TrgsravfHH
sprejema tudi oglasni
Leto V. (XII.), štev. 200 Maribor, petek 4. septembra 1931
.uri |
razun nedelje in praznikov vsak dan eb 16
Račun pri poStnojn iek. iav. vJ^ubljenl št, 11.40a	I	------------------- k
Volja mesečno, prejeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen najdem pa 12 Din I LIredn. 2440 Uprava 2455 j Oglase
ištvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta at. 13 Oglasi po larlfu
iiJOtr*" V Ljubljani, Prešernov* ullcfc št. 4
Položaj po zadnjih dogodkih
Nouice iz Konjic
Sokolska prireditev pri Sv. Jerneja.
Preteklo nedeljo je imela Sokolska četa Sv. Jernej, ki je bila ustanovljena koncem marca, svoj prvi telovadni nastop, zvezan z akademijo v proslavo lOletnice viadanja našega kralja. Tri naraščajnice so deklamirale domoljubne, priložnostne pesmi, pevski zbor je zapel nekaj pesmi, starešina br. Friedl pa je nagovoril zbrano občinstvo, povdarjajoč velike zasluge našega vladarja za napredek naše države. Sledil je telovadni nastop dece, članov, članic, četnikov in orodna telovadba. Vse točke sojzpadle izredno1 zadovoljivo in v presenečenje gledalcev, ki niso pričakovali tako lepega uspeha krat kega sokolskega delovanja na tej lepi točki naše ožje domovine. Po telovadbi je nagovoril v imenu župne uprave prisotne starešine br. dr. Mejak, ki je pozdravil zastopstvo občine z županom br, Godcem na čelu, ki na uspešen način pomaga pri sokolskem delu, orisal na kratkd velik pomen in važnost sokolskih čet za napredek našega podeželja in pozval donjače članstvo k nadaljnemu delu v tako lepo započeti smeri. Uspeh nedeljske prireditve je v glavnem zasluga požrtvovalnega šolskega upravitelja br, Friedla, ki zasluži vse priznan e. Prireditev se je vršila na vrtu br. Vatišarja. na lepi razgledni točki Sv. Jerneja.
Napad ali pobalinstvo. Ko se je v ne-deko, 30. avgusta, vozil hotelir Baumanu iz Poljčan v Oplotnico, je v njegov avto pri Pobrežju padel strel, ki je gosp. Baumanna tudi lahko ranil na glavi. K sreči poleg g. Baumanna ni sedel nikdo na njegovi desnici, ki bi bil brezdvoma zadet v glavo. Strel je padel iz bližnjega gozda. Poizvedbe so v teku. Oblast na) poskrbi, da se taki dogodki, ki povzročajo velik nemir in strah pri prebivalstvu, v bodoče preprečijo.
K odkritju spomenica blagopoko nemu kralju Petru 1. v Ljubljani odide tudi iz Konjic lepo število udeležencev, preko 50. Odkritja s.e udeleži seveda tudi depu-taciia občinske uprave in tukajšnjega Sokolskega društva.
Družaben sestanek pod geslom »Konjice v jeseni« priredi Sokolsko društvo Konjice v soboto 19. septembra v vsefc prostorih Narodnega doma. Obiskovalce in obiskovalke prosimo, da posetijo tc prireditev v obleki, primerni označenemu geslu. Na sporedu je poleg drugega tudi poskušnja raznih vrst grozdja iz 'konjiških vinogradov in licitacija 6 ks težkega grozda.
Ferijalna kolonija higijenskega zavoda v Zagrebu je zapustila 29, avgusta Konjice. Otroci so se dobro okrepili in razvedrili v našem trgu in se veselijo, da se prihodnje leto lahko zopet povrnem na letovišče v naš kraj. Z bivanjem koloniji pri nas so zaslužili nekaj tudi naši kmetje in pa domači trgovci in obrtniki. Koloniji sta šla vsestransko na roko tršk: občinska uprava im domače Sokolske društvo. •
STARE STRANKE SE NE BODO VEČ OBNOVILE. - NA POTU K DOKONČNI
KONSOLIDACIJI DRŽAVE.
Priznanje inozemstva
^se inozemsko časopisje se bavi z naj-n°vejšim korakom našega kralja, ki je v Sv°ii globoki uvidevnosti z včerajšnjim netn zopet upostavil parlamentarno sta-in vrnil narodu politične svoboščine. , °s'ej vsekakor najresnejši in najteme-‘MeiŠi ie članek dunajske »Neue Freie j7.e$se«, dozdaj še vedno vodilnega polnega organa v Avstriji.
. ^tošnje leto — pravi list uvodoma — ie leto presenečenj: nenadna kriza radi Urinske unije, ki je sedaj ravnotako neboma splahnela; nenadni Hoovrovko-rak radi dolgov in reparacij: nenadni Bethlenov padec, kojega pozicija se je *dela nerazrušna; nenadna sprememba v angleškem gospodarskem položaju in v vladi — in sedaj ravnotako nenadna prekinitev brezparlaimentarnega stanja v Jugoslaviji, povratek k parlamentarizmu, vstop političnih ministrov v Živkovičevo vlado. Vseeno je, kakršni so razlogi za to nenavadno spremembo. Že dejstvo samo, da je konec brezparlamentarne do-“e. da se Jugoslavija vrača k oblikam ustavnosti, je sprememba nedoglednega Pomena in nedoglednih posledic. Kralj ^Jeksander je takoj spočetka označil re-5|m z dne 6. jan. 1929 kot prehodni re-atoi, ko je v manifestu od tega dne poveril: parlamentarizem je in ostane moj kieal! že takrat je zagotovil, da se bo ^el prehod k novi ustavi in k novemu ®adamentarizmu, pa brez slabih strani ^Steklasti. Da je bilo teh slabih strani ^ogo, se ne da tajiti. Zakaj vsakdo, in ai je še tako udan demokraciji, si je mo-tol biti na jasnem, da je strankarskega ?lvian:ja moralo biti konec. Po smrti Pa-toa, ki je znal z železno roko brzdati strasti, je skupščina posta'a divji kaos, Jtodvlada-le so strasti in pohlep po oblaki- Ekscesi demagogov niso poznali me-!a> višek vsega pa je bil sramotni aten-tot morilca Puniše Račiča na hrvaške ^ditelje. Kdo je mogel zameriti kralju, a£° je smatrail za potrebno trdo kuro, da j^roti pohlep poedincev po oblasti? Ali bil mogoč kak drug izhod, ako ni bilo .eČ Patrijotizma, ki vidi delj, nego do obdaja svoje stranke? Kralj Aleksander je Jtorda-med vsemi diktatorji imel načbolj-e razloge, da je izločil parlament. In če e sedaj povrača k ustavnim oblikam, je banje, da bo iztreznenje odstranilo .nar-s«ako zlo.
j ^ločitev bojev med skupinami je za
Izstavijo nedvomno najnujnejši postu-, k Diktatura je ustvarila marsikaj, kar 0 trajno ostalo. Zakaj nemogoč je n, pr. opet povratek k razdelitvi države na P malih oblasti, ki so pač odgovarjale po febam političnih klik, ki pa niso imele ^oene organske zveze. Banovine imajo v riv.Sa^ način neprimerno boljši teme’; izvr^ iji namcto. zlasti sedaj, ko so n0y.Sene. tudi mejne korekture med ba-ir. (s1,nami, Predvsem v interesu Hrvatov '^tovencev.
tflQ r®zParlamentarni režim'je imel prvo-in	izvesti popolno depolitizacijo
DretpJ?83^ vse spomine na strankarstvo ko jgv.stl- V koliko je to uspelo, je tež-• So nač meje kiw tudi mož s to-
BEOGRAD, 4. sept. Vaš poročevalec Je vprašal zelo ugledno osebnost, kakšen je pravzaprav položaj, ki je nastal po objavi nove jugoslovanske ustave ter je dobil sledeče pojasnilo:
Nj. Vel. kralj si je znal z vso prisrčnostjo. a obenem tudi z vso odločnostjo pridobiti spoštovanje In vdanost naroda. S svojim energičnim nastopom dne 6. januarja 1929 jo odstranil posredovalce med krono In narodom ter s tem rešil narod In državo sigurnega propada. Sedaj je država urejena, mi smo en narod, zakoni so uniil-cirani, notranji položaj je ugoden in zadovoljivi so tudi odnošaji napram sosednim državam. Vse to je velika zasluga Niep. Vel. kralla. Sedaj Imamo ustavo, ki tvori okvir za bodoči razvoj vsega političnega življenja.
V smislu nove ustave je kralj čuvar narodne in državne ^inte, ob°nem pa tudi čuvar vsakdanMb interesov naroda. Od sedai nanrej ne sme biti več nobenih zmešnjav v orilentacFi naro-
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
V včerajšnjem IX. kolu je vladalo največje zanimanje za spopad med svetovnim prvakom Aljehinom in njegovim konkurentom, ožjim rojakom Bogoljubovom. Svetovni prvak je pri tej priliki zopet pokazal, da je razred zase in da nosi popolnoma upravičeno naslon svetovnega* prvaka. Kakor dosedaj vse nasprotnike, je včeraj tudi Bogoljubova gladko odpravil ter izvojeval s tem že svojo osmo zmago. Aljehin vodi krepko z dvema in pol točkama plus.
Ostale partije so končale sledeče:
Niemcovič—Tartakower po 27. potezah reniis. Že v 18. minuti je končala z enakim rezultatom tudi igra Vidmar— Spielmann.
V borbi Colle—Astaloš je prvi na pravil v težki poziciji veliko napako in je Astaloš potem z lahkoto zmagal
Naš mojster Pirc doživlja poraz za porazom. Očividtio ni fizično dorasel velikim naporom blejskega turnirja. Včeraj se je spustil v zelo tvegano igro s švedskim prvakom Stoltzom in jo tudi izgubil.
Madžarski prvak Maroczy je prišel v boju s Kashdanom v hudo časovno stiko in je moral končno kanitulirati.
Partija Kostič—Flohr je bila prekinjena v boljši poziciji za Flohra.
Danes je prost dan in bodo odigrane samo viseče partije.
Stanje po IX. kolu je sledeče: Aljehin 8 in pok Spielmann 6. Vidmar in Kashdan 5, Bogoljubovv, Astaloš in Stoltz 4 in pol, Kostič 4 (1). Tartako-
liko dejalnostjo kot je kralj Aleksander , i mogel premagati tradicijo alnih in glo bako ukoreninjenih pojmov. Novi politični ministri pripadajo i bivši radikalni, i nekratski, i Radičevi i Pri'Ičevičevi stranki, torei onim skupinam naroda, ki pred 6. jan. 1929 igrale v parlame.. • glavno ulogo. Politike pač ne more am-
da na škodo narodnega in državnega edinstva. Temeljni zakon tega razvoja je, da morajo vse priznane stranke upoštevati narodno edinstvo. Bratomorni politični boji na verski, regionalni ali plemenski podlagi ne bodo več mogoči. In to je tudi edino pravilno, kajti ravno razlika strank na omenjenih podlagah je najbolj ogrožala državno in narodno konsolidacijo.
Zadnje spremembe pomenijo, da politične stranke v bivši stari obliki ne bodo mogle več obstojati, ker so ravno one prinesle narodu in državi največ zla. Te stranke so imele zelo mam biva gesla, s katerimi so skušale sicer kazati značaj vsedržavnosti. dejanski pa so bili to le verski, regionalni in plemenski vidiki. In vrh tega so na sramoto 20. stoletja obstojale še stranke. ki so bile zgrajene zgolj na verski podlagi.
Vlada bo izvedla svoj program do kram in moremo zato mirne duše govori i o veliki narodni vladi,
wer 4, Flohr 3 in pol (1), Maroczy in Niemcovič 3 In pol, Colle 3, Pirc 2 in pol.
Zastopnik vlade pri svečanostih v Ljubljani
BEOGRAD, 4. septembra. Ministrski svet je sklenil, da bo pri odkritiu spomenika kralju Petru I. Osvoboditelui v Ljub ijani zastopal vlado minister javnih del g. dr. Albert Kramer.
Pomorska pogajanja med Francijo in Italijo
RIM, 4. septembra. Včerajšnja »Tribuna« poroqa, da se bodo pogajanja med halijo in Francijo za pomorski sporazum vršila v Ženevi in da so izgledi zelo u-godni. V vesti iz Londona trdi »Tribuna«, da je bila tudi britanski vladi izročena kopija francoski note. ki je bila te dni izročena ita iianski vladi ter vsebuje . kon-k.-tne predloge za sporazumno omejitev in redukcijo pomorskega oboroževanja. Prepis francoske note je bil dostavljen tudi italijanski delegaciji v Ženevi, ki bo ■odila pogajanja s francoskimi predstavniki v Ženevi za definitivni zaključek pomorskega sporazuma. »Tribuna« naglasa, da bodo ta pogajanja najvažnejši ' v Ženevi,
ZAKLJUČEK ZASEDANJA DRUŠTVA NARODOV.
ŽENEVA, 4. septembra. Kakor se govori v dobro poučenih krogih, bo sedanje zasedanje Društva narodov končano na:pozneje do 27. t. m.
putirati niti na boljši kirurg in 'pret-nei” zdravnik. Toda politika bo merala sigur. o v veču 'mc ' čutki /.ego je poprej, do katerih mej sine iti. Zakaj nujen 'e tudi za JugosV ' razvoj gosoodar-, in kakor nobena druga državi, sc ne bo mogla tudi Jugos1avua iztrgati ni 'i teol nič iz objema svetov - j; 'is.
»GROFA ZEPPELINA« MORAJO POPRAVLJATI.
PERNAMBUCO, 4. septembra. Vsled viharjev med poletom čez ocean je dobil »Grof Zeppelin« nekaj poškodb na zadnji gondoli. Poškodbe bodo morali tu popraviti, predno se bo zračna ladja vrnila. Povratek se bo najbrže radi tega nekoliko zakasnil.
PERNAMBUCO, 4. septembra. »Grof Zeppelin« je danes ob 2.40 ameriškega časa odplul zopet proti Evropi.
Mariborski in dnevni drobiš
GLAVNE DOLOČBE NAŠE NOVE USTAVE.
f Josip Sterger
Davi ob 2. ponoči je umrl v svojem stanovanju v Maistrovi ulici višji sodni svetnik v pokoju, g. Josip Sterger, v Mariboru in daleč okoli znana osebnost.
Pokojni g. Josip Sterger, ki ga je pred prilično 14 dnevi udarila kap, je bil rojen 3. jan. 1863 v Kranju kot sin notarja, v katerega pisarni je nekaj časa služboval tudi naš pesnik Simon Jenko. Po dovršenih pravnih študijah 1. 1886 na Dunaju je 22. nov. 1886 vstopil v sodno prakso. L. 1893 je bil imenovan za sodnika k okrajnemu sodišču v Ložu, 1. 1899 pa za okrajnega sodnika v Mariboru, kjer je ostal ves čas do svoje upokojitve začetkom 1. 1929. Službo\al je v vseh oddelkih okrajnega sodišča, pred svoJo u-pokojitvo pa na okrožnem sodišču. Zlasti je bil dolga leta izvensporni sodnik okrajnega sodišča v Mariboru, v katerem svojstvu je med vojno pomagal vojnim vdovam in sirotam in marsikateri pripomogel do podpore. V obče je šel strankam zelo na roko in je pomagal, kjerkoli je mogel. Pred svojo upokojitvo je bil odlikovan z redom sv. Save IV. razreda.
Pokojnik je bil splošno poznan kot dober tovariš, ki je zelo rad prevzel tudi razna dela za tovariše. Na sodišču je bilo že skoro samo ob sebi umevno, da je on vodil najtežje razprave. Znan je pa bil tudi kot dober, prijeten in dovtipen družabnik, ki je tudi marsikaki razpravi dal s svojo dovtipnostjo zanimivo obile-žje.
Pogreb pokojnika bo v nedeljo 6. tm. ob 16. izpred kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Naj bo vrlemu možu med nami ohranjen najlepši spomin, vsem njegovim pa izrečeno naše iskreno sožalje!
Otvoritev avtobusne proge Maribor -Račje - Ptuj;? ; -	,
Dne 9. septembra otvori meštno avtobusno podjetje v Mariboru avtoousno progo Maribor - Račje - Ptuj.' Avtobus bo odhajal dvakrat dnevno od glavnega kol. ob 7. in 15., z Glav. trga ob 7.10 in 15.10, prihajal bo v Ptuj ob 8.30 in 16.30. — Iz Ptuja odhod ob 12.30 in 17.15 s prihodom v Maribor Glav. trg 13.55 in 18.57. Cena en dinar za kilometer. Za vožnje tja in nazaj pri prevoženih preko 20 »n 20% popusta. Uvedejo se kalendarske legitimacije glaseče na ime lastnika s sledečim popustom: za 10 voženj 10% popusta, 20 voženj 20%, 30 voženj 3J%, 40 voženj 40% in 50 voženj 50% pppu-sta.-.Legitimacije so neprenosljive.
Povratek otrok s Počitniškega doma na Pohorju.
Tretja skupina otrok Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju se bo vrnila v sredo 9. t. m. z osebnim vlakom ob pol dvana stih dopoldne na glavni kolodvor. Starši naj otroke pričakujejo. Prtljaga se bo dobila popoldne v Zdravstvenem domu, Koroščeva ■ul. št. 3. —
Avtobus^ promet na Tezno - dirkališče dne 6. in 8. tm.
Dne 6. in 8. tm. bodo vozili mestni avtobusi na Tezno k motornim dirkam od 13. ure naprej.
Pevski zbor Glasbene Matice
v Mariboru ima drevi, ob 20. uri, svojo prvo redno vajo. Novi člani dobrodoš.i.
Koncert orkestra kraljeve garde iz Beograda
bo v. Mariboru početkom oktobra. Opozarjamo že danes na ta izredni irnetnišKi užitek vse ljubitelje orkestralne glasbe. Dirigent tega orkestra je znani višji ki-pelnik-polkovnik Pokorny. Orkester šteje 80 glasbenikov. Natančnejši spored objavimo v kratkem. —
Trgovine na praznik.
Gremij trgovcev obvešča svoje člane, da smejo biti po naredbi o delavnem času in sklepu gremijalnega občnega zbora trgovine na praznik dne 8. tm. v Mariboru dopoldne odprte.
Udruženje rezervnih oficira in ratnika v Mariboru
vabi svoije člane na družabni večer, ki ga priredi društvo »Oficirski dom« v soboto dne 5. tm. zvečer v Narodnem doma. -
Sv. Duh na Ostrem vrhu.
Pri nas se je preteklo nedeljo po prizadevanju neumornega narodnega delavca, šol. upravitelja Križnič-a ustanovila »Streljačka družina«. Za predsednika je bil izvoljen Štibler Anton, župan v Gradišču, za tajnika pa šol. upravitelj Križnič Josip. Poleg domačinov je prišlo na občni zbor lepo število Seloičanov, kateri vedno podpirajo Sv. Duh pri naroda nem delu. V imenu »Mere« in CMD je pozdravil novo društvo šol. nadzor. Tomažič Ivan iz Maribora;, Sicer so pa Mariborčani-tokrat ostali dbrrra. —
III. gostilničarski. gospodinjski tečaj.
Tujski promet, ki edini še lahko zboljša mizerno stanje naših gastiln, zahteva naravno primerno ureditev naših obratov. Zato je Zveza gostilničarskih zadrug priredila že dva taka tečaja z najlepšimi uspehi, kar pričajo številna zahvataa pisma starišev naših bivših gojenk. Zato ponovno pozivamo vse naše hotelirje in gostilničarje na priliko, katero jim nudimo, da se njih hčere izobrazijo odnosno izpopolnijo v vodstvu gostilniških obratov. Vpis traja nepreklicno do 10. septem bra. Gojenke so preskrbljene z vsem v internatu in pod najstrožjim strokovnim nadzorstvom. Vsa pojasnila daje Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
Gremij trgovcev v Mariboru
opozarja svoje člane in druge interesente, da so v bodoče uradne ure za stranke vsak dan samo od 9. do 12. ure, ker je ostali čas namenjen edinole pisarniškemu delu gremija. — Načelstvo.
Udruženje rezervnih oficira i ratnika v Mariboru
obvešča svoje člane in drugo javnost, da priredi »Jugoslavenski Turing klub« družabno potovanje na Kajmakčalan in v Južno Srbijo. Odhod iz Maribora dne 11. tm. z brzim vlakom ob 1^.36. Prijave spre jema potovalna pisarna »Putnik« v Mariboru na, Aleksandrovi cesti, kjer se dobijo tudi točnejši podatki. —
Nezgoda otroka med igranjem.
Na dvorišču Molskega dvora je med igranjem petletna Angela padla z voza in si pri tem zlorrila levo roko v podlehtiu. Ponesrečenko je reševalni oddelek odpre mii v splošno bolnico. —
Tatvine na vseh koncih in krajih.
Neki kmečki prodajalki od Sv. Barbare v SI. gor. je včeraj dopo'dne na živilskem trgu nek uzmovič izmaknil iz žepa lCO-dinarski bankovec. Delamržni Ed-mund G. in kotlarski vr.jenec Alfonz B. sta bila včeraj zasačena, ko sta hotela prodajati mlade golobe, ki sta jih — 18 po številu — suni'a iz nekega unezda pod mostom. Opravka imata radi tega s po* ličijo. — Trgovskemu vajencu v *rgovini Kuhar na Aleksandrovi cesti je včeraj nekdo z dvorišča trgovine izmaknil kolo. Č- čas je fant opazil v Cankarjevi ulici neznanca, ki je imel njegovo kolo. Koga je zasledoval, je neznanec ko'o odvrgel in jadrno odnesel pete. — Tudi kolarske-mu mojstru Štefanu Vrencoti je bilo nocoj r .ioči ukradeno kolo iz zal'.;;ijene delavnice. — Delavcu Matiji Grgiču pa ;e vč--".j ..cznan zlikovec iz ute na c' ' šču v Smetanovi ul. 17 ukradel črne bcks-čevlje.
Tombola v prid Počitniškega doma kraljice Marije, na Pohorju
se bo vršila v nedeljo dne 20. septembra. Krasni dobitki bodo razstavljeni v izložbi tvrdke Wesiak na Aleksandrovi ces(i. Karte so na prodaj v vseh trafikah. — .
Zahteva današnje dobe je vedno popolno delo. Tudi vi morate imeti to pred očmi, ako nočete podleči v današnjem težkem bo.u za obstanek. Najboljši pomočnik je tu prava, nepokvarjena zrnata kava. Vsak dan nekaj skodiiic vam nudi polno moč, z mlekom pomešana zrnata kava pa je vrh tega tudi zelo užitno hranilo. Kvalitetne kave so najbol:še mešanice Julija Metala.
Prijave za enoletni trgovski tečaj Slov, trg. društva v Mariboru se spre emajo dnevno od 10.—11. ure Zrinjskega trg 1 (drž. trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. Zahtevajte brezplačno prospekte od ravnateljstva tečaja. —
Še enkrat nastop čudežnega telepata in sugestinerja gosp. Svengalija v petek v Veliki kavarni. V soboto veliki nageljčkov večet,
Včeraj je bila v »Službenih Novinah'< objavljena naša nova ustava in je toiej s tem stopila že v veljavo. Njene glavne določbe so:
Pravice in dolžnosti državljanov
čl. l.
Kraljevina Jugoslavija je dedna in ustavna monarhija.
Čl. 3.
Službeni jezik kraljevine je srbsko-hrvatsko-slovenski.
Čl. 4.
Državljanstvo je v vsej kraljevini eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki. Vsi uživajo enako zaščito oblastev. Ne priznava se plemstvo, ne naslovi, ne kakršnekoli predpravice po rojstvu.
Čl. 11.
Svoboda vere in vesti sta zajamčeni. Priznane veroizpovedi so ravnopravne pred zakonom in lahko svojo vero javno izpovedujejo. Uživanje državljanskih in političnih pravic ni odvisno od veroizpovedi. Nihče ne sme biti oproščen svojih državljanskih ali vojaških dolžnosti in obvez s tem, da se poziva na predpise svoje vere. Vere se more priznati samo z zakonom. Priznane veroizpovedi samostojno urejajo svoje notranje verske posie in gospodarijo s svojimi fondi in s svojo lastnino v mejah zakona. Nihče ni prisiljen, da svojo versko izpoved javno izpoveduje.
Nihče ni dolžan sodelovati pri verskih, dejanjih, svečanostih, obredih in činih, razen ob državnih praznikih in .svečanostih in v kolikor bi zakon odrejal to za osebe, ki so podvržene roditeljskim, varuškini in vojaškim oblastem. Sprejete in priznane vere iahko vzdržujejo stike tudi s svojimi verskimi vrhovnimi poglavarji v inozemstvu, ako to zahtevajo duhovni predpisi posamezne veroizpovedi. Način, kako naj se vzdržujejo ti stiki, bo uredil zakon. V kolikor so v državnem proračunu za posamezne veroizpovedi predvidena sredstva, jih je treba deliti med posamezne sprejete in priznane veroizpovedi v razmerju števila njihovih vernikov in stvarno dokazanih potreb.
Verski zastopniki ne smejo uporabiti svoje duhovne oblasti v cerkvi ali s pomočjo spisov verskega značaja ali sicer v svoje zasebne duševne ali strankarske svrhe. Ravno tako se ne sme dopustiti, da bi se vršila v cerkvah ali ob priliki verskih shodov in manifestacij kakršnakoli politična agitacija.
Čl. 13.
Državljani imajo pravico združevanja, zborovanja in dogovarjanja v mejah zakona.
Združenja ne smejo sloneti na verskih, plemenskih ali regijonalnih osnovah v strankarsko-poiitične svrhe, kakor tudi ne zaradi telesne vzgoje. Na shode se ne sme prihajati z orožjem.
Čl. 16.
Razen državnih javnih šol fahko obstoje tudi zasebno v mejah zakona. — Osnovno šolanje je obvezno. V državnih osnovnih šolah je pouk brezplačen. Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti.
Vse ustanove za izobraževanje so pod državnim nadzorstvom.
Čl. 24.
Kot posvetovalno telo v vprašanjih gospodarskega in socijalnega značaja se ustanovi gospodarski svet, ki bo dajal na zahtevo kraljevske vlade ali narodnega predstavništva svoje strokovno mnenje. Gospodarski svet tvorijo zastopniki gospodarstvenikov in strokovnjakov v gospodarskih in socijalnih vprašanjih. Način sestave in poslovanja gospodarskega sveta se uredi s posebnim ukazom.
Čl. 26.
Zakonodajno oblast vršita kralj in narodno predstavništvo skupno. Narodno predstavništvo tvorita senat in narodna skupščina.
Čl. 32.
Kralj sklicuje narodno predstavništvo na izredno ali redno zasedanie. Kralj
otvarja in zaključuje seje osebno s pre" stolno besedo ali preko ministrskega sveta, s poslanico ali ukazom. Kadar kralj otvarja ali zaključuje seje s prestolno be> sedo, zasedata senat in narodna skupš# na obenem. Prestolno besedo, poslanico in ukaz sopodpišejo vsi ministri. Kraji sme vsak čas po državni potrebi sklican narodno predstavništvo. Kralj ima pravi* co razpustiti narodno skupščino in odre* diti nove volitve. Ukaz o razpustu, ®a* kor tudi ukaz o novih volitvah sopodpišejo vsi ministri.
Narodno predstavništvo
Senat
Čl. 50.
Senat sestoji iz senatorjev, ki jih krati imenuje, in iz senatorjev, ki so izvoljeni*
Senator ne more biti mlajši od 40 let. Določbe o številu izvoljenih senatorjev in o njihovi izvolitvi, bo predpisal zakon. Kralj lahko imenuje ravno tolikšno število senatorjev, kolikor jih bo izvoljenih. Nihče ne more biti istočasno senatof in narodni poslanec.
Čl. 51.
Mandat izvoljenih senatorjev traf* šest let. Vsaka tri leta se senat z izvo* litvijo novih članov obnovi za eno poK*' vico izvoljenih senatorjev.
Čl. 52.
Mandat od kralja imenovanih sena* torjev traja šest let. Ta mandat se lab' ko na predlog predsednika ministrske?8 sveta razreši zaradi telesne nesposobnosti ali ako je bil senator po sodišču ob* sojen zaradi kaznivega dejanja. Imeno* vani senator, ki je aktivni državni uradnik, ne sme obdržati uradniškega položaja.
ČL 53.
Senat se sestane obenem z Narodno skupščino in preneha delovati z Narodno skupščino. Senat preiskuje pravilnost mandatov izvoljenih senatorjev in odloča o njih.
Narodna skupščina
Čl. 54.
Narodna skupščina sestoja iz poslancev, ki jih narod svobodno izvoli s splo* šno, enako in neposredno volilno pravic®« Narodni poslanci so izvoljeni za štiri leta.
Mandat narodnega poslanca lahko pre-stane tudi prej v primeru, ki ga predvideva volilni zakon. Določbe o številu ifl izvolitvi narodnih poslancev bodo urejene v posebnem zakonu.
Čl. 55.
Volilno pravico ima vsaka oseba pj* rojstvu in po prirojstvu (naturalizaciji)', ako je dovršila 21. leto starosti. Aktivi* oficirji, kakor tudi podnaredniki in voja’ ki pod zastavo ne morejo vršiti voliWe pravice in ne smejo biti izvoljeni. Z zakonom se bo rešilo vprašanje ženske vo* lilne pravice.
Čl. 56.
Začasno izgube volilno pravico:	..
1. osebe, ki	so	obsojene na	robijo	a‘‘
na zapor preko 1	leta, dokler	se	jim	1,8
vrnejo njihove državljanske pravice;
2. osebe, ki se obsodijo na izgubo čas*' nih pravic, za	čas	dokler traja	in	kazen*
3. osebe, ki	so	v konkurzu;
4. osebe, ki 90 pod varuštvom;
5. osebe, ki so s posebno razsodbo >** gubile volilno pravico zaradi volilni prestopkov.
Čl. 57.
Za senatorja oziroma narodnega f slanca je lahko izvoljen samo oni, ki W volilno pravico ne glede na to, ali > vpisan v volilni spis. Od vsakega sen torja oziroma poslanca' se zahtevah t' pogoji:	Iu.
1. biti mora državljan kraljevine goslavije po rojstvu ah prirojstvu:	{i
2. prirojeni državljan mora stanov v naši kraljevini najmanj 10 let od prirojstva;	,et0
3. dovršiti mora 40. oziroma starosti;	.ezik.
4. govoriti in pisati mora naroa:mJ^yo
Izguba volilhe pravice vključuje ^
mandata senaioria ozir. narodne*
Smrtna dirka med zemilo in nebom
12. SEPTEMBRA SE ZAČNO SVETOVNE TEKME ZA SCHNEIDERJEV POKAL.
5^nca. Senator ali narodni poslanec ne s™e biti istočasno državni dobavitelj ali državni podjetnik.
Čl. 58.
Aktivni državni uradnik ne sme kandidirati za senatorja ali narodnega postne,a. Policijski, finančni in gozdarski uradniki, kakor tudi uradniki agrarne reforme ne smejo kandidirati razen, ako So Prenehali biti uradniki eno leto pred izpisom volitev. Ministri, aktivni in na razpoloženju, lahko kandidirajo.
Čl. 59.
Vsak senator in vsak poslanec predaja ves narod. "Vsak član Narodnega Predstavništva položi prisego, da bo Zvest kralju in da bo varoval nad vse Orodno edinstvo, neodvisnost države in celoto državne oblasti, da bo spoštoval ustavo in da bo vedno imel pred očmi blaginjo naroda.
Čl. 60.
Narodno predstavništvo se skliče s ^uljevim ukazom v prestolniški Beograd k rednem zasedanju vsako leto 20. oktobra. Ako je za primer vojne prestolnica Preložena, se sestane Narodno predstavništvo v kraju, ki ga določi kraljev ukaz 0 sklicanju. Redno zasedanje se ne mo-re zaključiti pred sprejetjem državnega Proračuna.
Čl. 74.
Senatorji in narodni poslanci ne od-6avarjajo za glas, ki so ga dali kot čla-1,1 Narodnega predstavništva. Za vse 'ziave in postopke v izvrševanju man-ata, bodisi v dvoranah senata ali Na-r°dne skupščine, odgovarjajo senatorji, ^uosno narodni poslanci le senatu od-Nardni skupščini po odredbah pomnika. Za iziave ali postopke, ki vse-0u'e-fo kazensko de'anje, odgovarja sektor, odnosno narodni . oslanec tudi red ne,nu sodišču, če senat, odnosno Narod-na skupščina to odobri. Za uvrede, kle-Vete ali zločine odgovarja senator, od-n°sno narodni poslanec rednemu sodišču tudi brez poprejšnjega dovoljenja senata Vnosno Narodne skupščine.
Upravne oblasti
Čl. 84.
Banovine so upravne in samoupravne cdinice. S posebnim zakonom se določi razdelitev banovin na sreze in občine. Organizacija občinskih uprav in področje Ujihovega dela se določi s posebnim zatonem po načelih samouprave. Posamezne mestne občine morejo biti z zako-urejene tudi na drugačni podlagi.
Čl. 85.
Mesto Beograd z Zemunom in Panče-v°m tvori posebno upravno področje.
Čl. 86.
Na čelu banovine stoji ban, ki je pred-sfovnik vrhovne oblasti v banovini. Ba-£a Postavlja kralj na predlog predsedni-a ministrskega sveta.
Čl. 87.
Ban postavlja, premešča, upokojuje in !%ušča upravne uradnike v mejah svo-Jke Pristojnosti, določene z zakonom o apski upravi.
Samouprava
Čl. 88.
M vsaki banovini kot samoupravnem te'esu obstojata banovinski svet in ba-Q°vinski odbor.
Čl. 89.
Banovinski svet se volii na štiri leta s Sp'oŠnim, enakim in neposrednim glasovanjem po določbah zakona. Svet voli iz srede banovinski odbor, ki je samoupravni izvršni organ banovine. Ban postavlja in razrešuje banovinske urad-’*e na predlog banovinskega odbora.
Čl. 90.
Banovinski svet more urejati razne jmoge banovinske uprave in banovin-^ eSa življenja z banovinskimi uredbami a podlagi zakona o ureditvi banovin in Podlag; drugih zakonov. Banovinske Zak 'majt> v dotičnih banovinah moč sto°x-a' smej0 biti proti ustavi in oble m zafo°n,f>m, ker se v tem primeru i mogle uporabljati.
B	CL 9L
Oznaki odbor pripravlja predloge
a0vity>Pskih uredb, sklepa pa o niih ba-
s 1 svet. R?.novinske uredbe pro-
glaša in objavlja ban, ki zahteva prej soglasje državnega sveta o njihovi zakonitosti. V primeru, da državni svet soglasje odkloni, se uredba ne more objaviti. Državni svet je dolžan dati ali odkloniti soglasje najdalje v roku meseca, dni. Ako državni svet v tem roku ne Izreče aogtasta, se smatra, ‘da Je soglasje podano.
Čl. 92.
Državna centralna oblast skrbi, da vrše samoupravne oblasti svoje zakonite dolžnosti v določenih mejah in da ne kršijo splošnih državnih interesov.
Čl. 93.
Ban, oziroma z zakonom določeni državni organ, ima pravico ustaviti vse sklepe banovinskega sveta in banovinskega odbora, ali občinskih zborov a;li odborov, ki so proti ustavi, zakonom in uredbam. Proti odločitvi bana je mesto pritožbe na državni svet. Morejo se isto-tako ustaviti oni sklepi in izjave, ki so škodljivi za splošne državne interese. V tem primeru se pritožba predloži ministru za notranje zadeve v zakonitem roku. Banovinski svet se more s kraljevim* ukazom razpustiti pred štiriletno dobo na predlog notranjega ministra, ki odredi nove volitve za dotično banovino.
Čl. 94.
Banovinski svet sklepa vsako leto na svojem prvem sestanku o banovinskem proračunu za prihodnje leto na predlog banovinskega odbora.
,Č1. 95.
Banovinski proračun odobrava finančni minister, glavna kontrola pa nadzira njegovo izvrševanje ter pregleduje zaključne račune.
Čl. 96.
Občine so samoupravna telesa. Njim se lahko nalagajo s posebnim zakonom tudi akti upravnih oblasti, ki jih izvršujejo pod nadzorstvom določenih upravnih organov.
Čl, 97.
Določila o organizaciji in pristojnosti banovinskih in občinskih samoupravnih oblasti se predpišejo z zakonom.
Čl. 98.
Za zadeve upravnega značaja se ustanove upravna sodišča. Njihove sedeže, pristojnost in organizacijo določi zakon.
Čl. 99.
Državni svet je vrhovno upravno sodišče. S posebnim zak nom se določi način postavljanja članov državnega sveta kakor tudi sestava, pristojnost in njegov postopek.
Sodne oblasti
Čl. 101.
Sodniki vseh sodišč so stalni. Sodnikom se ne sme vzeti njihov poklic, niti se ne smejo iz kakršnegakoli vzroka odstraniti iz službe zoper svojo voljo brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarnih rasodb kasacijskih sodišč. Sodnik ne sme biti tožen za svoje sodno delovanje brez odobritve pristojnega sodišča. Sodnik ne more biti poslan niti ne začasno na drugo politično ali nepolitično javno službo brez svojega pristanka ali dovolitve ka-sacijskega sodišča. Sodnik sme biti premeščen samo s svojim pristankom. Sodnik more biti v službi do izpolnjenega 70. leta svojega življenja. Pred tem rokom se sme sodnik upokojiti samo na pismeno prošnjo ali pa, kadar telesno ali duševno tako oslabi, da ne more vršiti svoje dolžnosti. Sklep o upokojitvi v tem poslednjem primeru izda kasacijsko sodišče.
Prehodne in sklepne določbe
Čl. 117
Do dneva sestanka Narodnega predstavništva krslj izdaja in proglaša zakone z ukazom.
Čl. 118.
Vsi obstoječi zakoni, razen zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni u-pravi z dne 6. januarja 1929. ostanejo v veljavi, dokler se na reden r~~'n ne iz-premenijo ali ukinejo.
Čl. 119.
Odredbe čl. 101 te ustave se ne bodo izvajale v dobi petih let od dneva uveljavljenja te ustave.
čl. 120.
Ta ustava stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih no-
vlnah«.
Kakor je določeno, se bo tudi letos vršila dirka za Schneiderjev pokal. Letala bodo startala 12. septembra, in sicer bo med njimi le malo novih konstrukcij, zato pa bo tekmovanje še bolj napeto kakor dosihmal. Pri posameznih letalih so se tvornice omejile na razna izboljšanja, poglavitno pri strojih. Dosedanji poizkusni poleti pričajo, da bo boj izredno vroč. Že pri dosedanjih poletih se je izkazalo, da so stari rekordi posekani in da se je treba pripraviti na nova presenečenja.
Francoski tekmovalci za Schneiderjev pokal so dosegli brzino 630 do 650 km na uro. Kmalu za njimi pridejo Italijani, ki so dosegli povprečno brzino 640 km. Verjetno je, da bo pri velikem tekmovanju dosežena brzina do 700 km, kar predstavlja fantastično naglico. Kaj to pomeni, bomo razumeli če si pokličemo v spomin, da je ta brzina polovica tiste, s katero se zavrti zemlja okrog lastne osi v 24 urah.
Vse to zahteva od tekmovalcev ne le železnih živcev, ampak naravnost herojskega preziranja življenja. Vzemimo, da pri kakšnem letalu med blazno dirko le nekoliko popusti vijak. Letalec bi bil izgubljen. Tudi najmanjša napaka v mo-
Pred sodiščem.
Stražnik: »Rival se je baš s svojo ženo, ko sem ga prijel in aretiral in...«
Obtoženec (ga prekine): »... in sie me rešili, če dovolite, da povem resnico.«
V šoli.
Učitelj učencu: »Matevž, tvoja naloga je izvrstna. Samo to napako ima, da je popolnoma slična Tomaževi. Kaj naj rečem k temu?«
Matevž:	»Pač	da je tudi Tomaževa
naloga izvrstna.«
torju bi seveda strmoglavila pilota na zemljo, uničila letalo in se maščevala nad pilotom, ki je tako nepripravljen drznil spustiti se v boj na življenje in smrt.
Schneiderjev pokal je ustanova Francoza Jacquesa M. Schneiderja, ki se je bil pri neki športni tekmi v Monacu tako navdušil za letalske tekme, da je 1. 1912 sklenil ustanoviti prehajajočo nagrado za brzinske tekme v zraku. Mož menda sam ni slutil, kako dalekosežnega pomena bo njegova ideja in kakšno vlogo bo še igrala v razvoju modernega letalstva. V začetku so dosegli hidroplani pri tekmah komaj 72.6 km. Že to je pomenilo senzacijo. Po vojni se je tekmovanje silno razvilo. L. 1925 so dosegli tekmovalci že 347 km, dve leti pozneje že 450 km. L. 1929 so dosegli Angleži že 528 km. Toda zmagovalec Waghorn se ni dolgo veselil tega triumfa. Pri nekem poznejšem tekmovalnem poskusu je treščil na zerrtljo in se ubil. Tudi mnogim drugim konkurentom ni bila sreča milejša. Italijani so izgubili na račun Schneiderjevega pokala izvrstna tekmovalca Dal Molina in Montija, Francozi pa poročnika Rougaulta, ki je našel pri Marseillu smrt v morju.
Taborišče Svena Hedlna razdelano.
Švedski raziskovalec' Sven Hedta je prejel od svojega člana srednjeazijske odprave dr. Bexella sporočilo, ki mu javlja, da so razbojniki napadli taborišče ekspedicije in ga popolnoma opustošili. Oplenili so celo dragocene naprave za vremenoslovce In astronomske pripomočke. Sven Hedin se je zaradi tega prito žil pri kitajski vladi.
Hotel za živali.
V Newyorku so nedavno otvorili palačo za živali, ki nastopajo v raznih varietejih. Čas, ko se ne producirajo pred ljudmi, lahko prebijejo v tem hotelu.
Orjaški načrti ruske filmske industrije
Šunjacki, predsednik Sojuzkina v Rusiji, objavlja filmski program Sojuzkina za 1. 1913. Izjavlja, da se je posrečilo odstraniti mnoge težave in ovire, ki so se stavile razvoju filma v Rusiji. Največji napredek je v tem, da se je v Rusiji sami ustanovila velika tovarna za proizvodnjo filmskega traka, ki je že od 1 julija t. 1. v obratu. Program dela Sojuzkina v 1. 1932 obsega 17 glavnih točk: V 1. 1932 se bo izdelalo 500 velikih filmov, ki morajo biti mnogo boljši negol je letošnja produkcija. Letos je bilo izdelanih 232 filmov. Od navedenih 500 filmov jih mora 80 izpolniti cel večer, 20 pa jih mora biti izdelanih v barvah. Posetnikov kinov mora v 1. 1932 biti krog 3 milijarde, dočim jih je bilo letos dcs’ej 1 milijarda. Promet je znašal letos 400 milijonov rubljev, v 1. 1932 se mora dvigniti na 1 milijardo. Davki in takse od filmov morajo nesti državi 200 milijonov rubljev. Nova tvornica trakov mora izdelati letno 150 milijonov metrov trakov, čistega dobička pa mora imeti 200 milijonov rubljev. Načrt tudi predvideva, koliko kinov se bo zgradilo, koliko aparatur postavilo itd. Zdi se, da hoče Šunjacki v pogledu filma Rusijo dvigniti do utopističnih višin.
Milijon let staro jajce
Univerza v Kaliforniji je v zadnjem času obogatila svoje muzejske predale z jr! i, ki je svojevrstna posebnost. Na-š:! ga je neki iskalec zlata v reki Gili v Arizoni. Bilo je zaraščeno v gmoto trdega apnenca, ki sodijo o njem geologi, da je star 2 do 3 milijone let. Preden so dobili jajce učenjaki v študij, so ga morali izklesati kamnoseki iz kamenitih plasti. Pri tem so ugotovili, da se po obliki ne razlikuje dosti od navadnega gosjega jajca. Lupina ie ohranila svoje prvotne elemente in mikroskopsko strukturo. Vsebina jajca pa je napolnjena z nekakšno kristalno gmoto.'
Sokolstvo
Kdo bo prvak Jugoslavije?
To pereče vprašanje si zastavljajo danes v vseh središčih jugoslovanskih sokolskih žup, kjer so igrišča živa v pripravah in neumorni vadbi za dan, ki prinese to odločitev. Iz cele Jugoslavije se zgrnejo dne 13. sept. v Maribor sokolske vrste, da v bratski borbi prepuste venec zmage najboljšemu. — Podrobnejša poročila naslednje dni. Opozarjamo že danes na to zanimivo tekmo!
Sokolsko društvo Slivnica pri Maribora
otvori ob priliki svojega prvega telovadnega nastopa na Mali Šmaren dne 8. tm. Tyrševo sokolsko knjižnico, ki je shranjena v lepi trodelm omari. Nastopa se udeleži med drugim tudi vod 45. pp. s kopji. Svira sokolska godba iz Tezna.
Seja župnega načelstva
bo v pondeljek, dne 7. tm. ob 20. v župni sobi. Razpravljalo se bo v glavnem o župnem zletu in pozivam zato vse člane načelstva, da se seje udeleže. Okrožne načelnike prosim, da prinesejo tozadevna poročila. Načelnik.
Šport
Zagreb:Madrid 2:1.
Včeraj se je vršila v Zagrebu nogometna tekma med reprezentancama Madrida in Zagreba. Zmagali so nepričakovano Zagrebčani z 2:1.
Tekmovanje ca juniorski pokal SK Ilirije.
Prvi pokalni finale med Ilirijo in ISSK Mariborom se odigra 6. tm. v Ljubljani na igrišču SK Ilirije. Revanža bo v Mariboru dne 13. tm.
Kasaške dirke na Teznu pri Maribora.
priredi Mariborsko kasaško društvo dne 12. in 13. septembra.
Dr. O. Ilaunlg.
Dva sosecMa
Povest iz preteklega stoletja.
Ker je bil Dolnik tako ugleden gospodar, tudi okrajno sodišče v Humu ni moglo odkloniti prošnje občine Struge, kateri so se pridružile še druge, da se ga imenuje za sodnega cenilca.
Tedanji okrajni sodnik Seidelbah je sicer čimer-no gledal, ko je sprejel to vlogo, toda pomagati se ni dalo nič, kajti vzroka za odklonitev ni bilo in tako je podpisal dekret, da je Dolnik Mihael imenovan sodnim cenilcem.
Sosedje so Dolnika silno spoštovali in kar je rekel on, je tudi obveljalo, saj so vedeli, da se morejo nanj zanesti.
Le eno slabost je imel Dolnik, če je prišel v družbo, je postal vesel ter živahen v razgovoru. Tedaj mu nobeden ni smel ugovarjati, iz kipečega veselja je prešel v razburjenost, in v takem razpoloženju mu je tudi ušla marsikatera beseda iz ust, katero je drugače skrbno skrival.
Že so minule dotiono nedeljo večernice v Humu. Moških ni bilo dosti v cerkvi, velika vročina ter utrujenost po napornem delu med tednom jih je zadržala doma, pač pa je bilo več mladine, posebno žensk, ki so hitele na vse strani proti domu.
Nekaj kmetov se je ustavilo v krčmi Martina Severja. Bila je to gostilna na meji med trgom ter občino Struga tik ob cesti. Košati, že nad 100 let stari gaber je stal pred lično hišo ter vabil posebno v vročem poletnem času žejnega popotnika v hladno senco. In vsak je našel tukaj okrepčila, saj je imel gostilničar Sever vedno dobro kapljico v kleti in marljiva Severjeva žena Fanika je postregla z okusno pripravljenimi jedili. Zraven pa je povedala v razvedrilo gostov kako šaljivo in se pri tem nazadnje še sama smejala, dg se je treslo njeno precej okroglo te>lo.
V hladni senci so že počivali kmetje Oblak Matej, Mlinar Franc, Rokavec Janez, vsi trije bogati posestniki v občini Strugi. Zraven njih je sedel vedno veseli Potočnik Tomaž.
»Le v senco, le na hladno,«, meni Potočnik ter si briše potne srage raz okroglo lice, »danes pa kurijo tam gori na solncu, da bi lahko pečenko pekel zunaj na ponvi, če bi jo človek le imel.«
»To tako tudi dobiš,« meni počasno Matej Oblak, mož orjaške postave, »kar malo dalje idi dol k Cestniku, tam se živi danes kakor v Indiji Koromandiji.«
»Kaj pa vendar imajo tam danes?« vpraša Mlinar Franc, že precej prileten, častitljiv mož.
»No, ali ne veš, kam pes taco moli,« zasmeje se porogljivo Rokavec Janez.
»Kaj misJilš s tem?« odvrne počasno Mlinar ter potegne močno iz pipe, ki si jo je ravnokar prižgal.
»No, to je pač težko uganiti,« poseže vmes Oblak, »saj veš, da bi Cestnik rad postal župan, zato pa rabi godce, da mu gre več ljudi na limonice, ki bi potem zanj glasovali.«
»Te naj le ima, saj mu pridejo, dovolj drago,« reče Rokavec ter sprazni kupico, ki je stala ravno pred njim.
»Pa tržamov je tudi šlo dosti danes tja, cele proce-
sije	kakor	na božjo pot,« meni Potočnik,	si nalije	iz
bokala ter	postavi prazno steklenico pred	Oblaka.
»Te ljudi rabi Cestnik za okrasek,« se zasmeje Rokavec. »On pač misli, da ga bodo že zaradi tega vsi volila, ker občuje z gospodo ter govori ž njimi tudi nemško, kar mi ne znamo.«
»Nas že ne bo zmešal,« poseže vmes Mlinar, »mi se držimo tega, kar smo bili, naš mož je in ostane Mihael Dolnik.«
»Prav	imaš,« pritrdi Oblak, »he Sever,	kam pa	zijaš,	sem poglej, bokal je prazen, žeia me, da se mi	že
grlo suši.«
Rekši, dvigne bokal ter ga izroči gostilničarju, ki je ravnokar priletel iz veže.
»Oh, ne zameri, sosed,« reče Sever, »moja žena ima opravka v kuhinji, jaz pa sem tudi moral streči gostom, v sobi, takoj prinesem prav hladnega iz kleti.«
»Debro, dobro,« se zasmeje Oblak, pogleda v smeri proti trgu kakor bi nekoga pričakoval ter nadaljuje:
»Prav imaš, Mlinar, naš mož je Dolnik, Cestnika pa naj volijo le njegovi podrepniki, ki tam zastonj pijejo in jedo.«
»Prav tako,« pritrdi Potočnik, ter hitro natoči iz polnega bokala Oblaku, ki je rad dal za vino, če je bil v družbi svojih prijateljev.
»Le škoda za Dolmikovega Toneta,« povzame besedo Rokavec, »ker vidi rad Cestnikovo Roziko, saj je ni drugega kakor sam napuh, on resno misli na njo, ona pa ga ima samo za* norca.«
»Imaš prav,« pravi Mlinar, »dekle mi prav nič ne ugaja, Tone pač ne zasluži- tega, saj iz tega tako nič ne bi bilo, slišal sem že, da gleda za davčnim adjunk-tom, ker hoče-imeti na vsak način uradnika, za moža in postati gospa.«
»No, ta ji bo tudi pokazal fige, ni tako prismojen, da bi si to šemo naložil na hrbet,« se zasmeje Potočnik ter si krepko poplahne grlo.
»Če bi adjunkt le poznal Roziko, potem bi si že premislil, seve, delati se' zna ta gizdalinka sladko in ijubeznjivo, a ni vse tako, kakor se kaže.«
»Kaj pa misliš s temi besedami?« vpraša Mlinar ter pogleda Oblaka.
»Ha, kaj to meni mar, jaz se ne ženim, a Tonetu bi bilo dobro odpreti oči, da je bila Rozika eno leto v Gradcu, baje se je učila šivati ter kuhati, no, pa se je še nekaj drugega skuhalo, pa dalje nič ne vem, le to mii	je znano, da	ni	tako nedolžna kakor	se dela.«
»Je moralo	biti nekaj, saj se tedaj,	ko je prišla
pred dvema leti domu, dal:e časa ni prikazala iz hiše,« pripomni Rokavec. »Pravili so, da je bila precej bleda, mati je seve rekla, da ji mestni zrak ne prija.«
»Ha, ha, mestni zrak,« se zakrohoče Potočnik, »ta je posebno nevaren za taka dekleta, he, he, človek si more misliti kaj drugega.«
Tako bi se	še	nadaljeval pogovor o	Roziki, ko bi
ne	prišel zopet	iz	veže gostilničar Sever, ki je pri-
sedel h gostom. Pogovor je nanesel na druge stvari. Kmetje so še sedeli in pili, saj e bila huda soparica in hladna pijača se je prilegla. Stoprav, ko se je nagnilo solnce ža goro, so plačali gostje ter odšli vsak na svoj dom, kajti drugi dan bo zopet spravljali e pšenice raz polja in ajda mara tudi biti oseiana, saj je že tri dni po Aleševem in to je za to setev zadnji čas.
Med tem je bilo pri Cestniku že jako živahno. Tržanov je prišlo danes prav veliko, posebno gospode.
Tam pod košatimi drevesi so sedeli vsi; na zgornje kraju mize okrajni sodnik. Seidelbah s svojo soprog . mož častitljive postave, že belih las. Imel je P™el? ’ globok glas, ki ga je vsak rad poslušal. Če je bil bro razpoložen, je še tudi pomagal katero zapeti, je dober družabnik, posebno, če 'je. vzbujal spomine nekdanje dni. Imel je le eno posebno lastnost, da vedno razvijal posebne nazore in se hudoval, ce i je kdo ugovarjal, češ, da to pač ni izvedljivo.
Kakor vsi tedanji uradniki, je bil tudi on strog® nemškega mišljenja, katerega se je že navzel, kojp bil še sodnik patrimonijalne sodnije na graščini grad.	j..
Zraven njega je sedel davkar Gorjan Karol s s jo boljšo polovico Emilijo, kakor jo je vedno irne val. Bil je brez otrok in se vsled tega tudi ni raty sedel k družbi, kjer so imeli stariši seboj svojo a** ki je seve bila bolj živa kakor že priletni davkar, r stave je bil visoke, velika glava mu je sedela na n1 čnih ramenih, nos je bil dolg in je kazal, da nositelJ sovražnik vinske kapljice. Bil je dobrodušen člove. vedno vesel in če se je smejal, treslo se je vse nje govo telo.
Medtem, ko ste si gospe okrajnega sodnika ^ davkarja z napol šepetajočim glasom, katerega je Pr*|' kinil včasih kak vzhičen — oh in ah, kaj takega, nS' verjetno — že povedale vse novice, ki ste jih nabra^ tekom celega tedna, so imeli gospodje važne poižov0' re, katerih se je udeležil tudi bogati trgovec PlaIlin' šek Andrej iz trga.
Andrej Planinšek je prišel brez vsakega premo* ženja iz mesta v trg Hum, kjer je otvoril malo trž| vino. Znal pa je z ljudmi kakor iz trga, tako tudi t okolice, prav prijetno občevati, vsled česar so kupj radi zahajali k njemu, kajti pri njem se je dobilo ved' no za kak krajcar bolj poceni in to je vleklo pri mar' sikateri gospodinji, pa tudi gospodu in gospodarju.
Tako je spravil kmalu večje premoženje skuP^ ter si kupil hišo, v ^kateri si je uredil veliko trgov'113'
Kot ugleden trgovec in tržan je postal tudi v ^ činskem odboru vplivna oseba in nazadnje je bit1*' voljen za župana.	L
Geslo pa mu je bilo; da velja le tisti kaj, kij nemškega mišljenja. Zato je tudi stremel za tem, “ dobi trg Hum popolnoma nemško lice. S ponosom ? tudi naglašal povsod, da je in ostane trg Hum nem™* i
Sčasoma je dobil tako moč, da je veljalo le t®’ kar je rekel on im gorje mu, ki bi se mu ustavl al, “J je izgubljen.	.	i;
Da bi se udomačila nemška misel tudi v okolij v širših kmetskih slojih, je bilo njegovo nadalje1® strmljenje. Dobival je v dosego tega cilja tudi znatB® podpore od nemških narodnih društev. Tako je po^. vodilna oseba v narodnih zadevah, posebno v razširi jevanju nemštva.
Tudi stražmošter orožniške postaje v trgu, ki J®1 bila še le nedavno tu ustanovljena, po imenu Medveš je sedel z nekaterimi tržani pri posebni mizi.
Biil je pravi zastopnik tega	stanu,	da	se ga je
lo bati. Postave je bil	visoke	kakor	Sv.	Krištof	tef
takega obsega, da bi potreboval skoraj dva stola, K** mor se je vsedel. Temu primerne pa so bile tudi me' gove življenske potrebe, spravil je pod krov svoježa telesa velike porcije in	dva do	tri bokale	vina je	fle'
sel kakor bi sploh nič	ne pil.
(Dalje prih )
Gostilna Dergas, Koroška cesta
v soboto 5. septembra vrtni koncert (Richterkapele) s pojedino piščancev komad Din 24.—. Prvovrstna vina od Din 8.—naprej. Domače pecivo. Se priporoča A. Dergas.	 2575
Atelje za perilo Rupnik,
Slovenska ulica 20 prevzame: Popravila nogavic,' ažuriranje, entlanje, pred-tiskanje,	2500
Izgubil sem od Tattenbachove do Kralja Petra trga šop ključev od blagajne. Najditelj naj jih vrne v upravi »Večernika« proti nagradi. ■ 2582	Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje počen;, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X
Hišo ali vilo pri Aleksandrovi cesti oziroma parku kupim. Ponudbe, z navedbo ulice, številke, cene, sprejema notar Kogej Jak.. Celje, Miklošičeva 3. 2567	Sprejmem 2 učenki za damsko krojaštvo. Naslov v upravi »Večernika«. 2558
	Vintoč Vaupotič v Košakih zopet otvorjen. 2588
Veliko izbiro
vsakovrstnih pletenin, oblek, joP*c: vest, puloverjev itd. po zelo zniža1” ceni priporoča pletarna Vezjak, Mar:' bor, Vetrinjska ulica 17. Naročila ?5 meri, kakor vsa popravila se izvršil-točno in ceneno.	2^*
Al! že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovr3;' nike tako lepo, da izgiedajo kot novi'
Kdor ie ni iital knlifle:
MASELJ-PODLIMBARSKI:
GOSPODIN FRANJO
naj si jo takoj kupi pri
TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR
ALEKSANDROVA C. 13
Zahtevajte povsod „Vecernik“!
v v'	V.	.	;-v	">*•	'
*... ■ ' •
Za vedno nas je zapustil naš iskreno ljubljeni oče, gospod
Josip Slerger
višji sodni svetnik v pokoju,
dne 4. septembra 1931, po kratkem, mučnem trpljenju, v 69. letu svoje starosti.	2587
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 6. septembra ob 16. uri iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. masa zadušnica se bo darovala v pondeljek, dne 7. septembra ob M9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 4. septembra 1931.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
______________________________I	..	.	.	1	--------------------
Maj« Konzordi »Jutra« v UnbUaoi; prc4stavaUc Izdajatelja 1» urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik 61 ANKO
* Maribor«