkrat
Kako se je vršilo ocenjevanje takšno ocenjevanje v celoti res	ocenjenih.	.	.	Srednja ocena članov kolektiva	g0iah ter sedanjih učnih načrtih	seči v »vrečo« in izkazati svojo
pri nas? Kolektiv je iz sivoje sre- objektivno pravično? Zanimivo Brez dvoma je uspeh učitelja naj bi mogoče bila za merilo rav- na strokovnih šolah — dalj časa pripravljenost za sofinanciranje, dine izvolil nekaj članov v oce- ie> tta so bili člani uprave in teh- tudi odvisen od psihičnega nivoja nateljevega dela.	pomudili tudi ob financiranju Kljub na videz lepemu izhodu
njevalno komisijo, ki je imela nično osebje ocenjeni zelo dobrp, učenčev. Večkrat ima težave tudi Na šolah bomo morali še pre- strokovnih gol v desetih občinah pa je druga plat medalje precej nalogo, da oceni delo sodelavcev, skoraj vsi z najvisjim številom dober pedagog, toda na osnovi cej razmišljati, da bomo prisil do Primorskem O tei zamotani drueačna- občina ki ie sicer Za ocenievanie smo določili na- možnih točk, diferencija se je za- študija razreda najde pravilni objektivnih meril v ocenjevanju	'	. K ,	. S ,	', v. L J .
slednie kriteriie- 1} o.rganizaciia	vidno pri učiteljstvu. Kaj kriterij, da bo dosegel povprečni dela prosvetnega delavca. Nepra- Pr°frlematiki so sicer ze nekaj- prevzela skrb za dsnovno solstvo
dela v razredu 2) vodstvo urad- smo ugotovili čez dve leti? Član uspeh.	vilno se mi zdi in celo škodljivo	razpravljali,^ kljub vsemu, in bi praviloma morala sofinan-
nih knjig 3) kako uporablja pri uprave, ki je bil na predlog rarv- Ocenjevanje članov kolektiva za napredek kolektiva, če skuša- Pa še vedno ni jasno, kako bi citati tudi strokovne šole, bi bila pouku učne metode, 4) uvaja- natelja skoraj najvišje ocenjen,	po spredaj navedenih kriterijih	ta dva člana pred kolektivom s	čim uspešneje uredili sistem fi-	torej začasno razrešena skrbi zanje novih učnih oblik, 5) kako ni ime^ za to ^e,l0 potrebnih kva-	bi bilo bolj objektivno, če bi čla-	svojo avtoriteto uveljaviti svoja	nanciranja strokovnega šolstva,	nje. Pri vsem tem pa se moramo
vkjučuje v pouk radijske oddaje,	Neki sodelavec na ustanovi	ni komisije večkrat preverjali de-	načela. Nikar ne jemljimo pra-	Tako kot marsikje drugje tudi na	zavedati, da je to zbiranje sred-
ekskurzije, svobodne aktivnosti in mi je dejal: Ko smo prešli na	lo posameznih članov kolektiva,	vice kolektivu, da sam oceni sa-	tem območju ni povsem uspela	štev iz gospodarskih organizacij
spominske dneve, 6) uporaba' av- ocenjevanje po delu, sem prvo	Delavec je za sivoje delo vsak dan	mega sebe, ker mu po zakonu to	akcija združevanja sredstev na	še vedno fakultativno in da de-
diovizualnih sredstev, 7) uporaba plakatov, zgodovinskih trakov, 8) učne priprave, 9) učni načrti, 10) idejnost pouka, 11) zvezki, izdelki učencev, 12) skrb za inventar,
13) kako poučuje temelje socialistične vzgoje, 14) skrb za učence, ki so napredovali z negativnimi ocenami, 15) skrb za korelacijo predmetov, 16) delovna disciplina, 17) povezanost s starši,
18) ureditev učilnic, 19) individualni študij, 20) skrb za red, snago In disciplino učencev, 21) kako opravlja svojo nalogo kot razrednik, 22) raziskovalno delo, eksperimenti pri pouku fizike in kemije.
. Navidez so se nam zdeli kriteriji konkretni in smo bili mnenja, da bo mogoče z njimi realno oceniti vsakega posameznega člana delovnega kolektiva, toda samo ocenjevanje ni bilo tako lahko in enostavno. Člani ocenjevalne komisije niso imeli dovolj časa, da bi lahko večkrat v polletju pregledali delo vsakega posameznega člana, to so navadno napravili tilk pred polletjem ali pred koncem šolskega leta; ob vsakodnevnem kontaktu s sodelavci so člani komisij le delno spoznali njihovo delo.
Teže je bilo na niže organi-ziranih šolah, na katerih so vsi učitelji zaposleni ves dan in. so celo šole oddaljene draga od dru-. ge po več ur. Večina članov je zbrala kriterije, (oda noben ni bil trdno prepričan, da so objektivni,
ker niso bili večkrat v razredu leto res dal vse od sebe, da bi ocenjen, vsakodnevna kontrola v tudi pripada. Kolektiv? naj
prostovoljni osnovi, ki naj bi jih lovnih organizacij ne moremo dajale gospodarske organizacije prisiliti k temu z nekim predpi-od bruto osebnih dohodkov. Po- som. Na ta način bi družbene sledica teh neizpolnjenih obetov službe v občini torej še vedno je bila: še nadaljnje iskanje reši- ostale pastorke, saj zanje tudi v tev takšnega sistema financiranja, bodoče ne bo nekih zanesljivih ki naj bi zagotovil tovrstnim šo- virov sredstev za njihovo delo. lam boljše pogoje za delo.	Eno je gotovo: želja vseh je.
Kakšen je bil predlog za fi- da bi sistem financiranja stro-nanciranje, ki so si ga zamislili kovnega šolstva uredili čim us-predsedniki občinskih skupščin pešneje. Ob vsem tem pa družba na Primorskem? Osnovali naj bi ne sme stati ob strani, saj je sklad za zbiranje sredstev, po- za sedaj samo drugostopenjsko sebna pogodba, ki naj bi jo skle- šolstvo tisto, ki ga tretiramo sko-nili med desetimi občinami, pa zi nekake prostovoljne prispev-bi določala način prelivanja teh ke. In prav na tej stopnji šol sredstev iz občine v občino. Vsa bi morali vzgajati kvalitetne sredstva za strokovne šole naj strokovne kadre, ki jih po trebuhi odslej zbirale občinske skup- jemo v gospodarstvu. Zadnji čas ščine na svojen* območju in si- je torej, da tudi v vprašanju fi-cer tako, da bi zajeli iz delov- nanciranja strokovnega šdlstva nih organizacij 1,2 %> bruto oseb- napravimo konec negotovosti, nih dohodkov enega leta.	M. K.
ORMOŽ:
Ekskurzija v Ljubljano in Maribor
Vsakdanji prizor iz naših šol: učenka odgovarja, na vprašanje!
Pri tovarišu, ki so ga ocenjevali, bil uspeh v razredu čimboljši in šoli pa bi motila umdrjemo peda- sproščeno in ustvarjalno odloči, Kdor misli, da lahko v eni uri da bi zadovoljil zahtevanim^ kri- gosko delo.	koliko se je vsak posameznik pri-
Prečeni celotno delo^člama kolek- terijem, toda na veliko začudenje v preteklem letu smo izvolili zadeval pri učnem in vzgojnem'
Letošnjega februarja je organiziral sindikat prosvetnih delavcev v občini Ormož ekskurzijo v Ljubljano, ki so se je udeležili učitelji osnovnih šol z območja Slovenskih goric. Na Ijubljan-sam ski osemletki Toneta Čufarja so se pri hospitacijah seznanili z načinom dela pri kabinetnem pouku, občudovali moderno oprem-
Po ogledu mesta so obiskali še predstavo v operi in drami, ob čemer so obžalovali, da si ne morejo večkrat privoščiti česa takega.
V Mariboru je organizirala sindikalna podružnica prosvetnih delavcev sestanek, na katerem je predaval prosvetni svetovalec tov.
.	-•	a.	j   ’  '     —v IJJI OLCttaieiU leUU »1110 IZVOiUl ^«-v_i.CVČU IjJli i	III VuLgUJ ličili	7	.	.  ,	v ^ItTUčtViU iUOaVCUIi »VClOVČUtJC IUV.
»O «5,"1«?nMelTOjeCMne tSlS	°W	b$l'ti"SS S' v“*	1^“ priSTiSae^ObTei^uStoos« "o Pi”l“
—* ...	sAjsn&z&z!? skasssrisars
'-'ceinjevalne komisije so se se- Naslednje leto me je ze pamet Toda ta način postaja vedno boli -x_	’	• •	• podcenjevati svojin lastnin učen-	,	, ^	,	,1.
ssr^jsssss^	«*w^žs5
Sprašujemo se: ZAKAJ TAKO ?
tako obdrže primat • ocenjevanja v svojih rokah, zelo malo pa je takih, ki hi sami v stojo skledo JESENICE: pljuvali.
V letošnjem letu smo postavili pri ocenjevanju posebno strog kriterij. 50 odstotkov sodelavcev je bilo nagrajenih za nadpovprečno delo, ostalih 50 odstotkov pa sRio’ vrgli v eno vrečo, češ da
slabše opremljene šole.
no zavzeti, vsekakor pa premalo pripravljeni.	I. C.
Značilnosti družbenega plana za šolstvo
tisti e„tVevdno močno tarnajo vsi	drugo stopnjo šol. Seveda bi mo-	niso naredili več, kot je bilo po-
sredni ar-i’ ki Pošiliai° otroke v	rali prej proučiti oblike take po-	trebno za normalno delo. Osebno
Prav vf K°le' Lani so bili .otroci	vezave. Zdi se mi, da bi se lahko	sem mnenja, da to ni bilo pra-
idd oobri, letos nezadostni. Ta- začela že tako, da bi razredniki vilno, ker sem prepričan, da ob- Reševanje problemov šolstva znatno pod republiškim povpreč- novega šolskega prostora, dvig se vnrir-le-rOV ma^°'-Zaka:’^ak°’	osmdl razredov hodili na rodi-	stajajo	tudi med temi tovariši	v jeseniški občini ni napredovalo	jem. Po	republiškem normativu	življenjskega standarda prosvet-
vzrokn^r10; Za t0 ^ lahko več	teljske sestanke za prve razrede	razlike.	Na seji delovnega kolek-	v skladu z ostalim razvojem,	odpade na enega učenca v dveh	nega delavca in zagotovitev pogo-
Premin’ v:eri a ,v ^snovni šoli so	srednjih šol. Skrajno krivično in	tiva so	bili nekateri člani mne-	Stanje šolskega prostora in sploh	izmenah	3,5 kvadratna metra,	jev za otrokov zdrav razvoj gle-
tudi slahaarSt t-temu kriva	neodgovorno bi bilo, če bi krivili	nja, da	je potrebno nagrajevanje	materialni položaj v občini je po-	medtem	ko je v v jeseniški ob-	de na posebnost Jesenic (dopol-
Prav ta trrfitaiv	zasedba-	-^a neuspeh posameznikov le uči-	po učinku dela, ker brez tega ni	stal	tako	pereč,	da	vpliva	že	na	čini	1,25	kvadratna	metra	na	nilna‘prehrana	v	šoli,	šola	v	na-
tela in izaovornv h- h-i° vzP*am'	tolja. Ce so taki subjektivni pri-	napredka. Nagrajevanje po učin-	zdravstveno	stanje	šoloobveznih	učenca.	Pri tem	pa	je	treba	upo-	ravi	itd.)	Vzrok	pomanjkanju	uč-
vem koliko Dnian t ^r+am ne fner!’ iih morali sanirati. Z ku naj bi bilo torej vzpodbuda za otrok. Pouk v treh izmenah v ne- števati, da je del površine že po- nega prostora je nedvomno tudi
vem koliko Dnian trrii+c,,	u"D:’	~T.	— "“““J ^	l-ure.l vzpuuouoa za	^uur. v licu iziucnan v ne- -—■mi, mi J- V.V* j-uvioiiic 1— 11,1- nc6ci iiii/anjia jc iicuvuiiuiu mci
opravičevanje takeaa sfa •	, JSO stlmulacijo prosvetnih de-	nadaljnji napredek posameznika	Primernih učilnicah je že	več let	vsem neuporabne in	jo bo treba	v tem, da se je v zadnjih osmih
lahko, da je adaptacija dora”v-',e	:aX?ev v Perspektivi bo mogoče	in kolektiva. Z nepravilnim na-	spremljevalec šolske problemati-	čimprej nadomestiti.	letih vpisalo vsako leto v osnovno
jočega učenca novemu okolju dol-	Re,s ie’, da ie služba peda- grajevanjem pa lahko dosežemo ke v občini. Ko so primerjali Družbeni plan za letošnje leto šolo povprečno 40 Vo več otrok,
gotrajnejša. Predvsem takrat ko	toH v *v®tovatoev le svetovalska,	nasprotni učinek, latentne sile pri	skupno bruto površino	šolskih	kaže, da bodo perspektivna pri-	kot je bilo v občini registriranih
gre otrok zdoma in živi v inter-	rala nns+nr » u Primerih bo mo~	slabše ocenjenih lahko zamorimo,	Prostorov, so ugotovili, da	je le-ta	zadevanja usmerili	v izgradnjo	rojstev. Nedvomno gre ta razlika
natu. Muči ga domotožje. V takih Zdi	kaj,več-	bol.iše ocenjeni pa se lahko pole-	na račun izredne dinamike pre-
primerih so močno predvsem plahe in občutljive rave.
nri7adt»to „„1,7..“*	7°’ uo prvenstveno nijo, kakor se je zgodilo nri to-
diive na	<^3 med osnovno varišu, ki je kljub Inaniši nriz^
Najmočnejši _ p. j;	“^čKo^
raareli srednjih šol, pri čemer javn“t K^rlSVlSTSS ”>™> “»l"™. in h-T Wi* na J"a.tematlko v razredu in zato obsoja učitelja. Kako je z ocenjevanjem uči-t ui ^ JeZ1^- Tako usklajenost bi Takim neprijetnostim se bomo ^e^ev 113 nize organiziranih šo- Pn^n •	^	^
ličiliiOSff nnnfncS ^7^° moraii čimprej odreči, in sTer la_h? Na te šole so navadno S- SFRJ P °’ imam° V nem pouku 35 dijakov na
24 tisoč učitelj‘ev premalo
učiteljev in profesorjev, ki učijo tako da bomo	vi slani mlajši	ki t	namesto enotnega tipa pri predmetnem pa 20.
v osmih razredih, z onimi, ki uči- terimi bomo šole nHhr^mraii v jo dovolj delovnih izkn^n^	os®mletke štirirazredne, šestraz- Večina občin zatrju
io na drugi stopnji. Spominjam se skupnih hotenjih, vW skupnem postavljeni jih n^v^dno obiščejo da^ie ‘S sedemrazredne šole 60 »/. svojih sredstev za šolstvo, materialno osnovo za osnovno de-Pnmera, ko mi je nek zelo dober delu. To pomeni, da bomo morali dvakrat na letio, največkrat zato v SR -pf eV* ° °®emiazredrllb s0! Vedeti pa moramo, da za zagoto- javnost vzgojnih zavodov in za dijak pripovedoval, kako poraže- ySe boli reviHira+i	da oceniio niihr.,^ rimi«	____. .°,sni. m. .He.rceS°.V1?11’ P™ V1tov kvalitete pouka to še zda- dvig standarda orosvetnih delav-
bivalstva. Mehanski prirastek — povprečno 127 učencev na leto — opozarja, da celoten razvoj v občini ni usklajen; to pa kaže, da bo morala potekati tudi gradnja novih šol vzporedno z razvojem gospodarstva.
Že v tem letu bo treba na osnovi družbenega plana in v učitelja, okviru razpoložljivih sredstev iz-. .	. vesti vrsto ukrepov. Tako bodo v
Vecma občin zatrjuje, da daje primerjavi z letom 1964 povečali
revidirati osebnostne da ocenijo njihovo delo Vloga gori i a • •• I u-„ ’ ^ x ™ev Kvalitete pouka to se zda- dvig standarda prosvetnih delav-h in ni-Hih -DnicVaH svetovalcev s« io o™—™'—.. ® .Makedoniji m Srbiji daleč leč m dovolj. Tretjina učiteljev, cev Pospešeno bodo izdelali na-
nega se je čutil, ko je po mesecu meje višjih in nižiih Poiskati svetovalcev se ie spremenil; v 7 „ TUV'1JI, -111 oluiJ1	ec J' aovoij. rretjma učiteljev, cev. Pospešeno bodo izdelali na-
',“1~ ” -----------J-  ------‘	^ ‘ ^01SKau ,	oceniP;;^0„ spremenila v pod jugoslovanskim povprečjem, ki delajo v teh šolah, je nekvali- 2rte za eradnio nove šole v
vlogo ocenjevalcev, mlajši tova- v Hrvatski in v Sloveniji pa nad ficiranih. Precej šol ie «nrtih	?radnj° ,n0Xei.S0le,.^
vse bolj
. i se je cum, ko je po mesecu meje
dobil ^eSTtn^ oc^no TzTuTega	v^eslLičnfpImoč^iate	v.Hrvatski in v Sloveniji pa nad ficiranih. Precej šol' je zaprtih K^ani^i lorHn že^'
ezika in zato začel izgubljati za-	boljše uspehe kot do™ dajale	mSčK bi jo^ SpS6Votend"1^4?111 k°	podaljšuj? AP	frav zarad! Pomanjkanja učite-	predvideli2 sredstva za začetna
opanje vase. S tem hočem reči le.	Ob vse večjih zahtevah šol bo	rali dobiti, temneč »v e Sto	^nJ^nJj	ekSPe'	ljeV-^ ZahteV0 Prebivalstva pa	Pradbena deia. Tudi ^ izdeiavo
kako pomemhna bi bila taka	treba nujno urediti tudi dodatno	prepuščeni sami sobi. Iz Prakse	osnovni Snil n,	iJ	ponekod ^P1^0 5‘ m 6-razredne	načrtov za novo šolo na Plavžu
sklajenost ze zaradi povezave organizirano pomoč otrokom ki io t>a vemo da ti	rv ^ ^ c tt ^	1 na; ^eve^ in deset let. osnovne šole, čeprav ni nihče po- Jesenicah bo treba zagotoviti
med učitelji. Ni lahko spoznati potrebujejo. Starši kf opravite	stavil .trdnih krite,ri?ev>. ki sradst^ LeL UdvfdevS tudi
tem letu za začetna
- ca učitelji. Ni lahko spoznati potrebujejo. Starši, ki opravi o težjimi pogoji Navadnn n^ dB ^ J P	L * , ]e fooT StaVU .tranm Knt^ev’. K1 ,s° sredstva. Letos predvidevajo tudi
otroka v enem mesecu; misliti svoje delo v osmih urah, so utri- jo ves dan v kombhdramh raz’ Stem ko fe tev tem tesf,’ no’	P°g0;l 23 odpiranje taks‘ vire za izpolnitev pogojev za vena kaj takega je celo absurd. Tu jeni in kaj neradi segajo po učen- redih. K temu pa	je zadolžiti samo
/o S tem v zvezi je pomanjka- eno - sedanjo generacijo, naj bi gradbenih del nove šole v Moj-‘ prostora ena izmed bistvenih zgradila 'šolski prostor, ki bi za- strani r pri uresničevanju obveznega dostoval za 80 do 100 let in da bi
____________.	anja.	nosila pri Hem vse breme sama. ^ ta namen imajo v načrt«
njo šolo. Tako bi se morala v pe- vedno boli kaže kako potrebno hi r-mmL v Je Pa soIi se Pomočnik Problemov je pravzaprav več, Edini, ekonomsko pravilni izhod zagotovitev proračunskih sred-jMKlh pr,„ae„alljlh	bUo. a, „1 iahl;0 „troPcl ves gSSS&JTiriSSt. ISfit	« »»uta®, položaj, je, da bi	*t»S^fTS!LS2!!?.
m lahko pomagali razredniki čevih zvezkih. Odpiranje takih težave v življenju rarartf^kri0 95 »/c .števil° ude.ležencev za Nelogično je zadolžiti samo in osnovnih šol.	varstvenih odelkov s strokovnimi v katerem detete J ?k ] ’ ?5 ^ S !em v zvezl te pomanjka- eno — sedanjo generacijo, naj bi gr
Enkrat za vseh moralo biti jasno.
Enkrat za vselej pa bi nam močmi" bi* marslkie ublažU^skrb te	V Tlaše, 70,° se Prostora ena izmed bistvenih zgradila'šolski prostor, ki bi ”za- strani
SSgf,»“ 1.™». 'kal J, treba S° So .t,X X S o.SS SlSSSneTjaSHSS SLS?	“ 80	108 d» “
rane šole vse bolj uveljavljati Povezava med osnovno šolo in
živeli v šolah in se učili.
Vinko Šmajs
• v .v" '	iiio-Lci.iaiiiiii, lcuivcu Lum zva.- iz, ueiiuuiegči puio^aja je, ua ui > **■* j*** **«**»«.*.
icnjiznicama, toda vseeno ni časa drovskih. Zaskrbljujoč je podatek, pristala banka na dajanje dolgd- še z drugimi viri financiranja, vec za solidno pedagoško in me- da nam manjka 24.508 učiteljev, ročnih kreditov za investicije v predvsem pa z ustreznimi krediti, todično pomoč sodelavcem.31 Tako pride povprečno pri razred- šolstvu.	B. BlenkuS
PEDAGOŠKA BRATISLAVA
Nekaj dni, ki sem jih prebil med končanim zimskim in še ne začetim poletnim semestrom v Bratislavi na Slovaškem, mi je omogočilo, da sem se srečal z nekaterimi pedagoškimi znanstveniki in praktiki in da sem dobil v roke nekaj publikacij s šolskega področja. Ker sem prihajal s se-
ka, kar je najpomembnejše — Bratislave. Seminar je vodil več konverzacije o vsakdanjih eden najvidnejših slovaških ling-temah. Tako imamo probleme z vistov dr. Jožef Ružička, predava-
najbolj vsakdanjimi izrazi in v pogovorih se ne znamo tekoče izražati« (Naša univerzi ta, 31. I. 1965).
Opazno večja kakor pri nas je povezanost med slovaškimi znan'
li oziroma predavale pa so profesorji in profesorice s pedagoških akademij — to so v bistvu filozofske fakultete, le da trajajo štiri leta, medtem ko filozofske fakultete pet —, delavci s pedago-
minarjev, ki ju je o metodiki po- stveniki in praktiki. Naj navedem škega inštituta in jezikoslovci iz
učevanja slovenščine organiziral	—'—-	-----*—’	—»*- —	• - *-*« —1
v zimskih počitnicah naš Zavod za napredek šolstva v Ljubljani, je bilo dovolj priložnosti za soočenje nekaterih podobnih ali istih vprašanj, ki zaposlujejo nas in Slovake.
kot primer jezikovno posvetoval- Akademije. Ker je to bil prvi tak nico v bratislavskem radiu. Ob- seminar, so bile odbrane teme stoji že od 1952. Zavzema nič več razmeroma zelo široke. Naj jih kot zgolj pet minut na teden, ven- samo navedem: Vprašanja spe-dar že trinajsto leto. Ta jezikov- cialne didaktike slovaškega jezi-
Jezikovhih vadnic slovaškega jezika v knjigarnah ni mogoče kupiti, ker so bile knjige dane. zastonj ob začetku leta osnovnim (devetletnim) šolam. Enako tudi ne beril, ki jim tu pravijo »Slovstvena vzgoja«. Zaradi premajh-
ni kotiček vodi Inštitut za slovaški jezik pri Akademiji znanosti. Njeni ljudje sprejemajo pisma in vprašanja iz širokega kroga radijskih poslušalcev in nanje odgovarjajo — deloma naravnost, deloma v svetovalnici. Ta jezikovni kotiček se je že tako uveljavil, da v res-
nega števila ur se sicer slovaški v"e^gf^S^evanf^1 kultmo
kolegi ne pritožujejo toliko kakor slovenski učitelji materinščine. Imajo pa v celoti vse knjige za pouk jezika in slovstva na prvi in drugi stopnji. Jezikovne vadnice so lepo opremljene in lepo tiskane, medtem ko berila kažejo še premajhno skrb, da bi tudi s svojo opremo in zunanjostjo estetsko vzgajala. Jezikovne vadnice zelo trpijo zaradi obsežnosti: t*ko ima vadnica za zadnji razred osnovne šole kar 250 strani, a tudi nižje so obširnejše od naših. Težišče jezikovnega pouka se zdi v veliki meri na slovnici.
slovaškega knjižnega jezika. Izbrane prispevke iz tega kotička je osrednja slovaška pedagoška založba izdala doslej v treh knjigah, izmed katere je prva štela 5000 izvodov. Tako posvetovalnica kot tri knjige izbranih prispevkov iz njenega programa pomenijo s svojim obstojem in posebej s svojim delom moralno svarilo in opomin malomarnim pisavcem na različnih področjih in močno oporo tudi šolskim prizadevanjem za kulturo materinega jezika. Bratislavska Pedagoška založ-
ka, Kako učiti besedotvorje, O stavčni analizi in Poučevanje stilistike. Vnaprej pripravljeni ko-referati so glavne teme dopolnjevali s specialnim poudarkom posameznih vidikov. Prispevke jezikovni po- znanstvenih delavcev je odliko-'---!	vala izredna gospodarnost in zgo-
ščenost, pedagoški delavci pa so vsi izhajali iz izkušenj ob veljavnih učbenikih in iz smotrno zasnovanih poskusov.
Jeseni bo pred novim šolskim letom enako organiziran seminar, ki se bo ukvarjal z metodiko poučevanja literature.
Viktor Smolej
Smolenice na Slovaškem — dom znanstvenih delavcev
O pouku angleške literarne zgodovine
in nekaj misli o skriptah Olge Grahorjeve
Karkoli kdo pri nas stori,
Vendar oziroma prav zaradi tega ba — ki je edina slovaška založba se neusmiljeno raztrga.
_•    i • • -1________________ ______c* /-\1 c Vi Vi Ir r-t -i i rt 11	i lr/~vrr in nciHa—	T rl IT1GQ	toakr
niso uspehi jezikovnega pouka taki, kakor bi jih poudarjena vloga slovniškega izobraževanja morala dajati. Zdi se, kakor da je zmanjšana sposobnost izražanja obči pojav, ne samo pri nas ali pri Slovakih, temveč tudi v svetovnem merilu. Otrok pred šolo komaj čaka, da bi spregovoril, ko
šolskih knjig, učbenikov in pedagoške literature — bi mogla biti v mnogočem primer tudi našemu pedagoškemu tisku, ki je dovolj nesmotrn in močno pomanjkljiv.
Ta med nami tako pogosto citirani motto sem si izbral zato, da ga ovržem. Ovreči pa ga hočem že zaradi tega, ker je lahko samo izgovor za nedelavnost. Pa
Omenil bi knjige, ki nosijo naslov tudi na sploh ^ imam prav lepo »Literarna vzgoja«. To so berila, ki prinašajo, umerjeno za posa-medne razrede, stopnje in značaje
pa pride v učiteljeve roke, one-, šol, literarne tekste in ob njih, mi. Zato se je nujno treba vpra- stopnji primerno, izčrpno literar-šati, od kod ta neučinkovitost šol- no zgodovino in analizo književ-
mnenje o skriptah Olge Grahorjeve, ki jih uporabljamo na gimnazijah kot nadomestek za učbenik literarne zgodovine.
Ta skripta, čeprav res samo nadomestek, so hkrati med.nami
skega dela: Množična komunika- nih del. Razen zi učence oziroma edini poskus da je .nekdo hotel
cijska sredstva, kakor so dnevni tisk, zborovanja, sestanki, radio,
niči. Vendar hočem vseeno zabeležiti svoja opažanja, kajti če bo knjiga avtorizirana kot učbenik, bo podvržena ostrejši kritiki. Popravljati knjigo, če je potrebno, pa je teže in dražje kot popravljati osnutek.
Moja opažanja so vse prej kot popolna. Tudi moji nazori o literarni zgodovini se utegnejo izkazati za nekoliko nemoderne.
Pri slehernemj pouku nam je vodilo dijak in možnosti njegovega sprejemanja. Tako tudi Pri_ literarni zgodovini. Tu pa angleščina nima vodilne vloge na gimna-
drugega kot nekaj literarnih in biografskih podatkov (in povečini o tem in mnogih drugih ustvarjalcih dosti več ne vemo!) bo pouk prav gotovo prazen in zreduciran na fraze kot rodil se je ... ustvarjal... zahteval... obsojal... napisal... se spoprijateljil ... (Na koncu svojega življenja pa je seveda umrl.) In tako si postanejo umetniki med sabo podobni kot jajce jajcu in dijak jih bo kmalu pomešal in pozabil.
Gre nam torej za to, da umetniško delo napravi vtis na dija-
dijake obstoje pa tudi posebne pomagati učitelju pri pouku hte-ia ocavcana ica.a knjige namenjene učiteljem, s rarne zgodovine. Zato je razum- ziji, pač pa materin jezik. Angle-eledališča in televizija spremi-	širšim opisom in vrednotenjem li-	Ijivo, da se pripravlja izdaja teh	ščini ob bok pa se pri pouku li-	zato notranje bogati. Tu pa seve-
niaio človeka v poslušajočo maso.	terarnega učiva. Za pedagoški	skript v obliki 'tiskane knjige,	terarne zgodovine postavi še dru-	da z množico podatkov ne opra-
Izredno so dalje razmajale je-	kader izdaja skripta in knjige	Knjiga bo izšla kot učbenik, pa bi	gi tuji jezik. Tako ima dijak opra-	vimo ničesar. Jalovo, je namreč
zikovne osnove notranje selitve	tudi Inštitut za učiteljsko izq>bra-	rad opozoril, na nekatere slabosti,	viti s tremi različnimi predava- . misliti, da bo učitelj o. pisatelju
deloma med vojsko še bolj pa po	ževanje pri bratislavski univerzi.	Ni mi pri srcu odklonilno kriti-	telji literarne zgodovine in jalovo	vedel povedati več kot pa pisatelj
njej Razumljivo je da se peda-	Slovaški profesor ima za svoje	karstvo; spoštujem pozitivna stre-	je upanje, da se bo za vsa tri ena-*	sam o sebi v svojem delu.
gogi in besedni umetniki čutijo	izobraževanje in za pomoč pri	mljenja h konstruktivni dejavno-	ko egrel. Pač pa mu od vsakega	Tu pa se začne precejš:
najbolj poklicane da opozarjajo	delu danes literarno zgodovino,	sti. In zato, da bi bila ta dej a v-	predavatelja posebej grozi nevar-	gata. Treba je prekrmariti
na korenine materinščine kot go-	ki jo izdaja v več knjigah Slova-	nost toliko bolj pozitivna, bi rai	nost, da se mu bo v skladu s pre-	Scilo in Karibdo, to je med
vorienega in pisanega knjižnega	ška akademija znanosti, popular-	predlagal nekatere spremembe,	davateljevimi nagnjenji in (ne)	učnim načrtom ali maturo ter
jezika. Morda iz tega izvira v	no literarno zgodovino, ki jo je s	Mogoče je bitka za moje predlo-	sposobnostmi prevrgla literarna	osebnim navdušenjem, ki edino
šoli gramatiziranje, o katerem	kolektivom napisal univ. prof. dr.
2>U11	V	------ xr:- -
pričajo slovaške jezikovne vadni- Pišut in sega do naših dni (šteje ce, dasi spet drugi pojavi pričajo blizu 800 strani!), in prvo knjigo o neposrednejšem prizadevanju za literarne zgodovine, ki jo izdaja kulturo jezika v govoru Ln pisavi, omenjeni inštitut za vzgojo uči-Tudi slovaška kulturna javnost ni teljskega kadra na _ bratislavski brez pravopisnih »bojev«, brez univerzi. Ta zadnja literarna gluhih dogmatikov jezikovne »ra- zgodovina sega do srede 19. stol. be« pa spet zaljubljencev v »čisti in šteje nad 400 strani, posamez-jezik naših mater« ipd. Vse to na poglavja pa ob zaključkih navajajo tudi ustrezno znanstveno literaturo in opozarjajo na glavne antologije, zbrana dela in razprave. Tako je slovaška osnovna in srednja šola opremljena s potrebnimi učbeniki, a učitelju so na voljo še posebne knjige.
Učiteljske novine kot tednik, najbolj podoben našemu Prosvetnemu delavcu, morajo zadoščevati premnogim, bolj dnevnim potrebam, medtem ko je samo in spe-
kršenkoli literaren priročnik ali zgodovino angleških in ameriških avtorjev.) Ta gordijski vozel je seveda vsekakor treba presekati* ni pa treba, da kot meč uporabimo ravno denarna sredstva. Mogoče je mera v sedanjih skriptah že kar pravšnja in je potrebno bolj zunanje razlikovanje poglavij z raznimi vrstami tiska.
Treba nam je tak učbenik, ki bo hkrati antologija literarnih tekstov. Nekaj teh tekstov pa naj bi bilo dosegljivih tudi v obliki posnetkov na gramofonskih plo-ka, ga žene k razmišljanju in ščah ali magnetofonskih trakovih*
ki naj bi jih republiški zavod za prosvetno pedagoško službo razposlal posameznim šolam kot enotno obvezno. učilo. (Tako pa se pred inšpektorjem zmeraj nerodno izvijamo, ko vpraša po upo-Tu pa se začne precejšnja za- rahljanju AV sredstev!) Ce pa-po-" ^ u~ J~ '	:t!	med	gledamo dodatek literarnih te-
priča o mladosti jezika in mladosti ljudi, ki ta jezik uporabljajo.
Poleg knjig in radia prihajajo vedno bolj do veljave tudi še nova sredstva za jezikovno vzgojo in kultiviranje: to so različna avdiovizualna sredstva na vseh šolskih stopnjah. Če ugotavljamo obči padec jezikovne kulture, moramo iz sodobnosti dobiti tudi
sredstva in najti pota, da pouk	.....
materinščine — pa sploh jezikov cialnp metodiki poučevanja ma-viin dramatizira- terinskega jezika in slovaškega
— rešimo iz mrtvila gramatizira-nja in brezbrižnosti. Gramatiziranje kaže namreč še slabše pq-sledice pri tujih jezikih. Tako berem v bratislavskem študentovskem univerzitetnem ... glasilu. Meje CSSR se polagoma odpirajo: če pride tujec k njim, ali če sami gredo izven svojih meja, pišejo študentje, imajo na razpolago borno, nezadostno znanje enega samega tujega jezika, ruščine. Navedeni časopis piše: »Problemi se začenjajo že na srednjih šolah. Učnih ur je za ruščino dovolj, mislim pa, da njihova vsebina ni taka, kakor' jo terja praktično
terinskega jezika slovastva posvečen mesečnik Jezik in slovstvo v šoli.
Srečanju praktikov in raziskovalcev je bil namenjen letos februarja seminar na gradu Smolenice, nekaj deset kilometrov severno od Bratislave. Trajal je dva dni in je zbrali okoli sedemdeset ljudi iz vse Slovaške. Seminar je bil posvečen vprašanjem metodike poučevanja slovaškega jezika na devetletni osnovni šoli. Bil je to prvi tak seminar v širokem slovaškem okviru. Prirejali so ga Inštitut za učiteljsko izobraževanje pri univerzi v Bratislavi, In-
Nova osnovna šola v Swidnici na Poljskem — ena izmed tisočih novih.
življenje. Naravno, da se brez štitut slovaškega jezika pri Slo-slovniških pravil ne moremo na- vaški akademiji znanosti in Raz-učiti jezika... tod,a pouku manj- iskovalni pedagoški inštitut iz
ge že dobljena, kajti kot človek s province ne morem vedeti za vse tekoče idejne premike v prestol-
Z OBISKA NA POLJSKEM
Do prihodnjega leta1000 šol
zgodovina v gomazečo gmoto podatkov in dejstev, kajti navsezadnje se je vsak pesnik ali pisatelj nekoč rodil, nekje živel in umrl, vmes pa pisal, razvijal ori-
kstov v skriptah Ogle Grahorjeve, smo pa kar malo v zadregi. Človek bi skoraj zapadel v zmoto, da se vredna literarna dela v angleški zgodovini začno šele z Jane Austen ... Shakespeare in romantiki (da drugih zaenkrat sploh ne omenjam!) so morali biti pa pravi reveži v primeri s strnjeno falango modernih pesnikov, saj o Shekespearu in drugih ni ne duha ne sluha, modernih je pa toliko, da je človeka kar strah, kaj s tem početi ali kako obdelati, zlasti ker nas je precej, ki nam teh pesnikov nikoli ni nihče tolmačil. Gotovo je tu prehudo prevladovalo avtoričino osebno nagnjenje, saj je tudi smiselnost tako izključne obdelave modernih pesnikov dvomljiva.
V učbeniku naj bi vendar nikar ne manjkale slike. Važne so predvsem fotografije ali fotokopije Shakespearovega gledališča (odra), umetniške upodobitve kakega prizora ali figure iz Shakespearovih dram, kake karikature itd., itd. Kako klavrni so nasploh naši učbeniki, ki po večini (razen Gradovih) nimajo prav nobenega slikovnega materiala. In pa slike morajo biti tudi v barvah. Mislim, da če družba bogato nagrajuje nogometaše in hokejiste in boksarje, bi lahko imela denar tudi za kako barvno reprodukcijo v učbeniku. Doslej smo učitelji vezani skoraj izključno na razne privatno nabavljene knjige doma ali v tujini, če hočemo ponazoriti pouk. Vendar mislim* da nismo dolžni sami za svoj jie-nar nabavljati proizvajalnih sredstev.
Dostikrat se vname vprašanje* ali naj literarne pojave in ustvarjalce obravnavamo po kronološkem redu ali kako drugače. Nekateri, ki imajo besedo, so odloč-
Ceprav november ni bil primeren čas za potovanje — zaradi vremena, ki je bilo deževno in megleno, nam vendarle ni bilo žal za vse, kar smo videli in doživeli v kratkem času našega obiska na Poljskem. Posebej je bilo predvideno, da bo naša skupina, v kateri je bilo 30 prosvet-
lahko posreduje dijakom vtis o lepotah literarnih umetnin., V naslednjem bom poskusil opishti, kako naj bi ujeli ravnotežje.
Gre predvsem za obsežnost ginalne (ali pa tudi neoriginalne)	učbenika-(in pozneje po njem pri-
ideje in dosegel uspehe ali ne-	krojenega učnega načrta). Mislim,	no zoper	kronološki red. Toda kdo
uspehe... Ta nevarnost grozi zla-	da je treba tu upoštevati tri plati	pa more	reči, da imajo popolno-
„	.	.	*	.	.	sti, ako predavatelj sam literarna medalje. Prva so tiskarski stroški ma prav? Mislim, da bi to vpra-
sehjo	dijaki	in	ucenci	po končani	titi	vso	pozornost	vzgoji	mladega	dela slabo pozna in se (zato) su-	ali cena knjige, drugi dve pa, či-	šanje moralo ostati na izbiro uči-
uri	brez	kričanja,	mirno	in	po	naraščaja.	Zanimiv	je	podatek,	da	ženjsko drži učnega načrta. Ali pa	sta antagonista, sta od prve plati	telju, da	si nanj odgovori po svo-
ramr.rprfn Kahineti sn hopatn sta se poljska država in partija bo predavatelj zaradi nove ma- odvisni: katera so tista poglavja, jem nagnjenju in prepričanju.
ture celo prisiljen, do neke mere pohabljati dijakov vtis o literarnih umetninah, ker bo moral pripraviti določeno število različnih vprašanj za zaključni izpit; to število pa, če prav razumem, ra-
razporedu... Kabineti so bogato opremljeni, pa tudi tehničnih delavnic je na šoli po deset (za dečke in deklice). Seveda so nam kolegi — tehničarji priznali, da oblast zelo pomaga z materialom, krediti in da dajejo tudi starši
obvezali, da bosta do 1000-letnice poljske državnosti, ki bo prihodnje leto, zgradili 1000 šol, torej za vsako leto po eno šolo. Kot so nam povedali so že zgradili 940 šol, manjka jih še 60! Svoj načrt
ki so absolutno nujna, in tista, ki Moje mnenje pa je takole: koli-si jih učitelj lahko privošči za pri- kor naleti učitelj v prvem in dru-
skem (v Varšavi in Krakovu) razne tipe šol.
nih delavcev, obiskala na	Polj-	vsak mesec precej denarja za	šo-	bodo prav	gotovo izpolnili. Res je,	ste	premosorazmerno	s	številom
“1	T~--- ~t—da stavbe	niso veličastne, vendar	kandidatov	za	izpit.	(Potem so po-
so dovolj prostorne in imajo po- goreli lepi uni da bomo vadili leg kabinetov in delavnic še telovadnico, kuhinjo, jedilnico, ambulanto in okrog stavbe seveda še prostor za njeno razširitev...
Take stavbe smo opazili tudi na
prosveto določilo njihove šole za	zaposlitev. Seveda pa	imajo	po-	podeželju,	kjer je bilo v^ tem ob-
ogled in obisk. Tako sfno	videli,	poldne delo v krožkih	tisti otro-	dobju zgrajenih največ šol.
kakšno je njihovo delo na gimna- ci, ki imajo dopoldne pouk. Učen- to je bila ena stran ki
lanje otrok.
Posebnost večine osemletk je, Bilo nam je prijetno, da so nas da imajo celodnevno delo: tisti poljski tovariši sprejeli zelo tova- otroci in šolarji, ki so dopoldne riško in prijateljsko, čeprav so prosti, imajo razne krožke in pri-zvedeli zaznaš obisk šele nekaj prave za pouk. Vodijo jih kole-ur prej, ko nam je ministrstvo za gi, ki jim gredo te ure v redno
goreli lepi upi, da bomo pogovorno angleščino in tudi znanstvene tekste. Naj je pouk s konverzacijskimi AV sredstvi še tako lep in zanimiv, ne znam si predstavljati, kako bi dijak, šolan pretežno po teh metodah, nastopil pred maturitetno komisijo.) Tov. Kosova je menda svoj čas
boljšek? Tu nikoli ne bomb prišli do popolnega soglasja, vendar je treba najti srednjo mero in to tako, da ne bo okrnjena učiteljeva svobodna osebnost. Treba je določiti in predpisati železni repertoar literarnih pojavov in
gem letu gimnazije na literarne pojave,'naj jih obravnava sporadično, v tretjem in četrtem Jetu pa kronološko, to je sistematično. Slednje ima nekatere prednosti: dijak npr. lahko ugotovi, da sta bila Shakespeare in Trubarcvdč
osebnosti, ki jih mora vsak uči- ali manj sodobnika in to mu dajp tel j obdelati brez ozira na sim- misliti; potem lahko vzporedi^an-
—*.---	~—*-•=- »*---------*■— gieško literaturo do Shakespeara
in do romantike ter slovensko cfc Trubarja in do Prešerna (Tajat
patije in antipatije. Ta repertoar mora biti razmeroma kratek. Vprašanje pa je, kako široko naj bi učbenik zajel neobvezno snov. Ce jo bo preozko, učitelju-slado-kuscu ne bo ostalo veliko, pa tudi
P
led naš šele začne se* pomlad je drugod že...); nadalje vidi dijak, da ni prepuščen učiteljevi
ziji, osemletki, učiteljski peda- ci dobe v šoli malico in kosilo. *0 sooznali ob obisku na * Poli- omenila, naj bi se učitelj pri li- dijakom se bo angleška literatura samovolji pri preskakovanju ob-
goški šoli in ekonomski šoli. Po-	— 1—	r -	....	. J	—j—=-=--------«’ -- *'-*•-	* *	----- -•------ -»-*-** -- *------—*—’- —	”
govarjali smo se s kolegi, dijaki, šolarji in prisostvovali tudi pri nekaterih urah pouka. Poljski šolniki so nam pokazali kabinetni pouk in videli smo, da imajo uspehe. Razredi so prepolni (nad 40 otrok v razredu)* vendar pa se
-	-	---- -----~ ***	jo spuzilcui (JU UU1S1AU Ilci ir Olj-	--------J	w	--------- a. t'1-	~
Poskrbljeno je za lepa igrišča, ki- skem. Druga je bila enako pouč-	terarni zgodovini omejil na tista	zazdela razmeroma skromna, kar	dobij in umetnin, ampak se tudi
:	na .n zanimiva; poljski tovariši	poglavja, ki njemu osebno najbolj	pa je vse prej kot res. Ce jo bo	učitelj podreja splošnemu redu in
so nam pokazali tudi znamenitosti	leže- To ie hvalevredno napotilo	preširoko, bodo stroški narasli,	vse zapovedujočemu času. Za za-
Varšave, Krakova, Vielicke, se-	(čeprav ob pogledu na novo ma-	(Naša knjiga naj nikar nima pre-	okrožen vtis o literarnem stre-
znanili so nas s svojim življenjem	turo ne vež Popolnoma adekvat-	tenzij, da maši kako vrzel v na-	mljenju nekega naroda pa je kro-
med vojno in s povojno rastjo.	n°)> kajti če učitelj o kakem Ben	šem javnem življenju, ampak naj	nološka obravnava naravnost po-
Jonsonu, Miltonu, Samuelu John«	ostane predvsem učbenik; kajti	stulat.
Marjan Tratar-Učo sonu, £ecil. D. Lewisu itd. ne ve človek si lahko danes nabavi ka-	(Dalje prihodnjič)
nodvorane in za samostojne ambulante z zdravnikom. Starši in družba dajejo za vzgojo in sam razvoj otrok ogromno in — kot so nam povedali — zaradi tega ni posebnih težav. Poljaki se dobro zavedajo, da je treba posve-
PROSVETNI DELAVEC
radio in Sola
Srednja stopnja: -83. marca ob 8.55 34. marca ob 14.05
NA ONI STRANI GORJANCEV
Naši kraji in ljudje. Nova oddaja iz tfega cikla vam bo to pot pripovedovala o Beli krajini.
Bela krajina — zibelka partizanstva. Pred vojno je bila kar nekam odmaknjena deželic?, med vojno pa je zaživela in doživela najbolj slavno obdobje v svoji zgodovini. Bela krajina je bila kot en sam mož na strani osvobodilnega boja.
Kje vse se bomo med oddajo v našem pogovoru ustavili? V Črnomlju, v Lokvah pri Črnomlju, kjer je, 7. novembra 1944 padel komandant Franc Rozman-Stane, v Metliki, v Vinici (kjer je muzej Otona Župančiča), v Dragatušu in drugod.
Primerjali bomo nekdanjo osamljenost dežele in današnjo njeno povezanost z ostalo Slovenijo (moderna avtobusna cesta).
Ozrli se bomo v njeno daljno zgodovino — tedanja Bela krajina je bila obljudena že pred Rimljani in veliki zgodovinski dogodki v Evropi se je niso nikoli ognili. Ko so pozneje Turki prodirali v naše kraje, je bila prav Bela krajina tisti del Slovenije, ki se je prvi spopadel z njimi in na belokranjskih gorah so se zasvetili veliki kresovi. Pozneje so jo zatirali grofje in druga gospoda.
Med narodnoosvobodilno vojno je bila središče politične in kulturno-
Nižja stopnja:
26. in 27. marca
KAJ JE NAZADNJE POVEDAL OČE JAKOB
/ ,
2. in 3. aprila:
BELE POSTELJICE 9. in 10. aprila:
NASA SLIKANICA 16. in 17. aprila:
JURČEK — UMAZANEC 23. in 24. aprila:
BIL JE SE SKORO OTROK
Srednja stopnja:
23. in 24. marca:
NA ONI STRANI GORJANCEV
30. in 31. marca:
KAJ DRŽI JADRALNO LETALO V ZRAKU 6, in 7. aprila:
' DESANT NA DRVAR 13. in 14, aprila:
STAVČNI ČLENI SO OŽIVELI
20. in 21. aprila:
NA OBISKU PRI SRBSKI PESNICI DESANKI MAKSf-MOVIC
27. in 28. aprila:
. RIMSKA CESTA PELJE SKOZI NASE KRAJE
Višja stopnja:
23. in 25. marca:
O SLOVENSKI POVOJNI KNJIŽEVNOSTI — III.
30. marca in 1. aprila:
DEŽELA ZLATA IN KAKAVA
6. in 8. aprila:
JOSEPH IIAVDN
13. in 15. aprila:
O SLOVENSKI POVOJNI KNJIŽEVNOSTI — IV.
20. in 22. aprila:
VELIKE V OTI SZ
27. in 29. aprila:
UPOR NA LADJI SANCT GEORG
prosvetne dejavnosti nove Slovenije.
Tu je rasla slovenska državnost in iz nje po zmagi republika Slovenije. Bila je država v državi in vse naokrog obkoljena od sovražnikov, a vendar svobodna.
Gospodarski položaj — nekdaj zelo reven, je vidno napredoval. Bela krajina se spreminja v deželo z industrijo, seveda z vrsto manjših podjetij, ki pa prav tako dajejo delo in kruh prebivalstvu. (V železolivarni BELT izdelujejo vrsto izdelkov za avtomobilsko industrijo, v rudniku Kanižarica nakopljejo sto tisoč ton premoga letno, v Črnomlju se raz-
23. marca ob 14.05
25.	marca ob 8.55
Višja stopnja:
0 SLOVENSKI POVOJNI KNJIŽEVNOSTI - m
če ste poslušali drugo uro o slovenski povojni književnosti, ki je bila na sporedu prejšnji mesec, potem se gotovo spominjate obljube študenta Janeza. Ker pa ta obljuba vsebuje tudi že vsebino naše oddaje, naj vam tu ponatisnemo začetek prizorčka, da se tako izognemo običajnemu komentarju.
Študent Janez: ...Da pa ne bo ostalo samo pri takšnihle učenih pogovorih, sem se nečesa domislil. Namesto da bi prihodnjič samo govorili o tem, kakšne so bile Pesmi štirih — to je pesniška zbirka, ki so jo leta 1953 skupaj izdali mladi pesniki Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec in jo imamo z nastankom Besede za nekakšen zunanji mejnik novemu pisanju — namesto da govorimo o takratni prozi, se pravi o črticah, novelah, povestih
MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8.00)
28. mar. — VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja)
4. april — Svetislav Ruškuc: VOZLI (ponovitev)
11. april — Aleksander Marodič:
NACKOV DETEKTIVSKI ( URAD (prva izvedba)
18. april — Ivan Kušan: MELITA VIDI MODRO SONCE (ponovitev)
25. april — VESELI TOBOGAN
(javna otroška oddaja) ‘
2. maj — Barbara Winkler: ZADNJI BEDAK IZ LETA 2000 (prva izvedba)
vija lesna industrija, v Semiču to- To so zelo zgoščeni podatki o Beli varna kondenzatorjev itd.)	krajini, ki jih bo oddaja vsebovala
Izboljšalo se je kmetijstvo (kme- in prijetno pripovedno podala šolar-tijska zadruga v Dragatušu).	jem. Napisal jo je Ernest Petrin.
in romanih, raje priredimo majhen literarni večer !-
Pionirka Metka: Imenitno!
Študent Janez: Ta bo veliko več povedal. Jaz pa se obvežem, da bom izbral dobre in razumljive pesmi pa prozne odlomke in jim dodal kratko pojasnilo. Potem jih bomo mi trije brali, očka in mamica pa bosta poslušalca ...
Pionirka Metka: Kaj tako lepega še svoj živ dan nisem doživela!
Dedek Kovač: To bo strašno! Pomislite, že od osnovne šole naprej nisem več deklamiral!
Pionirka Metka: Treba si bo zamisliti dan, ko bosta oba — očka in mamica — doma! Kdo pa nam bo drugače ploskal!
Študent Janez: Torej velja!
V tem bi bila napovedana današnja oddaja. Slišali pa boste pesmi Mateja Bora, Edvarda Kocbeka, Lojzeta Krakarja, Janeza Menarta, Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka in Ivana Minattija, ter dva prozna odlomka iz dela Borisa Pahorja in Bena Zupančiča.
Uredništvo radijske šole za višjo stopnjo, bi k temu rado pripisalo samo še to: Nekaterim šolam smo poslali posebna obvestila in jih z njimi opozorili na ta ciklus, ki je za nas, tako zaradi vsebine kot zaradi oblike še posebnega pomena. Obenem smo šole prosili, da nam po poslušanju pošljejo svoja mnenja in pripombe. To prošnjo zdaj tu ponavljamo tudi vsem ostalim. Zaželena so poročila o poslušanju tudi drugih radijskih šolskih ur. Pedagogi, ki so pripravljeni sodelovati, bodo za svoje prispevke honorirani. Vsem velja že vnaprej naša hvala!
Nižja stopnja:
KM JE NliZADNJE POVEDAL OČE JAKOB
26.	marca ob 14.05
27.	marca ob 8.55
»Svet je lep zavoljo otrok ... Zato morajo biti psi privezani... Veliki dečki morajo pravilno telovaditi z glavo in jezikom ... Šoferji se ne smejo prepirati s cesto ... In upokojeni generali naj vsaj včasih prenehajo misliti na vojake in topove in naj kdaj pomislijo na otroke... Pa še to: kdor hoče biti čist, naj se umiva z milom; z.Besedami: ,Saj nisem jaz kriv1, še ne bo očistil.«
Tako je povedal oče Jakob na koncu naše zgodbe.
Zgodba pripoveduje o mali Francki in njeni mami, ki plete jopice v tovarni, da zasluži vsakdanji kruh; zato se obema zdi, da res živita samo polovico dneva, drugo polovico pa čaka Francka mamo, mama pa misli na Francko. V zgodbi nastopajo še: teta z lončkom, ki skrbi za deklico, ko mame ni doma; fant, ki telovadi z jezikom namesto z glavo; avtomobilist, ki se prepira s cesto, na otroke pa ne pazi; upokojeni general, ki še zmerom najraje sanja o vojakih in streljanju, nebogljenih otrok pa mu ni mar.
Tistega jutra je zavoljo psa, ki je lajal nanjo, zlezla Francka skozi plot
na ulico, da bi prišla k teti. A prišla je na drugo ulico in tako zgrešila svojo vsakdanjo pot. Na bližnjem križišču ji fant iz samopašnosti ni pomagal .najti prave poti, ampak ji je celo zabranil, da bi šla po »njegovi« ulici. Francka je pritavala na avtomobilsko cesto. Zaškripale so zavore, sicer bi se bila zgodila nesreča, vendar se Pepetu Bencinu ni zdelo potrebno, da bi bil spravil otroka na varno, temveč se je razhudil nanj in oddirjal dalje. Francko so zavore preplašile in umaknila se je s ceste v gozd. Tu jo je srečal upokojeni general Sabljiča in jo ozmerjal s potepinko, prav nič mu ni bilo važno* kaj bo otrok sam v širnem gozdu počel.
Doma je teta poklicala mamo iz tovarne, ko ni bilo Francke k njej* ta pa je vsa v strahu poprosila za pomoč očeta Jakoba, poveljnika gasilcev. Jakob je brez pomišljanja sklical svoje fante, našli so Francko in jo vrnili mami.
Ko so se vračali in srečali upokojenega generala, ga je oče Jakob trdo poučil o prvem pravilu gasilske čete: majhen otrok se ne potepa, majhen
STRAN 2
otrok se vedno le izgubi, zato ga primi za roko, če ga srečaš samega, in ga odpelji domov . .. Pepetu Bencinu je povedal drugo pravilo: šofer, ki vidi majhnega otroka na avtomobilski cesti, naj ga vzame v avto in vrne staršem, sicer bo tudi on kriv, če se otroku kaj pripeti. . . Fantu, ki je bolje telovadil z jezikom kakor z glavo, je dopovedal, da ulica ni »njegova-«, ampak .»naša« in da si velja ■zapomniti tretje pravilo gasilske čete: ljudje naj-si med seboj pomagajo, ne pa drug drugemu nagajajo ...
Ko so srečali pri vrtnih vratcih
Srednja stopnja:
kužka, zavoljo katerega je zašla Francka v napačno ulico, mu oče Jakob ni rekel nobene. Pozvonil pa je pri gospodarju in mu povedal četrto pravilo: svet je last majhnih otrok; in majhni otroci se bojijo psov; zato*je treba pse privezovati. Ce se otroku kaj zgodi, za lastnika ne bo veljal izgovor: saj nisem jaz lajal...
Za srečno rešitev je zaigrala gasilska godba, Francka se je nasmehnila mami in mama Francki. Obema pa je bilo žal, da sta zavoljo drugih izgubili pol dneva.
30.	marca ob 8.55
31.	marca ob 14.05
KUJ DRŽI JADRJLLNO LETALO V ZRAKU
Visoko pod belim oblakom kroži kot srebrna ptica — jadralno letalo. V velikih zavojih se mirno in skrivnostno vzpenja vse više. Kopasti oblak nad njim spreminja oblike in postaja večji, letalo pod njim pa vidimo vse manjše in manjše! Zdaj je le še kot bel galeb daleč na obzorju in drsi v lepih zavojih, kot da mu je to v največje veselje! Jadrati je nekaj čudovitega in je hkrati junaški podvig, saj se jadralec spoprime z zrakom, ki ga ne vidimo, a ga vsi čutimo in potrebujemo.
Da bi ti mogej povedati, zakaj letalo jadra, ti moram razložiti še prej kaj o zraku .in o gibanju zraka.
Pred poslušanjem oddaje bi lahko učence v razredu spomnili na to, da je zrak lažji od vode (osemkrat) in često se sploh ne zavedamo, da nas obdaja. Tik nad površino zemlje je gostejši, nato postaja z višino vse redkejši, dokler praktično ne izgine in ostanejo le prav razredčeni žlahtni. plini. Ves zračni omot (lahko rečemo tudi plinski omot) okoli naše zemlje sega okoli 400 km visoko. Če ne bi bilo zraka, ne bi bilo na Zemlji življenja.
Kadar piha veter ali držimo roko iz drvečega avtomobila, čutimo, da nas obdaja neka nevidna snov, To je zrak.
List ali kos papirja ne pade na tla kakor kamen, ampak zaplove počasi navzdol. Zadržuje ga zrak.
Opazujmo padalca pod belo kupolo, kLse varno spušča proti Zemlji, ali pa jadralno letalo, ki se v velikih zavojih dviga vedno više in više. Opazujmo tudi let ptice! Zakaj padalo, letalo in ptica ne strmoglavijo na Zemljo? Zaradi gibajočega se zraka. (Letalo se mora gibati naprej, če se hoče obdržati v zraku.)
S svojimi čutili in s preprostimi napravami lahko zaznavamo in opazujemo različne pojave le v nižjih plasteh ozračja, opazujemo na primer vreme. Gibanje zraka v teh nižjih plasteh (imenujemo jih troposfera) nam uravnava, vreme: temperaturo ozračja, dež, sušo, skratka, vse spremembe, ki jim pravimo z eno besedo vreme. Od vremena pa je • odvisen pridelek na polju, v vinogradih in v sadovnjakih. Zato je pravilna napoved vremena lahko kaj pomembna za nas vse, posebno pa še za kmetovalce.
V višjih plasteh zraka, ki jo imenujemo stratosfera, pa opazujemo druge zanimive pojave, ki so jih odkrili še v novejšem času, ko sta se močno razvila letalstvo" in raketna tehnika. Zračni baloni ponesejo v stratosfero elektronske naprave, ki s pomočjo radijskih valov same spuščajo v laboratorije na Zemljo razne podatke in meritve, po katerih sklepamo, kakšne razmere so tam zgoraj.
Ozračje je tudi največji rudnik na svetu. Iz zraka pridobivamo kisik in dušik. Dušika porabimo v velikih množinah za proizvodnjo umetnih
gnojil. Dušika pa je v zraku štiri petine vseh plinov; potem je jasno, da je ozračje neizčrpen rudnik.
Takšen je uvod naše oddaje, ki jo je napisal Ivan gpolar.
Višja stopnja:	30. marca ob 14.05
1. aprila ob 8.55
DEŽELA ZLATA IN KAKAVA
»Ime mi je Kofi Osei. Star sem osem let in to je prav toliko, kot je svoboda moje domovine, Gane. Kakor vi, tudi jaz hodim v šolo, kjer se učim veliko zanimivih stvari. Prej sploh nisem. vedel, da leži Gana v zahodnem delu Afrike. Afrika je moj kontinent, ki je precej različen od EvTope. Tako so mi vsaj pripovedovali moji starejši bratje, ki so bili tam. Dokler ni prišel zdravnik v našo vas, nisem vedel, kako je to, da je nekdo bel, drugi pa črn. Jaz sem črn in vsi moji prijatelji v vasi so prav tako črni...«
Tako začenja Lada Zei svojo pripoved o Gani. Ta začetek navajamo, ker je značilen za raven in način pripovedovanja, in si tako lahko laže ustvarite popolnejšo sliko o naši oddaji. V nadaljevanju spoznamo poleg Kofija še nekoliko mlajšega, za šolo komaj godnega Amaduja. Iz pogo-vorov teh dveh dečkov zvemo marsikatero zanimivost o tej deželi zlata in kakava in pred nami se razgrnejo domačinski običaji ter podoba vsakdanjega življenja katerekoli ganske vasi.
»Kofi, umrla je mati starega Kva-meja! Pravkar je poslal veliko bučo, polno vina, po vasi, da hi vsi vedeli in prenehali delati!«
»Če je tako, potem nehajmo delati. Ne vem pa, kako bodo ljudje s tem zadovoljni. Na plantažah prav danes obirajo kakav in kadar je kakav zrel, mora vse drugo počakati.«
»Če je umrla, potem bodo danes streljali! In plesali bodo tudi! To bo veselo!«
Veselo? Da, kajti tamkajšnji domačini preženejo žalost s plesom! Govoreči bobni sporočijo žalostno novico daleč naokoli in potem se iz vseh .sosednjih vasi zbirajo ljudje, da bi počastili spomin ranjkega in rajhli pozno v noč.
Taki in drugačni običaji so v naši oddaji prikazani nevsiljivo, nekako mimogrede, vendar, upamo, vsaj’ — dovolj plastično, da ostanejo v spominu. Z našo oddajo seveda nimamo namena, da bi prikazali Gano kot deželo v celoti, temveč bomo podali nekaj drobcev iz vsakdanjega življenja tamkajšnjih ljudi, in to tako, da je dovolj preprosto in obenem zanimivo, hkrati pa otroci pri zemljepisu ob poglavju o tej mladi neodvisni afriški republiki dobijo bolj plastično podobo, kot jim jo lahko posredujejo suhoparne številke o kvadratnih kilometrih in milijonih prebivalcev ter podobnem. .
Nižja stopnja:
UH
Šola na prostem
BELE POSTELJICE
3.	aprila ob 14.05
4.	aprila ob 8.55
S to oddajo bi radi otrokom pregnali strah pred bolnišnico vsaj toliko, kolikor se bojijo osamljenosti, zapuščenosti, pomanjkanja pozornosti in tudi nežnosti, saj si jo vsak bolnik želi in jo potrebuje. Hkrati bi jim radi povedali, kako zelo je potrebna zdravstvena služba in kako nujni so v danih primerih zavodi, kakor so bolnišnice. Vse to bodo otroci zlahka spoznali iz oddaje Bele posteljice.
Tinka se je vrnila s športnega dneva in ji ni nič dobro. Toplomer poskoči čez 38 stopinj. Ponoči vročina ne pade, deklica bruha in drugo jutro pride zdravnik. Ugotovi škrla-tinko: grlo je vneto, bradavice na konici jezika nabrekle, koža po telesu suha, razen okoli nosu in ust se že kaže droben, rdeč izpuščaj. Tinka mora v bolnišnico. Hudo ji je, a je disciplinirana.
Bolnico sprejmejo v sprejemni pisarni, obdržati sme svojega medvedka, čeprav imajo otroci v bolnišnici na voljo dovolj igrač; materi vrnejo Tinkino obleko, da jo doma prekuha in razkuži.
V sobi je 6 belih posteljic, ena bo zdaj Tinkina. Mala bolnica se kmalu vživi in po nekaj drieh in po nekaj injekcijah penicilina se ji začenja obračati na bolje. Zdravnik je prijazen, za vsakega ima dobro besedo, zna se tudi pošaliti.
Posebno so mali bolniki navezani
na sestro in se z zaupanjem obračajo do nje. Zmerom ima sicer polne roke dela: hrani jih, meri jim temperaturo, daje jim zdravila in poroča zdravniku o njihovem zdravstvenem stanju — poleg tega pa še počeše Mi-lenco in ji popravi posteljo, menja Janezovim rožam vodo; preobleče Tinko, ker se je spotila, Marjanu prinese novo knjigo (ni pozabila, da mu jo je prejšnji večer obljubila) — sploh naredi vse tisto, ko doma mama; zdraviti zna celo bolje, ena pa vendarle je: mama le ni.
Med malimi bolniki se razvije tovarištvo, tisti, ki vstajajo, pomagajo ležečim, sklepajo celo nova prijateljstva.
Čez nekaj dni pride v mali kolektiv Nuška, vendar s krikom in vikom; noče v bolnišnico, ostati hoče pri mami. Ko pade nekaj pikrih, počasi utihne. Prisluhne, ko pripoveduje sestra, koliko otrok je na oddelku in da »rdečkarji« ne smejo hoditi na obisk zavoljo nalezljivosti in pa da mame ne smejo ostati pri svojih otrocih, ker bi potem za bolnike zmanjkalo prostora. Ko je na vrsti injekcija, je pri Nuški spet jok, ostali pa se šalijo: pri prvi injekciji jočeš, pri drugi samo malo jočeš, pri tretji pa nič več. No, tudi Nuška postane kmalu »priden« bolnik.
Oddaja je preprosta in ji bodo otroci zlahka sledili.
Stran S
Srednja stopnja:
DESANT NA DRVAR
6.	aprila ob 8.55	16. aprila ob 14.05
7.	aprila ob 14.05 Nižja stopnja!	17. aprila ob 8.55
JURČEK - UMAZANEC
To oddajo vam namenjamo že dolgo. Končno je tu in upamo, da bomo z njo delno izpolnili vsaj namen, ki smo ga imeli.
Oddaja bo seveda primerna predvsem za 5. razred osemletk.
V šolskih zvezkih imajo šolarji že zapisano: na Drvarju je bilo srce naše partizanske osvobodilne vojske in vsega našega osvobodilnega gibanja. Niti Nemci niti drugi niso mogli razbiti naše vojske. Vedno je bila obkoljena, a ne poražena.
Od tod, z Drvarja je v prvih mesecih leta 1944 vodil Tito^boj za osvoboditev.
To majhno, a čvrsto mesto je med vojno velikokrat menjalo gospodarja. Italijani, ustaši, Nemci, četniki — vsi so se znašali nad njim, a vedno znova so ga morali zapuščati.
Od Vsega, kar se je na Drvarju dogodilo, pa bo vedno najbolj znamenit napad nemških padalcev na Tita na njegov rojstni dan 25. maja leta 1944. S tem napadom so hoteli partizansko vojsko ohromiti. Napravili so velik načrt, ki so ga tajno imenovali »konjičev skok«. Najprej naj bi mesto bombardirali, nato bi skočila prva skupina padalcev, za njimi bi pristala tovorna jadralna letala, v katerih bi pripeljali nove okrepitve padalcev, pa težje orožje
in strelivo. Nato bi se spustila druga skupina padalcev.
Glavno silo napada bi morali usmeriti na Titov Vrhovni štab. Voditelje bi morali zajeti.
Vse to so pripravljali zelo skrivno in s podporo velikih vojaških sil, ki bi hkrati, ko bi padalci skočili iz zraka, napadle svobodno ozemlje z več strani.
Toda tega načrta niso mogli do konca uresničiti. Namesto zmage so doživeli poraz.
Naša oddaja skuša nekaj prizorov iz tega boja podati dramatizirano, di'ugo pa v živahni pripovedi.
Oddajo je napisala Jožica Wein-gerl.
Višja stopnja:
6.	aprila ob 14.05
8.	aprila ob 8.55
JOSIP HAYDN
Radijska šola o slavnem skladatelju Josephu Haydnu, čigar stopet-desetletnico smrti je ves glasbeni svet počastil pred dvema letoma, smo programirali že za konec februarja, pa je zaradi »tehničnih ovir« odpadla. Vsem tistim, ki so se že takrat pripravili nanjo, se opravičujemo; komentar smo priobčili v zadnji številki naše priloge.
Nižja stopnja:
NAŠA SLIKANICA
9.	aprila ob 14.05
10.	aprila ob 8.55
Da, tudi tokrat si bodo narisali otroci slikanico k zgodbi, ki jo bodo slišali. Pedagogi, ki nam iz ljubeznivosti pošiljajo ocene k oddajam, so nam sporočili, da so zadnjič potekali napotki za risanje prenaglo, da šo bili preskopi in je bilo preveč objektov na posameznih slikah; otroci so stežka sledili. Tokrat bo slikanica, upamo, preprostejša.
Ilustrirali si bodo zgodbico o gosji pastirici in opičjem kralju. — Deklica je slabo pazila na gosi in so ji odletele. Obupanki so pomagale rožice ter ji priklicale oblak, da jo je odnesel v kraljestvo živali. Tu je bila tujka, a pes se je vendarle pobrigal zanjo in jo povedel h kralju, ki edini
lahko dovoli, da gosi spet odpelje. Opičji kralj je bil ljubezniv, ji dal dovoljenje, pa jo hkrati povabil še na koncert. Na koncert so prišle tudi njene gosi. Hipoma je bil pod njimi oblak in jih z deklico vred odnesel spet na domači travnik, kjer je deklica vsa utrujena zaspala.,
In slike: 1. gosja pastirica, leteče gosi in rožice z obrazi; 2. punčka na oblaku; 3. punčka in pes; 4. opičji kralj, ob njem punčka in muca ter zajec kot poslušalca na koncertu; 5. pastirica in gosi spet na oblaku; 6. punčka, ki spi.
Malce preglavic bo risarjem delal morda opičji kralj, a s skupnimi močmi bo verjetno šlo tudi to.
Srednja stopnja:
STAVČNI ČLENI SO OŽIVELI
13. aprila ob 8.55 14: aprila ob 14.05
Ponavljamo oddajo Stavčni členi so oživeli, ki je vzbudila veliko zanimanje in bila ugodno ocenjena kot zgleden primer radijske šole. Porodila jo je potreba po oddajah te vrste. Radijske možnosti sicer ne ustrezajo vsem snovem, zlasti ne možnosti radijske šole, ki terja izra-
kaj pomenijo v stavku, kakšne so njihove značilnosti in v kakšnem medsebojnem odnosu so.
Že po naslovu nam je jasen namen oddaje. Pomaga naj umivati, česati, krtačiti, čistiti zobe, skratka, podpre naj tiste neštete besede in apele, ki jih je na račun snage — nesnage toliko izrečenih, a jih toliko in toliko smukne kar mimo ušes, ki so jim opozorila namenjena.
Dobili smo priredbo Fruhmannove zgodbe, ki malce groteskno pripoveduje o »ozdravljenju« malega umazanca Jurčka. Programirali smo jo, ker bo — upamo — prijetna za uho, pa bo tako vendarle ostala v spominu malih šolarjev kot klicaj. Primerna bo predvsem za učence prvih pa tudi še drugih razredov.
V	našem tem vrtcu
zunaj rumenem in znotraj zelenem čisti, umiti so vsi cicibani, le Jurček — umazanec vode se
brani... itd.
Tale pesem nas uvede v zgodbo.
V	njej nastopajo otroci iz vrtca s svojo »šico«, med njimi seve tudi Jurček, fantič, ki ni nikoli »do kon-
ca« umit, čeprav mu opomini, ki jih na ta račun sliši, tudi ne prijajo.
Dogodivščina se začne tistega jutra, ko naprosi kralj iz pravljične dežele cicibane, naj rešijo njegovo hčerko — začarano princesko. Smešnega kralja otroci sicer ne jemljejo resno, za pomoč princeski so pa pri priči pripravljeni. Med »reševalci« je tudi Jurček kot dežurni ciciban. Na poti v pravljično deželo doživi zavoljo svoje umazanije kup nevšečnosti, kar ga pa še vedno ne »ozdravi«. Da se mu ne bi bilo treba sprijazniti z vodo, se da celo čarovnici speljati v deželo Umazanijo. Sele tu ga postane okolice in samega sebe strah in sram. Ko ga rešijo tovariši, obljubi Jurček, da bo poslej čist in reden. Vsi skupaj pomagajo nato princeski, se z njo spoprijateljijo in jo odvedejo v svoj vrtec — znotraj rumeni in zunaj zeleni. Ko se vračajo, si spet zapojo pesem, ki pa izzveni zdaj takole:
»... še Jurček, naš Jurček se vode ne brani.«
Srednja stopnja:
DESAMKA MAKSIMOVIČ
20.
21.
aprila ob 8.55 aprila ob 14.05
To je naša druga izdaja iz mladinske ki\jiževnosti, ki sega prek slo-- venskega l^roga avtorjev, ki jih želimo predstaviti šolski mladini.
Kakor Grigorija Viteza, ki smoga podali v prejšnji oddaji, poznajo našj otroci tudi skrbsko pesnico De-sanko Maksimovič predvsem po njenih pesmih, ki so prevedene v slovenščino. Njeno zbirko pesmi Vetrova uspavanka pozna gotovo skoraj vsak šolar.
Desanko Maksimovič, ki živi zdaj v Beogradu, je spremljala pesem od otroških let. Pravzaprav bi morali reči pela jih je. Pisala je pesmi o vsem, kar jo je obdajalo, posebno rada je prisluhnila naravi. Tako je hodila v dedov gozd v Brenkovini (blizu Valjeva), kjer je preživela otroška leta in gledala in pisala. Srečavala se je z vevericami in zajci, mravljami, pajki, pogovarjala se je s hrasti, smrekami in z oblaki.
V šolo je hodila prvič kot učenka, pozneje kot profesorica. Tudi v šoli je pisala pesmi, duhovite in prisrčne, polne ljubezni in razumevanja do mladina.
13. aprila ob 14.05 15. aprila ob 8.55
Višja stopnja:
0 SLOVENSKI POVOJNI KNJIŽEVNOSTI - IV.
A čas je hitel, prišlo je leto 1941, vojna in tista jesen, ko je pretresla domovino nezaslišana novica: V Kragujevcu so nam pobili vse dijake! Ves svet je govoril o tem. Njena pesem je ohranila njihovo podobo. Naslov ji je Krvava bajka. To je pesem žrtvam, pretresljivo lep spomenik dijakom iz Kragujevca.
Po osvoboditvi je še mnogo pisala, tudi v Sloveniji je nastalo nekaj njenih pesmi; njene pesmi so zadnjikrat zbrane v knjigi Čudo v polju. (Nekaj naslovov njenih zbirk pesmi: Pesmi, Vrt detinjstva, Zeleni vitez, Nove pesmi, Pesnik in domovina in druge.)
Oddajo je pripravila Neža Maurer.
Višja stopnja:
20. aprila ob 14.05 22. aprila ob 8.55
VELIKE POTI SZ
Na našem globusu je morska pot, s katere ni videti modrih obzorij, kričečih galebov niti penečih se morskih valov. Namesto tega tulijo snežni viharji in na njej naletite predvsem na led,' lahko srečate polarnega volka, belega medveda in tu pa tam kakšnega Eskima, ki se je spustil daleč proč od svojega igluja. To je Velika severna morska pot — najbolj nenavadna in naporna pomorska smer na našem planetu.
žito nazornost.
Ker so učitelji oddajo ocenili zelo ugodno in v odgovorih na naše ankete ali v pismih izrazili željo, tla bi jo ponovili, smo se po razmeroma kratkem času odločili, da jo vnovič uvrstimo v repertoar.
Da zamisel in vsebinsko jedro oddaje res zaživita, je bilo potrebno uporabiti sicer obrabljeni, a ne kdove kako vsili ji vi motiv sanj, ki dečku pomorejo pri razrešitvi šolske naloge — analizi stavka in stavčnih členov. Stavek in njegovi sestavni deli: osebek, povedek, predmet, prilastek in določilo oživijo in v sproščenem, igrivem pogovoru »razložijo« dečku.
Študent Janez je poskušal doslej pri Kovačevih približno razložiti, kakšna pota si je izbirala slovenska književnost prvo desetletje po vojni. Pionirka Metka, dedek Kovač in študent Janez so za zaključek priredili tudi literarni večer, ko so ob glasbeni spremljavi recitirali dela nekaterih značilnih, predvsem mlajših pesnikov in pisateljev iz tega časa. O starejših, o Mišku Kranjcu, Ivanu Potrču, Miri Miheličevi, Alojzu Gradniku, Mateju Boru in drugih se tako in tako učimo v šoli, pa so jih povečini le omenjali — ne da bi jim s tem seveda jemali njihovo ceno.
Zdaj pa je prišel trenutek, ko stoji študent Janez pred težavno nalogo. Književnost, ki se začne uve-
ljavljati po tem razdobju, je mlademu bralcu veliko teže razumljiva in se močno razlikuje od realistične literature. Zato bo za uvod poskušal vsaj približno in na določenem besedilu prikazati nekatere pomembnejše razlike. Poskušal bo razložiti, kako takšen pesnik ali pisatelj noče popisovati sveta okoli sebe takšnega, kot je, niti ne ustvarjati zgodbe, kakor bi se lahko zgodila, samo zato, da bi še jasneje izpovedoval svoje osebne misli o tej ali oni stvari.
Študent Janez se bo potrudil, da ga bosta razumela tako dedek Kovač kakor pionirka Metka, pa tudi vsi, ki jih bomo poslušali, vendar reč vseeno ne bo kar tako in bo treba pozorno poslušati.
O tej poti bo govora v prvem delu naše oddaje o Sovjetski zvezi, v drugem delu pa vam bomo predstavili njene-zračne poti tako, kot jih je doživel novinar Žarko Božič, avtor naše oddaje, ki je bil v Moskvi štiri leta dopisnik naših časopisov.
Oddajo smo uvrstili v tako imenovani »zemljepisni ciklus«, čeprav v njej ne bomo govorili o Sovjetski zvezi nasploh, temveč samo o teh njenih poteh. Upamo pa, da bomo prav v tej obliki dosegli svoj namen: vzbuditi pri otroku zanimanje za snov, ki jo sicer sliši v šoli. Prosimo pedagoge, da nam ob takih (pa tudi ob drugih) oddajah sporeče svoja mnenja in pripombe.
PROSVETNI DELAVEC
TELEVIZIJA IN SOLA
PROSMM TELEVIZIJSKIH ODDAJ
Program šolskih ur do konca letošnjega šolskega leta smo morali spremeniti iz več vzrokov. Predvsem smo se želeli vključiti v utrip oziroma potrebo šole ob aktualnem dogodku, VI. kongresu ZKS, z oddajo Človek, postoj!, pred dnevom OF (naslednji dan je prosto!) z oddajo Partizanska lirika in grafika. S tem so se nam seveda datumi premešali. Nekaj oddaj smo premaknili, druge prihranili za prihodnje leto. Tako smo dolžni spet posredovati program, ki se pa, upamo vsaj, ne bo več spreminjal:
15. 3. Človek, postoj! (ob VI. kongresu ZKS);
22. 3. Prosti pad;
29. 3. Makedonija;
5.	4. Medeja (z razlago tragedije);
12. 4. Milo;
19. 4. Vloga turizma v našem gospodarstvu;
26. 4. Partizanska lirika in grafika (pred dnevom OF);
3. 5- Drža človeškega telesa;
10. 5. Gradovi na Slovenskem;
17. 5. Indija, Nehrujeva domovina (ob obletnici smrti);
24. 5. Risanke za prvošolce (za dan mladosti);
31. 5. Razvoj organske industrije v SFRJ;
7.	6. Atomsko jedro;
14. 6. Čuvanje in varstvo spomenikov.
A) vsebinah oddaj v mesecu maju in juniju vas bomo še obvestili, prosimo pa vas, da zasledujete naše objave tudi v sobotni prilogi DELO RTV.
Uredništvo oddaj »Televizija v šoli«
ČLOVEK, POSTOJ!
Ponedeljek, 15. 3. ob 11.40 in 15.20
Dokumentarni televizijski film RTV Ljubljana, ki so ga ob sodelovanju Komisije za bivše politične internirance, deportirance in izseljence pripravili: scenarist Lojze Krakar, kamera Milan Kumar, vložki Drago Kocjančič, glasba Marijan Kozina, montaža glasbe Dušan Tiren, montaža slike Biserka Kolarac in režiser monjaže Ernest Adamič. Film je bil narejen 1961. leta.
Film s sredstvi montaže, rezi posameznih kadrov, filmskih posnet-
kov taborišča danes in dokumentarnimi fotografijami ob spremni besedi in glasbi prikazuje življenje v taborišču.
Generacija mladine, ki raste danes, vseh teh stvari ne pozna. Prav je, da jo seznanimo o tem, kaj se ne sme nikoli več ponoviti.
Pedagogi naj na film navežejo razgovor o kongresu ZK, ki bo začel delo 17. t. m.
Film je primeren učencem 7. in
8.	razreda. Uporabite ga pri uri Temelji socialistične morale, zgodovini, pa tudi pri slovenskem jeziku lahko obravnavate film v več možnih variantah.
PROSTI PAD
Ponedeljek, 22. 3. ob 11.40 in 15.20
Avtor in izvajalec inž. Jože Dolničar, redaktor Marko Marion.
Pospešeno gibanje teles pri prostem padu bo inž. Jože Dolničar z Instituta Jožef Stefan razložil na primerih, seveda ne bo za najbolj nadarjene in ambiciozne učence manjkalo formul in celo nalog.
Oddaja je namenjena pouku fizike v 7. razredu osnovne šole, verjetno pa jo bodo koristno lahko
vključili tudi prvi razredi srednje šole in strokovne šole. Več o oddaji smo objavili v letošnji prvi številki Prosvetnega delavca.
MAKEDONIJA
Ponedeljek, 29. 3. ob 11.40 in 15.20 Avtor Miran Ogrin, izvajalec Peter Ovsec. Redaktor Marko Marion.
Zelo bežen bo naš obisk v našo bratsko republiko Makedonijo. Zanima nas njena geografska, gospodarska in etnološka podoba, zanima nas njena kultura. Nekaj o vsem naštetem bomo pokazali v oddaji, o ostalem naj se učenci od 6. do 8. razreda pogovore pri pouku zemljepisa oziroma spoznavanju družbe s pedagogi. Več o Makedoniji smo objavili v prvi številki Prosvetnega delavca.
MEDEJA
Ponedeljek, 5. aprila ob 11.40 in 15.20 Evripidovo delo o razočarani ženi, ki je vplivalo tudi na slovenske ustvarjalce, smo izbrali za primer tragedije, ki jo bomo enako razčlenili, kot smo v preteklem letu predstavili komedijo Dvojčka (Plaut).
Oddajo smo namenili predvsem prvemu razredu srednje šole. Več o oddaji smo objavili v prvi letošnji številki Prosvetnega delavca.
Nižja stopnja:	23. aprila ob 14.05
24. aprila ob 8.55
RIL JE SK0R0 OTROK
Ob letošnji 20. obletnici osvoboditve bodo tudi šolarji elementarnih razredov izvedeli o našem narodnoosvobodilnem boju še marsikaj več kot sicer, bodisi na proslavah ali s pripovedovanja starih borcev. Vendarle pa ne bo odveč, da bo prispevala k temu svoje tudi radijska šola.
Tako bo že naša oddaja pred praznikom OF in prvem majem posvečena temu spominu.
V tistem trdem času so se z vsem navdušenjem in polno zavestjo ter požrtvovalnostjo vključili v vrsto borcev celo taki, ki so bili še malone otroci, in v tistem času je malone sleherna naša domačija pomagala "v boju, kakor je vedela in mogla. O tem bo pripovedovala tudi naša oddaja.
so potovali v naše kraje. Nasprotno. Gosta naseljenost starega ilirskega prebivalstva, ki je živelo v, teh krajih dolgo pred prihodom Slovanov, njih čut za pridelovanje in proizvodnjo dobrin, na drugi strani pa potrebe rimskega trga, ki je v bogati ilirski pokrajini videl ugodno možnost za nabavo nekaterih izdelkov, po katgrih je bilo močno povpraševanje, vse to je ustvarjalo živahno trgovanje in pletlo dobre vezi med obema ljudstvoma.
27.
28.
Srednja stopnja:
RIMSKA CESTA PE1 JE SKOZI NAŠE KRAJE
aprila ob 8.55 aprila ob 14.05
Oddaja je bila predvajana že pred nekaj leti. Ponavljamo jo, ker zanimivo pripoveduje o izseku iz starejše zgodovine našega ozemlja, o katerem mora imeti mladi poslušalec vsaj nekaj osnovnih pojmov.
To je reportaža, ki z dramatiziranimi vložki sklenjeno pripoveduje o svoji tematiki. Dva dečka se iz mesta odpravita na kolesarski izlet v kraj, kjer menita obiskat majhen muzej starin iz rimskih časov. Izvedela sta zanj od očeta, ki ga je bil obiskal nekoč in se navdušil zanj. Zdaj postaneta tudi sama obiskovalca. Muzej sam na sebi sicer hrani zanimivosti, vendar pa ni kdo ve kako raznoter in zanimiv. Zanimivega ga naredi lastnikovo pripovedovanje, vezano na posamezne predmete, ki' si jih ogledujejo. Te predmete so našli delavci vzdolž ceste, ko so jo tlakovali za sodoben promet. Izkazalo se je, da je po isti trasi nekoč potekala rimska vojaška cesta, ki je vodila proti severnim mejam velikega imperija in po kateri so se mogle rimske legije naglo in brez težav pomikati, kamor že je bilo potrebno. Ob teh cestah so seveda gradili utrdbe in posebno vojaške poštne postaje, kjer so nagli sli mogli menjati vprego, kjer so jim pregledovali bojne vozove in podobno.
Kot ilustracija takega dogajanja je v pripoved vključena scena, ki po-
nazarja življenje in posle, ki so jih na takih poštnih postajah opravljali. Seveda je ton nekoliko obarvan z romantičnim prizvokom zgodovinskega pripovedovanja. Ko se ta vmesna scena zaključi, teče pripoved dalje, prekinja z dialogi, z vmesnimi vprašanji in opombami, vendar pa logično sklenjena v zaporedje dejstev in misli.
Poroča nam, da rimska cesta, ki je v prvi vrsti služila vojaškim namenom, ni bila zaprta trgovcem, ki
Ob zaključku sledi še scena, katere namen je ponazoriti odnose med vladajočo rimsko državo in prebivalstvom naših krajev. Kot sledi iz te podobe, Iliri, podrejeno ljudstvo v sklopu velikega imperija, tega dejstva v ničemer niso občutili, saj so uživali iste svoboščine in pravice kot Rimljani sami, imeli iste možnosti trgovanji in celo vključevanja v rimške legije.
Oddaja Rimska cesta pelje skozi naše kraje ima samo namen podati uvod v zgodovinsko temo in jo osvetliti z nekaterimi splošnimi dejstvi toliko, da bosta nadaljnje razumevanje in nadaljnje osvajanje podatkov olajšana.
Višja stopnja:
UPOR NA LADJI SANCT GEORG
27. aprila ob 14.05 29. aprila ob 8.55
V začetku februarja' 1918. leta jb na vseh ladjah avstro-ogrske mornarice, ki so bile zasidrane v Boki Kotorski, izbruhnil splošen upor. Pripravil in vodil ga je revolucionarni komitet mornarjev upornikov, ki je deloval na admiralski ladji Sanct Georg. Kljub dobri organizaciji in skrbnim pripravam pa upor ni uspel. Križarka Novara, na kateri je bila madžarska posadka, je v usodnem trenutku izdala revolucijo in se obrnila proti upornikom skupaj s topništvom obrežnih utrdb. Uspelo ji je zapreti ozki izhod iz zaliva tako dolgo, dokler se pfed zalivom ni zbrala večja enota avstrijske mornarice.
Naša radijska kronika vpelje poslušalca neposredno v središče dogajanja, na admiralsko ladjo Sanct Georg.
Ob oddaji bi utegnilo nastati vprašanje, kako je mogel propasti dobro organiziran upor, ki je razen ene same ladje zajel celotno brodov-je z admiralsko ladjo. Odgovor je na dlani. Upornikom je manjkala široko razpredena revolucionarna organizacija v zaledju. Izdaja križarke Nova-re je samo neposredni vzrok vojaškega poraza in tudi v primeru uspeha ni bilo mogoče računati-na daljnosežnejše posledice.
MILO
Ponedeljek, 12. 4. ob 11.40 in 15.20
Avtor in izvajalec dr. inž. Drago Kolar, redaktor Marko Marion. Oddaja bo seznanila učence s surovinami, ki so potrebne za izdelavo mila, z njegovimi lastnostmi, z uporabo, in pojasnila, zakaj je njegovo delovanje prav tako ter kaj vse prištevamo med mila.
Več o oddaji smo objavili v prvi letošnji številki Prosvetnega delavca.
VLOGA TURIZMA V NAŠEM GOSPODARSTVU
Ponedeljek, 19. 4. ob 11.40 in 15.20
Avtor Jože Krašovec, izvajalec Helena Kodrova, redaktor Marko Marion.
Avtor nam je na primeru Slovenije razložil (oddaja bo bogato ilustrirana), kakšen pomen ima ta gospodarska panoga na naš razvoj.
Pedagogi naj ob temo navežejo primerjave z drugimi gospodarskimi panogami in opozore predvsem na vzročne zveze med posameznimi dejavnostmi.
Več o oddaji smo objavili v letošnji prvi številki Prosvetnega delavca.
PARTIZANSKA LIRIKA IN GRAFIKA
Ponedeljek, 26. 4. ob 11.40 in 15.20
Ob Miheličevih grafikah recitirata Boliš Kralj in Jurij Souček.
Ne bomo se podrobno spuščali v : analizo partizanske likovne in lirske ustvarjalnosti, ker želimo s to oddajo predstaviti obdobje boja neštudijsko, ob originalnih umetninah.
Oddajo smo uvrstili na dan pred dnevom OF. Primerna je za učence od 6. razreda osnovne šole dalje, pa tudi za prve razrede srednjih šol in strokovne šole.
Koristno jo bodo pedagogi uporabili pri pouku slovenskega jezika, likovnega pouka, temeljih socialistične morale, če ne celo kot ilustracijo zgodovinski tematiki, ki jo obravnava 8. razred osnovne šole.
TV v šoli
Pravljica o cesarjevem slavčku na odru
V tekočem mesecu sta bili ra, jasna izgovorjava skubno iz- Mladinsko gledališče v Ljub- dobrodušna stražarja, Konga in Rdeči zmaj Božo Vovk, oba sum-dve šolski oddaji naše TV »Drava	brano fn urejeno ilustrativno gra-'	1;iani ^ 12- marca Pokazalo spet	Punga, ki skrbita za zabavno	Ijiva tipa Bruno Vodopivec in
— vir električne energije« in	divo in še dejstvo da smo imeli	novo lgro za mladino; tokrat smo	stran zgodbe, pa še poetično upo-	Mirko Bogataj, stražarja Borut
»Žveplo«	učno snov v razredu že za sabo	se sreeali s Poetično pravljično	dobitev smrti kot Belo prince-	Alujevič in Niko Goršič ter dvor-
Prva je bila namenjena pouku Podobno kot v naši oddaji o igro angleškega dramatika Nicho- so... Sicer pa je ostala zgodba janki: Milena Grmova in Majol-
zemljepisa, vendar tako, da je žveplu je bilo tudi tu dobro "po- 1?sa. stuarta . Graya »Cesarjev v jedru Andersenova in je njen povezovala gradivo v širšem okvi- skrbljeno za ponazorila. Tako je slav.cek«> pnrejeno po pripovedki nauk tudi v odrski priredbi do-ru, na relaciji geografija — teh- bilo mogoče v kratko odmerjenem >>nalvf5jega pravljičarja vseh ca- kaj očiten: človeku je-potrebno nika — družba. Snov sama po se- času nazorno zajeti opis dihalnih sov<< Hansa Christiana Anderse- za j egov normalni razvoj za du-bi spodbuja k razmišljanju o po- organov, mehanizem in fiziologijo naV„ ju i • i	• s®vno ravnovesje in za ohranitev
gojenostih, v^kih, posledicah in	ki jf aam.Sj “pS“,	JK
oz žastruplienemPozračiu žadu- za mehaničnega. narejenega, ki hdničnega sveta. Potrebna mu je šitev v vodi in še nrimere orve Je skratka	da je mogoče lepa pesem, ki budi v njem višja
nomoči	pr mere p nekaj živega nadomestiti z mrtvo čustva in' plemenita nagnjenja,
p 1	'	skonstruirano igračko, je- precej po katerih šele postane človek.
učenci fantie boli noerešali kar ud^3° bi tlahko oznaeili znana. tako iz radijske priredbe Lepoto, ki jo nosi v sebi vse iimie obetal druBiHpln^lov/ P^ih 25 minut vzornega metodic- kot iz Andersenove knjige prav- stvarstvo, lepoto in radost bivd-tetaične informaciie Na m^Iei nega nastopa j najboljšem pome- ljic. Gray je pravljico deloma nja, si edini človek lahko s svo-,	^	nu besede> obenem kot bistveno dopolnil, jo 'poživil z nekaterimi jimi »izrednimi sposobnostmi« za.
so mi tu prihajale značilnosti m poglobitev že pridobljenega zna- novimi osebami, ki vnašajo v mori v sebi in Ti postavi čisto
načrtnih posegih človeka v določene situacije. Značilno je bilo, da je oddajo tudi predvsem tako razumel razred na srednji stopnji. V enem zadnjih razredov so
ka Sukljetova.
»Otrok
in družina« št. 2
. Na uvodnem mestu druge številke revije za družinsko in družbeno vzgojo »Otrok in družina"* beremo Četrto poglavje resolucije o idejno-političnih problemih v izobraževanju, znanosti ir}, kulturi z zasedanja VIII. kongresa. ZKJ. S sodobnimi vzgojnimi problemi nas seznanja intervju s proi. Jo-
^t^kotrnjenim ^	- kraju_še kot pristno te- odrsko dog« v,č I vThTosth drS smotre svojega bivanja
metnim poukom.
Izvedeno smo si — ob zanimivi vsebini — vsaj mestoma zaželeli še boljšo vsebinsko sinhronizacijo med tekstom in sliko.
Oddaja o žveplu je bila zgrajena na kombinaciji treh didaktičnih sredstev: na razlagi, eksperimentih in poučnem o-z. šolskem filmu. Če hoče učitelj vse to smotrno združiti v čas 25 minut, mu je brez dvoma potrebna zelo skrbna priprava, dovoljno znanje in zadostni materialni pogoji. Vse tisto torej, kar želimo doseči v reformirani šoli.
Učenci so napeto prisldhhili že zanimivemu zgodovinskemu uvodu, pozorno so sledili filmskemu insertu o svojevrstni metodi dobivanja žvepla Jz. podzemeljskih ležišč, ravno tako eksperimentom v zvezi z modifikacijami žvepla in lastnostim žveplene kisline in še ostalemu dem oddaje, do kraja. Opazna je bila skrbna odtehtanost v razporedu teksta in slike, nič manj celo skrb režije, da smo ob eksperimentih čimmanj čutili pomanjkljivosti črnobele, torej nebarvane slike na ekranu.
Med obema domačima odda-jama smo vključili TV sprejem-	It/fs?
nik še dne 4. marca ob zagrebški | solski TV uri. Na programu je bi- * la tema iz biologije, dihanje.
Učencem je bilo zlasti všeč, da so besedilo skoraj do kraja razumeli. K temu je brez dvoma pripomogel zelo umerjen tempo govp-
levizijsko učno uro. Risto Rožek tako
privedejo takšni smotri,
Z nedavne razstave z motivi iz stare Ljubljane: J. Škofič (14 let) — Stolnica
jasno kaže usoda kitajskega ce
mladih velenjskih rudarjih, ki se šele uče tega poklica, je napisal Vinko Smajs, Ivan Bizjak pa pripoveduje, kako zelo si v nekaterih odročnih krajih žele učitelja.
O vzgojnem observaeijskem in triažnem centru — Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani — je prispeval informativen članek direktor te ustanove Ciril Brezovec. Takšno obveščanje javnosti je nedvomno potrebno. Menim pa, da je tako kratek članek o našem edinem tovrstnem centru, ki je pomagal že tisočem mladim ljudem, da so našli samega sebe in pravo pot v novo življenje, preskromen. O tem, ali je vzgojno, če kaznujemo učenca tako, da ne sme na šolski izlet, razglablja Franc Strmčnik. Članek z naslovom »Rasle so brez ljubezni« je napisala Marija Brezovec.'Avtorica je v njem spretno povezala zgodbe, ki pripovedujejo o usodi nekaterih deklet, gojenk vzgojnega zavo-da.
Cvetko Budkovič pripoveduje, kakšen pomen ima glasba na otroka, medtem !ko objavlja Ma-ca Kalinova »Tri obljube ...« — članek, posvečen dnevu žena. Zelo lepa je proza izpod peresa Car-son Ma Cullersove »Skala, dre-^p in oblak«. Problemu alkoholizma so odmerjene v tej številki tri strani (Katarina Jarc »Zmerom je z mano mora tistih noči...« in Leopold Bregant: »Alkoholik je bolnik«),
V nadaljevanju revije so ob-
NOVE
KNJIGE
Boris Pahor — »Mesto v zalivu«. Knjižnica Sivega kondorja je postregla z drugo, popravljeno izdajo romana tržaškega pisatelja Borisa Pahorja »Mesto v zalivu«. Iz knjižnega ovoja ni mogoče razbrati, kdo je zapisal spremno besedo o avtorju in delu, gotovo pa je novost spremne besede v tem, da spretno združuje razne zapise kritikov o' romanu in delu Borisa Pahorja. S knjižnimi deli se je B. Pahor predstavil po zadnji vojni (1948), toda že pred vojno je objavil svoja prva krajša dela — pri nas legalno, na tržaškem spričo razmer ilegalno. Tudi v »Mestu v zalivu« je Pahor ozko povezan s tržaškim ozemljem, kot pisatelj pa glasnik našega človeka v zamejstvu, ki ga je prizadeto in stvarno odkril sredi' vsakdanjega življenja. Roman govori o okupacijskih dneh v pisateljevem rodnem mestu, ko se je sesula italijanska država in so Nemci gospodarili v mestu. Zgodba pripoveduje o slovenskem fantu, ki se hoče vrniti v Trst in se pridruži borcem za narodno osvoboditev. V mesto ne more, ker bi lahko padel v roke Nemcem, v bližnji vasi čaka in spoznava domačine, njihovo miselnost in življenje, potlej premaga strah in se odloči, Ca gre v mesto. Boris Pahor združuje nemir velemestnega človeka z razgibano navezanostjo in čustveno afiniteto do kraške pokrajine in njenih ljudi. Jezikovne posebnosti dajejo pristen ko-lorit njegovemu romanu. Lesorezi Tržačana Lojzeta Spacala lepo dopolnjujejo knjigo.
»Filmi o poklicih in proizvodnih procesih«
Spektrum — zbirka znanstvene fantastike
Q .v	^	ijciija, z. v j. nan autasn uu uuijailju.
dnm Trn k,	j eV1čni,h ifda:i ske „ bodočnosti ob poglavitnem zdravega okusa in letom primer- Zel° nazorno izpovedana resnič-
-1? Prevedemh leposlov- upoštevanju možnih tehničnih nega, a širokega pogleda na be- nosh ki dobiva prav v našem ča-ti v. . , 1 dn<r'f?1 nrh periodični	došežkov in znanstvenih izpeljav,	sedno umetnost. Z drugimi bese-	su izreden poudarek!
fnk T k0S kntic?0 ah Vsaj m-	poraja dvoje osnovnih vprašanj,	dami: tovrstno čtivo v določeni Uprizoritev Gravevepa	»Ce-
novTtete s0	frT’tudi °b starost,ni dobi lahko pid vladin! sarjefega slavčka« Tlripravil
kar udomačeno deistvoS naTni v TfennP f	;vkvalltetna znan- P°speši zanimanje za branje, bo- Hinko Leskovšek. Nemara je bilo
Prid d°?laceno deistv»° p? I?1 v	stv®Pa fantastika se ne omejuje	gati fantazijo ipd. Tako čtivo si	premiersko občinstvo, med	kate-
Pnd kuRurnemu obveščanju jav-	zgolj na tehmcizem bodočnosti in	mladina noišče sama Venda« w	rim m la malo aUTm	mi!
V 3. številki letošnjega Prosvetnega delavca smo objavili članek in seznam filmov o poklicih; ker v tem člapku in v spisku -	, ... . filmov ni bilo označeno, kje se
Sff*	“
Korneja Čukovskija, dve lirični šole obračajo na nas s prošnjo, sarja: iz dneva v dan "postaja — pesmi Jožeta Udoviča in nadalje- naj jim to sporočimo. Z naročili brez prelepe slavčkove pesmi — vanje ižvajanj Marte Vozličeve o vse tam označene filme se ob-ves drug, poln srda do vsega živ- potrebi lepe govorice za otroka.	na naslov: Zavod SRS za
Ijenja, zvrhan strasti do ubijanja. Revijo zaključujejo polemični J	, , ,	„	(
članki, zanimivosti in nasveti, produktivnost dela, Parmova o3, Vojan Arhar Ljubljana.
kar udomačeno dejstvo kulturnemu obvešč
"S ssjs V? a	s&
mladina poišče sama. Vendar bi rim je bilo le malo otrok in mla-
s svojo zadržanostjo vzrok
ZŠŽ&žZaJStfSZ srssssg-KS.■«»£8; SŠL-SSn-JSSi
»r? »^»«522 a? sag&s:
bili zadovo]iivaJ	da d1 d0 datl'netlCnendn0blemT n1 ciov®?k° p° individualni presoji mladega vitvah napolnila gledališče mla-
i? mvn J—rS-r-s Sr-
ipd. 2elia i novih publikacijah rekati, tu m tam pa se bo bralec sveti. Slabo bi bilo, ko bi povsem ne dvomimo.
Pedagog J k,-da bl, bl1 zlasti le domislil posebne toplinehu- prezrli to zvrst — znano je, da Igro je prevedla Marija Luž-ževnTtio dn^ r P T -S	morja humanističnega vizionarja 0 znanstveni fantastiki predava- nikova, scenograf je Marjan Pli-
nmdta+ii.’ .v°kl . informiran 0 Julesa Verna. Nehote se_ po- j0 tudi na nekaterih tujih uni- beršek, kostumograf Mija Jarče-
če se ponuja va, koreograf Metod Jeras, scen-
11	___J _	_:_• 1	-i->_ ,
s	~ s« ste
» rsi&srK suz. s, rsjssi	s&r*1 pa le priprav11'Borut
formativnih	1Zv,in' nea'	zvrst mamljiv svet, kjer spozna- Med igralsko zasedbo je treba
?el npr. tudi n	lanko pov- Drugo vprašanje pa je name- va nekaj, kar jo zaradi futural- omeniti zlasti čustveno igro Alje
ki Sa Po n=ohr,; Tfmm zvrste“> njeno predvsem pedagogom in nosti in svojske fabulativnosti Tkačeve kot vrtnarjeve, hčere in lri P° DodrnMu ^^d3111 fSi^0,vl mladini: brez dvoma je znanstve- privlači — toda normalno le do- pa Jožeta Mraza kot ribiča. Pri estetike ne z-nimai^1 i Ti i 6 na fantastika leposlovna zvrst, ki ločena leta, nakar jih preokupira obeh je dokaj izrazito izstopala nistijo nri npdaoriirL™ lahk0 ko' je ne gre prezreti, čeravno ne njihov lastni razvoj, okolje, in- še neka lepa lastnost dobrega niu literarneea8 r,i„T	more biti deležna in ni deležna terna vprašanja ipd. Pedagog pa igralstva: jasen in čist izgovor,
človeka. S Sa mladega takih estetskih in etičnih kvali- lahko ob pristnem kontaktu z kar se za vse ostale igralce ne Tako io nv- i -i.-	.	. tet’ kot vse one umetnine, ki jz- mladino pomore oblikovati okus more trditi, a to je važno posebno
In tehnika pv,,zai0?bl. Življenje vira jo iz neposredne človeške in razpon leposlovja.	v gledališču, namenjenem mla-
znanstvene fanta tT-o^ ,zbirka stvarnosti in žgoče problematike, Vse tri knjige Spektruma je dim. Cesarja je igral Maks Furi-Prvi triie zvp7kf 1Ke spekfruno. pa naj bo preobleka taka. ali dru- nekoliko suho prevedel Jože Dol- jan (zelo izrazit v izbruhih srda, sveta« Charlese E Main 0Spo^ar #ačna. Znanstvena fantastika pa ničar, Bogdan Meško pa je iz- manj pa v trenutkih dobrote), njeni krog« Hala' ClemiTt	ie mikavna zlasti mladini šolskih delal modernistično, a bolj revno pesnika Boris Juh (uspela figu-
zbirka črtic in novel ralrx let’ zato Pedaš°g ne bi smel osta- knjižno opremo in v eni izmed ra!), Bela princesa je bila Mina avtorjev pod skupnim naslovom U pasiven> ko gre za oblikovanje teh knjig tudi ilustracije. I. G. Jerajeva, Črni Krog Miro Veber, »Ne zakrivaj neba« — v seriji
znanstvene fantastike nudijo do-	-	l" 1	••
ropotmk — nova slovenska revija
ce. Znanstvena fantastika je pri	•	.	.„
nas poznana že izpred vojne pa Slovenci smo spet obogateni z venci resnično potrebujemo revi- do številke. Tako ne bi zapadla v tudi po vojni, v obeh primerih novo	Njeno rojstvo je bilo jo, ki bi bila po obliki mikavna, pusto enoličnost, in šablono. Re-
nnenrem Ton« o	po vsebini pa pestra in zanimiva vija je le delno barvna, zato je
za vsakogar. Res je, da je izdaja- ime »barvna« precej dvomljivo, nje kvalitetne barvne revije po- Cmo beli tisk je trenutno še na gojeno z velikimi materialnimi dostojni ravni, prav tako kvalite-, stroški. Vendar širšemu krogu ta papirja. Črno bele ilustracije
sta se priljubila zlasti klasik te P°sPremlleno s precejšnjim razvrsti Jules Verne in H. G. Wells klammm »pompom«, ki samo po-Ceravno je prvi mesečnik' za le- novno Potrjuje star pregovor: Poslovno znanstveno fantastiko >>Grmela ie g°ra> rodila se je začel izhajati v angleščini 1926 (!) "P®1" Ne bi hotel omalovaževati
leta, pa se zdi, da se je ta zvrst Prizadevnega poizkusa uredniške- bralcev nedostopna cena bi krog pa bi naj bile skrbneje izbrane, razmahnila po letu 1940, posebno odbora, dati Slovencem revijo, naročnikov občutno znižala, kljub konkretnejše, jasnejše in razno-
Pa po vojni. Razvoj znanosti in	k* naj bi povsem, zadovoljila vse	pestrosti. Zato razumem, da nih
tehnike se je v nekaj desetletjih	boli izbirčen okus slovenskih	če ne tvega (po zgledu kake tuje
nesluteno pospešil, kar se je od-	bralcev. Prav tako ne morem po	kvalitetne revije) izdajanja barv-
razilo tudi v znanstveni fantasti-	pryi številki podati neke objektiv-	ne revije v celoti.
ki-	nejse ocene. Njeno pravo vred- V uvodu prve številke ured-
Čeravno bi bilo mikavno ob-	n°st bomo spoznali šele po dalj-	ništvo obljublja, da revija ne bo	racaki »o ze	pr
ravnava« vsebinsko, oblikovno in	sem oDaobju izhajanja, ko bo nje-	senzacionalna, niti dolgočasno	stereotipni, dS bi tudi manj
mejno plat posameznih del — pri	ua Koncepcija dokončno izdelana,	poučna po vsebini. Izražam pa bo-	htevnega bralca še ogreli.
Povesti »Gospodar sveta« ni bo-	K;° bo revija ujela med stopnjo	jazen, da bo revija kljub obljubi	7	,x
fata fantazijska vizija daljne,	zahtevnosti bralcev in aktual-	le zašla na to pot in prevzela	, Za	zaklluČek bi dejal:	priča-
haljne bodočnosti le domisleno	nostjo vsebine. Nanizal bi samo	koncepcijo revije Tovariš ter ta-	k0Val	sem jzvirnejšo in oblikov-
vrstnejše. Strip naj zavzame, če že mora, manj prostora, saj je revij in listov, ki so poplavljene s stripi, dovolj. Dodelitev dveh strani stripu je potrata. Walt Diesneyevi racaki so že preveč
za-
fabulativno gradivo, pač pa tudi neka3 svojih misli, ki so se mi po- ko izgubila vnaša nekatere vede bodočnosti dile ob prebiranju revije.
5 dag^vsIbU^lankov^r "aj uSšM odtor upoštevajo- Med spomeniško plastiko Jakoba Savinska zavzema celjski spome-.,	, vseuina cianKov žanr- hronarnprnp r>rinomhp bralcev mk »Vojna m mir« najuglednejše mesto med likovnimi stvaritvami
m /ixi ^ zavoljo osnovmn, m »za zveneče ouijuue-< in mui viecena. t>em za krajše tekste in , “vcl* izvije, nai
medčloveških odnosov, »Mož sto- »ne namerava obešati na veliki za več slikovnega materiala Me lo Pravo vrednost in priljublje- .	-	_
zadolžuje, pretiravanje lativno majhen format, stisniti , , poraja upravičene dvome, čimveč interesnih področij na- ce?’ po bolf
njihov ali manj
uspelem
ki ga je izoblikoval čas. Moderne izrazne možnosti je kipar uskladil
dame 7	^ J
nim vSajiemT^ '-111 na6el' ?ra rXc,Jcl	vivume. cimvec interesnih področij na-	Te ere“ Z vsebino in idejo, tako da so estetske prvine zajele čas in prostor
®tveno^fantSo%e	Z “Z”' Uspeh omfgoca ®amc> vestno de^ enkrat (avto, svet, moda, znanost, ^ * 7 ’	Jr Te ^	v monumentalno stvaritev, ki lahko služi le za vzgled, kaj zmore
, antas.tlko- Ze znano dej- m nepretrgano iskanje novih šport, film, strip, tehnika i. dr.). brcal v SV0I° etrosko dobo ter	„ eeiot,,
StVO rla	, j• p. ,	„	^ ^----------- ------------------ c, xxxxxi, olxxj_». bciuiitvčt 1.
»tika wTiid znan®tyena fanta- možnosti in poti. Sam poizkus iz- Bolje bi bilo, če bi se interesna eposlovno podobo fantazij- dajatelja pozdravljam, kajti Slo- področja menjavala od številke
dočakal ,yisoko in zrelo starost.
Benjamin Belšak
prizadeven odnos do vsebine in umetniška moč v poletu ustvarjalnosti.
Jakob Savinšek — Spomenik »Vojna in mir« v Celju, bron 1952-58
SREČANJE BIOLOGOV Pros*avail,i 20-Ietnice osvoboditve
V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU
Planincem, učiteljem biologije!
Varstvu narave posvečamo v ški pomen narodnega parka. V naši republiki premalo pažnje. teh dneh bi se pogovorili o so-Ohranjanje naravnega okolja, či- dobnih načelih varstva narave in
stega zraka in vode, gozda, redkih rastlinskih in živalskih vrst, lepe pokrajine, naravnih znamenitosti in vrednot, je nujnost, ki se > je premalo zavedamo. Ne zanikamo gospodarskega pomena planinskega turizma in tehniza-cije poti, ki vodijo v gore, premalo odločno pa se borimo proti mnogim negativnim pojavom, ki ju spremljajo.' Klic k varstvu narave ni donkihotski pohod, niti romantično jadikovanje. Tako ga ocenjujejo tisti, ki pogosto, sledeč trenutnim gospodarskim ali osebnim koristim, neovirano in nekaznovano uničujejo naravne dobrine — vir našega življenja. V zamudništvu smo. Omalovaževanje varovanja narave bi lahko primerjali zanemarjanju naše govorjene in pisane besede. V obeh primerih nastaja skoraj nepopravljiva škoda. Zakonska zaščita naravnih, za naš obstanek in bodoči razvoj bitnih ' dobrin, je nezadovoljiva. Omenimo le zakon o varstvu voda SRS in uredbo o zaščiti redke flore, pa se spomnimo, kako sta oba zakona neučinkovita. V Sloveniji nimamo zakona o varstvu narave.
Koliko pa storimo za vzgojo ljudi — mladih in starih, v šolah in izven njih?
Vabimo vas, tovariši planinci, učitelji, predmetni učitelji in profesorji, ki učite mladino spoznavati naravo, k razgovoru v planine. Menimo, da je poslanstvo učiteljev-biologov, ljubiteljev narave, da se aktivno vključujejo v gibanje za . odločnejšo zahtevo kulturnejšega odnosa do narave.
o možnostih našega prispevka k hitrejšemu napredku varovanja narave v Sloveniji. Lahko posnemamo nekatere dobre zglede dežel z bogatejšo tradicijo pri tem delu, vendar le po tehtni presoji.
Vsem prijavljencem bomo poslali pismenega gradiva o sodobnih načelih varovanja narave in o stanju pri nas. Prosimo vas, da pam pošljete pismene predloge, mnenja, kritike in slično gradivo, kar bi lahko uporabili za razgovor na tem zboru. Od tega si obetamo hiter in temeljit začetek srečanja. Da bi imeli dovolj
Ijencev večje, kot je naša zmogljivost, si pridržujemo pravico izbiranja kandidatov na osnovi vrstnega reda prijav, pismenega sodelovanja v pripravah, dela v društvih in podobnih kriterijev. Naša iskrena želja pa je, da bi lahko omogočili srečanje vsem, kateri želijo pomagati. Znali bomo ceniti vaše pismene prispevke, če se srečanja ne boste mogli udeležiti. Stroške za prehrano in prenočišče prevzame Komisija za varstvo narave in GS pri PZS, udeleženci, oziroma planinska društva, pa plačajo vožnjo... Prijave pošljite na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za varstvo narave in GS
časa za priprave, vas prosimo, Ljubljana, Dvoržakova 9.	----- ----r .
da ne odlašate predolgo s prijavo. Komisija za varstvo narave m GS nic^osvoboditve-. v^bodo^rtice^
Ustaljenim proslavam državnih praznikov, ki se vsako leto vpletajo v šolski program kot poživitev in dolžnost, se letos pridružuje še dvajsetletnica osvoboditve.
Na podeželju bodo šolske proslave v večih primerih tudi za odrasle in zato gotovo ni vseeno, kakšen bo program. S pojmom osvoboditve sta tesno povezana tako štiriletna narodnoosvobodilna vojna, kot tudi dvajset let svobode. V proslavah naj bi to bilo razvidno. Potrebno literarno gradivo je mogoče dobiti tako v letnikih Kurirčka, v priročniku »Za celo leto«, nekaj celo v brošuri »-Gradivo za proslave Dneva republike«, ali »Gradivo za 'proslave 1. maja« Posebno dragocenost predstavljajo — seveda za tiste, ki imajo na voljo študijske knjižnice ali muzej NOB časopisi iz leta 1945 (takoj po osvoboditvi), časopisi ob desetletnici osvoboditve, pa seveda časopisi, ki so izhajali med borbo. Sestavki hranijo v sebi pristna, nepotvorjena občutja in mnogo bolje oživijo takratni čas kot pa danes napisani prizori. Tudi izdaje pisem so dragocen vir gradiva za
Pr<Pionfrski dom v Ljubljani namerava v sodelovanju s Komisijo za razvijanje tradicij NOB izdati knjižico z naslovom »Letos slavimo dvajsetlet-
V primeru, da bo številp prijav-
pri PZS
nekaj napotkov za sceno. Gradivo to pot ne bo razdeljeno na programe za posamezne stopnje, kot smo bili vajeni doslej pri priročnikih za proslave (čeprav bo v knjigi mogoče najti literaturo primerno za vse stopnje), pač pa si bodo sestavki slfedili v vsebinsko povezanem zaporedju. Knjižica naj bi namreč ne služila samo za pripravo proslav, ampak bi bila tudi pomoč učiteljem in profesorjem v razredih pri razlagi in oživljanju dogodkov NOB, osvoboditve in povojne izgradnje naše države. S svojimi sestavki bo dopolnjevala zgodovinska dejstva, s čustveno prizadetostjo jih bo otrokom približala in tako močneje vtisnila v spomin.
Knjižica »Letos slavimo dvajsetletnico osvoboditve« bo obsegala okrog 70 strani, format zvezka, ter bo stala samo 100 dinarjev, tako si jo bodo učenci in dijaki z lahkoto nabavili. Dotiskana bo okrog 5. aprila — torej še dovolj časa do proslav in dovolj možnosti, da otrokom v razredu pripravimo bogate ure pouka zgodovine NOB.	J
Vse šole bodo (kot vedno doslej) prejele obvestilo o izidu z naročilnico, ki jo izpolnijo in vrnejo. Razumljivo ie, da zavoljo razpošiljanja želimo, naj bi šole na naročilnico napisale število vseh otrok, ki želijo brošure, in nam skupno plačale, kot je to navada v podobnih primerih.
Naklada bo visoka, tako da si bodo v resnici lahko vsi učenci v Sloveniji nabavili zanimivo knjižico. Drugi posamezniki, ustanove, društva itd., ki bi tudi želeli brošuro, naj pošljejo svoj naslov na Pionirski dom v Ljubljani, Trg VII. kongresa 1, ter navedejo, koliko izvodov želijo. Tudi knjigarne si lahko naročijo poljubno število izvodov.
Prepričani smo, da bo brošura pripomogla k lepoti in doživetosti proslav dvajsetletnice osvoboditve.
Neža Maurer
»PROSVETNI DELAVEC«
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno oieo šolskim letom — Urejuje uredniški odbor	Odgovorni
urednik Orago Ham — Naslov uredništva: i.iuhllana. Kopitarjeva 2, telefon 313-722 int. 363 — Naslov uprave:	Ljubljana. Nazorjeva I,
telefon 22-284	- Poštni predal
355-VII - Letna naročnina MO din, za Sole In ustanove 1200 din — SL tek računa 600-14/608-16 — Tiska CZP' -Ljudska pravica*
Publikacije »Jugoslovenskog zavoda za proučavanje školskih i prosvetnih pitanja«
»Jugoslovenski zavod za proučavanje školskih i prosvetnih pitanja« bo izdal letos tri publikacije, v katerih bodo obravnavana vprašanja iz naslednjih področij:
—	osnovno izobraževanje,	i
—	srednja stopnja izobraževanja,
—	obča pedagoška in prosvetna vprašanja.
Vsaka izmed teh publikacij ima 10 zvezkov. To bodo izbrana dela domačih to tujih avtorjev s teh področij.
Nekatera iftmed teh del so:
V skupini Osnovno izobraževanje:
L. Garev: Izvenšolsko delo pri pouku fizike; A. I. Mostovaj: Povečanje učinkovitosti pouka matema-—	•	------ Petveoek: Šolska
in prosveti in tendence v razvoju druge stopnje izobraževanja v svetu; I M. Sahmajev; Osnovne demonstracije pri proučevanju elektromagnetnega polja; Poklicno izobraževanje v ZSSR, Srednje strokovno izobraževanje v ZSSR; P. R. Atutov: Povezanost pouka z življenjem to delom učencev; Posvetovanje O' pouku biologije v srednji šoli; Milica Dajovič; Delo s skupino nadarjenih matematikov.
V skupini Obča pedagoška in prosvetna vprašanja:
A. V. Sčerbakov: Problemi metod psihološkega opazovanja In analiza učne ure; Televizija in izobraževanje (zbornik del naših in tujih avtorjev); Priročnik za vodje skupine za samo-izobraževanje (Prevod); Organizacija vzgojnega dela v šolah s celodnevnim
.	”	, “	___ «ke; Duglas Mary Pe<-»cock: Šolska vzgojnega aeia v st	„
Ne mislimo biti plat zvona, zeli- knjižnica in njene različne funkcije; bivanjem učencev v ZSSR; N. D. mo le pogumneišo tribuno izme- Unesco: Nove metode in tehnična Levitov: O duševnih stanjih učencev;
niave nmeni večjo jasnost ciljev sredstva — -........... r,lf''rma ” 7C5SR ,nainove1ši
in smotrnost dela. Od 1.—A. ju- r'7"r’rlh” lija 1965 bo Komisija za varstvo narave in GS pri PZS priredila v Triglavskem narodnem parku srečanje učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev biologije.
V obliki ekskurzije bi udeleženci ____________________
spoznavali znanstveni in pedago- fizika za inženirje; Časopisi v šolstvu
pouku; Nada Stanič: Vzpodbujanje učencev k učenju; Mary Howard Smith: Uporaba televizije v razredu; I. L. Goldfarb in L. M. Smorgonskij: Naloge in vaje v kemiji; Unesco:	Avdiovizualna
sredstva v sodobnem izobraževanju.
V skupini Srednja stopnja izobraževanja:
Kolektiv avtorjev: Matematika in
ilri a • <'sn
■ ■■■■liana ■■■■■■■M'
VABIMO VAS, DA SE NAROČITE NA REVIJO ZA KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
»PROBLEMI«
Revija bo redno spremljala ustv rjanje sodobne slovenske proze, peozije, literarne, gledališke in likovne kritike, nadalje ustvarjanje našega družboslovja — sociologije, filozofije in ekonomije. Revija bo hkrati objavljala prevode pomembnih jugoslovanskih in tujih avtorjev.
Naročila pošiljajte na CK ZMS Ljubljana, Dalmatinova 4, tekoči račun: 600-14-608-28 z oznako »za Probleme«. Celoletna naročnina je 1200 dinarjev, za študente in dijake 800 din. Cena posameznega izvoda 150 dinarjev.
Šolska reforma v ZSSR (najnovejši sklepi in koncepti osnovnih dokumentov o reformi osnovnega in strokovnega izobraževanja). Psihološke, sociološke in didaktične osnove dvojezičnega izobraževanja (zbirka prevodov in obdelav lastnih izkušenj); Vejzi: Stroški izobraževanja.
Ostale izdaje bodo izbrape naknadno.
Vse izddje bodo ciklostirane in broširane^ Naročnina za vsako izdajo (komplet 10 knjig) je 6000 din. Posameznih izvodov ne bodo prodajali, temveč lahko naročite le celotno izdajo.	v
Ker bodo zvezki razmnoženi v omejenem številu izvodov (do številu prijavljenih naročnikov), jih tisti, ki jih žele imeti, lahko naroči o pri: Jugoslovenski zavod za proučavanje školskih i prosvetnih pitanja, Beograd, b. 246, najdlje do letošnjega 15. marca. V naročilnici morate navesti, katero izdajo naročate.
Naročnino lahko pošljete na žiro račun zavoda 101-21-602-33.
Zavod izdaja tudi časopis »Revija školstva i prosvetna dokumntacija«, ki prinaša originalne in prevedene članke o tistih temah, ki so aktualne glede na izgradnjo sodobnega sistema socialističnega izobraževanja in vzgoje otrok, mladine in odraslih. Bralce seznanja tudi s pedagoškimi dogodki doma in po' svetu. Poleg bibliografije domače pedagoške literature objavlja jedrnate ocene knjig in člankov iz domače in tuje pedagoške literature itd., tematske bibliografije o vprašanjih, ki so v določenem času v središču pozornosti.
»Revija školstva i prosvetna do-
kumentacija« izhaja petkrat na leto, letna naročnina je 1000 din.
Naročila in naročnino' pošljite na omenjeni naslov zavoda.
Samopomoč FZBS
1.	V februarju 1965 so umrli naslednji naši člani: Prebil Andrej, prof. v pok., Ljubljana; Mermolja Pavla, učit. v pok., Ljubljana; dr. Sodnik Alma, univ. prof. v pok., Ljubljana; Bogovič Janez, prof. v pok., Maribor; Sentjurc Ferdo, predm. učit. v pok., Ptuj; Dolgan Josip,_ šol. nadž. v pok., Ljubljana; Ažman Emilija, učit. v pok., Ljubljana.
Svojcem smo prispevali k pogrebnim stroškom s posmrtnino po 60.0000 din.
2.	Občnemu zboru Samopomoči v nedeljo, 7. marca, na osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani so prisostvovali kljub slabemu vremenu mnogoštevilni člani iz Ljubljane in iz drugih slovenskih krajev.
Odobril je obračun in bilanco za leto 1964 in predračun za leto 1965 ter dal razrešnico upravnemu in nadzornemu odboru. Izvolil je nov upravni odbor in nadzorni odbor, ki bosta vodila Samopomoč v letih 1965 in 1966.
Občni zbor je potekal v prijateljskem vzdušju, živahno in v splošno zadovoljstvo. V razpravi sta iznesla prav zanimive podatke o svojem uspešnem delovanju poverjenika iz Celja in Vav-te vasi pri Novem mestu.
Omenit^ je sklep, da ostane posmrtnina v letu 1965 nespremenjena 60.000»din, v letu 1966 se pa dvigne na 75.000 din, članski letni prispevek pa na 2000 din.
Uprava Samopomoči se zahvaljuje ravnateljstvu šole Majde Vrhovnik v Ljubljani za prepustitev zborovalne dvorane in še posebej za gostoljubnost.
A Državna založba Slovenije
ferTjS*
je pravkar izdala v dveh zajetnih knjigah (nad 1100 strani) eno velikih literarnih del, ki so nastala v obdobju renesanse:
Miguel de Cervantes Saavedra: DON KIH0T m
Roman predstavlja mogočen umetniški zaključek dolge in bogate tradicije viteškega in pustolovskega romana in je -Hkrati satira na solzavo in lažnivo romanopisje tistega časa. Glavni ose;bi sta v knjige zaverovani idealist Don, Kihot in stvarni, hudomušni in nezaupljivi Sančo Pansa. Oba glavna lika sta nepozabna in enkratna; Skupaj se odpravita na ju-nSško pot in zaideta v nerodne in tudi nevarne situacije. Razen tega don Kihot s tem, da pretvarja resnico v neresnične ideale, posredno opravja tudi ostro družbeno in moralno kritiko časa.
Cervantesov roman »DON KIHOT«
je prevedel Stanko Leben, odlično knjižno oprezno pa je oskrbe) akad. slikar Janez Bernik. Obe knjigi sta tiskani na brezlesnem papirju, vezani v celo platno in veljata pri vsej svoji zajetnosti le 8000 din. Naročniki lahko poravnajo ceno tudi v mesečnih obrokih po 1000 din. Roman dobite v vseh knjigarnah, knjige pa vam pošlje založba tudi na dom, če izpolnite naročilnico in jo pošljete v ovojnici na naslov; DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 — Knjižne zbirke.
Naročilnica
Obvezno se naročam na Cervantesov roman »DON KIHOT«.
Cena obeh knjig, vezanih v platno, je 8000 din.
Kupnino plačam takoj — v mesečnih obrokih po 1000 din.
(neustrezno prečrtati)
Datum;
Lastnoročni podpis;
d
1
O
ti
ss
>
■o
■s
S
3.
c
4)
i B
&
£
S
2
.iiiiiiiiiiiiKiiiiiioii
Cankarjeva založba A priporoča:
ZA LOŽ. B A
TRISTO NARODNIH
Miniaturna izdaja najbolj priljubljenih slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi, ki sta jo uredila profesorja Prek in Merhar. Po knjižici bo z veseljem segel vsak, ki rad poje. — Cena: perg. 1000 din.
Bušrai Pirjevec:
IVAN CANKAR IN EVROPSKA LITERATURA
Delo, ki je nova osvetlitev idejne in umetniške podobe Ivana Cankarja, bo zanimalo vse ljubitelje Cankarjeve umetnosti, zlasti pa slaviste in komparativiste. —- Cena platno 4000 din.
Ciril Kosmač: IZBRANA DELA V ŠTIRIH KNJIGAH
V	knjigah so zbrane najboljše stvaritve tega odličnega in pri bralcih zelo priljubljenega pisatelja: Sreča in kruh, Pomladni dan, Očka Orel, Tantadruj — Vse štiri knjige, vezane v platno, stanejo 5300 din.
Boris Pahor: PARNIK TROBI NJI
V	novem romanu je orisan podtalni boj primorskega ljudstva za osnovne pravice, predvsem pa je lo prisrčna, iskrena pripoved o ljubezni dveh mladih ljudi. Roman je umetnina, prav gotovo najboljše Pahorjevo delo. — Cena: 2703 din.
Mira Mihelič: MAVRICA NAD MESTOM
S tem romanom je pisateljica, ki si je pridobila nadvse ugledno ime v naši književnosti, segla v živo sedanjost, opisala mladega Igorja in njegove probleme, ljudi, ki jih vsak dan srečujemo, in mesto, ki se vžjvlja v novi čas. Prepričljivo delo. ki bo našlo obilo bralcev. — Cena: polpl. 2200, pl. 2600, polus. 3400 din.
Navedene knjige dobite po vseh knjigarnah v Sloveniji, lahko pa jih naročite tudi pri CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUB-i LJANI, Kopitarjeva ulica 2.
lll!l!!lllllll!l!!!lll!llll!l!llllllllll!l!!!l!llllllllllllilllll!l!!!!!!illllll!llllllllll|l!lllllll!llll!l!llll!lli!l!lll!l!|jl!!llll!lllll!lllll!llll!ll!lllll!!!llllll!l!lllll|ll!|lll|l||!l]!lll!!ll|ll!lltlll!lllll!l!!l!||||||!lll!|lll| mm
Tekstilno in modno blago v veliki izbiri boste ugodno kupili v trgovinah
•	»VOLNA« - Nazorjeva ulica 1 9 »SUKN0« - Stritarjeva ulica 4
•	»BLED« - Čopova ulica 10
•	»MARINKA« -> Gradišče št. 10
•	»KOROTAN« - Celovška št. 97
•	»ŠENTVID« - Šentvid št. 18
i
»VOLNA«
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA
WOLFOVA UL. 1
					 				
■MK'
Založba
Mladinska
knjiga
opozarja šole na svoje
« »PRAKTIKUM« eksperimentalne omarice
Konstruktorske škatle z izbranimi materiali in s priloženimi navodili za učenje tehničnih predmetov so namenjene predvsem začetnikom. Z laboratorijsko metodo si Učenec utrdi znanje iz biologije, kemije, elektrotehnike, radiotehnike. Cilj eksperimentov je, da bude_ pri otrocih ustvarjalno tehnično vzgojno akcijo in omogočajo obenem vedro igro.
V	prodaji je že
0 PIONIR — KEMIK — avtor dr. L. Kosta — je pravi laboratorij v škatli za otroke od 12. leta naprej.
Škatla 42 x 25 X 8 cm — 69 sestavnih delov: 26 kemikalij, tehtnica, knjižica z navodili za 80 skupnih poizkusov in splošna razlaga z pouka kemije. Cena omarice je 10.000 din.
V	kratkem bo v prodaji tudi
0 MIKROSKOP — PIONIR — avtorja: ing. J. Battestin in prof. dr. Tarman.
Škatla 42 X 25 X 8 cm ima 29 sestavnih delov v vložku iz plastične mase, 11 kemikalij, pribor za biologe, knjižico z navodili in podrobno razlago o konstrukciji mikroskopa. Mikroskop povečuje 130-krat, je normalne velikosti, stabilen in praktičen za večja dela. Omarica je primerna pri pouku biologije v osemletki (7.—8. razred).
Cena bo cca. 10.000 dinarjev.
Prirediteljem tekmovanj za bralne značke — III. stopnja sporoča založba, da bo 15. marca izšla v zbirki ZENIT knjiga Miška Kranjca;
POVEST O DOBRIH LJUDEH
Roman je eno Kranjčevih najboljših defl iz njegovega predvojnega opusa. Cena za naročnike 400 dinarjev.
.............................. lllll!llllllllll!'!!!l!!!!l!!ll!!!!lipiIll!!illll!U!ll!ill!IUI!l!!llll!!llll!llll!!UI!lllll!lilM!M