PRIMORSKI DMEVHIK GLASILO OSVOBODILNE t RONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto_V . Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din De Gasperi daje svobodo krvnikom našega ljudstva Borghese, Roatta in drugi vojni zločinci morajo biti kaznovani! TRST četrtek 2%. februarja 1949 Poštnina plačana v gotovini . , Spedizione in abbon. postale ibtOV. lO (lloo) Ob šesti Vojkove Prav te dni, ko obhajamo šesto obletnico smrti primorskega narodnega heroja, partizana Janka lemrla-Vojka, ki je postal poleg bazoviških žrtev, Tomažiča, Slav-'a Škamperle, Vojke Smucove in osalih številnih znanih in neznanih junakov-mučencev simbol od-Priviorskega in tržaškega ludstva proti vsakovrstnemu na-ju, odpora izraženega v oboroženi borbi našega ljudstva, ki mu J* v sklopu borbe demokratičnih J bsega. sveta zajamčilo njegov anasnji obstoj in odprlo možnost «■graditve boljše, človeka resnično 'redne bodočnosti, prat; te dni brej doživljamo neosvobojcni Slo-enci nove žalitve in skrunjenja ocel in idealov ter borbe same, 1 so jo vodili Vojko m vsi naši Partizani. Fašistični razbojnik Giunta je 1 izpuščen pred dvema mesecema na svobodo. Kazen za požiga-ye naših narodnih domov in kanu1 Za strelianie tulcev po Dal-taciji ga ni zadela. Ta pravična kazen ga še čaka. Vojni zločinec in poveljnik raz-,. tolpe, ki se je imenovala »h P™ic Borghese, je bil hrvt nekai dnevi izpuščen na svo-oeto. Vojkovi partizani, ki so koci \ ^bbincem po Trnovskem bnjU z}>rzos^re^ami grobove, ne Odo nikdar pozabili požiganja, ropov in mučenj, ki so Pod poveljstvom princa Bor-razbojniki X MAS našemu mast v u prizadejali. Tudi njega še ™ela pravična kazen, čeprav sir 1° te dn* vse P°šteno italijan- 0 ljudstvo po ulicah italijanskih i_e?v? trgov protestira proti tej takšni «pravičnosti» De Gaspe-teve republike, ki z osvobaja-lem vojnih zločincev dokazuje 010 -‘demokratičnost)). . ^nerali, najodgovornejši itali-Jti generali, ki so z ognjem in p ,cem v Sloveniji, Hrvatskem mU£0TjU’ ^TOrskem Kotarju, Liki n Dalmaciji, Južni Bosni in Her-,.J!0Vl11t ter Cm i gori uresniče- 1 imperialistične sanje dučeja, in r?Publikanske, «demokratične» ! je pisal razbojnik De G u nekem svojem nov el ju. stena “5>eri Pušča na svobodo ti-tudi komeraJa Ambr°sw, ki je bil made T ndant razbojniške II. ar-'menoLl zem na Sušaku, tako kaZ0Val . «Superslode». ki je u-,te0a nr 7CCi’e utreblienian civil-bil° Šterni lvalstva• Pri čemer je Sijali »i? fenkov, ki so jih upo-vUa nrp koro vedno večje od šte-ročja e0t”alstva dotičnega pod- i,>sliinihl^ttU,ev,,na sv°bodo la-koniandnrti ^ ih veneralov in l^rščanske?0- le del Programa asPeriio * 1,1 “demokratične)) De KUn<> Udir,t^ad.e',.kl je tako ime-Ji0 v i ar?3? italiidnsko republi-TpJi'1 aineriškega. imperia-ttalijf,n ]*". imperializmu namreč * De Gasr^ JPakciii’ ki ^ mu je zadosti,LlKm na 6elu udinjala ztičtiih rnJ ■ rehabititacija faši-lniPeriau™°mikov. Ne. Ameriški s,v°jih načl? PPtrebuje za izvedbo Etične I!0? ?ole° listov tudi metode. kar jasno kaže pot, ki vodi naravnost v odkriti fašizem sam. Kako naj sicer krstimo početje, ki so ga na demokristjansko hujskanje izvršile fašistične horde v Gorici ob priliki Prešernove proslave? Kako naj imenujemo najnovejšo gonjo proti partizanom, ki jih je začel De Gasperi po vsej Italiji zapirati? V Italiji danes «noben tožilec republike, nobena policijska oblast, nobeno orožniško poveljstvo ne raziskuje, da bi našlo in kaznovalo hierarhe republikinske-ga fašizma, poveljnike italijanskih SS, Mutijeve «heroje» in «heroje» X Mas, ki so od 8. septembra 1943 do 25. aprila 1945 napadali banke, ropali blagajne polkov, intendan-ce, skladišča armijskih korpusov, izdelovali falzificiran denar, kradli po vaseh živino, ropali po občinah in provincah vse, na kar so naleteli», piše včeraj «L’Unita» in nadaljuje: «Aretacije partizanov se vršijo pod obtožbo umorov, ropov ali • katerega koli drugega navadnega zločina. Izkopavajo se grobovi republikinskih fašistov, spijo-nov, ubitih izdajalcev in če se ne najdejo osebni predmeti na njih, je to že pretveza za preiskave in aretacije tistih partizanov, tistih edinic, ki so justifikacijo izvršilen. «Na ta način» nadaljuje «L’Uni-ta», pošljejo pred sodišče lahko vse partizane začenši z glavnim poveljstvom Korpusa dobrovolj-cev za svobodo, začenši z generalom Cadorno». V isto vrsto spada tudi proces proti «maršalun Grazianiju, proti kateremu postopajo kot mačka z mladimi in proces odložijo, če maršal le kihne, češ da je bolan. Na kraju pa se bo tudi njegov proces končal kot vsi drugi: s formalno obsodbo v najboljšem primeru, nato pa amnestija in — zopet bo glavni poveljnik fašistične republikinske vojske na svobodi, kajti tudi nanj ameriški imperialisti računajo... T » -o ■■ v ie goriškim, beneškim in kanalskim l>£ gjluc ul .■ . e j tu Ih: . Ut ji danes ob šesti obletnici smrti narodnega heroja Vojka, nam najbolje prigaja nedeljski goriški dogodki, katere De Gasperi jev vladni tisk vsakodnevno zopet in zopet odobrava. Vse to je mogoče krstiti le z enim samim imenom: odkrita pot v fašizem, hujskanje in pripravljanje nove vojne, novi pohod na Jugoslavijo in ostale države ljudske demokracije... Toda motijo se ustvarjalci za-padnih in atlantskih paktov! Ljudske množice sveta nočejo vojne! One so za mir! Zato danes ob šesti obletnici smrti našega narodnega heroja ravno zaradi neizmernega zaupanja v moč ljudskih množic, lahko trdimo: Z odločno borbo za mir, za demokracijo, proti vojnim hujskačem, bomo preprečili vse načrte ameriških imperialistov. Proslava 31. obletnice sovjetske armade v Moshvi. Beogradu in drugod Sovjetska armada je nepremagljiv steber v protiimperlalistlčnem taboru Proglas maršala Bulganina • Sovjetska armada je s svojim prihodom v Jugoslavijo omogočila zmago jugoslovanske vojske, je poudaril gen. Nikolič - Jugoslovanska vojska je bila vedno, tudi v najtežjih pogojih, zvest zaveznik mogočne sovjetske armade, piše beograjska ,.Borba1’ MOSKVA, 23. — Moskovski radio je oddajal dnevno povelje maršala BULGANINA ministra za za oborožene sile ZSSR. Ob 31. obletnici ustanovitve Rdeče armade. Maršal Bulganin izjavlja med drugim: kV trenutku ko ZDA v težnji po gospostvu nad svetom vodijo napadalno politiko, ki ima namen sprožiti novo vojno, dela Sovjetska zveza z uspehom pri obnovi svojega gospodarstva in se vztrajno bori za trdni in demokratični mir po vsem svetu. V teh pogojih ima sovjetska vojska dolžnost ostati stalno pripravljena)). V Beogradu BEOGRAD, 23. — Ob priliki 31. obletnice Rdeče armade so danes v Beogradu položili vence pred spomenik, ki je posvečen padlim borcem Rdeče armade. V imenu vlade FLRJ je položil venec minister za trgovino in pre- skrbo Blaževič, v imenu jugoslovanske vojske general Milojevič in polk. Blažo Lompav. Diplomatični zbor so zastopali odpravnik poslov sovjetskega poslaništva ZSSR, vojaški ataše, general Sidorovič in člani sovjetskega poslaništva ter poljski in bolgarski poslanik kakor tudi češkoslovaški in madžarski odpravnik poslov. Na svečani proslavi v Domu Jugoslovanske armije v Beogradu je general GOJKO NIKOLIČ govoril o važnosti obletnice. Govoril je o načelih, na katerih je bila ustvarjena sovjetska armada, prva armada delavcev in kmetov v svetu, ter poudaril, da se je ta armada utrdila v razdobju med obema vojnama. Dejal dalje: «V drugi svetovni vojni je sovjetska vojska na čelu protinaci-stične koalicije vzdržala glavno težo bojev, ki je nedvomno večja od one, ki so jo nosile vse druge za- vezniške vojske skupaj. Zmaga sovjetske vojske nad fašističnimi armadami predstavlja zmago sovjetskega reda nad kapitalističnim redom, kar pomeni zmago marksizma-leninizma, zmago politične vojaške znanosti nad raznimi oblikami bur-žujskih vojaških «teorij». Ta zmaga je omogočila številnim evropskim državam, da so postale neodvisne od kapitalističnih držav. Ta zmaga je dala poguma narodno osvobodilnim gibanjem v kolonijah. Sovjetska armada je izšla utrjena iz druge svetovne vojne v nasprotju z računi in upanji zahodnih imperialistov. Izšla je kot najmočnejša armada na svetu, kot nepremagljiv steber v protiimperialističnem taboru«. Glede vloge Sovjetske zveze v pogledu Jugoslavije in pridobitev narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov je general dejal: ■Med narodno osvobodilno borbo je sovjetska armada imela proti IMPERIALISTIČNA IGRA S TRSTOM Malik in Tarašenko sta navedla neovrgljiva dejstva, ki pričajo, da anglo-amerišhi blok odkrito krši mirovno pogodbo z Italijo glede Trsta, da bi ga uporabil za svoje vojaško oporišče TRST, 23. — Moskovski radio je oddajal sledeče poročilo o diskusiji pred Varnostnim svetom glede imenovanja guvernerja Tržaškega o-zemlja. Varnostni svet je nadaljeval razpravljanje glede imenovanja guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu mirovne pogodbe z Italijo. Med tem razpravljanjem so pri. šla na dan nova dejstva, ki dokazujejo, da je anglo-anieriški blok krenil na pot odkrite kršitve mirovne pogodbe z Italijo in da voditelji tega bloka igrajo imperialistično igro glede Trsta z namenom, da bi se ga poslužili kot svojega vojaškega oporišča. Ukrajinski delegat Tarašenko je izjavil, da vladi Velike Britanije in ZDA s podpisovanjem mednarodnih pogodb in dogovorov smatrajo, kakor kaže, da so za njih obvezni samo oni deli dogovorov, ki so jim v korist, in da lahko zanemarijo one dele pogodb, ki jim ne nosijo nobenih koristi. Predstavnik Sovjetske zveze Malik je poudaril, da predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije, sodeč po njihovih izjavah, vztrajajo pri svoji prejšnji liniji, ki gre za tem, da prepreči rešitev vprašanja imenovanja guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja. Malik je navedel neovrgljiva dejstva, ki osvetljujejo prave namene politike zahodnih držav v vprašanju Trsta Izjave, ki so jih podali na prejšnji seji Varnostnega sveta, ponovno dokazujejo vsemu svetu, da glede vprašanja imenovanja guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja nadaljujejo svojo politiko grobih spletk in težijo po cilju, da podaljšajo za nedoločen čas zasedbo tega ozemlja po anglo-aineriških četah z nameni, ki nimajo nič skupnega z utrditvijo miru kakor tudi ne Z mednarodno varnostjo. Delegat ZDA Austin ni mogel z ničemer ugovarjati tem neovrgljivim dejstvom, ki jih je navedel predstavnik Sovjetske zveze, in je samo skušal zanikati ta dejstva z neosnovanimi argumenti. Navedel ni nobenega resnega argumenta in se je omejil na to, da je v razburjenem tonu ponavljal svoje prejšnje trditve, da je nemogoče združi ti obg coni Svobodnega tržaškega ozemlja, to je cone, ki je pod anglo-ameriško zasedbo, in cone, ki je pod jugoslovansko zasedbo. Francoski predstavnik je ponovil Austino-ve trefrtve. Malik je poudaril, da razburjenje delegata ZDA potrjuje pravilnost trditev sovjetske delegacije. Vse, kar je izjavila sovjetska delegacija, je dejal Malik, temelji na dejstvih Če ta dejstva niso pogodu gospodu Austinu, ne prenehajo zaradi tega biti dejstva. Austinova izjava je nov dokaz, da so vlada ZDA ter vladi Velike Britanije in Francije, ki ji sledijo, krenile na pot odkrite kršitve mi-rovne pogodbe z Italijo in svojih obveznosti glede onega dela mirovne pogodbe, ki se nanaša na Svobodno tržaško ozemlje in na imenovanje tržaškega guvernerja. Fo izjavan norveškega delegata, ki se je pridružil delegatom ZDA in Velike Britanije, je bila srja zaključena. Nennijeve izjave glede tržaškega guvernerja Protesti v italijanskem senatu proti oprostitvi Borgheseja in drugih fašističnih zločincev RIM, 23. — Danes je zunanji minister Sforza poročal pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve o svojem potovanju v Pariz in o svojih razgovorih s predstavniki evropske politike. Med drugimi je posegel v diskusijo tudi voditelj socialistične parlamentarne skupine Nenni, ki je zahteval od Sforze pojasnila o atlantskem paktu o vprašanju kolonij in o vprašanju Trsta: Sforza je dejal, da bo parlament pravočasno obveščen o vsakem morebit-nem dogovoru, ki ga bo Italija sklenila z drugimi državami, ali s skupinami držav. Glede kolonij je o-menil razne težkoče, ki ovirajo povračilo bivših italijanskih kolonij Italiji. Glede Trsta je Sforza ponovno omenil angleško-francosko-ameriške izjave, naj bi se Trst izročil Italiji. Nenni je glede vprašanja Trsta izjavil, da je naklonjen ustanovitvi konstituante za Tržaško ozemlje, pod pogojem seveda, da se v smislu mirovne pogodbe imenuje guverner. Nenni je tudi omenil, da je svoj-čas, ko je bil zunanji minister, pristal na idejo, da se Tržaško ozemlje razširi tako, da bi obsegalo tudi Pulj in Gorico. Na te Nennijeve izjave je demokristjan Bettiol dejal, da sprejme na znanje Nennijeve izjave in jih je označil kot «naklonjene politiki, ki je v korist vzhoda ter v škodo Italije«. Komisija se bo zopet sestala v petek, ko bo preučevala osnutek zakona o pogodbi o prijateljstvu in trgovini z ZDA. v V zvezi s svojimi izjavami pred komisijo za zunanje zadeve je Nen. ni na vprašanje dopisnika «Anse» izjavil, da je bila v času, ko je bil on zunanji minister, «dana prilika razširiti Tržaško ozemlje z vključitvijo Pulja, če bi Italija pristala tudi na vključitev Gorice«. «Na ta način, je dejal Nenni. bi bila na Tržaškem ozemlju zajamčena večina italijanskega prebivalstva«. Svet zunanjih ministrov pa je šel mimo tega predloga. Na današnji seji senata je socialistični senator Giua v zvezi z razsodbo na procesu proti Borgheseju poudaril, da je bila oprostitvena razsodba mogoča zaradi ozračja, ki ga je politika vlade ustvarila v državi. Ta politika temelji na slepi borbi proti komunizmu, ne da bi se brigala za rešitev nujnih življenjskih vprašanj sedanje družbe v Italiji. Odločni glasovi proti napadalnemu atlantskemu paktu VVASHINGTON, 23. — V Lon-i donu se je komisija «petih» sestala, da preuči osnutek atlantskega pakta, katerega prepis je dobila iz Wa-shingtona. Ta komisija je nocoj sporočila poslanikom Francije, Velike Britanije in Beneluxa v Washingto-na esvoje mnenje« o paktu. Ti poslaniki bodo imeli razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Acheso-nont, Na seji francoske vlade je danes zunanji minister Schuman poročal o vprašanju tako imenovane evropske zveze in atlantskega pakta. V parlamentarni komisiji za zunanje zadeve je komunist Biscarlet ostro obsojal cilje atlantskega pakta, ki so v nasprotju z listino Združenih narodov. Predložil je resolucijo, ki obsoja atlantski pakt kot nasprotnega interesom Francije, varnosti in miru, ter zahteva od vlade, naj ne sodeluje pri izdelavi tega pakta. Centralni komitet francoske komunistične partije je izglasoval resolucijo, ki pravi: «Nikoli ne bomo (Nadaljevanje na 2. strani) sebi skoraj celoten vojaški aparat hitlerjevske Nemčije in njenih satelitov in je tako ustvarila najugodnejše pogoje za vstajo v Jugoslaviji za uspešnost osvobodilne vojne in je nudila Jugoslaviji trajno moralno pomoč in gotove izglede za zmago. Ko je v jeseni 1944 sovjetska armada stopila na jugoslovansko ozemlje, je omogočila zmago jugoslovanske vojske nad sovražnikom ter nagel in trajni razvoj jugoslovanske armade. Z uničenjem nemškega vojnega stroja je sovjetska armada postavila temelj in odločilno jamstvo za ohranitev vseh političnih pridobitev, ki so si jih narodi Jugoslavije priborili v osvobodilni vojni, pridobitev ljudske revolucije«. General je nato poudaril, da je bila jugoslovanska vojska ustvarjena na istih ideoloških osnovah kakor sovjetska vojska. «Sovjetska armada, je nadaljeval general, slavi danes 31. obletnico svoje ustanovitve in stalno spopolnjuje svoje vojaške in politične zmožnosti, stalno utrjuje svojo tehnično silo. Kot prednja straža svetovnih protiimpe-rialističnih sil stoji kot BRANIK MIRU, SVOBODE IN NAPREDKA PROTI VSEM VOJNIM HUJSKAČEM. Proti imperializmu stoji danes tabor demokratičnih, miroljubnih in naprednih sil vsega sveta in zelo važno je, da te sile stalno rastejo in se utrjujejo, kar potrjuje stalni razvoj vojaške in gospodarske sile sovjetske države, zmaga kitajskega ljudstva, socialistična pot razvoja v ljudskih demokracijah borba grškega ljudstva, borba kolonialnih narodov z. južnovzhodni Aziji itd. Današnja «Borba» je 31. obletnici sovjetske armade posvetila uvodnik, v katerem poudarja, da je sovjetska vojska v zadnji vojni zmagala zaradi pravilne politike ,ki jo vodi boljševiška partija, ki je vzgajala sovjetske borce in sovjetsko ljudstvo na fronti in v zaledju, ki je spremenila vso sovjetsko deželo v ogromno bojno polje, ki je z vsemi svojimi silami delalo za zmago. Sovjetska vojska je tudi zmagala, ker ji je bil na čelu veliki voditelj in vojščak, generalisim Stalin. Narodi Jugoslavije, zaključuje »Borba«, so v drugi svetovni vojni dokazali svojo zvestobo mednarodnemu naprednemu gibanju. Pod vodstvom tov. Tita so napravili svojo dolžnost, ko so se borili za osvoboditev svoje države in sorazmerno po svojih močeh pomagali sovjetski vojski, da je potolkla fašizem. Jugoslovanska vojska je bila vedno tudi v najtežjih pogojih zvesti zaveznik mogočne sovjetske vojske. t, * * Tudi v drugih državah ljudske demokracije so svečano proslavili 31, obletnico sovjetske vojske. V VARŠAVO je ob tej priliki prispel sovjetski maršal Rokosovski, ki se je udeležil slovesne proslave. Ob tej priliki je govoril o pollsko-sovjetskem bratstvu med vojno, ki predstavlja osnovo zn prijateljstvo med obema državama. V PRAGI je na velikem zborovanju, ki ga je priredilo društvo za češkoslovaško-sovjetsko prijateljstvo, govoril minister za obrambo general Svoboda. Poudaril je, da je sovjetska vojska pomagala CSR postaviti temelje za novo domovino. Ko je izvršila svojo nalogo, je izpraznila CSR. Tako se je obnašala tudi drugod. Nasprotno pa je Grčija zgovoren primer politike zahodnih Imperialistov in njihovega neposrednega vmešavanja v notranje zadeve druge države v korist domačih fašističnih reakcionarjev in monarhistov. Isto lahko opazimo tudi v drugih državah, je poudaril general Svoboda, in zaključil, da 'e sovjetska vojska trden steber za svobodo in neodvisnost CSR. Danes govori Bebler pred namestniki za Avstrijo Dobra volja Jugoslavije, ki želi, da se vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo reši čimprej in v korist miru LONDON, 23. — Na današnjem zasedanju konference za mirovno pogodbo z Avstrijo so namestniki štirih zunanjih'ministrov kaj hitro zaključili preliminarno proučevanje nekaterih členov pogodbe, glede katerih do sedaj niso dosegli soglasja. Jutri bo govoril namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleš Bebler in potem se bo pričelo razpravljanje o bistvenih točkah pozameznih členov. Danes so na hitro prešli pet klavzul, osnutka pogodbe, o katerih so si delegati pridržali pravico, da jih prej pro-uče s svojimi strokovnjaki, kajti debata je zašla na popolnoma tehniško področje. Izjemoma bo jutri zasedanje v veliki dvorani palače Lancaster House, kjer bo govoril dr. Bebler. Navzoč bo tudi avstrijski zunanji minister dr. Gruber. Jugoslovanska revija «30 dana« piše v komentarju o konferenci za mirovno pogodbo z Avstrijo o jugoslovanskih zahtevah nasproti Avstriji. ((Jugoslavija zahteva sedaj 68 občin na Koroškem, od katerih je tudi po priznanju avstrijske vlade 53 slovenskih. Razen tega zahteva Jugoslavija popravek meje pri Lučinah in Radgoni, kjer gre za 13 občin, v katerih je po avstro-ogrskih statistikah slovensko prebivalstvo v večini. Po teh popravkih bi ostalo v Avstriji še vedno več Jugoslovanov kakor pa Avstrijcev na ozemlju, ki ga Jugoslavija zahteva zase. Smatramo pa tudi, da je avstrijska država dolžna koroškim Slovencem povrniti škodo, ki so jo utrpeli«. Glede 150 milijonov dolarjev, ki jih Jugoslavija zahteva kot reparacije, pravi revija, da je to nepo- membna vsota v primeri s škodo, ki so jo avstrijske čete povzročile ob svojem umiku iz Jugoslavije. Revija pravi nadalje, da dokazujejo te zahteve zmernost in dobro voljo Jugoslavije, ki bi rada, da bi bilo vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo čimprej in na kar najbolj pravičen način rešeno v korist obeh držav in v korist Evrope. Danes podpis pogodbe med Egiptom in Izraelom RODOS, 23. -— Posredovalec OZN Bunche je uradno potrdil, da bo jutri ob 10,30 uradni sestanek izraelske in egiptovske delegacije, ki bosta podpisalj dogovor o premirju. V ponedeljek se pa bodo pričela pogajanja med Izraelom in Trans-jordanijo. Pobudo za razgovore je dal Izrael, transjordanska vlada pa je pristala nanje. Trgoi/inska pugodba med Avstrijo in Madžarsko DUNAJ, 23. —Včeraj je bil podpisan na Dunaju trgovinski dogovor med Avstrijo in Madžarsko. Avstrija bo pošiljala Madžarski magnezit, železo, jeklo, železniške tračnice, poljedelske traktorje in amoniak. Iz Madžarske bo pa dobivala oziroma povečala dosedanje dobave žita, sladkorja, jajc, strojev in kemičnih proizvodov. RIM — V nedeljo bodo volitve v republiki San Marino. Pri glasovanju si bodo stale nasproti v glavnem komunistična, socialistična, republikanska in demokristjan-ska stranka. Ifojni zločinci nastopajo na Kravčeiikovem procesa ^eogrAd, 23 (Xanjug) _ v ========================:=============:========::===^^ 0 jugoslovansko-albanskih odnosihod!939do'1948 ?0sl°vanskoa-,iK°d «ju- v39 do £b5"ski °dnosi od jDadimir Dedn«,*1 J” ,Je napisal y*adimir Ded" napisal ka 2a informf* ?r’ direktor "dso vlade pij,. d?De.pid Predsedstvu ?a osnovi ui-h^k3 ie napisana ,katerih oriain i dokumentov, lnega knmn -S° v arhivu cen-6an*je r,, l '!a Ko|nunistične v'ade pi R S°s*avije, predsedstva 5“sl0Vansko J ovnega štaba ju- rzavnit| arnivih i° V d™®'1) tor ie i,. nivih Jugoslaviie Av- S° j‘h Poslan^’ V*di po,'oč)la, ki komitej‘z KBb,anije centl:|l- Pov>č, narodni h Ml'adin Po- mi ins‘rukm CK0,KpU,UŠan MU- J> od iB4, ,r VK KPJ v Alba. delenJl° i!!4'1 Ulažo Jova- °nterenci Kp. na prvi f0411*, ki so °r tudi s Po- D ",*ki Predstav d°S‘ali jugos'o-Dedijer je‘v Albanijo. ^°odenc„ mUePd0rap‘‘ tudi kole. JdPnistično j?.. KPJ ' jn Ko- tJd vojno. kako° Albaniie ‘ako Kni‘ga vsi di 2a fasa m raz„ih 2l Ule tudi ‘oto-Da krai,, L dokumentov. raju knjige poudarja Vla- dimir Dedijer, da predstavlja objava te knjige prvi poizkus z jugoslovanske strani, da bi se seznanila javnost, tako jugoslovanska kakor tudi inozemska, na čim bolj izčrpen način z jugoslovan-Ško-albanskimi odnosi zadnjih osmih let. Pisatelj poudarja, da dokumenti, ki so v knjigi objavljeni, dokazujejo na nepobiten način dosledno internacionalistično stališče. ki ga je imela KPJ do albanskih komunistov in albanskega naroda za časa borbe proti nemškim in italijanskim okupatorjem kakor tudi med sedanjo borbo za zgradnjo socializma. V bistvu ti dokumenti ne doprinaša-jo nobenega novega elementa, v kolikor vsi prijatelji in sovražniki FLRJ dobro poznajo sodelovanje med Jugoslavijo in Albanijo. ((Sovjetska zveza in države z ljudsko demokracijo, poudarja avtor, so večkrat pohvalile vod- stvo partije in voditelje jugoslovanske države zaradi pomoči, ki so jo nudili v vsakem pogledu albanski republiki. V januarju 1948 je dnevnik ((Izvestija« uradno glasilo sovjetske vlade, poudaril gospodarske vezi med FLRJ in ljudsko republiko Albanijo in pokazal nanje kot na vzor najbolj prisrčnega sodelovanja med državami ljudske demokracije. Ce je Jugoslavija danes prisiljena odpreti partijske in državne arhive, če prvikrat objavlja pohvalo sovjetskega tisi a zaradi pomoči FLRJ Albaniji, piše Dedijer, se to dogaja zaradi usodne resolucije Informacijskega urada in zaradi čudne gonje, kateri je bila vzrok. V tej gonji je posebno mesto rezervirano falzificiran ju in napačnemu predstavljanju odnosov med Albanijo in Jugoslavijo. Eden glavnih ciljev resolucije IU, čeprav tega njeni avtorji no- čejo priznati na noben način, nadaljuje Dedijer, obstaja v poizkusu, da bi zaprli usta partiji; delovnemu ljudstvu, ki se bori za to, da bi uresničili prijateljske odnose med komunističnimi partijami ter da bi se odnosi med socialističnimi državami postavili na pravično raven. In prav zaradi teh vzrokov so čutili potrebo obtožiti partijo tistih napak, ki sq jih zagrešili sami in pripisujejo FLRJ tiste tendence, katerim so sami podvrženi. Ravno te težnje so bile vzrok, da je bila objavljena resolucija IU, ko Jugoslavija na to ni mogla in tudi ni hotela pristati, ter da se je tedaj začela nezaslišana gonja, v kateri je govora o vsem razen o bistvu problema, t. j. o nesoglasju glede vprašanja odnosov med komunističnimi partijami in odnosov med socialističnimi državami. Vezi med FLRJ in ljudsko re-■ publiko Albanijo, poudarja De- dijer, so temeljile na načelih medsebojnega sporazuma in razumevanja z albanskimi voditelji; ustanovljena je bila posebna koordinacijska komisija z nalogo, da v največji meri upošteva specifične potrebe Albanije. Jugoslovanski komunisti, nadaljuje avtor, gledajo z odkritim čelom na odnose, ki so jih vzdrževali v povojnem razdobju z vsemi državami ljudske demokracije. Spisi, ki so objavljeni v tej knjigi, ponovno dokazujejo trdno stališče in globoka načela, katerih se danes KPJ drži in vse delovne množice Jugoslavije v ostri borbi vse dotlej, dokler ne bodo odnosi med socialističnimi državami počivali na pravični internacionali-stični osnovi. Iz te internacionali-stične politike KPJ, iz edinstva teorije in praktične izvedbe takšne politike izvira tista nerazruš-ljiva moralna moč, ki omogoča jugoslovanskim komunistom kljub strašnemu pritisku mogočnih propagandističnih aparatov in avtoritete, pritisku, kateremu nikdar v zgodovini ni bilo podvrženo kako revolucionarno gibanje ali pa celo ves narod, da lahko vodi tisto borbo, ki presega okvir Jugoslavije in vseh socialističnih partij, in daje svetovni doprinos na poti, po kateri stopa človeštvo v socializem. Vprašanje ureditve odnosov med socialističnimi državami, zaključuje Dedijer, zahteva danes hitro, praktično rešitev. Stotine milijonov ljudi se dapes osvobaja imperialističnega jarma. Odnosi med socialističnimi državami pa ne morejo biti urejeni drugače, nego na temelju načela in skladnosti z duhom socializma, t. j. s prijateljskim in iskrenim sodelovanjem na načelu medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti, ne pa na osnovi klevet, laži, provokacij in falzifikacij vser vrst. V svojih odnosih do Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, posebno pa do ljudske republike Albanije je FLRJ z dejanji dokazala, da takšna načela globoko spoštuje«. PARIZ, 23. — V komentarju k sovjetski noti, ki zahteva od francoske vlade izročitev vojnih zločincev, ki nastopajo kot priče na Krav-Čenkovern procesu, pravi agencija TASS: «Ze pet tednov traja v Parizu proces proti lisju «Les Lettres Fran-caises«, ki je objavil članek, v katerem je razkrinkal izdajalca Krav-čenka. Francosko občinstvo se je že prepričalo da so tisti, ki so si prizadevali za ta proces, ga uprizorili prav zaradi tega, ker so v njem videli sredstvo, ki jim bo omogočilo raztrobiti njihove podle klevete o Sovjetski zvezi, V ta namen so že v naprej pripravili skupino tako imenovanih prič, ki so jih izbrali med najbolj zavrženimi elementi v britanskih in ameriških taboriščih za »razseljene« osebe. Gre za ljudi, ki so izvršili najtežje in najnečastnejše zločine v vojni proti sovjetskemu ljudstvu in ki se sedaj skrivajo v teh taboriščih, ker se boje pravič* nosti in kazni, ki jih za njihove zločine čaka v Sovjetski zvezi. Za-, radi tega zahteva sovjetska vlada, da ji francoska vlada takoj izroči te vojne zločince, ki morajo biti sojeni v skladu s sklepi generalne skupščine OZN od 3. februarja 1946. * * * Na Kravčerknvem procesu je bil danes prvi zaslišan Andrej Lebed, na katerega se niso nič manj nana- šale besede predsednika mednarodne sveže deportirancev, ki je za njim nastopil in izjavil, da niti ena izmed prič, ki nastopajo na ten, procesu ih ki spadajo med »razseljene« osebe, ni bila v »taboriščih smrti«. Ti, ki so tukaj nastopili, niso nikaki patrioti, in vtis imam, da je marsikdo od njih kolaboraciost, je dejal predsednik mednarodne zveze deportirancev. Potem je govoril Pascal Chiarelli, ki je s svojim južnjaškim načinom govorjenja sicer vnesel na razpravo precej veselosti, hkrati pa je s svojim pripovedovanjem dokazal, da je pustolovec, ki ga vleče vedno'drugam, in da njegovo pričevanje nima nikake teže. Po daljši prekinitvi procesa je nastopila Margaret Bubber Neumann, ki pravi, da je žena Neumanna, ki je bil voditelj nemške KP. Nastopa kot priča, ki govori v prilog Kravčenka, in kakor vse ostale njegove priče .tudi ona pripoveduje o »trpljenju« v Sovjetski zvezi. Odvetnik Nordmann izrazi dvom na le o njenih izvajanjih, temveč sploh o njej sami, kajti zelo čudno je, da je bila ta priča najavljena šele pred dvema dnevoma. Brezpomembna priča je tudi bivši mornar sovjetske trgovinske mornarice Fedonuk. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek. 30 KRAVCENKO: »IZBRAL SEM SVOBODO« Odločni glasovi proti napadalnemu atlantskemu paktu (Nadaljevanje s J- stram) zavezniki morilcev pri Oradour sur Glane proti junakom iz Stalingrada. Mi državljani in državljanke Francije boeenio mir. Lahko smo različnega mnenja o raznih vprašanjih, toda mir ima prednost in mi ga bomo lahko ohranili, če bomo skupno nastopili«. Resolucija navaja nato, da bodo upravne volitve 20. in 37, marca t. 1. v izredno resnih okoliščinah. Poudarja, da je sovjetski predlog za mirno sodelovanje za razorožitev in za prepoved atomskega orožja dobil negativen odgovor kakor tudi Stalinov predlog za sestanek s Trumanom. Končno poudarja resolucija sledeče: «Ker je dobro znano, da nas država socializma ne ogroža in nas ne bo nikoli napadla, kakor ne ogroža in ne more ogrožati nobene države, ne bo francosko ljudstvo nikoli šlo v vojno proti Sovjetski zvezi. Po seji centralnega komiteta je Maurioe Thnrez izjavil, da je odvisna ad izida borbe demokratičnega tabora proti vojnim hujskačem, ali se bo mir ohranil. Poudaril je tudi potrebo, da se vsi Francozi združijo, da se preprečijo grozote nove vojne, Ilenry VVallace je pred komisijo za zunanje zadeve v predstavniški zbornici izjavil, da je zunanja politika ZPA najmanj premišljeno hujskanje na vojr.g, Svetoval je ponovno, naj ZDA skušajo neposredno in na miren način rešiti s Sovjetsko zvezo vprašanja, ki ločijo obe državi, \Vaiiace je tudi obsodil ManhalJov načrt in dejal, da je že propadel. Ravno tako je obsodil osnutek za zakup in posojilo za oboroževanje zahodne Evrope, ki bo stalo EDA od 20 do 30 mili-j*rd dolarjev. Ti ukrepi bodo samo ošibjli varnost EDA ter dovedli zahodno Evropo in EDA do gospodarskega poloma. So pa tudi nekak napad proti Sovjetski zvezi, "ker predvidevajo ustanovitev vojaških baz pb sovjetski meji- Ce vlada odkrito želi mir, naj jasno obrazloži svoje pogoje in voditelji obeh držav naj se sestanejo na pogajanja. Te dni so se v Varšavi sestali poljski poslaniki v Rtokholmu, Ko-penhagnu, Oslu in Hehinkiju ter preučili delovanje imperialističnih krogov, ki hočejo potegniti skandinavske države v območje napadalnega atlantskega pakta. Uradno poročilo o tem sestanku poudarja, da je Poljska zelo zainteresirana na tem, da baltiški bazen ne postane polje za imperialistične spletke, ki bi ogrožale mirno sodelovanje med baltiškimi državami. Poljski vladi, ki je zvesta načelom OZN, je na tem, da pri njenih baltiških sosedih t,e prevladajo politične koncepcije, ki so povsem nasprotne duhu in črki listine OZN. 0 čfsnhili Ane Laise strcng BEOGRAD, Ig. (Tanjug) — V svoji oddaji od 16. februarja v srbskem jeziku je praški radio izjavil sledeče; »Znana ameriška novinarka Ana Luisa Strong, ki je napisala članek »Misel Mao Ce Tunga«, ki je bil objavljen v »Borbi*, je prišla v Sovjetsko zvezo, toda tam so jo organi državne policije aretirali. Obtožena je vohunstva proti Sovjetski zvezi in te dni jo bodo spremili preko meje«. (Kot smo v včerajšnji številki našega lista objavili, se je to že zgodilo. Op. ur.) Točno je, da je «Borba» objavila to in druge reportaže iz knjige «Svitanje na Kitajskem«, ki ji jo je poslal Kirianov, predsednik sovjetskega informacijskega urada v Beogradu. Hkrati z rokopisom Ane I.uise Strong je predstavnik sovjetskega informacijskega urada poslal uredništvu »Borbe« pismo, ki ga je prejel iz Moskve, sledeče vsebine; »Oddelek za knjige in brošure. Sovjetski informacijski urad. 31. marca 1WS- Beograd. Ulica maršala Tita, 17. Informacijskemu uradu, tov. Kiršanovu. Poš- Ijamo vam za objavo v Jugoslaviji rokopis Ane Luise Strong »Svitanje na Kitajskem«. v angleškem jeziku, ki ima 378 »trani. Prilagamo rokopisu o-sem fotografij. Prosimo vas, da potrdite prejem. Sef oddelka za knjige In brošure sovjetskega informacijskega urada. Podpis V. Guljanc«. Reportažo in članke iz knjige knjige Ane Luise Strem* je objavil skoraj ves demokratični tisk v svetu. Po kakšni poti so ti listi do-bilj ta material, nam ni znano, toda kar nas zanima, je, da je Ana Luts* Strong sama izjavila v pismu od 14. novembra preteklega leta, poslanem iz Moskve agenciji Tanjug: «Preteklo zimo je naš dopisnik tz London3 prejel od Betty Wallac« iz Londona izvod mnjp knjige »Svitanj« na Kitajskem«. Hkrati j« politični urednik lista «Rude prgvo« Andrč Simon posla! en izvod v Beograd. V maju je so vjetski informacijski urad tudi poslal en izvod. Imam pogodbe sklenjene v Pragi, Budimnešti, Varšavi Berlinu In Parizu. Vendar pa mi vi niste do sedaj nikoli predlagali nobene pogodbe. Nekatera od o-roenjenih mest so mi že plačala predujem v dolarjih (Francija in Berlin) in so stavila na mojo razpolago določen znesek v svoji domači valuti, da ga lahko rabim v primeru, da pridem v njihove dr ž*ve. Finska vlada v osvarnosli HELSINKI, 23. — Danes j« pn glasovanju v finskem parlamentu vlada dobila nezaupnico, o kateri je odločil en glas "večine za «po zicijo. Pri glasovanju o resoluciji agrarne stranke je bil izid neodločen; vsaka stranka Je prejela 97 glasov. Pri drugem glasovanju pa je prejela večino glasov opozicija Predsednik parlamenta Je potem postavil predlog zj prehod na dnevni red. Za nj«gov predlog je glasovalo 98 poslancev, proti pa 9b‘. Ce se bo pri končnem glaso vanju ta izid ponovil, tedaj si b< Fagerhomova vlada š* zagotovil* večino. Vsekakor pa ja videti, da hodi finska vlada tik ob robu prepada. TRŽAŠKI DNEVNIK :Demokratične žene JV. okraja , ES ODSEKU ZA DELO VOJAŠKE UPRAVE Resolucija IU ne sme služiti resnični praznik vseh žena za blatenje Jugoslavije Novi odpusti z dela na vidiku Slovenske in italijanske antifašistične žene IV. okraja, zbrane na zborovanju, kjer so obravnavale notranji in mednarodni politični položaj, ter na podlagi debate, ki so jo imele na svoj konferenci dne 23. januarja na Proseku, so sprejele sledečo RESOL UČIJO: 1. Zahtevamo, da 8. marec, mednarodni praznik vseh demokratičnih zena praznujejo vse antifašistične žene Trsta skupaj, kakor v najtežjih dneh borbe proti imperializmu. Istočasno zahtevamo skupen nastop pri proslavi 1. maja, svetovnem prazniku vsega delavstva in vseh demokratičnih antifašističnih sil v borbi proti Izkoriščanju. 2. Ugotavljamo, da hoče na bodočih upravnih volitvah anglo-ame-riški imperializem utrditi svoje pozicije, ustvariti iz Trsta vojaško oporišče in s tem pomagati reakciji v njenih namerah glede priključitve Trsta k Italiji. Da se bomo tem nakanam uprli, je potrebna enotnost vseh slovenskih in italijanskih antifašističnih žena in vseh demokratičnih sil na področju anglo-ameriške vojaške uprave. 3. Resolucija 1U ne sme bit) predmet razdvajanja antifašističnih sil. ampak mora biti predmet Jasne in objektivne diskusije, ter ne sme služiti za blatenje Jugoslavije m vseh pridobitev protiimperiali-stjčne borbe. C A T O je potrebno, da strnemo naše vrste In nadaljujemo borbo združeni, kot smo jo, vodili v preteklih letih. Smrt fašizmu — svoboda narodu 1 (SLEDI 125 PODPISOV) Donne democratiche del IV rione La risoiuziunt; deli’11.1. non deve servire per calunniare la Ju go s lavi a Ker se približuje 8. marec — mednarodni praznik šena — smatra Zveza enotnih sindikatov, da bi morale vse žene — delavke ta dan čim bolj slavnostno praznovati ter se udeležiti vseh prireditev in manifestacij, ki jih bodo priredile ob tej priliki njihove ženske organizacije. Da bi jim bilo praznovanje omogočeno, zahteva Zveza enotnih sindikatov v unenu vseh delavk od urada za delo vojaške uprave, da proglasi 8 marec za pol praznični dan. Seveda bi morale žene prejeti tudi za ta dan plačilo,, kot je to predvideno v delovnih pravilnikih. To pismo je Zveza enotnih sindikatov poslala odseku za delo vojaške uprave s prošnjo, da bi bile uprofičeae zahteve tržaških, delavk Čim prej uresničene, ker bi jim omogočilo praznovati tvoj praznite čim bolj dostojno in slovesno. Z ene — delavke Tržaškega ozemlja bodo z nestrpnostjo čakate odgovor vojaške uprave. Sporazum za trgovske delavce podpisan • Parite lični odbor pomorščakov in pristaniških delavcev ustanovljen - Težak položaj delavk v tržaški koncpljarni ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Nadaljuje se z nezmanjšano hitrostjo maršalizacija Tržaškega o-zemlja in s prav tako hitrostjo »e obenem večata tudi brezposelnost in beda. Cim več Marshallovih dobrot prejme tržaška industrija in ostale panoge gospodarstva, tem bolj se veča število brezposelnih in tem težji so življenjski in delovni pogoji tržaškega delavca. Kje so vsi tisti pridigarji, ki so znali toliko lepega povedati o dobrotah Marshallovega plana) Zopet 50 na dnevnem redu odpusti z dela. Sedaj so na vrsti uslužbenci Tržaškega zavoda za kemične produkte (Istituto Triestmo Fro-dotti Scientifici). 2e pred časom smo v našem čsjopi3u omenili, da je vodstvo tega zavoda zagrozilo nekaterim svojim uslužbencem z odpustom z dela. Takrat je vsa stvar ob odločnem nastopu tamkajšnjih uslužbencev utihnila in kazalo je, da je nevarnost prešla. Toda sedanje vesti iz tega zavoda so naravnost katastrofalne. Kot smo namreč | KflJ VSE SI NE IZMISLIJO NA ANAGRAFSKEM URADU [ Le Donne Antifasciste ltalo-slave del IV Rione. riunitesi in assem-biea, esaminata la situazione politica Iovale ed internazionale, e suita base detle discussioni leuutesi alla Conterenza UDAIS del 23 gennaio 1949 a Prosecco, hanno accettato la seguente RISOLUZIONE : 1) Vogliamo che la giornata dell’1 maržo, testa internazionale di tutte le donne democratiche, sla celebrata da tutte le donne aaUfa&ci-šle iriesline unite, come lo sono State negh anni delta piu cruenta lotta coutro limperialisino. Lo stesso vale per il 1. Maggio, giornata della festa mondialc dei lavoratori e parata delle torze democratiche antifasciste, in totia con-tro ogni »frutiamento. 2) Constatiamo che ITmperialisiuo anglo-amertcano, con le future elezioni ammtnDirative vuole rafforzare le proprie rosizioni trasior-mando Tneste in una base militare, ed aiutare la reazione nel suo interno di riaunettere Trieste ailTtalia. Per contrapporsi a tali mire e necessaria 1’unita di tutie le Donne antifasciste italiane e slovene, as-sieme a tutte le torze democratiche. 3) La Risoluzione dellUfficio inlormazioni non deve essere og-getto di disunione delle torze antifasciste, ma bensi base pez sere ne ed obiettive discussioni, come pure non deve servire ailo scopo di ca lunniare ia Jugoslavia e tutte le congniste della lotta passata. P E R C I O’ e necessarto stringere le nostre file e continuare la lotta unite, come lo slamo state neila gloriosa lotta degli anni passati. Morte al fascismo! — Liberta ai popoli! (SEGUONO 125 FIRME) Tragikomične zgodbice Tržačanov pred okenci anagratshega urada Kdor je upal. da bo po preteku več mesecev od pričetka izdajanja osebnih izkaznic, prejel svoje osebno izkaznico, ne da hi mu bito treba čakati ure in ure pred uradom za izdajanje izkaznic, ali pa v zadnjem času še prav posebno pred anagra fskim. uradom, je bil v svojih upih zelo razočaran. Ce je bilo namreč v prvih mesecih že dovolj mučno čakanja pred uradom za izdajanje oee‘anih izkaznic, postaja vsa stvar v zvezi s čakanjem pred okenci anaorajskega urada prav tragikomična. Človek si zmešnjave, ki vlado v vseh teh uradih, ne more drugače razlagati kot da je najbric burja razpihala arhiv anagrafskega urada, ali pa, kar je še mnogo bolj verjetno, da je na ana-gmjskem uradu zaposleno uredništvo, ki svojega posla ne zna o-pravljati, kar danes na žalost občutijo na svoj koži ubogi Tržačani. Vedno bolj pogosti so namreč primeri, da mora stranka zaradi amalenkostnihs pomot oditi iz urada za izdajanje osebnih izkaznic še na anagrafski urad, kjer ga sprejme že veliko sotrpinov, ki prav ta- K '1' R S T U oko! i n ie mat m i c i meta Skoraj mesec pred uradnim prihodom nas je obiskala pomlad. Ozračje se je za ta čas neverjetno segrelo. Živo srebro v termometru je počasi zlezlo že precej visoko in se na tej višini drži že teden dni. Maksimalna temperaturo se vrti okrog 20 stopinj nad ničlo. Vedro nebo in toplo ozračje vabita, ljudi na prosto. Toda tudi narava je že začela brsteti. Sadno drevje se je že odelo s cvetjem. Prednjačijo seveda mandeljni, ki kresijo vrtove in njive. Mesto jih toliko ne pozna, treba je pač ven iz mesta na njive in tl vinograde. Nedvomno pa je pomladni val prinesel največje zadoščenje ljudem. Zimski plašči so odveč. In to je tisto, kar nam daje upanje, da smo morda z zimo že popolnoma zaključili in kar je zn družinske denarne razmere še bolj važno, da kmalu ne bo ved potrebno toliko kurjave kot do sedaj. Mandeljni cvete jo, ne da bi pomislili na burjo in mraz. Z njimi upamo tudi mi, da je prišel čas, ko nas , je zima zapustila. is sh* ko čakajo, da bi razčistili svojo zadevo. Toda čim stopijo k okencem št. J, 2, in 3 sc šele izkaže, d/t je vsa stvar le ni tako enostavna. Z armgrajskimi uradnimi podatki hočejo strankam na vso silo dokazati, da oni prav za prav niso tisti, za katere se smatrajo, da so rojeni tega in tega in ne na dan, mesec in leto, ki so ga sami navedli, da stanujejo v tej in tej ulici, ki jo rnorda niti ne poznajo itd. iz pripovedovanja ljudi, ki odhajajo vsi ogorčeni in razburjeni iz anagrafskega urada, potem ko so tam stali dve, tri, morda tudi štiri ure, izve lahko vsakdo zelo «zanimive», a tudi zelo žalostne «zgcdbice». Tako se je na primer zgodilo neki Tržačanki, da ji nočejo dati osebne izkaznice, češ da je navedla napačno ime ulice, v kateri prebiva. Na amgrafskem uradu je namreč zapisano, da stanuje v Ul. Zaccaria; uboga reva je zastonj dopovedavala sitni in zelo neprijazni uradnici, da te ulice niti ne pozna, pač pa, da je njeno dekliško ime Caharija. Ali mislite, du so ji verjeli? Anagrafski podatki pravijo tako, njena dolžnost pa je, j!a dokaže z dokumenti nasprotno. Kljub vsej jezi in razburjenju, ki zgrabi človeka pri tako «toč-nemi) poslovanju tega urada, sc mora kljub vsemu do srca nasmejati, če izve, da se je moral mladi Tržačan boriti na anagrafskem uradu za to, da mu popravijo datum, fco> se je poročil. Po o.nagraf-skih podatkih je bil ta Tržačan rojen leta 1920 (kar odgovarja tudi resnici), poročil Pa se je že kar leta 1922 (nekam zgodaj, kaj?). No, vendar je tudi uradnica sprevidela, da bi bila poroka pri starosti dveh let vendarle preveč e.ameri-kanska* in je «pomoto« popravila Potem pa so še druge «ma,len-kostnes pomote! ki se pa tudi vso dobro voljo n g dajo prej razčistiti, dokler človek ne preleti vseh oddelkov anagrafskega urada in urada za izdajanje osebnih izkaznic, in mu šele po dolgem iskanju in letanju uradnik povleče iz kakšnega kupa tudi njegovo legitimacijo. Končno vendar,. Zakaj bi vojaška uprava ne namestila na tako odgovorno delo sposobnih uradnikov, ki bi znali vso stvar tako urediti, da bi ne bilo treba Tržačanom čakati dneve in dneve pred raznimi uradi, preden lahko pridejo do izkaznice. Vojaki naj bodo v vojašnicah ali pa jih pošljite dornov Ze včeraj je začela krožiti po I mestu vest in verjetno bo držalo, I da so okupacijske vojaške oblasti izpraznile in vrnile italijansko gimnazijo »Dante« v bližini Oberdano- ! vega trga. S tem je pridobila šola 30, dolgo časa zaseženih razredov, ki bodo zopet služili svojemu pravemu namenu. Vendar pa so moral« šolske ob-usti dati vojakom v zameno učiteljišč« na Evangeljskem trgu, kjer je bilo 13 razredov in se bodo morali dijaki te Šole preseliti na šolo v Ul Mazzini, medtem ko se bodo na njihovi šoli usidrali vojaki. Tako bodo s temi in z onimi prostori, ki so jih zasegli zadnje dm v škodo MOS-a, imele vojaške oblasti še vedno zasedenih 925 orostorov. medtem ko stoje številne vojašnice v mestu popolnotna, ali pa na pol prazne. Vedno je bila lavada, da so vojašnice sezidali :ato, da bodo v njih bivali vojaki in to je v Trstu prva vojska, ki se teh prostorov noče posluževati in se je razlezla po privatnih prostorih v vsem mestu. IZPRED SODIŠČA Izpoln}evalni tečaj daktiloskepsktffa oddelka CP Da bi Je bolje usposobili za delo vodilne kadre civilne policije, je noveljstvo daktiloskopskega oddelka tukajšnje policije priredilo posebne tečaje za strokovno tehnično isposobljenje svojih častnikov in narednikov L razreda. Temu tečaju pa prisostvujejo še drugi častni ki iz drugih oddelkov. Učni program obsega snov lz nravne vede in sodne medicine. Predavajo pa univerzitetni profesorji. Tak tečaj se je začel včeraj popoldne v vojašnici Beleno, t®: Nizka kazen za mladoletna pokvarjenca Novembra 1947. leta je policija po krajši preiskavi prišla na sled in aretirala Antona Ritosro, ki je ukradel rezervno kolo tovornega avta. Istočasno z njim je policija aretirala še Silvana Bottana. Oba sta namreč izrabila priliko, ko je tovorni avto stal na cesti brez varstva. Nekaj dni prej, ko je policij« aretirala oba fanta, je bil na 2a-veljski cesti napaden Jo»ip Cortal«. Napadla sta ga dva neznanca. Ker sta ga hotela oropati, sta ga s samokresom močno udarila po glavi, da bi tako padci v nezavest in bi jima bilo s tem olajšano njuno delo. K sreči pa udarec nt dosegel zaželenega uspeha in Cortale je začel na vso moč klicati na pomoč. Imel je še toliko zavesti, da se je začel braniti in tako prisilil oba napadalca, da sta zbežala. Ko je čez dva dni Cortale imel opravka n» policiji, kjer je javil napad, je tam z velikim presenečenjem opazil uta dva neznanca, hi sta ga napadla, in sicer Ritosso in Bottana. Oba sta bila tam na zaslišanju, ker ju je policija medtem že prijela zaradi tatvine rezervnega kole««. K tej ob. tožbi je bila takoj dodana seveda še drug«, in sicer poskus ropa in telesne poškodbe. Včeraj sta se ob« f*nta morah, zaradi svojih dejanj zagovarjati pred sodiščem. Čeprav je Ritossa rojen šel« 1929; leta in je bil star tedaj, ko je izvršil inkriminiran.« dejanja, šele osemnajst let, je državni tožilec predlagal zanj ostro kazen, nič manj kot 6 let in 10 mesecev ječe. '/ju Bottana pa, ki je bil rojen šele 1931 leta, je tožilec predlagal 4 leta in 8 mesecev. Sodišče je oba fanta oprostilo obtožbe poskušenčga ropa in povzročitve telesne poškodbe, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Kar se pa tiče tatvine kolesa, sta bil« spoznana ga kriva. Za to ja hil Ritossa obsojen na tri mesece ječe. Bottan pa na dva meseca ječe. Kazni pa sta bili izrečeni z vsemi olajševalnimi okoliščinami, tako da jima še sploh ne bo treba odsedeti. Predsednik sodišča je bil dr. Thermes, državni tožilec Szombat-hely, fanta je zagovarjal odvetnik Jacuzzi, sodnj zapisnikar je bil Cia. rich. Z doma pobegnil Včeraj zjutraj je 12-letni Anton Nardirvovič zapustil svoj dom v Ul. Cereria št. 12, kjer je stanoval pri družini Čampa:,moti, ter se tja ni več vrnil. Domneva se, da je odšel proti Miljani. Kdor bi j« videl ali pa bi imel o njem kakršne koli podatke, naj jih sporoči na policiji. Deček jc visok i-oCH je vitke postave ia una eivkaste-rjave lase, siv« oči in v«č brazgotin na čelu. Kc je odšel g doma, je bil oblečem v športne hlače ta v tem nor ja v dežni plašč, na glavi pa j« imel rjave čepico, Žaloftten primer in tisi nasu je družbe Gilberta Giraldija je pač nesrečna usoda1 vrgla na stara leta na zatožno klop. V svojih mladih letih, ko je bil sposoben za delo, se je preživljal kot tolmač po hotelih. Govori namreč šest jezikov. Toda prišel je nenaden udarec, ki je uničil njegovo življenjsko pot. Telesna jn duševna bolezen ga je strla. Izgubil je delo. Odslej sta mu bila dom in delo javno prenočišče in cesta. Prebijal s* je skozi to trnjevo pot kot je najbolje znal Za vsako delo je prijel, toda smola mu je bila stalno za petami. Tako je postal tudi nosač na kolodvoru. Ker pa ni imel za to delo posebnega dovoljenja, se j« moral zagovarjati pred okrajnim sodnikom, ki pa je bil bolj pameten kot zakon in kdor ga je naredil ter Giraldija oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. S tem se seveda njegova življenj izvedeli, bodo delavci in uradniki tega zavoda, ki jih je skupno okoli 80, v posameznih skupinah odpuščeni v teku enega meseca Na upravičene zahteve uslužbencev je vodstvo zavoda izjavilo, da mora prenehati z obratovanjem, ker mu primanjkuje naročil, kar bo tudi odgovarjalo resnici, ker je v Trstu ogromna konkurenca tujih kemičnih proizvodov, ki s* prodajajo po nižji ceni kot pa domači proizvodi Erav tako primanjkuje seveda tud: potrebnih kemikalij, kar onemogoča proizvodnjo in je tudi vzrok, da so produkti zaradi uvažanja kemikalij dražji od produktov iz tujine. Enotni sindikati so takoj intervenirali, da bi preprečili odpuste z dela, ter so se obrnili tudi na vojaško upravo za rešitev tega vprašanja. * * s Pred dnevi je bil na sedežu združenja trgovcev podpisan sporazum, ki predvideva prilagoditev mezd trgovskih delavcev današnjim živ-Ijenskim potrebam. Povišanje mezd znaaa 4500 lir za uradnike. I. skupine, za uradnike drugib skupin pa 2500, 1300 in 1100 lir. Delavci bodo prejeli 1000 Ur poviška. * * * V sporazumu med Zvezo italijanskih pomorskih delavcev in med Zvezo enotnih sindikatov pomorščakov in pristaniščnih delavcev je bil ustanovljen paritetični odbor, ki ga sestavljajo pomorščaki in pristaniški delavci, člani obeh sindikalnih organizacij. Earitetični odbor je bU ustanovljen zato, da proučuje skupne probleme pomorščakov in pristaniških delavcev, da vodi pogajanja z lastniki ladij in vojaško upravo o rešitvi upravičenih zahtev te kategorije delavcev, ki se nahaja zaradi nerazumevanja svojih delodajalcev v zelo težkem in kritičnem položaju. • e * V petek zjutraj je predsednik cone sprejel delegacijo delavcev ladjedelnice Sv. Roka. V pogovoru so mu delavci obrazložili težak položaj ladjedelnice, ki nima dovolj naročil, da bi lahko zagotovila vsem svojim delavcem zaposlitev. Delavci so zahtevali, da se dr. Palutan zainteresira za stvar pri odgovornih oblasteh, kar je tudi takoj obljubil. s- s ■* Pričakuje se, da bodo v kratkem zopet odpustili z dela večje število uslužbencev, ki so zaposleni pri popravljanju pločnikov. Jasno je, da je ta vest med uslužbenci te skupine vzbudila precejšnje razburjenje in da so se ti delavci, ki jih ie sedaj okrog 130, obrnili tudi na odgovorne oblasti, da se za stvar zavzamejo. Sedaj se pa upravičeno vprašujejo: kaj pomenijo ti odpusti z dela? Ali je bil denar, namenjen ?a popravilo pločnikov porabljen v druge svrhe. ali pa so odgovorne oblasti menjale svoje mnenje o načrtnem popravljanju pločnikov, ki so, ne da bi nam bilo potreba še posebej poudariti, nekateri v zelo obupnem stanju. * * * Med delavkami, ki bodo še Prav posebno občutile posledice ponovnih znižanj delovnih urnikov, so najbolj prizadete prav delavke tržaške konopljarne, kjer je vodstvo zmanjšalo delovni urnik teh uslužbenk na 24 ur tedensko. Na upravičene proteste delavk je vodstvo tovarne odgovorilo, da ie bilo prisiljeno zmanjšati urnik, ker ne prejema redno potrebnih surovin in ker primanjkuje tudi električne energije. Z zmanjšanjem delovnega umika se seveda znižajo tudi plače 1 delavk, ki že prej niso odgovarjale vsakdanjim potrebam. Sedanje plače pa dosežejo komaj polovico tistih plač, ki bi bile potrebne za kritje najpotrebnejših življenjskih stroškov, zato je razumljivo, da delavke pod takimi pogoji ne morejo vzdržati in zahtevajo, da se nudi možnost tovarni za uvažanje potrebne količine surovin ter da podjetje ACEGAT ne omeji tovarni potrebne količine električnega toka. Rešitev teh problemov je odvisna od dobre volje vojaške uprave! SPOMINSKI DNEVI 1944 je Kamniško — savinjski odred uspešno miniral progo Ljubljana — Zidani most. ENOTNI SINDIKATI Četrtek 24. februarja Matija, Milena Sonce vzhaja ob 6.34, zahaja ob 17.44. Dolžina dneva 10.30. Luna vzhaja ob 5-43, zahaja ob 13.38. Julri petek 25. februarja Valburga, Inoslav Bolniška stroka. Danes 24. t. m. ob 20 bo v Ul. Imbriani 5 sestanek nameščencev Združenih bolnišnic. Vabilo. Vabimo vse brezposelne avtogenične varilce, da se takoj javijo na sedežu ES v Ul. Imbriani št. 5. Splošni prometni davek za trnovce z živili Zveza trgovcev z živili obvešča vse svoje člane, da je zadnji rok za prijavo splošnega prometnega davka v ponedeljek 28, t. m. Vsa podrobna pojasnila prejmejo člani na tajništvu v Ul. Torre Bianca 27, tel. 32-06. dnevno od 9 do 12 in od 15 do 19. Ob nedeljah samo od 9 do 12. Smučarski izlet PDT V nedeljo 27. t. m. priredi PDT smučarski izlet v Sappado. Odhod ob 4 uri zjutraj iz Ul. F. Severo. Vpisovanje vsak dar. od 19 do 20 v Ul. F. Filzi 10/f in v Rojanu, čevljarna Gec, Trg tra i Rivi 2. Smučarski izlet bo ob priliki tekem za smučarsko prvenstvo Tržaškega ozemlja, ki ga organizira PDT. Razdelitev nagrad in plesni večer odseka ZDTV Jutri 25, t. m. ob 20 bo zim-sko-športni odsek ZDTV razdelil nagrade in premije tekme v Sappa-di 16.1. t. 1. (Otvoritveni pokal), tekme za pokal «Vittorio Di Mari« ter tekme za štafetno smučarsko prvenstvo Tržaškega ozemlja za pokal »Debeljak Karlo«, ki ju je organiziral CAT. — Razdelitvi nagrad in pokalov sledi plesno zabavni večer. — Vabljeni so vsi smučarji in prijatelji. Prejeli smo Aleksander Hercev, PROSLOST 1 RAZMIŠLJANJA. J, U in IU. Pre-veo Josip Horvat. Matica Hrvatska. Zagreb 1942. NOVA OBZORJA, U. letnik, 2. Številka. Maribor. HRVATSKO KOLO Grdina I. br. 4. 1948. Izdaje Matica Hrvatska. Zagreb. ------- Nočna služba lekarn Lekarne Alabarda, Istrska ul. 7; Cipolia, Ul. Belpoggio 4; Crevato, Ul. Roma 13 in Godina Enea, UL Girmastica 6 imajo stalno nočno službo. GLASBENA MATICA nabrežim u nedeljo 27. t. m. ob 16.30 Ji/ umetnih pesmi in opernih arij V dvorani kina bodo nastopili naši najboljši solisti in KOMORNI ZBOR- Zborovodja: OBALO VRABEC. Pri klavirju: M. SANCINOV A Avto proti tramvaju in TS 5091 proti TS 157«» Avtobus, ki ga je vozil Oscar Lo-dovleo, se je včeraj zjutraj zaletel v tramvajski voz. Do tega incidenta je prišlo na vogalu Ulice Belpoggio—T. Gulli. Pri trčenju ata bili vozili sicer poškodovani, toda ne tako, dd bi ne mogli nadaljevati svojo pot naprej. Tudi potniki v obeh vozilih, so razen strahu, ostali popolnoma nepoškodovani. Podobno se je pripetilo včeraj tudi šoferju Ricciottiju Juchsu. Ta je privozil z avtom TS 5091 iz Ulice della Fabbra in zavozil v Ulico Bat. tisti V tem pa se je zaletel v drugi avto TS 1574, katerega je vozil VirgjJ Conte. Ker pa se je prvemu ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. februarja 1949 se j« v. Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa je bilo 5. Cerkvene poroke; mehanik Luciani Sergij in šivilja Marini Irma. mizar Počkaj Aldo in gospodinja Leiter Silvia, tehnični asistent Gior-gi Iialo in dijakinja Bastiani Edda. šofer Bembi Tulio in gospodinja Bigotti Arsilia, uradnik Tuiach Karlo in šivilja Sossi Marcella. Umrli so: 63-letni Gregorič Ivan. GO-letna Markezič Ana. por. Rosso, 1 leto stari Fragiacomo Freddy, 41-letna Raffo Ottavia, 60-letna Cer-gol Ivanka, vd. Mezzetti. 50-letna Trevisan Virginija, vd. Negrin. 58-letna Obad Margherita, por. Toscan. 65-letni Kenda Alojz. 34-letni Uršič Alojz, 46-letna Beilian Marija. 69-letni Centa Marij, 68-letni Bosi« Sisto Gaetano, 2 meseca stara Lu-cach Graziella, 5 dni stara Parco Gianna. Uvoz plemenske goveje živine Kmetijsko nadzorništvo namerava uvoziti v drugi polovici marca določeno število plemenskih bikcev in krav sivo-rjave švicarske pasme. Kot navadno bodo bikci dodeljeni javnim plemeniinim postajam pod obvezo, da jih bodo lastniki držali najmanj dve leti. Krave bodo dodeljene samo živinorejcem pod obvezo, da jih bodo držali izključno za rejo in to za čim daljšo dobo. Rediti bodo morali vse teličke in po možnosti tudi kakšnega bikca, ki se bo smatral sposoben za pleme. Vsota, ki jo bo moral plačati vsak kupec, bo približno 120.000 lir za bikce in 180.000 lir za krave, breje na četrtem in petem teletu. Živinorejci, ki nameravajo kupiti omenjeno živino, jo morajo naročiti najkasneje do 10. marca t. 1. pri tehničnem oddelku kmetijskega nadzorništva v Ulici Ghega št. 6/1, tel. 86-73. Istočasno pa morajo interesenti položiti pri kmet, nod-zorništvu gori navedeno vsoto. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9400, papirnati štef’ ling 2050, telegrafski dolar 688, dolar 680, švicarski frank 173, francoskih frankov 170, avstrijski Šiling 24. m RADIO iiiM TRST II. Ceirtek 24. februarja 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila-11.30: Operna glasba. 12.00: Novi svet. 12.10: Orkester Andre’ Kos te-lanetz. 12.45: Napoved časa, poročila- 13.00: Češke in slovaške melodije. 13.30: Pestra popoldanska glasba. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: O-tanje večernega sporeda. 17.301 Plesna glasba. 18.00: Gospodinjska ura. 18.15: Narodne pesmi poje ž*n" ški zbor iz Sv. Jakoba, dirigira Vlado Švara. 18.30: Beethoven: Trio v B duru. 18.55: Dva znana tanga, 19.00; Slovenščina za Slovence. 19.15: Glasbene slike. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Pestra glasba. 20.30: Filmski trak. 20.45: Na kitaro igra Rey de la Torre; 21.00: Radijski oder: Stolba: »Star* grehi« - veseloigra v treh dejanjih. 22.15: Južno-ameriška plesna glasba. 22.45: Večerni koncert. 23-D-Napoved časa. poročila. 23.30; vam nudi jutrišnji spored? 23.3», Plesna glasba. TRST I. Četrtek 24. februarja 1949- 7.15: Koledar in jutranja glasba-7.30: Radijske vesti. 7.45: Jutranja glasba. 11.30: Operna glasbu. 12-‘ Glasba po želji. 12.55: Današnji radijski spored. 13.00: Radijske v*j“ 13.20: Ritmični orkester pod vodstvom Stelia Liculi-ja. 14.00: Treh* stran. 14.20: Pestra glasba. 14-3. Glas Londona. 14.45: Borzne v*®Hj 17.30; Plesna glasba. 18.00: ZeB5jr ura. 18.30: Glas Amerike. 19.00: serenade in romance. 19.30: Zdravilski nasveti. 19.48: Gospod Bonaventura. 20.00: Radijske vesti. & * Glasba. 20.32: Blesteče zvezd« * 'glasbeni variete’ - radijski orke3t“ pod vodstvom Cesare Gal lina. ’ orkester Cetra pod vodstvom PiP'« Barzizze. 21.20: Zgodovinski cicv« simfonične glasbe - Beethoven: v simfonija (Pastorale). 22.05: ^°|a. vori Giacoma Leopardi-ja. 22-Z»’ Plesna glasba. 23.10: Radijske ves«-23.30: Polnočna glasba. K3NO za* ItOSSETTI. IS: »Ključi raja«, Pečk, T. Mite h »U. EJXCELSlOR. 16; »Zvezde so se meglile«, ljubezenski roman iž * . ljenja Čajkovskega. Frank Lun strom. F5TNICB. 16: »Zena«, Margarita CtiaP- man- , ant FILODRAMMATiCO. 16: aPO!»lao veter«, Gary Grant. ,* 1TALIA. 16: «Fifa in arena«, in Isa Barzizza. ALABAHDA. 15.30: »Tihotapci«. iT- Courvay, Clark Gable, Eva G»r“ ' IMPEHO. 16: «2ena one noči«. Milland, Tercsa Wright. nl VIALE. 16: »Napisano v veter«, Uurbju. NOVO CINE. 16: »Džungla v Plsir nlk«, Dolores Del Rio. GARIBALDI. 15; »Verige krivde* * bert Mltchum. s,- MASSIMO. 16: «Tarzan proti štlm«, Johnn.v VVeissmueller, N- * l.v in J. Shefield. )t« KINO V NABREŽINI. (V soboto nedeljo): »Singaplr«. IDEALE. 16: «Zena obrežja«, J ** net. . j, MARCONI. 16: »Nisem vohun* Bartkolomevv. ,.os, ARMON1A. 15.30: «Upornik Henry Fonda, M. Carroll, L. G3r.n» ODEON. 15.30: »Assunta Spina«. A Magnani. . AZZURHO. 15; »Pismo ob zor1*, h Giaccbetti, Olga Vili). RADIO. 16: »Ljubezen in seitan« Charles 8oyer, Margareta SuJi ^ VITTORIA. 16: »Veseli duhovi«. Harrison, C. Cummings. -a,. BEtVEDEHE. 15.30: «Zalostni V*nv SAVONA. 15.30; »Napad šesratotin«, Fly.no in O. De Mav iti and. „ VENEZ1A. 15: «2ena in zrcalo«, Hor»f. ( posrečilo še v pravem času pritisni. i ska pot ni izboljšala. Bil je še ved- j ti na zavore, sta ostala avtomobila j no na cesti brez dela in, jela. Leta i nepoškodovana, in izčrpanost mu nista več dovolila, j -------- da bi se lotil vsakega dela. Ker pa je treba jesti, če se hoče živeti, se je moraj česa lotiti. Kupil je svete podobice in jih, potem naprej razprodajal ljudem po cestah. Vendar ga je policija spet zgrabila, češ da moti ljudi po javnih prostorih in cestah- Zaradi tega se jq včeraj moral ponovno zagovarjati pred okrajnim sodiščem Giraldi, ki ima 56 let. Praktično pa. če ga človek pogleda, bi mu jih prisodil osemdeset. Takšnega je namreč napravila življenjska borba. Pred. sodnikom je bilo v skrajšani obliki prikazano vse njegovo trpljenje In ga je (udi takrat sodnik oprostil, ker dejanje, ki ga je baje obtoženec zagreSil, ni kamtvo, če pa bi tudi bilo zagrešeno, bi bilo izvršeno v »krajni sili. Sodnik ja bil j dr. Mogorovtch, Arzenal za privatno rabo Predvčerajšnjim je napravil po, sečni oddelek civilne policije nenadno preiskavo v stanovanju Madri-zana Alojzija iia Trsu Garibaldi št. 10. Verjetno je, da Madrizano oi pričakoval takega obiska, kajti poli-cija je pri preiskavi našla v raznih skrivališčih v stanovanju 9 ročnih bomb. I granato za možnar, It nabojev za samokres, 8 vžigalnikov za ročne bombet samokres »Bereta«, granato 9 mm in Je nekaj drugih podobnih igrač. Vse to blago je pričalo, da je Madrizano prav dobro poskrbel za svojo osebno varnost. Vendar mu vse to ni moglo pomagati, ker je policija vse orožje zaplenita, njega pa spravila na varne v zapore, kjer bo počakal razprave. ZAHVALA Vsem, ki so kakor keli pripomogli pri pogrebu n»^e pokojne ljubljene matere, tašče, babice, prababice Helene Dekleva (KOVACiCE na KOZINI) se najprisrčueje zahvaljujemo, zlasti pa pevskemu zboru vodstvom tov. dr. Rapotcu, in tov. Karlu Sosiču za njegov trud- 2ALUJOCIOSTALI Čitajte nove knjige -VB SLOVENSKE KNJIGE! I. seznam) anc Slokar: »Nova povest o stari pravdni, br ... L. rlo Kocjančič: «Pot v fotografijo«, ppl , , , , ( , » rov—Judkovič: »Kovine bodočnosti«, br . » . » , . » hajlov; »Država velikih dejanj«, br................... , , » ck London: «Ljubezen do življenja«, br..................» sto Lov rak- «Vlak v metezu«. pp).............................» hompson: «V!nipeškt volk«, ppl ............................... » V. Stefančič: «aivalske kužne In nalezljive bolezni«, br . » Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU tn GORICI 14».' 66»-' too.-45-39.-(.»)•' ; JASO.- GORIŠKI DNEVNIK fOPRUŽHICA UREDNIŠTVA 8N UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI a SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Oprati se hočejo Sočo in želel potop vseh lUAijapov! j Isureil sodišča Ne vemo, kaj si bo mislil ta ali oni L---------------------------- Resnica v odi bode. Tako se de-lansko dogaja v Gorici, kjer desni-carsko časopisje še vedno cvili o znanih izgredih ob Prešernovi proslavi. Najbolj se zavzema «Giorna-' i- Triestea, kateremu ni prav nič pogodu., da je Demokratična fronta ‘Ooencev vsicd nedeljskih dogoditi. poslala protestno noto vladi m celeposlanikojn štirih velesil. Omenjeni dnevnik posveča dogodku širok komentar z namenom, da bi dokazal neupravičenost našega proteste in zmanjšal, pred javnostjo njegov učinek. Neizpodbitno dejstvo je, da bi do bolj energično ravnanje s strani organov javne varnosti piepre-CLl° izgreda. To so pač opazili vsi navzoči in je to tudi splošno ljudsko mnenje. Številni policisti bi bili lahko pravočasno odstranili razgra-Mie. ali vsaj napadalce. V prejšnjih številkah našega lista smo že poro-cmi, kako so se dejansko obnašali. « vemo. kaj bi se zgodilo v pri-nem, da bi Slovenci napadli in preprečili italijansko prireditev v Gorici. iGiormle di Trteste« se zgraža, 0 ugotavlja, da Slovenci vidijo v em kršitev določb mirovne pogod-e in italijanske vstave. Členi mi-oone pogodbe in ustave, ki se na-. osojo na narodne manjšine, dovolj Jasno govore o stiobodi zbiranja, ti-k*l m besede. Preprečitev- Prešer-°u.e proslave pa je brez dvoma irsitev teh načel, in toliko večja, er se je dogodila ob pasivnem za- Jžanju poUcijskih oblasti. Sloven- 1 ne molčimo in ne smemo molčati, 0 gre za kratenje naših najosnov- -f 1 pravic, in zahtevamo v zveri Posebne ukrepe. List pr a. . • da so Slovenci «še preveč svo- v Goricin, toda naši ljudje bodni ni*9 pozabili septembra 1947. • djbolj jih peče, ko nota govori ludskem domu kot takem. Želeli w<>r,i prispevki in delom. j; °d° Slovenci vedno imenova-oač Sfavb° Ljudski dom in ne dru-’ ™di če bo to povzročalo jezo n'£o*erih krogov. Sl?? te ^čune Dl'S ni predstavnica stave??ev v Italiji. Zanje so predla i slovenskega življa ljudje, tare?! $e Pr°ti slovenskemu ntJam*in seda? klečeplazijo pred Jb_ gospodarjem, To je pač pri-Lmitt! 90 ie ena-k enakemu, stri ° ^ zna razlikovati in se i:„ .B ,a s tistimi, ki so se za narod borili. 9»aia!! b- botel skoraj oprati razitleir?* in Prikazati kakor po-■'»lio ''i 0t,^ce' so prišle v dvo- - rz same radovednosti. Vstop * J« bil prost ravno na želja ^ Je smatral, da bi motetreri hUCn^* obiskovati italijanske Sanja It ** obrntno- Nodeč po pi- ne '' se ni nič zgodilo, osta- t(j 0 dejstvo, da je bila prosla- Ztičetl ni°y°čena že takoj v svojem itršiif,'' Očividci so dobro opazili 'mk?r' 1pozdrav- List bi hotel to ’ ker je dopisnik morda ta- Krat 2«i *°Prl oči! ki n ne "toreroo ustreči želji lista, ras n„ P°ziva, da bi objavili sezna-l **'umnosti. Vsem je dobro Rie o’ "a P .je hujskal javno mne-° L izdaji dne 3. februarja. i j6 P°Parierii niso obrnili do huo. o? čili, je predvsem razum-s*dbe «,1 ’Jet?‘o, kakšne so bile ob-,cČai ,, Ppičadalcem, ki jih je Ludji 0 soriško sodišče. Na-^•ebu ' dJ)a so vendar le toliko pa-■ *H (L; ,ne bodo tjavdan zaprav-"hajo i* - sam° k^Ze ^ List [ ie za odvetnike, ko dovolj grenke iz- ^Znaf?0’ \da^e: «Potrebno je, da j° 30,,^^ Italiji {n svetv g,, im n. Italiji in svetu, da, imami Goriškem vse svo- boščine in najbolj široke piivUegLf je». O teh svoboščinah in privilegijih smo Slovenci na Goriškem in vsi oni, ki poznajo tukajšnje prilike, povsem drugačnega mnenja. Slovenci so le na papirju enakopravni državljani; list naj dokaže obratno. Zanimivo je, da se I131 nekako hvali, ko piše o mladinskem kongresu, k’ je bil preteklo leto v Stan-drežu, češ da takrat kongresa ni nihče motil. Seveda Standrež. ni Go-rica in bi tam razgrajači gotovo bili sprejeti na drugačen način. Kakor ostali listi, tudi «Giornale» hoče prikazati Prešernovo proslavo o Povrni kakor ponovitev one, ki bi morala biti v Ljudskem domu. Proslavo v. Pevmj so priredili Pevm-Čani, kakor v ostalem večina z drugih vasi, kajti naši ljudje znajo ceniti kulturno poslanstvo svojih pisateljev in pesnikov. Kulturonosci nekaterih listov pa. so znali o Prešernu povedati le to, da je opeval profesor slavistike, ali oni, ki so lirevtdli Prešerna v italijanščino, ko bodo čitali take gorostasnosli. Mi pa bi radi vedeli, kaj bi bilo, ako bi n. pr. na Reki na isti način preprečili italijanske kulturne prireditve. V Jugoslaviji so narodne manjšine zaščitene in imaio lastne poslance v zbornici, V Italiji pa je nekoliko drugače, kaj ne gospodje? Zaman se list ogreva zaradi «ža-Ijenia čustev)). Za parolo «obramba Italijan.siva« se skriva vse kaj drugega: skriva se namreč šovinizem, skriva se mržnia proti slovenskemu Življu. Fašističen nauk .ie dobro vcepit v nekatere duše sovraštvo do «manjvrednih» narodov in to sovraštvo poganja danes močne korenine posebno t’ Gorici Vreča moKe ie spravita tri pred sodmfce Včeraj sta prišli pred soriško sodnijo dve ženski iz Steverjana in sicer 441etna Humar por. Terdič Marija in 36ietna Bajt por. Komjane Afra. Prva je bila obtožena, da je maja lanskega leta pripeljala v mlin Alojzija Rumiela v Ul. Al{ieri dve vreči koruze in vrečo pjefti.ee, ne da bi si prej preskrbela nakaznico za mletev. Mlinar, ki je tudi sedel na zatožni klopi, je Terčičevi zrnje zmlel na priporočilo Komjančeve, s katero sta dobra nzanca. Toda ko je bila moka pripravljena, so prišli v mlin na pregled agenti za kontrolo nad prehrano in ugotovili prestopek. Slovenci, ki živimo v Italiji, zah- • Lastnico moke, priporočilko in mil* tevamo, da nam ne kratijo naših '■ nazja so prijavili sodnim oblastem najosnovnejših pravic, zahtevamo 1 zaradi kršenja zakona o prehrani. spoštovanje določb ustave in mirov- j Toda včeraj so bili vsi oproščeni. ne pogodbe. To je bistvo note, ki jo je DFS poslala. Slovenci pa ne bomo molčali, dokler ne borno dosegli vse, kar nam pritiče. j ker niso zakrivili kaznivega dejanja. V odsotnosti so- nato sodili, jugo-j slovanskega državljana 411etnega I Venceslava Križaja iz Kronberga. Križaj, je bil obtožen, da .ie ponaredil številko motorja nekega kamiona inž- Ribija, pri kateremu ie bil uslužben. Obsodili so ga na 8000 lir globe in 6 mesecev zapora. Na ženo je pozabil Servilla Franceschinis je pred časom prijavila sodnim oblastem svojega moža, 461etnega Ivana Can-taruttija iz Trsta, od katerega je že dal j časa ločena, da že več mesecev ne skrbi za vzdrževanje nje in hčer, ke Lucijane. Pred sodniki sta se zakonca na ta račun še enkrat sporekla. 2ena je namreč trdila, fta s hčerko umirata od lakote, mož pa, da ju hrani še predobro. Razprava se je zaključila Z oprostitvijo Cantaruttija zaradi pomanjkanja dokazov. Kot zadnja je prišla pred sodnike 421etna Rojc Marija iz Nunske ulice, obtožena ,da n; naznanila policiji jukpslovanska državljana Friderika Kravosa in Cirila Subana, ki jih. je sprejela na stanovanje. Naložili- so j,i 5000 lir globe. Podgoru Šolsko vprašanje pri nas je postalo zadnje dni kaj zanimivo. V vasi imamo dve šolski poslopji eno služi slovenski osnovni šoli in po vojni tud.i italijanski- Prejšnja poslopje italijanske šole pa je postalo zavetišče ,videc za naše pajmlajše. Doslej smo imeli v tem poslopju slovenski iu italijanski oddelek otroškega vrtca, na lepem pa se je neka «komisija» odločila, da bo oba oddelka združila v enega. Kaj to ponjeni, vemo prav dobro. To bi bila enostavna ukinitev slovenskega oddelka in začetek potujčevanja že pri najmlajših. Ker nam, ni zadeva še povsem jasna, ne moremo zavzeti še svojega stališča napram tej novi odredbi, Pridržani iz varnostnih razlogov Pred dnevi so organi javne varnosti v Gorici pridržali zaradi varnostnih razlogov 251«tnega Roumai-da Volpattija iz i>. Martino pri Ti-menti jn 331etnega. Matijo Birsiča iz Pulja. Kmo VERDL 17: «11 mož in ena žoga», C. Campanini. VITTOBIA. 17: «Milijoni v nevarnosti)). V. Okeeie. CENTRALE. 17: «Večer pred poroko«. MODERNO- 17: «Hiša smrti«, A. Ladd in G. Russell. EDEN. 17: «Klic življenja*. V lem lepem kotičku slovenske zemlje bo ljudska oblnst s pomočjo strokovnjakov uredila moderon vrtnarski in cvetličarski obral, ki bo največji v Sloveniji Rožna dolina je naj lepši predel goriškega okraja. Tu tudi pozimi rastline zelenijo in cvetejo. Zaradi izredno milega podnebja uspevaj) vsakovrstne vrtnarske kulture in cvetje, ki drugje v Sloveniji raste le pod zaščito stekel in umetnega ogrevanja. Tu bo dovolj okrasnega, vedno zelenega drevja na razpolago za javne nasade v Novi Gorici, za bolniške parke delavskih naselij in otroških domov v Slovenskem Primorju, da bodo ti prijetni in polni svežine. Rožna dolina bo podobna sredozemski rivieri. Fa tudi vrtnarskih sadik bo dovolj za kmetijske zadruge in državna podjetja. Po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji je bilo v vrtnariji v Rožni dolini le, zanemarjeno zemljišče in na pol porušeni objekti. Bivši lastnik Voigtlander. prekupčevalec s cvetjem in povrtnino, je pred priključitvijo odpeljal v Italijo vse naprave in celo kompost. Pred dobrim letom pa je nova uprava pričela z obnovo le važne panoge kmetijstva. Upravnik Mat-kovšek. strokovnjak v vrtnarstvu in cvetličarstvu, zna povedati, kak" so v preteklem letu premostili vse težave.. Iztrebili so robidovje in grmičevje, skopali drenažne jarke in osušili nekatere omočvirjene parcele. Zemljišče so razširili in tako postaviti trdne temelje nadaljnjemu razvoju te vrste kmetijskega gospodarstva. V lastni režiji so pričeli z gradnjo in na površini 750 kv. m uredili tipizirane holandske tople grede novejšega tipa, katere bodo letos še razširili. Zgradili so tudi stavbo za cvetličnjak, katerega bodo obložili s steklom. Do zime bodo zgradili še epega na površini 570 kv, m. Nabavili so tudi nekaj vrtnarskih strojev in veliko novo peč domače proizvodnje- Zc preteklo leto so bili uspehi pomembni: odkupljenega je bito mnogo cvetja in tudi raznih povrt-nin. ki si jih je vsakdo lahko privoščil po nizkih cenah. ? *. V okviru Prešernovih proslav so bile po Istrskem okrožju organizirane razstave in jprodaja knjig. Prizor iz Šmarij, kjer mladina izbira med zanimivimi brošurami na prodajni stojnici. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU * UUCA C RATTISTi 301/« PRITI. - TEL. 70 i Mmmpri pomladanski setvi Ha&e jHMlež©Isfc«s zadruge postajajo polagoma gospodarski centri na vasi V OKVIRU PREŠERNOVIH PROSLAV Dan slovenske pesmi v Šmarjah Dan slovenske pesmi v Šmarjah je bil manifestacija kulture vseh pevskih zborov okraja. Po več ko enoletnem odmoru smo ponovno slišali našo pesem zapeto zelo dovršeno, posebno od strani nekaterih pevskih zborov. Velika udeležba ljudstva je bila dokaz, kako je bil ta dan težko pričakovan, Za nastopanje je bila določena velika dvorana v novozgrajenem zadružnem domu, kar je ae bolj dvignilo pomen dneva. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev, ki so se želeli znova srečati z našo umetno, narodno in partizansko pesmijo. Po kratkih otvoritvenih besedah je nastopit pevski zbor iz Sv. Antona z Pahorjevo «V boj» in Vodopivčevo «Naročilo». Lepo in ubrano je izvajal obe pesmi pod preizkušenim vodstvom tovariša De-lasavia. Za tem je nastopil pevski zbor Cežarji-Pobegi s «Seijačko» in ((Pesmijo bratstva« pod vodstvom tov. Periča Bruna. Pod vodstvom najmlajšega pevovodje, tovariša Mirka Tomažiča, je nastopil 35 članski mešani zbor iz Kort, ki se je prav dobro izkazal na svojem prvem nastopu. Prav nič niso zaostajali tudi drugi pevski zbori Tako so druženi pevski zbori sektorja Sv. Peter pod vodstvom tovariša Mahniča Marijana dobro zapeli Pahorjevo «Na.ša nova zastava« in Ma-šekovo, «Soldaška». Poudariti moramo, da so v teh zborih samo mladi pevci, od katerih so mnogi prvič javno nastopili. Poleg teh so nastopali tudi pevski zbori slovenske gimnazije, kluba narodne zaščite in oktet Slovenskega prosvetnega društva «Oton Zupančič«, vsi iz Kopra. Vsi so s svojim že poznanim in priznanim umetniškim izvajanjem navdušili poslušalce. Lahko smo zadovoljni gad uspehom, ki so ga pokazali naši pevski zbori v nedeljo v Šmarjah. Dan slovenske pesmi je pokazal velik napredek v primerjavi z nastopom lanskega leta. K dobremu izidu, in razpoloženju ljudstva je pripomogel še lep in sončen dan. poln pomladnega vzdušja. Pričakujemo pa, da bodo na prvomajskih manifestacijah nastopili še vsi ostali zbori, ki niso mogli zaradi enega ali drugega vzroka nastopiti v nedeljo, Babiči Dobili bomo električno luč Med številnimi dj.-li- ki jih je ljudska oblast podyzela za izboljšanje življenjskih pogpj^v, ljudstvu, je tudi napeljava električne luči v vasi, ki je še niso imele, To. je nedvomno povzročilo po vaseh žive debate in razgovore. Tudi najbolj oddaljene so to vprašanje vzele kot eno najvažnejših, ki je v tesni zvezi z napredkom. Tako je bilo tudi v naši vasi. Dolgo vrsto let smo čakali, da bo zasvetila luč. Sedaj ni več daleč dan, ko bomo to doživeli. Linija z drogovi in žico je že napravljena da vasi. Ljudje so pomagali pri napeljavi s prostovoljnim delom. Od vsake hiše je po en družinski člap napravil po osem ur. Skupno 250 ur. Prav tako je mladina napravila 20 ur pri kopanju potrebnega jarka. Sedaj se napeljevanje nadaljuje proti Marezigam. Ljudje se živahno razgovarjajo ob tej veliki zmagi. Vse do sedaj so se mučili z zakajenimi petrolejkami. Večkrat bi bil marsikateri rad vzel ob večerih v roke časopis ali knjigo, pa ni bilo dovolj, svetlobe. Tako že sedaj občutimo dvojno olajšanje. Svetlo bo v naših hišah, ko bo zasvetila žarnica, ta svetloba pa bo pomagala preganjati tudi prosvetno temo. ki jo je zapustil fašizem. Zopet je to nov dokaz, kako ljudska oblast !oh ni Jdk0bu <2 *§• Carbolo) Se i® biia ,PrlSl‘ V ožjo volitev, ki veasic.r, le m,f-d socialisti in slo-uaj- oacionaJisti. S kakšnim veseljem m zadovoljstvom gleda danes naš človek na delp mladine. Ta mladina danes že davno ni več tisto, kaj- je bila nekoč. Njeno zanimanje je povsem drugo. Casi, ko je bilo njeno glavno obeležje zabava in sele nato učenje in skrb za bodočnost, so minuli. Danes mladina živo posega v vse dogajanje in nudi svojo pomoč tako pri obnovi, gradnji in na prosvetnem polju. Noče in noče biti nikjer zapostavljena. Ko danes kdo pregleduje poroči, la o delovanju mladine, vidi tam napisano: imeli smo toliko knjig, napisali toliko raznih člankov, do-disi poljudnih ali literarnih, se naučili kakšno dramsko delo, ali naštudirali novo pesem, sodelovali pri raznih prireditvah, sc udejsvo-vali pri prostovoljnem delu itd. Torej vse, kar je v resnici za njeno bodočnost neobhodno potrebno. Nikjer ne vidiš, da bi se šolska mladina postavljala s tem, kolikokrat je kdo zamudil šolo, kaj vse se počeli t učitelji ali profesorji, kako so jih smešili in se norčevali z njimi, koliko časa se je kdo ob prostem času potepal in napravil škode temu ali onemu in drugo. Po istih stopnjah že hodijo tudi najmlajši, to je pionirji. Tudi oni imajo danes svoje sestanke, ki jih vodijo samostojno, imajo svoje študijske krožke, si nudijo eden drugemu pomoč pri učenju, se vežba-jo pri raznih spisili. imajo svoje stenčase, svoje dramske in pevske skupine, imajo pa tudi iizkultur-ne krožke, kjer se vežbajo v utrjevanju telesa ter se skušajo v raz*, nih tekmah izboljševati in prekašati. Pionirji so torej tisti, ki namer-jajo svoje prve korake v pravo smer, ki se ponašajo s tem, da so na tekočem, kaj se dogaja doma in v svetu. Imajo svoje revije, v katere zapisujejo svoje doživljaje in ker se tudi sami kritizirajo, če vidijo, da so v tej ali oni stvari kaj zagrešili in bi tako tudi druge odvrnili od napak, Pri taki mladini nimajo strahu za njeno bodočnost ne starši ne učiteljstvo. Morali bi jih videti te najmlajše, sedeti zbrane pri sestanku, kjer obravnavajo stvari, ki so čisto njihove, zopet drugič s knjigami v rokah ali z zvezki, ko so prej po največ imeli razne žepne nože, Lar če itd. ali pri športni tekmi na igrišču, ali kot pevce ali igralce na odru, ali celo kot govornike! Vse to tj vzbudi neko resnost do njih in si jih vesel in jih imaš rad- Ce bo tak otrok, ki je Že tako lepo začel, v tej smeri nadaljeval, bo lahko veliko dosegel in bo do-movma nekoč nanj ponosna. Sedaj bi pa radi navedli nekaj številk dvomesečnega tekmovanja pionirjev iz Portoroža. Ti pionirji so sj namreč zadali dvomesečni načrt, kaj bi vse lahko izvedli v dveh mesecih. Na skupnem sestanku so si natanko določili, kaj in koliko bodo napravili, in zanimivo je sedaj primerjanje načrta z izvršenim delom. Skoraj v vseh primerih so ga prekoračili. Tako so si na primer določili, da bodo imeli v tem času 10 sestankov, imeli pa so jih 23, da bodo napisali 50 raznih spisov za slenčas, napisali so jih 04. da bodo prebrali 50 knjig, prebrali so jih 100, da bodo doprinesli 150 prostovoljnih ur, dočim so jih 230, poleg tega, da se bodo naučili eno igro in eno baletno točko, kar so tudi v resnici napravili in sodelovali pri vseh prireditvah, kjer so jih prosili za sodelovanje. Tako so tudi sodelovali na Prešernovi proslavi s pevskim zborom in raznimi deklamacijami- Pionirji iz Portoroža so svojega dela prav lahko veseli in to jim daje novega poguma in pobud za nadaljnja tekmovanja. Akademija DM v Portorožu Dijaška, matica je dno 19. t. m. priredila v Portorožu akademijo z lepim sporedom. Otvor.T je pionirski pevski zbor s spremljanjem vojaškega orkestra, nakar je dijakinja učiteljišča tov. Almira Prinčič govorila o pomenu, delu in koristi Dijaške matice. Vse navzoče je pozvala, naj vsakdo po svojih močeh podpira ustanovo, ki nudr mladini vso pomoč pri njenem študiju in ji odpira ter omogoča pot k izobrazbi. Svoj govor je končala z besedami: ((Splošna izobrazba ljudstva, tako našega kakor vsega sveta, bo dala narodom moč, da bo zavladal na svetu po medsebojnem spoštovanju res pravi mir«. Dijaki srednjih šol iz Portoroža, kakor tudi iz Pomorskega tehnjku-ma v Piranu so pri akademiji sodelovali z recitacijami, pevskimi točkami in folklornim plesom. Prireditev je obiskalo številno občinstvo, ki je z vstopnino in pror stovoljnimi prispevki podprlo fond Dijaške matice. K. L. Predel Drug tak •hesta uLbn severui del Novega 80 bdi i,!6".30 *iv«li Slovenci. Tu Vil<1 gia- ‘idnski liberalci po šte-Zadnjem meStu. za ^Vs^ naCionalisti ^ Gji 8h so leta 1907. v 5 sekir'5 letejtu tUdi G"'ta) 1» letd 1WI. v 4. sekciji H Gfeto)°maja 25,5 odst 111 v 4. (z >lo Z*** *a nas ne bo Nlavo ? mc' nai *a pri- '>.h -7-°, da so pri ob-°iila v ! '^' k)e>' Dreta ni >es;-t-1 UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St t>, III nad. — Telefon St 113-nua — UPRAVA: ULICA rt. MANNA št. 29 Telefonska številka 8351. OGLASI- od 8.30-12 In od 15-18. teL 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančiio-pravnl 60. osmrtnice 70 lir. OGLASI. 00 in oo 15-ie, ea^ ZAL02N1|TV0 TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. poHetna I4UU, celoletna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. ----■— du 1. 36110 lir: Cona B: H4. 414 /92 I44u lugi,lir. ki.rt J 55 ma, .130 1,3 34 .5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani Tyrš'va 749 — Koper, ul. Battisti 301/a - Tel. 70