шт


нпрн^пп
Ч-------
ki a Avsträo dobro misli fc* jo obraniti želi, H no si^^ffffl^nH1®^^ P* W bodočo то^ litve, da bi pomagal hudo poškodovaui državni voz po-
tegniti napravo pot, ktero nam kažejo skupni intcressi.
Edino sredstvo v dosego te namere pa obstoji y tem, da vsak volilec ne gled6 na razpjre, k: so žaiibog dpa danes mej vsemi narodnostim» na dnevnen^J®"»1
vsaj v tem slučaju odda svoj glas za „	_
tiaiseodtfeeojega kandidat«, in če se na t» n.»om suule parlament poštenih možakov, po tem ne bode „feäko, škodljivih elementov todi iz ministerstva in izmej upravnih uradnikov izbacniti.	•
Ce bi pa duh trdovratnih kast in kratkovidna politika, ki meri vse na mravljinčjo ped, ktera sta do aedaj ustavovercem do krmila pomagala, tudi sedaj, ke jc t& pohlepna fvojafc odkrila pr*d oašmi očmi svoje pogubKivo fimwwJno gospoda-јаој* inevoje
.Adem vedo per la povera pahiamiafoxe fitiw/«
Lucanus.
V Gorici 10. janija. Povaod v ustavnih državah je
.....jtda, da' so posvetovanja in sklepi vainejih konsti-
tncijonalnih oblastnij po časopisih »Ii v posebnih Ustih priobČujm Tudi v Avstriji imajo to vse hvalevredno navado skoraj povsod- Samo pri »as so le prilično koma posreči, da poz ve, - m to navadno zelö nenatančno, kaj pučinjajo naš deželni odbor, razna noša šolska svetovalđtvrt, komisije z i uravnavo zemljiščnih davkov in draga «blusttiijo take vrste.
Fo postranskih durih, bi rekel, sfrči kaka malenkostna vest mej radovedni avotj kateri jo potem po evqjih mislih razširi ali obteše in potent jo beremo n&vudno v domačih in zanaojili listih vso spremenjeno, какогбпа le more priti od nezanesljivih poročevalcev, kateri so jo morda uže iz tretjih ust slišali in potem še po svoje zasukali.
Is ioiabih evetovalstev pozvamo hvocemu učiteljske spremembe, in vendar so tam gotovo važne reči pretresajo in sfc'epajo, katero gotovo jako zanimajo one, kateri motejo šole z velikimi prikladi k davkom vzdrževati. O delovanji naših senilnih komisij je presneto malo prišlo vjavoo8t,das.ravnoja nže delo bl.zo dognanj. Te dni je priobčila deželna komisija golo vrsti I no tarifo (Classifications-Tarif) za goriško kr -novino z dos-tavkont, da je okrajnim ceniluim komisijam, občinam in iz občinske zveze ločenim posestnikom, potem tistim posestnikom, kateri' plačujejo v občini vsaj šesti del zemljiŠčnega davka, na' voljo dano, zoper to tarif» podati pismene ugovore pri dotični okrajni cenilni komisiji v neprestopnem roku šestih tednov, ki prične I!>. junijaiu.neha St. julija t 1.
Vrsti loa tarila je razgrnena v občinskih uradih in pri okrajnih senilnih komisijah, kder jo tehko vsako pregleda: pri zadnjih se more pregledati tudi cenilni
Еад je treba, da pozve davkoplačevalec vse naff, kaj, zakaj in kako se je vse to sklepalo, kar se
Malo dnij potem seje prikazala na podnebju oso-L * • zve2ja repatiea, katera je svoj nevarni rep naravnost proti Slovanom. Učeni iu naučeni zvedogledi so jo imenovali „Jiskra." Kakor j« obfne znano, so mornarji zelö b.ibjeverniin se ustrašijo vsake izvanredne prikazni na podnebji.
ffij Čuda tedaj, da je našega junaka, kateri je zraven tega zelo nervozen in posebno občutljiv za vsako spremembo na podnebji, pri tej priliki strašan strah sprejeti?!. Nagloma skoči iz ladje mi eubo, se odpove poveljmatvu ter se . trdno zaklene v svojo kovačijo. Dolgo potem ga nij bito videti.
: Poveljništvo so pa Uročili pogumnemu po d poveljnik«» kjftteri je v najneugodnejih vremenih neprestia-aeno vodil brzo „Sočo" previdno ogibajoč sc nevarnih žarkov si ova no žrel ne repatice.

m
Äekfere
M? 7:
■
HXft J Ilnvdonin
(Balje
profesorja.
Spital
d« Cmrlenay,
{Nadaljevanje,)
eMi '
tlrng: Proti v Gorici, svetova 1st vo naš deželni o» ministru
ja sklenilo I Tako se žaltbo? godi pri na-?, drngol mi-
atijij	.
" učnega lučrt-i na c. kr. v.iduiei je vlož fo c. k. deželno šolsko Totvu px ak iu hogwwwtjf», je podal energičen protest nuavnost Nj. E. Posnetek te vlog-' -p-iobčiino pr.holnj^ če nkm bo dovoljene.
Mogofie, da bade odboro/ protest kaj pomagal, tet ubranil, d* se zopet urine nemški kot učni jezik v niše spoinja s »le. A vebko zdattiiäa obramba bi bilš gotovo, ako bi bilo šola!;» sveto/aistvi* sam t, kot v šolskh zadevah meradšjtoa obiasUija, zxvniU rnini-slerstveni predlog in »tO bi bila posebuooba deželna zastopniku odločno pjotcstov^Ja proti vladnim nameram.
Kedar se ponemči enkrat e. k. vadnica v Gorici, да bo poskošal rarejniti eksperiHtent kmalo tmli na ljudske šole na kfe&t'h tr. potem irtMfeW t * ne tlolgo zopet do tega, kder stan aiže bi I- nokd.ij, di so Viake-mu dažku, kateri bi v Šoli. k »k* slovensk i iK-sedq črh nil, Mldica пк hrbot o^jsi ^ napisom: eIcb hm ein Esel!«
ltahjaaski iu slovenski osm iSok'i sa delili pretekli toJen pišmsui izpit za m itn rj i» nemščine. Dotično naloge se pošljejo, kakor se pripoveduje, v dioajiko razstavo, oajbrža v dokaz, kak» izvrstno se naši mladina poneračuje, kajti ako H hoteli pokazati vesoljnemu svetu zmožnosti i u napredovanje naših dijakov sploh, poshli bi v razstavo lebko tudi slovenske ali italijansko naloge, - ali pa nalog« iz drugih predmetov, v katerih se pesitmezm dijaki posebno ott-likuj.'jo. Kaj po, ko hi razstavili slovanske iti italijanska (ulog) п-иаШћ dijakov. Ne by ti аг, hndo jih ne!
Oes. kr. namMnik ßaroa Cs3ebi se je mudil pre-ekh te de o nekoliko dnij na Gor.Škem, Obiskal^ јд Kanal, Ajdovščino, Brda iu povsod »lirične »ole. Tudi v Gnrici je počistil nekatero šole.
KviSko 9. j ur. [tzv. do.j.ji Uže dolgo čast niji«m čital v „Soči11 nobenega <?op;sa Od niSdi bnsktfa krajev in zato sem enkrat tudi jaz prijel za perö, ^ da Vam тш1Гв|кмј povem, кчг nij Š4 zo» io, 7л društvo „Gorica", še je tudi pri nas ugitovnto in nekteri g»»3-poilja so олз innOjo (Тиј temi ttili mane prnv se silo opisali v ono društvo*); sLkali so nam s črnim« barvami naše staro iu koristno politično društvo in njega voditelje; „Gorico* pa so p opisa val i tako, da bi sa ne mogel več noben katoličan i/.velieiti. ne pristopi к temu društvu. Vkljub tem i p v пуздГд. agit tti»rji zapustili pov-so.l dobrega vtisi; volja mnogih količkaj zmožnih nij hita pristopiti h „Gonci", dasiravno je to drnštvo ce-uajše od BSoče"; pa kaj je koristilo hraniti s», vpisali so nas vse jedno; a Zi malo čas i, ker nam ja reč šo jasneja, nego p oprejo in se bomo odpovedali eden za drugim.
Nij treba misliti, da „Soča" nemi prijateljev mej nami; vsi tisti, ki snu bili „Sočini" še „Sjčini" ostanemo in nam se bode. pridružilo Še nviogo druzih naš li prijateljev. Zttore; pa želimo, da politic to društvo „Soča*, ker zdaj napmvlji povsod javna sh id-», enkrat tudi prt nas kaj tacega napravi in d* ljudstvu pokaže, da strogo zagovarja narodne pravice in z ve-
tađi g. 0'jbron it Biheaberlca pri nas, Id
, Kar se tiče ^pravljico," mialim, da najbolje bi bilo, ako bi za zmeraj ostala pravljica. Oe pa čast ,Gla-sov" dopisnik prestavlja jo na goriške razmero in na Ш J»rJgodbe, čutim se zavezanega, spregovoriti Judi v j^j zadevi. - Priznavam, da sem eey tet pravljici izrazil ćekolikokrat nepravično in-
tAl. m»!«	____«S
ter moram zagotoviti mojega prijatelja iz
*] Bil jo včeraj
nam je ravno tako tožil ia «o jezit, đa je "bil natana6in eikomoti-„Gorijo",	J	ÜRED.
mi je to jako žal. Pa z druge strani nijsem znal vseh okoliščin in seni bil slabo po Jačen v tej zadevi, ter, misleč, da vodstvo omenjenega zavoda je brez vsakega važnega uzroka, meni nič tebi nič, prepovedavalo gojencem me obiskavati, čutil sem se nekaj razžaljenega (akoravno nemam navade se razžaljevati), ter vslei tega pisal sem en malo j?zno. Ako bi bil vedel, da je vodstvo storilo to prepoved z namenom oteti fauta slabemu uplivn mojih bogoalovskih mnenj, ne bil bi ш£ rekel. Sicer pa priznava &. g. dopisnik „Gla^i", da celo brez mojih bogoslöVskih iziskovamj ne bil bi mogel seznaniti se z rejencem, ker „vodstva se nij zdelo ni častno ni primerno, pošiljati meni oič, tebi №Č tujemu in neznanemu človeku rejenca na ogled, kakor kaki vojaški komisiji, in to tim manj, ker mora, kar je nekaj let, nasproti vojaški oblasti to delati*. Pred vsim moram izreči, da priznavam glnbokomtsleuost in bistroumen dovtip te fraze. Pa to je le opazka dile-tanta, občudujočega lepo umetnijsko delo, in tedaj je le postranska stvar v najini pravdi. Bolje važno, mislim, bo to, kar zdaj pride na vrsto. Teđnj „vodstvu se nij zdelo častno,' da bi „tuji ia neznani človek" Seznanil se s fantom, ki je poslal izvrstno zbirko l)nd-etvenih stvari} „učenemu gospodu*1. Vprašam čast ftGlasovega" dopisnika, ali „tuji in neznani človek4 in »učeni gospod" sto dve razni osebi ali pa ena? Če Ona, kako je to mogoče, da »učeni gospod, ki nabira gradivo za znanstveno delo", za katerega rejenci za-<oJ« „so spisovali zbirke pred očmi svojih predstojnikov", postaja naenkrat „tui in neznan človek?* Zakaj pa tedaj pošiljati one zbirke „tujemu in neznanema Človeku", kateri morda je kak slepar in zapeljivec, po*
čim pogumom, kakor stranka, opravi, d,t oblastnijan ЛШГTri' potrpati Сји"^," ^e tu^ hTpoiKi-ра.К» narodu v prid; CdrkvenV in posvetne oblastnije ne napadat', ča so tudi tin k ivem potu in sploh na-pogoj to spoštovati jih v pretiranem zimsltt 4. božje za povoj i.	i
PoŠtičao društvo bS.jćhk nij pokižo tudi pri oa?, ji? drug.)d pokaza'o, da v njim je prjstor za vsueega tako vročega katol-čana, čese tnu> ne meša T vurska zadeve, ker ima doita drugih zadev gmitnih iu uaroJiiostnih nagovarjati in pospeševati.
Jiaša čtaluc» so b» meid v v a., A- tednih odprla se s*ttve»f> besed», h kateri pričakujamo mnog» goriŠkih gostov; zdtj рг upr.iim odbor „Siča*: Ali пј bi bilo mogećo, da skliče ravno tisti dan javni občni JtbiT v Kviljto, da se bomo tum pigovarjali o naših naroJnih zadevah ш posebno o direktnih volitvah V Cbžni-«bor lÄj bi Bj zičil pracej po pop-ildarnki božji ältöfc in p) občnem zb^ri bi bila b.s.-di; tako bi sa lepo z dobrim zlnižilo, iu to bi bilo polit, tlr;i5?vu io naši čitaluici jako primerno in koristno. 1'rcsim tedaj v imata več h, nij slavni odbor „Soče" to геЛ preewj v pretres vzims iu sa z uimi dpwvjrj*. Ken}- , tralljivo nuprej, „Sočani," za narod in rijegovi) pr ivic1, katere ste dozdaj zmi.orn zvesto b/auli.
J. K. v imenu večih.
Iz Ljubljene S. jun. [Izv. dop.j Hnvni tisti cow-pis kateri jo za slovenski narod veiiko dabrega i pol-učnega snisalj prevzel se je, ter je nekaj časa sem začel ovirati vati p od vz* rja na duševnem i naioduo-gospodarskem polji, ki uijso dobila višega dovoljenja od njegovih kolovod j. Začela se je pred nekaj leti
E osebno na leposlovnem polji pridno orati ledina, ti er nij način tega oranja dopadal našim starim, ker se je tudi plevel in osat rnvati začel, napeli so atari, kateri .so sami neve loma nekoliko teh nepotrebnih zelišč zasejal', vse sile svoje, da bi te predrzna orače izpodrinili in očrnili, kar se jim je tu li delom i posrečilo.
Ali tudi na političnem polji m zasledili nekatere, ki so začeli samostnlno misliti ter njih umiSljevuno nei zmotljiv ost karati i hoteli ao tudi te zatreti. Tukaj so jim njihova nameravanja popolnoma izpodluvln. Ljudstvo stiskano oJ vseh stran i j poprijelo seje odločnejših borilcev za avoje blagost mje, 1 boj proti vsemu, kar nij njih mnenje, kar se ne daodnjihkomandirati, sklenili so stari v svoji sveti jezi ter zapisali to »slo s tako debelimi črkami na svojo zastavo, d i boio1 uže vsakemu samostojno mislečemu hudo v oć'.
Kako orožje se pa uporablja za ta boj, p>$ eno ali nepošteno, pametna ali bedasto, narolu koristno ali pogubonosno, na to se oe pazi, če tudi narail trpi tor kunečno z a rad csobnih strastij tuli pogine, to jih no brigaj Ali plesati po njihovi godbi, ali trpeti, tu jo njihovo geslo i tega se tako možko drže, da j m v tem oziru človek težko kaj očitati z&more. Da je večini naših pseudo-rodoljubov te zato, da dosežejo svojo samapridne namere, razvidi se lehko iz tega, kaki ae je duhovščina, katera je v svojem notraniem popolnoma prepričana, daje politično postopanje starih narodu na pogubo, (jaz menim tukaj posebno goriško duhovščino, s katero sem v svojih mladih letih tedaj uže pred dolgim občeval) i se je doletošnega leta v temzmi-ein tudi javno izmževala, m to vaeda tjih organih napredujoče stranke, z&rad osobne op o rtu u it e te poprijela propagando van ja med ljudstvom za staro stranko ter to-z raznovrstnimi sofizmi zagovarja, kar je v prejšne w
•чттл*.
sebuo pakedar kakor je,priznava sam nGI.-ova dopisnik, vodstvo zavoda videlo v tem neznanem človeku namreč zapeljive» mladioe? Zikaj sploh dopuščati celo pismene zveze rejencev s t>>m „tujim in neznanim človekom?* Kedar nij „Častno" za zavod, da bi rejenci obiskovali tega tujca, mislim, da tudi uij častno, da bi mu pošiljali svoje zb.rke. Oe pa uže p tšiljajo zbirke, je naravui nasledek, dati jim priložnost govoriti e temi „tujim, in neznanim človekom", objasniti nni nektera nerazumljiva zanj podrobnosti ter slišati od njega samega kritiko svoje zbirke in nasvete, kakö da bi izboljšali način xapisava ijs narodnih stvarij. In moram zagotoviti č. mojega prijatelja iz .Glasa", — akoravno vem, da mi ne bo verjel, da oni „tuji in neznani čb-tek* je hotel videti rejenca ne da bi mu razlagal protislovja sv. pisma in pomote sv. Avguština, ev. Krizo-atoma, sv. Bonaventnre, sv. Tomaža Akvinskega i. tir., ampak te zavoljo tega, _ da bi govoril i njim ob uže poslani zbirki in se z njim zmenilo prihodnjih zbirkah, kako da bi ja sestavljal, kakö da bi izraževtd ta ali pa oni glas itd. Naj tedaj razsodi č. „Glasov* do; is-nik, ali tii se more govoriti o pošiljanji „na ogled", o „vojaški komisiji1* itp. „Na ogled" nijsem mogel tirjati omenjenega rejenca uže iz tega uzroka, ker ne Mojim z njim v nobeni oficijälni razmeri, nijsem njegov no vodja, ne učitelj, ne kak drag načelnik (ptedstojnik), ampak sem zanj te oseba privatna, popolnoma i njtti enakopravna. Ob „ogledu" pa v „vojaškem" zmisltt ne tnore biti govorjenja ože vsled toga, ker seilt poslan od ruske vlade, ne da bi nabirat za njo vojako, ampak da bi nabiral toarino za popisovanje uekterib ljudit-vemh dijalebtov, sem poslan ođ ministerstva 's» uk/




M
ixillliui—jjggg
Času brez vsakega truda z oči vidnimi odkritosrčnimi dokazi pobijala.
Baje volimo псшШагјп (tedaj najhujšega nasprotnika i zatiralca našega narodnega obstanka) 'kakor mpreänjaShega Sbmwa га državnega poslanca !• Tako pišejo „Novice* svojim vernim i sploh v javili svet/ Ali se ne pravi t», dragi čitatelj, ki ti je v prvi vrsti obstanek narodov na srci, za sebične namere ljudski blagor prodajat*; ne predajo tuke objav« uže vse meje pametnega mišljenja?! 1 taki hočejo biti narodovi voditelji, takim naj bi se ljudstvo zaupalo?
Vsaknko pa ju dobro, da so izpovedali svoje namere in vsakemu pametnemu rodoljubu, katerega so do?edaj se svojim hlinjeojem slepili, odprle se bodo oči, začel bo svariti bližnje mu sorojiks pred nevar-stjo, ki jim preti od stranke delajoče za samopridne nakane.	M,
Politični pregled.
бе zmerom nič dntzega, nego priprave za direktne volitve; stari in mladi ustavo varei № v eno-üvjr Češejo po „Deutsche Zeitung* in »Neue freie Presse*. ШаЛ1 starim najvefe „lumpsirije" ožita jo, iu to je vse res, ker so mladi iu stari dozdaj 32 tmega korita jedli in mladi tedaj prav dobro vodu, Ш se je godilo. Ta propir svetu шебцје revni stau Avstrije, katera je voudar uže dolgo časa v rokeh te stranke. Stari in mladi prav pridno kandidate postavljajo, pridružila se jim je Se tretja demokratična stranka, katera meni na Dunaji kan-didovati Umlanfta in Löblfcha, ki sta se v prejšnjih časih potezavala za poravnavo mej avstrijskimi narodi. Pa tudi mej nemško katoliške stranko ua Dunaji je nastal prepir; kardinal Hauschor je ustavoverec in njegov organ „Volkefreuud" pravi, da duhovščina mera podpirati ustaveverce in .pripoznati ustavo; tem izjavam nasproti protestuje „Vaterland," organ avstrijske katoliško-konservativne stranke, ki pravi, da je treba vreči centralizem in po-tezttti ee za federalistično osnovo Avstrije. Dobro je, da kardinal ttauseher je osamljen sö svojimi kreaturami in da ga frv ves klerus njegove Škofije no posluša. Te dve katoliški stranki ste steer zadnji iMS poskusili neko približanje pa nij Sle.
V „Reformi" seje oglasil neki Rus proti Poljakom in Cehom ter jim svetoval veti edinosti in matye partikularizma; Čehi naj popustijo idejo lastnega kraljestva in lastno narodnosti in naj se naravnost vržejo v uaro&ij Rusom, kateri edini jih morejo 111 monyo rešiti, tudi če hi Čehi sami ne hoteli. Ka to izjavo edgovarja Palacky tudi v „Reformi", da Cehi eo sicer prijatelji bratov Rusov, a da ne T.odo nikoli žrtovali svoje narodnosti, Bvoje literature in zgodovin^ da out 5e zmerom nijao obupali nad mogočostjo, da postanejo svobodni in srečni v Avstriji ter da je Češka narodnost tako razvita
Sicer kedo ve, morebiti da sem Io «krit ru«k vojašk nabiralec »K pa kak drug nevaren za mladino človek. Tedaj čast j tam mojemu prijatelju iz „Glasa", da stoji v tisti vrsti, kakor goriški dopisnik „Triester-Zeitung kije naštil v goriški deželi „ruske vohune1' (russische Späher) (gL „Poslano" v št 51, „Soče" l	Ali
jo častno ali pa nečastno seznanjati se z ljudmi, ki se interesirajo za t-sto stroko, kakor mi, ne vem, ker ne znam tukajšnjih pojtrtov, š^g in navad; pri u:is pa v podobnem primerijaji negovori se ne o častnosti ne o )ieČastno»ti, ampak se šbge jako naravno in eelö jako krnitnofd* se №ZiMsjsjo mej soboj ljudje, ki imaju enake znanstvene interese. Iz tega, kar sem poprej e pori-da), se lahko razvidi, ali zares ?o znanstvu tu ni, govora, ker znanstvenemu namenu je bd rejcnec uže s tem zadostil, da je роз!а1 zbitko* itd., in ali nij manjkalo še, da bi bil pojasnil to zbirko iu sploh pogovoril Se o nji s „tuj:m in neznanim človekom."
Odkritosrčno priznavam, dt nijsem bil v stanu popolnoma zastopiti fei oddelek dopisa, kder se govori o mojih bogoslovskih preiskavah, o sv. Avguštinu, o latinski Sehmiedovi in grški Curtiusovi slovnici itd. Študiral sem v popolnoma dragih šolah, kakor č. m o pnjatelj iz »Glasa", iu zatorij mi je popolnoma tuja in neznana njegova logika, ter, rad priznavam evojo nevednost v tem obziru. Omenjeni zviti iu zapleteni oddelek dopisa so mi zdi tako mojetersko sestavljen, da. »i ga dovoljujem ponatisniti tu brez vsake spremembe :
ft To nij vse, gospod je hit močno učen, tako visokih mislij, da je nahajat na vsaki strani sv. pisma protislovja, da je epozntd za krivo-to, kar eo kot resnico častili sv. Avguštin, sv. Krizostom, sv, Bonaventura, sv. Tomaž Akvinski in drugih modrih mož bret
in samovestui, <k hi tudi pod tujim jarmom ae poginila;	• , h : ^
v Interosautno je mnenje Rusov otr avstrijskih Slovanih: oni nas hočejo osvoboditi vso avstrijske Slovane ; a zato, pravijo, moramo mi vso našo šaro proč vreči in popolnoma Rusi postati. To bi bilo lepo osrobnjenje! In vendar jo to mnenje na Ruskem občno; vsak Rus, s katorim smo dozdaj govorili, je bil še ravno toh mislij. Rusom nij tega zameriti. k«r so vsi pans'iavisti in si ne morejo misliti svobodnega razvitja malih slovanskih narod-nostij po svoje; a nstavovorcem naj hi bilo to v poduk,
Ruski car je v sabote popoludue zapustil Dunaj in se podal v kopel Кшш; ločitev od našega dvora je bila kaj srčna. Sploh pišejo zdaj časopisi da so postale razmere mej Rusko in Avstrijo jako prijazne in da bode Avstrija vsled dogovorov mej Andrassijem in Gorčukovom začela v orijentu druge, zatiranim slovanskim narodom prijazno politiko, To bi bilo sicer želeti; a dvomimo, da je našim diplomatom mogoče trezno računitt, kadar imajo opraviti 80 Slovani, Bili so na Dunaji skup 4 vladarji slovanskih držav: ruski car, knez Nikita in knez Milan, vsi trije gosti našega cesarja, katerega država je tudi večinoma slovanska, iu ker so se muogo dogovarjali, je mogočo, da so ee kaj porazumeli gledč orijenta; a nam avstrijskim Slovanom ne bo ta shod uajbrže prav nič dobrega prinesel, Sicer pa ostanemo pri tem, kar suo uže večkrat trdili, da vse te pr^aznoeti mej vladarji nemajo dandanašnji prav nič pomena; saj smo videli kaj je nastalo po letu 1867, ko so si vai Vladarji v Parizu prijazno v roko segali; mej tem ko so na Dunaji ruski in nnš vladar v prijaznosti eden druzega pre* koševata, hoče „Vaterland" vedeti, da je Taadoljitev Avstrije mej Nemško in Rusko sklenena reč.
Marsikedo je mislil da so naši ministri' prišli v nemilost; а nasproti temu mnenju prinaša „Wie nor Zeitung" podelitev visokih redov ministrom Usscrju, Bauhansu, Glasevjn iu ITngerju. - „Wan derer" piše v onem zadnjih listov, da se ng treba toliko puliti za program sam, ampak da jo zdaj v prvi vrsti važen duller kandidat. Tega mnenja emo bili tudi mi zmerom, in tedaj še enkrat svetujemo vsem „našim", da se le zato hri^ajo, da «volimo dasta dobrih, zanesljivih Slovencev, kateri nže poznajo naš program in naše težnje.
Ogrsko ministe rstvo je predložilo drž. postavo o uotarjih, vsled kateri bodo morali notarji t Trans-Htaviji madjarsko uradovati. Madjar i se kažejo iz vrstne, pa smešne posnematelje naših ustavoverccv; svoje kulture ne hode pač nobenemu narodu, se ciganom ne vsilili. Nadalje Џ predložil finančni od-šek omenjenemu zbora proračun za I. 1874. Poravnava moj Ogri iu Hrvati je nakda toliko kakor
ssh

gotova, s kolikim ne moremo Še
uspehom za naše tagte Hrvate,

v'-

(»brni .bor вогв) v Rihenberku se je preteklo
nedeljo v najlepšem redu vršit Kavzočnih so šteli 43 društvenikov in nad 80 poslušalcev, kar sicer njj veli- П ko za javni shod; toda, kakor smo pozneje pozvedeli, - \ so menili domaČi, ka se smejo deleŽiti zbora lamo društveni člani in tako je prišlo več KrnŠevce? nego KmenberČanov. Zborovali smo v d vow ni spodnjo
Števila. Torej je preda tajništvo zavoda prepovedalo Onemu rejencu, ob:skavati gospoda rskoč, da uČeui go-(qjod bi znal biti prav takrat, k » pride rejenec k njemu, zamišljen v sv. pism^, ter bi ga tako motil v bistroumnih preiskavah, ali pa hi se gospod delal nemo* čenega, in bi govoril ponavadi učenjakov, kipn bukvah čepe pozabijo, da nad njimi streha gori, o globokih prašargth, kterim se ne more bližali rejenec, baveć ве z latinsko Schmiedovo in grško Curtiusovo slovnico, ako se noče nevarnosti izpostaviti, da bo tik salto-mortale za njegov dušui razvoj, ker o'tgojitoljska prn-vila, neznana in nezahtevana v čumnati znanstveno izobraženega mož», vendar neobhodno potrebna, vsaki odgojiteljski vadli, poudarjajo Tfastina fente° in »hiti, pa se neprehitj."	-La-
; Vfiräeam vse svoje znance, ali ntydejo th^snj nekaj, kat bi se moglo potegniti na тлјо oseb:». Kedaj, kje in kaj sem govoril o protishrejjh sv. pisma iti o pomotah cerkven.h očakov?
Kedaj delal sem ee „namočenega" (nezmotljivega?) m vsiloval drugim svoja mnenja? Kedaj sem govoril o glotrakib prašanjih, kterim se ne more bližati reknec? itd. Oe č. g. dopisnik zaves m:sli, da se Učenjaki delajo „nemočene", moram mu naznaniti, da ne pozna nobenega iz mej njih; ker resnični učenjaki, resnični znanstveni ljudje niked&r se nc Čutijo nezmotljive in celo ne priznavajo nobene nezmotljivosti^ јл^&Џ^б^Л*
V KaÜnjem pođlisfttt „Nektc« opazke" itd. (št S3. „Sode") na mesti „ne nlDrera kwtiti« (str. 2, ркА. S, vrsta 6 iu Г> od spođfj) ше mora brsti i raonnn zagotoviti Čast. IrHQka, da lujsem imel namena kratiti; n» mesti pa Pri tem otmšmja" itd. (str. 8, pred. 2, vrst» 6 od zgorep se mors brati: Pri tem, obnašanja itd.
v	---------• -	4	ишу I VI f Vi ИЦ1 DlfVVlIUV "
riheitberške grajšćiue, katero nam je gospod grof Lan« thien blagodušno v ta naraeo odstopil, Gospod grof sam je tudi počastil zbor вв svojo navzočnostjo, Шр prava pbuli točk dnevnega reda je bila jako živahna 111 izgledno pariamentarična. Pri tej priliki se je ?.opet jasno nnliflzalo, kako aiglo našo ljudstvo v tem ozlm napreduje lit kiko lepo se razvija v javnem, političnem živeiyi. Tabori in naši društveui zbori so k temu pač mnogo pripomogli,
O prvi t'čki za stran prenaredbe našu občinske postave, je zbor sprejel to-le remlocijo s
„Deželnijoiibor naj predloži prihodiyem u dežel, eboru z ozirom na tedanje mmeio in na podlagi dosedanjih skušenj izdelani načrt potrebnih prenafodeb v ob&iue> kein rodu za pokneženo grofijo goriško in gradiščane» ko. Tudi nuj predloži državnemu zboru peticijo za pre nami bo dotičmli državnih postav (domovinska postava, poselski reil) katore 8р.«1ф v njegotr delokrog.*
Po na drobnem pretrosauji zastrau direktnih vo» Utev državnih poslancev je soglasno obveljala lie-dečn roDolunju;
1.	„Slavonski poslan™ naj se drži itaroga staven-ekega programom, kakorSuega je sprejelo, slovensko ljudstvo na dosedanjih taborjih, to jo: Ündinjona Slo . veniin, upoljnra etovonskega jezika v urade m lol« iu sploh pospeševanje diišjvuiti in niatcrijalnUi koristij nn-$4g.t naroda."	, ■ м *.,
2.	„Naj postopa '» držav «o pravno opomit^o, de-kler Škode ne trpi narodni naft program."
ObStrneje pimičllo priobčimo prtliodnjtč. Tukaj samo Se eno za kratek čui. Po tiaključbi je bil v nedeljo v ttihmiberku en odbornik ndvoga društva "(lores,,. Tu вгеба na pnti znanca Sočftnil, ki so je ravno «spravljal k zboru, se ga oklette tn ga hoče pregovor,ti, naj nikar ne hodi, rekoč: J Kaj boS delal pri shodu ttSočeK, saj Sočaui sami na morejo več voditi svoje barke\ „Se v, da,4 тч odvrne naš prt-jatelj, „Imate Ooričatije veliko boljše stališče, kajti pri sns driijo vs^poti — v Rim."
(Mri.) V sredo popOludno so se vo* juki v G ir ci bivajočega og rskega polka FrancefKar* lovega v Panjevcil strelsti vaditi. Vojsk, ki je pri tarči pazil, jo bd tako nepreviden, da je izza пабјдо glavo pomotd—puška poči, in krogla ga zadene v: čelo tako, da je pri tej priči ub >gi' revež mrtev ötj ležal.
(Пм*р1акпе rinübc.) Na goriški realki jö rflZji sano mesto učitelja za nemški jerik kot glavni predmet, Na narbdnoparallelnern ueileljekcm tzohraževalftČ) v Gnrici pa ste razpisani dve mesti za prirodopisje i priroK>s1ovje, eno z italijanskim, drugo s love n s k i m pudttčntm jezikom. Prošnje se oddajajo do julija pri dež. šolskem svetu,
(Лнгт!ni dom.) V nedeljo 8. junija so v Nbvein mestu na Dolenjskem slovesno položili temeljni kUttfeu narodnemu domu. Slovesnost je bila mnogo obiskovana' in prav sijajna. V temeljni kamen so vriduli kosi-feusk-t skrinjico, v katero so spravili ustanovno pismo, [topisajočo razvoj narodne ideje na Slovenskem sploh in posebej ча Dolenjskem in zgodov.no novomenške Čitalnice. Govorilo je več govornikov, mej njimi g> Navratil iz Metlike, dr. Vošnjak, đr. ZArnik n Ljub-tjani. Bilo oblečene deklice sO i venci okinčaliB temeljni kamen; potem vzame čitalnični predsednik kladivo in udari trikrat ob kamen, rekoč: „Vzdigni $e narodni dom, na čast SlovanstVa, v prid narodnega t napredka.' Tako store tudi pričujoči gostje, odböv-mki, gospe in gospodičine. Mej vsemi govovl i&,.do-neb živio- iti slavaklicr, vmes pa so pa prav .Ubtino peli gimnazijski dtWci. Ob 1. tiri je 1
m
liscno p reus lavo, uj. nnrieL ,oaiuuuvg« ui™« j"«»^
meškega, pri kateri se bode prvikrat predstavljali nova igra „Na kmotilr* s petjwn v 3 dejanjih, pa Tt. Ш-gcrle poslovenjena od 3. Ogrinca,
Iz Gorice je o tšlo več telegramov, pozdravljajOČih pri slovesnosti obrane Slovence. "
C»lpavil<l «^liol!) Sokolska zastav je tukaj. 1>де №. t. m. ob 4 pa pol. bi pregted(mobčm zbor) Sokolov v tukajšnji telovadni, h kateremb mora So"' kotetf priti. Na dnevnem redu,- pogovor o blagostov-Ijenju zastave in ako bo še kaj drugega.
V Vipavi, f junija \SlA.	ODBOR.
rj V Trstu jo bila pret. nedeljo jafna tiattHelfr, Ш1/е se jo udeležilo, čez 20.000 tju Hj ia