Došlo ▼ LJuMjani, četrtek 28« septembra Ž930 krat, . pnic D9n 1.- a—. do im vrst Din od KM) đc 300 mt š Dte 3—, Dte 4—. Popust po dogovore, inseratni đai^ek posebej. _ mesečno t Jugoslaviji Din 12_, sa inozemstvo Dte 95. Rokopisi se Telefae 3t 3*22, 3133, 3*24, »25 io , St 8.-- GMJgp Koceoova uL 2. — Tel. 190 Lj*bfcaosl*a M. §t 36. Jeseoioe, Ob kolodvoru 101. — — Račan pri pošt Ček. zavod« v Ljobtfaoi št 10.351. MAZZINIJA DO MUSSOLINIJA sa češkoslovaškega senatorja o fašističnem divjanju — Simpa-češkoslovaške in vsega sveta na strani Jugoslavije — Kdo je odgovoren za fašistične zločine? Brno, IS. septembra. »Narodni Noviny« priobčujejo članek senatorja Viljema Vot-sabe »Od Mazzimja do Mr*ssoliniia«, lei se »fes '.: Na eni največjih teras na Campo Santo !V Genovi so bili položeni v masivno grobnico v marcu leta 1872. zemski ostanki ve-Eke^a buditelia Italije Josefa Mazzinija. iša kraj večnega počitka v njegovem roist-»em mestu ga je spremljalo SO.oon i j udi — dokaz splošne ljubezni in spoštovanja, Iti ga >e užival ta veliki sin ItaTje. Gotovo po pravici ... Kot ustanovitelji Italije se imenujejo navadno Vittorio Emanuele, Cavour, Gari-foahri m Mazzini. Toda Mazzini se razliku-ješo tembolj od prvih treh, čim višje stoji sad njimi idejno m moramo. Kakor pravi w?8iam GJarke, je dosegel sicer riarod s»oie zedioje»nje pod vi a do Vittoria Ema-me4a s pomočjo spretne Cavourjeve diplo-B3a-ciie in junaškega Garibaldovega meča, teh treh mož dela, toda Mazzini je bi! oni, fc je družil v svoji veliki in plemeniti oseb-isos*i dejanše z mislijo, ki je prenašal ječo ki mgnanstvo in ki je živel, da postane fffefok m duhovim' junak svojega naroda. 1^+i cilj. za katerem je stremil, niti sredstva, po katerih je segal tako prebrisani diplomat kakor Cavour, niso mogla iinpo-m-rati čisti Mazzinijevi duši, z nobenim ^fedariem iz savoiskega doma se ni mc-geš Mazzmi sporazumeti in tudi v Gari-tieidiJH je vtdei človeka, ki je razočaral jepsibOkanski ideal. Mazzini je bil versko orijentiran repuh-fteme*, bti je pfernemt mož. B41 je veren, iveeovad je v ljudstvo, v zedinjeme kot mreseačeme vere v edinega boga, er«;va1 jfe v republika obvladano z versK^m dubom, svobodo m enakopravnost narodov, i&ez katere ne more brti nobene rravte afcapoosu. v narodnost, ki >e vest narodov, ■s ysn odfca«ai*e niinov delež v sknpncst:. i^flir.....i rađogo v človeški družbi ter BSivana ntfhovo poganstvo, to >e mfhovo lD«vidoafe>o?jt FMskal iti branil je ?voj lC«od, pri tem ye oznanil svobodVi m taak&st narodov. ,e pa predanial eneg.^ SP ck^ero, ne naega iztrebljenja. Po tem m razlikuje Mazani od Mussolinija. Benštto Mussotroi si je pridobil ne-&vocnoo zasioge s tera, da je odvrnil nevarnost pKxiiraiočega boljševizma. Pridobil M le zasluge ne samo za Italijo samo, tem-"«ee tedi za države, kamor bi bil mogel feoHševtzem prodreti. Italija mu je pa bila imfbak pri srcu. Kot nedvomno veli k dah je poznal vse napake Italije, odrekel se je socializmu »n ustanovil fašizem, s če?ar jjcvržeoci je zasedel državno upravo. Ta potre* 9e je naglo širil. Od ustanovitve j^ve zveze v marcu leta 1919. v Wi;ar.j Iger je bil Mussolini še socijaJist, se je fa-fieem tako širil, da je bilo leta 1921. na kongresu v Rima zastopanih že 2300 zvez fesed, ki so štele skupaj 320.000 članov, a na kongresu v Rimu leta 1924. je bilo že 3aof>0 udeležencev. Mussolini je postal v imenu fašizma psavi diktator in vodja Italije. Fašizem, ki «t s svoiiroi Hodmi zasedel vsa odločilna jnesta v javm upravi, se je širil hi njegov porast je naprav*! iz njega nasilnika. Ne «eč težnja po redu, temveč volja zavladati nad vsem z nasiljem, je bila značilna poteza italijanskega fašizma. Njegov nauk ao vtepali Italijanom v glavo, nefašistične fiste so opetovano s surovim nasiljem zatrti, fašizmu sovražno prepričanje so preganjali in neitalijanske narodnosti je zadela ista usoda. Slovenske, hrvatske in nemške šole so zatirali, italijanščino so vsiljevali vsem manjšinam, vsi napisi so morali biti v italijanščini. Najbolj so preganjali Slovence in Hrvate. Pretveza se je vedno našla, italijanske ječe so se polnile z njimi. Od začetka fašističnega terorja, torej v osmih letih, je šlo skozi italijanske ječe do 20.000 Slovencev in Hrvatov, v tem času so pomorile fašistične tolpe 2172 Slovencev in Hrvatov. To je klic slovenskih emigrantov iz Ttalije, namenjen vsemi kulturnemu svetu. V njem je tudi obtožba, da so fašisti požgali m vplenili 3200 hrvatskih m slovenskih šol, čitalnic in društvenih domov, da so uničili 14 slovenskih časopisov in demolirali njihove tiskarne brez povračila škode. V tem ozračju se je rodil tržaški proces, hi pomeni svetovno sramoto italijanske ju-s&re. Pošten češki človek ni imel besed, s katerimi bi karakteriziral surovost v tem procesu in njegovem koncu — usmrtitvi štirih mladih slovenskih patrijotov, v pravem JBsttcnem umoru. Naše simpatije so bile in no strani usmreenih in na strani naše, temveč tadi simpatije vsega kuftume-nega sveta. Surovi, nasilni in moreči fašizem je po-vrhn še zakrknjen in ciničen. Surov izpad italijanskega tiska proti Slovencem posebej in Slovanom vobče. je najboljši dokaz za to. Prostaštvo lista >Popolo d' Italia< me je sram reproducirati.< Prizadevanje fašistov je bilo napraviti iz fašizma svetovni nazor, kakor je liberalizem in demokracija. Bilo je tudi mnogo ljudi, ki »o hoteli fašizem aplicirati na druge države. To vprašanje je bilo važno tudi za politične literate. Dr. Mannhardt v Begamu se v svoji obširni knjigi o fašizmu tudi temu vprašanju ni izognil. Toda 1. 1924. je prišel do prepričanja, da tako daleč še nismo. In odkrito lahko rečemo: Tako dal^č sploh ne pridemo. Fašisti v Trstu so ustrelili mlade slovenske mučenike v hrbet. Kako pravimo človeku, ki strelja v hrbet?... Za vse to je odgovoren Mussolini. Od Mazzinija do Mussolinija: kako v^lik moralni in idejni padec. Sporočilo ČJX v Brnu Zagreb, 18. septembra. Češkoslovaško« jugoslovenska liga v Brnu je poslala za* grebškim listom naslednji dopis: Ogorčeni in razburjeni zaradi nečuve* nib dogodkov v Trstu vam pošiljamo v prilogi sklep nase organizacije, ki ga lahko smatrate za i-zraz splošnega mnenja pri nas in vas prosimo, da ga objaviti vsej vaši javnosti. Ta sklep se glasi. Na seji Ceškoslo« vaškosjugoslovenske lige v Brnu, dne 11. t. m. se je razpravljalo o trpljenju jugo= slovenskega naroda v Italiji in o ogor* čeniu, ki ga je izzvala tržaška sodba v snrih bratov Jugo*;Iovenov. Sklenjeno je Kilo, da vam sporočimo, da bijejo naša srca skupno z vami v protestu in obsodbi tega zločina in frplienja. ki mu je izpo* stavljen nesrečni del vašega naroda. Naj bo vam v skromno uteho, da stoii za vami ves civilizirani svet, ki bo znal na iti. kas korr trdno upamo, sredsfva, da bo zmaga? la pravica nad krivico. Sprejmite naše bratske pozdrave. Pravica bo zmagala Praga, 18. septembra. »Narodni Listv« poročajo: Krajevna organizacija češkoslo* vaške narodne demokracije v Kladnu je sprejela 13. t.m . na seji izvršnega odbora po referatu prof. Srbe naslednjo resolu^ cijo: Izražamo globoke simpatije podjarrolje* nim bratom Slovencem v Italiji. Obžalu* jemo, da italijanska državna moč že več let kruto zatira vsak izraz in znak njihovega narodnega življenja, čeprav jim je obetala svoboden gospodarski in kulturni razvoj, ko je zasedla njihovo zemljo. Ka? ko strašen kontrast je med to obljubo in nečuvenim preganjanjem Slovencev zlasti pa med obsodbo in usmrtitvijo štirih mu^ cenikov v Trstu. Tako postopa domovina borcev za svobodo, domovina Garibaldija, Mazzinija in drugih velikih duhov, vodij in umetnikov, katerih dela bodo ^edno v radost in ponos kulturnemu človeštvu. Obžalujemo to globoko in želimo Italijan* skemu narodu, da bi se uprava njegovih zadev vrnila k onim idealom, ki so jo v preteklosti tako visoko dvigali. Svojim ju* goslovenskim bratom pa zagotavljamo, da živi globoko v naših srcih j^eslo, s katerim jim je stopil naproti v zarji naše svetlobe naš vodja dr. K. Krama?: »Zvestoba za zvestobo!« Vaša bolest je naša bolest. Vaše nade so naše nade. Vaj vam bo v teh težkih časih v tolažbo naša ljubezen do Vas, katero spremlja izkušnja iz dav* nih časov naše zgodovine: Pravica zmaga, čeprav je začasno poteptani. Zahvala Istranov čeho-slovakom Praga, 18. septembra. »Narodni Listv« poročajo: Uredništvo »Narodnih Listov« je prejelo iz Zagreba naslednjo brzojavko: »Akademska omladina iz Istre po* zdravlja z globoko hvaležnostjo bratski češkoslovaški narod in tisk, ki je v na i* težjem trenutku naše tragedije, ko ie dk« bila slovanska ideja štiri nove mučenike, izpregovoril v našem imenu in doprinesel tako dokaz, da je v ideji slovanske vza= jemnosti in solidarnost rešitev vseh sio* vanskih narodov. — Istrski akademski klub.« Poziv mednarodne federacije transportnih delavcev Dunaj. 18. septembra. Mednarodna federacija transportnih delavcev je poslala iz Amsterdama apel na ves evropski proletarijat s pozivom nai podpre italijansko delavstvo v borbi proti fašizmu. Glasilo organizacije >Avanti€eško slovo* priobčuje članek, v katerem pravi, da so vesti o carinski uniji med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo preuranjena. Zaenkrat veljajo med temi državami sedanje trgovinske pogodbe ne podlagi najvećih Splošna stavb v Barceloni Stavki gradbenega delavstva so se prfdružffi tud transportni delavci ki vseućiliški dijaki Barcelona, 18. septembra. Stavka gradbenega delavstva in drugih delavcev je zavzela znaten obseg. Število stavkujočih je 30 tisoč. Sindikat transportnih delavcev je proglasil simpatijsko stavko. Civilni guverner Katalonije je v zvezi s to stavko izjavil, da cenzura tiska in ustavne določbe, ki veljajo za svobodo zborovanja, ne bodo ukinjene v Barceloni in v pokrajini. Tej izjavi pa je pristavil, da bo energično preprečil vsak poizkus zlorabljati to svobodo. Madrid, 18. septembra. Včeraj je bila odpravljena cenzura, ki je trajala v Španiji pet let. V barcelonski pokrajini ostane zaradi stavke še nadalje v veljavi. Po zadnjih poročilih je zavzela stavka političen značaj, ker so pričeti katalonski avtonomisti močno propagando za avtonomijo Katalonija. Barcelona. 18. septembra. Položaj v Bar-eeioni se je zaradi ostrih ukrepov vlade še poslabšal. Vsi uredniki in izdajatelji lista >Sclidaridadi so bili aretirani. Tudi voditelje stavke so mislili aretirati, toda ti »o se skrili m imenovali svoje naslednike. Stav-kujočernu delavstvu so se pridružili danes tudi visokošolci, tako da vlada v mestu velika napetost. Guverner je dobil vsa pooblastila sa vzdrževanje reda in miru. Vojaštvo je v strogi pripravljenosti. Drzen rop v ameriški banki Zločinci so pri belem dnevu oropali banko v Nicolnu za 4 milijone dolarjev — Odločni ukrepi proti zločincem v Chicagu Newyork, 18. septembra. V mestu Ni-coln, državi Nebraski, je bil včeraj izvršen roparski napad, ki je celo za ameriške razmere nenavadno predrzen. Pred Naredno banko se je pripeljalo šest ra-zfoof-nikov brez mask, kakršnih se običajno poslužujejo ameriški banditi. Ko so vstopili v bančne prostore, so z revolverji prisilili vse navzoče stranke in uradništvo, da so se vlegh na tla. Roparji so nato mirno praznili blagajne, si prilastili nad milijon gotovine in za tri milijone dolarjev vrednostnih papirjev, nato pa vljudno pozdravili preplašene uradnike ter se z avtomobilom naglo odpeljali. Na avtomobilu so imeli »za vsak slučaj« montirano strojno puško, da bi se lahko ubranih zasledo- valcev. Drzni napad je zbudil vebko senzacijo po vsej Ameriki. Cbtcago, 18. septembra. Mestni sodnik Levi se je odločil, da za vsako ceno zatre zloglasni čikaški zločinski svet. Včeraj je izdal odlok o aretaciji 36 najbolj znanih banditov, med njimi obeh bratov Calpone. Ta energični nastop Levla. ki se ni ustrašil anonimnih groženj, je izzval med zločinci pravo paniko. Kakor poročajo listi, so začeli kar po vrsti bežati iz mesta na vse strani. V trgovskem svetu upajo, (k se bo odločnemu čuvarju zakonov vendarle posrečilo rešiti Chicago zločinske nadloge, ki je bila v zadnjem času že absolutni gospodar mesta. Mednarodni kongres kritikov V petek bo otvorjen v Pragi kongres glasbenih in gledaliških kritikov, na katerem bo zastopana tudi Jugoslavija Praga, 18. septembra. Kakor je bilo že j filmskih kritikov Frank Warschauer itd. javljeno, se bo vršil od 19. do 23. t m. v j KongTes, ki se bo delil na več sekcij, bo za-Pragi II. kongres mednarodne konfederacije kritikov, ki je bila ustanovljena na lanskem kongresu v Bukarešti na pobudo glasbenega referenta pariškega »Figara« Stanislava Golestana. Glavni namen konfederacije je organizirati mednarodne stike in sodelovanje glasbenih in gledaliških kritikov, ščititi svobodno prepričanje kritika napram podjetju, odnosno gledališču in izdajati mednarodne legitimacije, ki bi omogočale članom konfederacije prost vstop v gledališča vseh držav. Glavni namen praškega kongresa bo utrditi konfederacijo in sprejeti definitivna pravila, ker je bilo vloženih več osnutkov, ki se med seboj močno razlikujejo. Doslej se je prijavilo okrog 80 udeležencev iz raznih evropskih držav. Zastopane bodo organizacije kritikov iz Poljske, Jugoslavije, Rumunije, Nemčije, Italije, Avstrije, Portugalske in Madžarske. Med delegati prispe v Prago več odličnih esejistov, kakor n. pr. Julius Bab, eden največjih predstavnikov sedanje nemške gledališke kritike, dalje Oskar Bie, glasbeni kritik Stanislav Golestan, eden najodličnejših sedal v prostorih mestne knjižnice, kongresna pisarna bo pa v Umelecki besedi. Poedini udeleženci kongresa so napovedali več predavanj, deloma idejnih, deloma pa organizatorično praktičnih. S Češkega bosta predavala dr. Jan Ldwenbach o »Kritika v pravu in pravica do kritike« ter režiser Narodnega gledališča F. Puj-man o »Kritiki potujoče umetnosti«. Na čast udeležencem kongresa se bo vršilo več slavnostnih predstav, in sicer v Narodnem divadlu »Hamlet« in Jeremia-ševa opera »Bratje Karamazovi«, na Vino-hradih Dostojevskega v Zločin in kazen*, v nemškem gledališču pa opera ^Mahagoni«. Poleg tega se bo vršil v petek zvečer slavnosten koncert češke Filharmonije. V petek priredi klub glasbenih kritikov gostom na čast raut v Reprezentančnem domu, v soboto ob 17. bo recepcija pri primatorju dr. Baxi, v nedeljo zvečer pa priredi zunanji minister dr. Beneš za udeležence kongresa raut. Na programu je tudi ogled praških zanimivosti in izleti v bližnjo okolico. Izmed Slovencev se kongresa udeleži ***** g- Fr. Govekar iz Ljubljane. Kralj Zogu resno bolan Dubrovnik, 18. septembra. Potnici, ki prihajajo iz Albanije, potrjujejo vesti, da je kralj Ahmed beg Zogu zelo resno bo« lan in da je njegova tuberkuloza že v ta* ko kritičnem stadiju, da se le še izjemoma pokaže v javnosti. Njegova okolica je za= radi njegovega zdravstvenega stanja zelo v skrbeh. Vesti o kraljevi bolezni so se razširile že po vsej Albaniji, potrjuje pa jih tudi naglica, s katero izvršuje Italija razne priprave. V zadnjem času prihajajo ob vsaki priliki in pod najrazličnejšimi iz* govori v Albanizo številni italijanski ofi* oirH i« podoficirji, ki so zasedli ne samo vsa važnejša mesta v vojski, marveč tudi vsa vodilna mesta v državni upravi, češ da Albanija sama za to nima kvalificiranih moči. Ker so s tem najbolj prizadeti do* mačini, vlada mod domačim prebival* srvom, zlasti pa med inteligentne j šimi slo* ji veliko ogorčenje. Samo v zadnjih treh mesecih je prišlo v Albanijo nad tisoč no* v* rtaHjamskih oficirjev m podoficirjev. Brezposelnost v Angliji 18. septembra. Po zadnjih po* |i zvfiafo števAo Češkoslovaška avtomobilska industrija Praga, 18. septembra. A A. Listi poročajo, da je tovarna za avtomobile »Praha< zvišala število delavcev od 4000 na 4300. Tovarna dela s polno paro. Doslej je izdelala 30 tisoč avtomobilov. Avtomobilska industrija v Češkoslovaški izkazuje sploh zadovoljiv razvoj. Uvoz pnevmatike je nara-stel v prvem polletju na 1602 ton napram 1413 tonam v istem razdobju lani. Prav tako se je dvignil uvoz bencina od 66.700 na 92.700 ton. Uvoz avtomobilov pa je padel od 1966 na 608. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize; Amsterdam 22.75, Berlin 13.4575, Bruselj 7.8763, Budimpešta 9.S0O5, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.05 do 799.05 (797.55). London 274.57, Newyork 56.37, Pariz 221.90, Praga 167.22—168.02 (167.62), Trst 274.70—276.70 (275.70). INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.1285. — Pariz 20.3475 — London 25.06375. — Newyork 515.35. — Bf*sefj 71.87. — Milan 26.995. — Madrid 55JO. — Amsterdam 307.60. — Berlin 122.76. — Donai 72.775. — Sofija 3,7325. — Stran 2 >S L O V E N S K I NA ROD«, dne 18 septembra 1930 Stev. 212 Opazke k agrarni krizi Zataj je agrarna prodirkcfja nazadovala — Pravilna rešitev agrarne reforme bi omilila agrarno krtoo L4«b4]ana, 16. septembra. Glede na ves*i o nameravam reviziji agrarne reforme smo prejeli rz krogov veleposestnikov naslednji članek: V časopisjih beremo dosti o srednje -evropsk' agrarni ^rizi ter o različnih poizkusih, kako bi se kriza olajšala, oziroma odstranila. Rumunija m naša država sta se sestali na agrarni konferenci v Sina*i ter sta prernotrih vse vzroke agrarne krize in možnosti, kako bi se prizadetim agrarnim krogom pomagalo z ozirom na gospodarski pobožaj napram drugim. Upajmo, da ta konferenca ne bo brez sadov za naše gospodarstvo. Vendar moramo razmotri vati, ako ne obstoje vzroki agrarne krize dedoma tudi v naši državi sami. Ako to trezno in mirno premislimo, moramo reči. da je naša agrarna kriza deloma rud« posledica nepravilne izvedbe agrarne reforme v naši državi. 560.000 oralov zemlje je v naši državi razdeljeno med agrarne interesente. Ta razdelitev, ki se je vršila že pred desetimi leti, pa žaMbog v glavnem iz političnih in strankarskih ozirov ni bila vedno pravilna v smislu agrarnih predpisov. Zemlje niso dobm samo upravičeni m sposobni interesenti e, temveč se je delilo zemljo tudi Jjudem, ki je ne morejo obdelovati. To so oni. ki niso kmetovalci, kateri ne poznajo poljskega deda in kateri so aH neupravičeno oddaja-fc zakupno zemljo v podzakup ali pa. kar je b*k> za splošno gospodarstvo še siabše. jo pustili neobdelano. Na ta način je naša agrarna produkcija občutno nazad o va4a. Namen agrarne reforme je ta, da se prepreči, oziroma onemogoči nakopičenje velikih poljedelskih kompleksov in da se da zemljo onim, ki jo pravilno in dobro obdelujejo m ki lahko žive od pridelkov te dodeljene zemlje. Ako se hoče doseči ta cirj, se mora dodelit; zemlja le onim ljudem, ki so fizično In moralna sposobni za dosego gori navedenega namena. Narodno gospodarstvo pa je bilo zek) prizadeto tudi zaradi tega, ker se je na posameznih veleposestvih, brez ozira na obstoječe gospodarske panoge, kakor živinoreja, agrarna industrija, opekarna in lesna industrija itd. odvzela zemlja in razdelka med agrarne interesente. Ne tajamo, da je v enem ali drugem primeru interesent pridobil zemljo ter na ta način utrdil svoj živlienski položaj, vendar je na drugi strani zopet iz narodno-go-Sf>c«dar*kega stališča škoda, katero je utrpela gospodarska panoga na veleposestvu, veliko večja. Znano j« mnogo primerov, v katerih je moral veiepo&eaaaflc plemensko živino razprodati, ker s« ran je odvzela zemlja za pridelovanje potrebne krme. Živinoreja se je zato deloma opustila*, deloma znatno reducirala, plemenskih bikov ni in ž;v;noreja celeča tAoliša n»za4ujc. ke. ji mani* a plemenske žrvme, katero ie pc-prerje vedno dobivala iz veleposestniških hlevov. Drugod zopet najdemo kobilarno, katero bo morai lastnik opusti«, ker so se mu odvzeli potrebni pašniki m travniki za krmljenje konj in ker mu je nemogoče vzdrževati kobilarno z nakupljeno krme. Odvzeta zemlja se je dostikrat, kakor smo že omenili, dodelila nespobnim ljudem, ki je niso obdelali ta4eo, da je na eni strani veleposestnik in narodno gospodarstvo dosti izgubilo, na drugi strani pa nihče nič pridobil. Zelo neugodno vpliva tudi na splošno gospodarstvo negotovost današnjega stanja agrarne reforme. Pred desetimi leti so se veleposestniku odvzele one površine poljedelske zemlje, ki prekoračijo tako zvani maksimum, kateri mu ostane na prosto izkoriščanje, ter se dale agrarnim interesentom v začasni zakup. Ta začasna ureditev agrarnih razmer traja že nad deset let in ne vesta ne interesent, ne veleposestnik, komu bo zemlja def miti vno pripadla po končni izvedbi agrarne reforme. Veleposestnik ne uživa in ne razpolaga več s to zemsrjo kljub temu, da ie še men zemljeknjižni lastsndk; začasni zakupnik se pa zopet boji stroškov za zboljšanje zemlje, ker ne ve, če na bo definitivno ostala. Zato je večina agrarno- zakupne zemlje zelo zanemarjena. Zakupnik noče riskirati stroškov za gnojitev, noče prevzeti dela za jarke ter popravila, ker se vedno boji, da mu bo zemlja odvzeta in vrnjena veleposestniku ali pa dodeljena drugemu interesentu. Zelo važno in prepotrebno je, da se to agrarno vprašanje v naši državi končno veljavno reši in gotovo bo pravilna rešitev agrarne reforme pripomogla tudi k omiljenju agrarne krize. Popolnoma se zavedamo, da ie rešitev tega vprašanja zelo težka, ker je težko najti srednjo pot, kako nai se na eni strani agrarnim interesentom omogoči priti do potrebne zemlje, na dragi strani pa ne uniči vzornega gospodarstva na veleposestvih. Upamo, da bo naša vlada pri reševanju tega velevažnega vprašanja pretehtala in vnoštevala gori navedene okolnosti in razmere ter agrarno vprašanje čimpreje v splošno zadovoljstvo rešila. O pevskem organu Sioh je glavni faktor, na katerega se more učitelj petja zanašati Ljubljana, 18. septembra. UCaieHi petja govore pogosto svojim eeencem o pevskem organu kot nekem izrednem organu. To njihovo govoričenje pa izvira le iz njihovega neznanja, kajti pevski organ je organ kot vsak drugi, n. pr. mišice, laht, bedro, želodec itd. Te organe imenujem zaradi tega, ker so splošno znani. Vsak organ, pa "naj bo ta aii pa kak dragi se more razvijati m krepiti le z dekvm. Ce hočemo, da dobimo zdrav in krepak pevski organ, moramo tudi skrbeti, da bo ta organ dosti delal. Za vsak organ pa ve-&a pravilo, da mu preveliko delo škoduje. Ce hoče n. pr. atlet s predolgotrainim dviganjem svoje mišice utrditi, doseže vprav nasprotno. Mišice mu odpovedo pokorščino in nastati mora neljubo mirovanje, da se mišice odpočrjejo m pomirijo. — Prav isto veli a tudi za pevski organ. Predolgo-trajna m neutrudijiva vaja škoduje m ima dostikrat za posledico dolgotrajno bolezen. Kje pa »e tista meja, do katere brez strahu vadimo? Dokler ne občutimo v grlu utrujenosti, dokler je glas čist, dotlej smemo brez skrbi vaditi. Ce pa občutimo v grki utrujenost, tedaj ne pojmo niti tona več, če hočemo, da bomo drugega dne z delom lahko nadaljevali. Cas, ki ga pevec zdrži, je zavisen od tega, kako poje. Pesmi, ki se je pevec sete uči, naj ne poje s pomim glasom, ker se s tem organ silno utrudi. V tem oziru zagrese pevovodie, operni dirigenti in nič manj učitelji petja težke grehe, kajti vaja vsake pesmi ni nič drugega nego kratka faza v razvoju. Pevski organ pa je tudi instrument, ki ga učenec z napačnim petjem lahko skva-ri, kakor se skvari trobilo, napravljeno lz najboljšega materijala in v najboljši tvornici Saj je znano, da se trobilo z napačnim pehanjem lahko popolnoma skvarL Učenec vsi sicer pozneje, ko se je naučil trobiti, lahko kupi novo, že vpihano trobilo, staro pa mora v tvornico nazaj, kjer ga skušajo z dostavkom novih cevi popraviti, a popolnoma dobrega trobfta te njega nikdar več ne napravijo. Kam pa naj učenec - pevec, pošTje svol, z napačnim petjem skvarjen organ? Ali kje si naj kupi novega? A4i ne čutite, pevski učitelji velikanske odgovornosti do svojih učencev? Cttede tega lahko navedem lepe primere vl svoje prakse. — Pn meni se je vpisala dama. ki je imela prav zdrav glas, ali piskala je ko lokomotiva. B4 sem menda že nien četrti učiteti. Učt-tefci pred menoj so poučevali na tako imenovani znanstveni podlagi. Ta moja učenka je prav dobro vedela, kako mora ležatt jezik, da naj bo široko irelo, kako mora peti v masko, a njen ton se ji vendarle m zde! ne pravilen in tarfi ne lep. Zato je prišla k meni Dro za aro sem ji pel primerne vale, ki bi jih w*i za menoj ponav-feaja. Ona me je r& vedno samo rzpraše- i-e s te- žavo sem ji dopovedal, da naj poskuša posnemati moje petje, pa vedno in vedno se je zopet slišal njen piskajoči ton. Pripovedovala mi je, kako lepo je hot otrok pela. Vprašal sem po pesmih, ki se jih je v mladosti naučila Navedla mi jih je. Treba je bilo dolgotrajnega prigovarjanja, da se je odločila za tako partaktno otročjo pesem. In glei! Pesem otrgških let je pela v različnih legah, piskanja pa ni bilo. Popravljanje takega skvarjenega pevskega organa bi bik) dolgotrajno in težavno, pa tudi zelo dvomljivo. Njeno možgansko služno okrožje je zaradi dolgoletnega slabega petja tako deformirano, da se ne da več popraviti, kakor se tudi trobilo ni dalo. Pa še en primer, ki spada v to poglavje. Mlad gospod se zglasi pri meni zaradi petja. Ko ga prosim, naj mi zapoje kako preprosto narodno pesem, se po dolgem odloči za pesmico »Na planinah soln-čice sije«. Le težko sem se premagoval, da nisem bušnil v glasen krohot. Pesem, ki jo je pevski kandidat zapel, m bila niti od daleč podobna pesmi, ki jo je želel zapeti. Opazil je malo osuplost in takoj je pojasnil svoj namen: »Vem, da nimam posluha, a radoveden sem, koliko se da naučiti«. To je bil zopet interesanten slučaj — eksperimentiranje. Tedensko je hodfl k meni trikrat po pol ure. Udari! sem na klavirju ton, zapel je seveda napačno. Nato sem jaz zapel njegov ton in ga po dolgotrajnih ovinkih dovedel do prvotnega tona. Po dveh letih vztrajnega vežbanja se je njegov posluh toHko izboljšal, da sva že pela pesmice dvoglasno. Da nisem prišel v dveh letih čez 8taktne pesmice, me rri sram povedati. — Ta eksperiment navajam, ker hočem poudariti, da je skm glavni faktor, na katerega se more učitelj pet}a zanašati. Kakšen pa je ta pevski organ, o katerem smo že toliko govorili? Na tem glasbilu ločimo dva dela. Prvi del proizvaja ton. drugi del ga pa oblikuje, t. j., ton dobi polnost, zvočnost in barvo. Ton proizvaja v gravcu dve kožni gubi, ki jih stresa sapa, prihajajoča iz pljuč. K drugemu delu tega instrumenta pa pripada žrelo, jezik, ustne in kosti, ki jfh tresoči zrak spravlja v sozvočje. — Ton, ki nastane v grgravcu, je slaboten in vse prej ko prijeten; podoben je tonu konjička (otročje igračke!), ka vzadaj piska. Vendar je pa kakovost glasotvornic za prožnost glasu odločilna. (>1 a so tvornice lepega glasu so prožne in srebrno bele. Zrelo polnega lepega glasu je široko, jezik tenak in gibčen, prav tako tudi ustne, kosti pa morajo biti take. da j* zrak, prihajajoč iz pljuč, lako spravi v tresenje. Ali more učitelj učencu le eno izmed teh sestavin izboljšati? Ali ran more dati drugačne giasorvornice kot mu jih je dala narava? Ali mu more izpremenlti ieztk in teosti n astoe? Ce drži pevec stavo narav- nost, t L da stoji spodnji rob spodnje čeljusti vodoravno, potom mora priti sapa iz sapnika naravnost na trdno nebo — ras tem že stresa kosti. Ojačen ton se od Mi a in mora Prtti naravnost skozi usta. Vokal »a« se zapoje lahko plosko m svetio aH pa temno in polno. Prvi »d« imenujemo odprtega, drogi pa je krrfci »d«. Ker imata oba tona isto višino, potem mora-jo napraviti glasotvormce proti obeh tonih enako število tresajev. V pevskem instrumentu ni prav nobene druge igpreineinbe, ko ta, da potisnem pni kritem »a« grgavec po možnosti navzdol hi razširim žrelo. Najbolj razširi človek žrelo, kadar zdeha, m takrat stoji grga-vec koMoor mogoče nirico. — In to ie lega grgavea, kadar zvem ton pemo. Kaj ne, da je to teoretično prav preprosto? Praksa na govori popolnoma drugače. Jaz učencu nikdar ne rečem, naj potisne grgravec navzdol m mu tudi ne svetujem, da razširi žrelo tako na široko, da bi imel v njem pro&to stolico sv. Miklavž v Ljubljani, to pa zato ne, ker bo učenec začel poskušati s siJo potisniti grgavec navzdol, pa pri tem ne bodo delovale samo mišice, ki gibljejo grgavec, temveč tudi vse mogoče druge mišice, in dosegel bom ravno nasprotno kot želim: namesto prostega polnega tona bom dobil stisnjeni ton. ki bo pač daleč odafien od zaželjenega tona. Da. da — doseči neodvisnost mišic ki gibljejo grgavec, ali onih, ki gibljejo čeljusti, ustne, jezik itd., ko se to sliši in učitelj, ki zna učencu to dopovedati, je lahko na svoje delo ponosen. Vsak klavirist, ki hoče doseči vsaj srednjo tehniko, mora vaditi vsak dan ure in ure, in to leta in leta, da dobi proste prste da postane roka v zapestju lahko gibljiva m laht prosta. Doseči mora tedaj neodvisnost delov, ki jih lahko kontrolira, z očesom. Neprimerno težje pa ie doseči neodvisnost mišic, ki gibljejo sestavne dele človeškega pevskega organa, ker jih po večin! ne moremo z očesom kontrolirati. Kontrolni organ pevskega organa je bilo m ostane u h o. Obsojeni prijatelji tuje lastnine Kakor prvi dan razprave, tudi včeraj ni zasliševanje izpremenilo ali izpopolnilo trditev obtožnice, ki smo jo na kratko objavili, zato je poročanje o posameznih zločinih odveč. Dramatičnih prizorov ni bilo, ure so potekale tiho in mirno kakor pri uspavaj očem čitanju po obedu, ko čl o* veku brez škode zdrsne knjiga iz rok. Edino nežno namigavajoča epizoda fili* gransko lepe priče, ki je s svojo mladost* no pikantnostjo in šarmom ovrgla splošno veljavno definicijo zavaljenega monstra pekovske žene, je blagodejno kakor pozi* rek šampanjca ohladila soparno mrtvilo in semintja je zablesketala Zmčeva bese* da kakor briljanten aforizem v mračno puščobo. »Tako se mora lagati, da je lju* dem všeč« je Zročeva beseda, vredna ime* n« krilatice. . Državni tožilec je oil izrazit trp m o* dernega pravnika, ki toži s srcem — ne z mečem slepe Justicije, zagovorniki, zla* sti dr. Adlešič, so pa narisali našo dobo s presunljivo resničnostjo. To plastično sliko je m:>gel izpopolniti samo še smeh glavnih obtožencev med za njih usodnim posvetovanjem. Ne. za nje posvetovanje ni bilo več jsodno. Prav s tem smehom so se obsodili, da so že so* jeni. Cinični Zrnec Anton ie dobil 14 let težke ječe za vlome in tatvine pri peku Bogo viču v Vevčah, pri branj evki Habu* nek v Ljubljani, pri Ivani Vidergar r.aVi* dergi, Debevc Mariji v Sabočevem, Koka? lju na Goričanah, pri Tnllerjevi na Bledu, pri Trotovški v Ljubljani, pri kovaču Knezu v Vižmarjih, pri č^vljarjd Omejcu v Sent Vidu, v kinu Matica, pri Emi Mar* kičevi na Tržaški cesti, šušteršiču v 2apu* ž ah, pri Omerzi v Kranju. Bergantu v Stari Loki in pri Jošku Vebi-u na Trati pri Skofji Loki, v Mizarsko zadrugo v Vižinar* jih, pri Dolgem mostu v Kozarjah, v Celju pri trafikantu Piku, kjer mu ni bilo m o* goče dokazati tatvine znamk in kolkov, pri trgovki Mrak zopet na Goričanah m zopet v Celju pri vrtnarju Gradišarju, pri kolarju Brusu na Bregu pri Ptuju in na Bregu pri Celju pri Natku Francu ter v občinski urad v Zgomii Polskavi, zaradi ropov pa na Vidergi, pri Mariji Lenaršič v Vnanjih Goricah in pri Mihi Korenjaku v Radozelu pri Hočah. zaradi stražnika pri aretaciji v Ptuju, ponarejanje domo* vinskih listov in zaradi potepanja Bahčiču Ivanu so prisodili 10 let težke ječe za tatvine in vlome na Vidergi, v So* bočevem, pri Kokalju na Goričanah. na Bledu, pri Trotovški v Ljubljani, v V>ž* marjih, Šent Vidu, v kinu Matica, pri Markičevi na Tržaški cesti, drugič pri Trotovskovi, pri Viktorju Omersi v Kra* nju, pri Jošku Vebru na Trati, v Mizarsko zadrugo v Vižmarjih, pri Dolgem mostu, v Hrastju pri Cerarju, na Goričanah pri Petaču, v Pikovo trafiko v Celju, v rrgo* vino Mrak na Goričanah, pri Gradišarju v Celju, na Bregu pri Ptuju ori Brusu in ravnotam pri Pogačniku, v Mariboru Zaje Matildi, pri Pfeiferci na Bregu pri Ptuju m v Celju pri trgovki Pernat, pri Natku na Bregu pri Celju in v občinsko pisarno v Zg. Polskavi ter zaradi ropov na Vi« dergi. v Vnanjih Goricah in v Radozelu pri Hočah in zaradi delamržnosti. Franc Sušteršič, ki je bil osamljen tudi dvojnega še nepojasnjenega umora Bitanc v Mostah, je dobil 7 let zaradi deset tatvin in vlomov in ropa v Vnr.njih Go= ricah. Viktor Jeriha je bil obsojen na 6 me* secev težke ječe, Anžič 14 dni, Hiebš 42 dni in 300 Din. Zrnčev brat 500 Din, Biz* jak 20 dni zapora m 60 Din, Gostinčar 3 mesece strogega zapora, 600 Din in 1 leto izgube častnih pravic, Sušteršič Jernej pa 10 dni strogega zapora. Glavni obsojenci Pozor: čitajte! Še nekaj Oni rn v Ljubljani bo spregovoril osvajalec ženskih src Harry Liedtke kot korvetni kapitan V kratkem v so ostali v zaporu. Babčič je prijavil pr** ziv proti previsoki kasni, sušteršič bo še premislil, ostali so pa su domu. ker so že odslužili. Zrnec je smej izjavil, da je zadovoljen. Še o hroščih barona Hoschka Pozabili smo še tole omeniti: Velika večina ljudi si prav ničesar ne predstavlja o tem, kako pride človek do takih braziljskih, avstralskih, indijskih hroščev ali metuljev. Najlepše prilike ima seveda oni, ki si more plačati sam potovanja v take kraje in tam mesece in mesece se naslajati z lovljenjem. Ker je pa le malo bogatinov, ki si lahko kaj takega privoščijo, si morajo ljubitelji zbiralci poiskati sointeresentov po najrazličnejših krajih sveta, da ž njimi menjavajo živalice. Tudi za evropske, za naše domače žuželke je dovolj popraševanja, seveda v Afriki ni tako. Kksistira vse polno zbiralsko-strokovnih listov, kjer vsakdo lahko anonsira; Iščem hroščev (metuljev, kožokrilcev, dvokrilcev, kratkokrilcev, ravnokrilcev) te in te faune, iz te in te zemlje. Nujam zanje sledeče tu~ zemske vrste___In prejme vse polno ponudb tujih zbiralcev. V svrho zamene je bil po nekaterih evropskih deželah že skoro docela iztrebljen naš krasni metulj apolon, katerega je več pasem, ozir. klimatskih varijant po različnih krajih. Tudi naša kranjsko-koroška specijaliteta, orjaški brzec, dasi po Gorenjskem neredek, je danes že ogrožena. Kajti zbiralci so seveda, če gre za interese menjave, precej brezobzirni in polove >na zalogo« vse, kar jim pride pod roko, čim več, tem bolje. Apolon je po raznih deželah danes zakonito zaščitena žival, menda tudi pri nas, kakor med rastlinami n. pr. daphzte Blaga-vama in božje drevesce. V bohotni, življenja in pragozdov kipeči Gujani je tekom 100 let radi lovljenja popolnoma izginila neke vrste cetonida (zlata minira), ki ni bila samo krasna, nego menda tudi sploh največji hrošč na svetu, velik skoro aa. moško pest. In to se je zgodilo v eni onih tropskih dežel, o katerih pravijo znanstveni potovalci, da čepi za vsakim listom vsajena žuželka. Kaj šele naša borna Evropa, kjer postaja živalstvo itak od dne do dne revnejše, sesalci, tiči m celo žuželke. Bobrov skoro ni več, turi so menda s svetovno vojno poginili v kotlih lačnega vojaštva na ruskih frontah, losov je že prav malo. Vrhutega uničuje razna industrija nehote mnoge ptice, ribe itd. Akcija za naravne parke pa se šele razvija. Kmalu bo izginil iz naših krajev zadnji medved, risov sploh ni več. V bogati Ameriki, kjer so sicer pozno izprevideli, po-končavši skoro vse bizone, kako žalostna postane dežela brez svojih karakternih živih bitij, so ustanovili že vse polno narodnih parkov, večjih deloma nego je vsa Slovenija, kjer pazi armada dobro plačanih in izšolanh čuvajev najstrožje na to, da nihče ne odtrga niti bilke, ne ujame niti metulja. In živali so kaj hitro pogodile, da je tamkaj za njih nekak raj, v katerem se lahko po mili volji koljejo med seboj, kakor je njih narava, kjer pa jim najhujši sovražnik, človek, ne sme do živega. Prav zadnje čase je bilo čitati, da so se v nov tak park tekom nekaterih mesecev priselili mnogi medvedje, losi in vapiti-jeleni, katerih preje že dolgo, dolgo tam ni več bilo. In te živali postanejo kmalu tudi napram človeku čudoma krotke. Medvedje dan na dan stikajo okrog gozdnih hotelov po odpadkih jedil, celo strašni grizli, če ga ne srečaš ravno preveč na samem, te pusti pri miru. Da, celo >na počitnice« že hodijo živali v take zaščitene zemlje. Dokler je sezona drugje dobra, jih ni. Na zima pa so tam, jeleni, medvedje, risi, divje mačke, veverice, zajci, antilope, šakali, ptiči. Tudi v Afriki, Avstraliji so že nastali taki državni parki, večji nego marsikatera evropska kraljevina ali republika. Tako bodo morda vendar še kesnejši rodovi na lastne oči videli afriške slone, gorile, nosoroge, žirafe in drugo. Da se vrnemo k žuželkam, bodi omenjeno tudi, da je po svetu dosti specijalnih tvrdk, ki prodajajo razen drugih naturalij tudi žuželke vsega sveta in izdajajo tudi obširne cenike, tako da imajo hrošči itd. celo svoje borzne cene. Med našimi zbiralci je zlasti poznana berlinska tvrdka Fruhs-torfer, ki pošilja svoje lovce v vse mogoče džungle in pragozde po >robo«. Izdaja tudi lasten list, ki ne prinaša le najnovejših vesti *s trga« in anons, nego tudi včasih prav mikavne potopise in doživljaje žužkoslov-cev. Hrošči, metulji itd. se kupujejo pri takih tvrdkah lahko posamič (zlasti drage redkosti) ali pa v skupinah; na pr. 30 različnih prekomorskih rilčkarjev ^ slede latinska imena), skupaj za toliko in toliko nemških mark. So večje in manjše skupine ddbiti, dragocene in bolj masne, dasi so tudi te za Evropca po svojih čudnih oblikah, barvah, velikosti pravi estetski užitek. Kdor more in hoče nekaj špendati-. si lahko sčasoma nakupi zelo zaokroženo zbirko. »Elitnem kinu Matici" Metulje prodajajo ali že lepo razpete, ali pa, ceneje, samo posušene z zastrtimi krili. Take si moraš v mlačni, polagoma delujoči soparni sam omehčati, da si jih razpneš. Prodajajo se hrošči in metulji tudi v >centurijah«, t. j. po sto skupaj; metulji, če niso razpeti, v papirnih vrečicah. Pri hroščih je bistveno, da imajo popolne tipalke in vseh šest nog nepolom.1 jenih. Pri metuljih, kojih nožice so zelo tanke in krhke, se nanje ne gieda dosti, saj »o tudi skrite pod razpetimi krili; nego le na tipalke. V tropah ima marsikak naselnik dostojen postranski zaslužek <= -.-t masah žuželke in jih pogodbeno dobav tvrdkam severnih velikih mest J<> pa -lov včasih, kakor vsak lov, vendarle težak in pri tej miiijardski množici teh živaJV* razocarujoč. Čeprav brez truda naloviš tisoče najočarljivejših, so to vendarle taki, s katerimi so tvrdke morda na leta že založene. Specijalitete pa lazijo ali frče vrerw. vih pragozdnih dreves ali tik nad njimi, a?! letajo nad močvirji, polnimi krokodilov in strupenih mrzličnih klic. Tudi ta poklic je bridek in težak ter zahteva tudi zoološkega in biološkega znanja, če naj kaj nese. KOLEDAR. Danes: Četrtek. IS. septembra 19.Vi. katoličani: Tomaž, pravoslavni: 5, septembra, Zahanja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Madca: Ura slabosti. Kino Ideal: Josefita. DE2URNE LEKARNE. Danes: Bahovec Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Spodnja ŠiSka. Iz policijske kronike Ljubljana. 18. septembra. Promet v Ljubljani je vsak dan večn in zato ni čuda. da se množe prometne ne* sreče. Včeraj je bil zopet dan takih pro* metnih nesreč in nezgod, ki pa k sreči m* so zahtevale človeških žrtev. Policiji je b-Ho davi prijavi iemih več težkih karam* bolov. Karambol motociklista m avtom obilista. Precej težka nesreča se ?e pripetila včeraj okoli 13. na Karlovški cesti. Izza grada je privozrl po Grudnovem nabre?'u na motornem kolesu Albrn Pavšič iz Lmb« liane. Istočasno, ko ie zavil na Karlov^L-o cesto, je privozil z mostu tovonv avto« mobil, ki ga je šofiral Albin Tome Tav* šič ni mo£el ustaviti motocikla, Tome pa ne avtomobila. Zato sta se zaletela sku« paj. Pavšič je odletel z motocikla in se občutno pobil na cla.vi. Motocikl se \e precej razbil in ima Pavšič okoli .W>0 Din škode, doorn znaša škoda na rovornTn avtomobilu samo okoli 150 Dm. Tome fc poškodovanega Pavšiča naložil na svoj avto m ga prepeljal v bolnico, kier so ga obveza&L Pavsičeve poškodbe niso težke. Kdo je zakrivil nesrečo, se ni znano Pav* šič in Tome valita knvdo druc na druge« ga, nekateri očividci nesreče pa zatriuie* jo, da je Pavšič prenaglo p n vozil izza ovinka Druge nezgode. V torek se je na križišču Prešernove in ŠelebuTgove ulice zaletel lep pes voleiak naravnost v hladilnik mestnega avtobusa, ki mu je razbil glavo. Pes je kmalu nogi» nil. Kdo je njegov lastnik, ni znano. Na Miklošičevi ce^ti je podrl šofer Josip D. z avtomobilom neko kolesarko, ki je pn* vozila po Dalmatinovi ubci. Kolesarka ?e padla s kolesa m se precej pobila, pa tudi na kolesu je imela okoli 200 Din škode. Nesrečo je zakrivil šofer, ker ie prehitro voztl. — Na Bleiwe^sovi cesti ie kliučav« niča-r Bogomir M. podrl s kolesom Ivan* ko B.. ki je hotela prekoračiti cesto Kole* sar je sicer vozil previdno po desni, toda prenaglo. Ivanka B. je zadobila lažie praske. — Težja nesreča se ie pripetila včeTaj opoldne v risaVnio na tukajšnji realki. Dijak .5>. razreda Pavel Barata je skoči! med odmorom z risalne mize. a ie tako nesrečno padel, da je priletel na obraz in si i zbil več zob. Z rešilnim to* rom »o ga prepeljali v bolnico. Nie-oov^ poškodbe so zelo težke. Tatvine Včeraj smo poročali, da ie policija prijela tri fantiče, ki so hoteli na reviiero, davi je pa bila na policiji zopet zbrana triperesna deteliica, ki se ie zagovariala zaradi tatvine. Trije fantiči so vlomili v neko barako in odnesli za 2000 Din ieSLOVENSKlNARO TJ*, dne 18. septembra 1990 Stran 3 Dnevne vesti — Odlikovanje, Z redom sv. Save V. stopnje je odlikovan inž. tobačne tovarne v Nišu Ljubomir Vrh ovce — Opozorilo slušateljem nniverze. V zmislu člena 29. zakona o zdravstveni zaščit? z dne 30. avgusta mora vsak slušatelj — reden ali izreden — ob vsakem semestra] nem vpisu plačati 30 Din za zdravstveni fond. 50% te takse ostane v lastnem posebnem univerzitetnem zdravstvenem fondu. Na temelju tega zakona ne more biti plačevanja te takkse nihče oproščen. — Nižja gozd ar-ka šola v Mariboru. Kr. banska uprava dravske banovine otvori 3. novembra v Mariboru enoletno nižjo gozdarsko šolo, v katero bo sprejetih do 20 gojencev (internistov). Sprejeti bodo v prvi vrsti sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdarskem posestvu kot bodoči gospodarji. Prošnje je treba vložiti do 15. oktobra na šumarski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. — Razpisana služba. Javna borza dela v Ljubljani razpisuje mesto sefa v kategoriji B uslužbencev. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. na predsednika upravnega odbora javn*» borze dela v Ljubljani. — Kongres asoeiiacije slovanskih turi-stnvskih društev. Od 24 do 28. t m. se bo vršil v Prasri kongres asocijacije slovanskih turi sto vsfcih društev, katerega se udeleži 19 delegatov in predstavnikov, včlanjenih tu-ristovskih organizacij iz Bolgarije. Jugoslavije in Poljske. — likvidacija terjatev proti bivši Poštni hranilnici na Piinaju. Uprava Poštne hra-nilcirp kraljevin** Jugoslavije obvešča vse interesente, da je vprašanje likvidacije terjatev proti bivši Poštni hranilnici na Dunaju sicer že definitivno rešeno, vendar pa T> za izplačilo terjatev naših državljanov ootrebna še realizacija c^dirane terjatve bivše Poštne hranilnice na Dunaju proti bivšim poštnim upravam na teritoriju nekdanje avstro - ogrske monarhije in valorizacije titrov avstrijskih predvojnih negaziranih rent. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije se je glede navedene terjatve obrnila na ministrstvo za gradbe in upa. da bo terjatev v najkrajšem času refundirana. Glede valorizacije navedenih titrov pa je ministrstvo financ odgovorilo Poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije, da ie na tem, da prične z organizacijo izplačilne službe teb ta'trov in da bo tn delo v kratkem dovršeno. Sele ko bo oboje rešeno, se bo moglo začeti z izplačevanjem prijavljenih terjatev po ključu, ki se bo določil na podlagi prejetega kritja. — Rezultat natečaja za idejne skice palače Postne hranilnice in glarne pošte v Beogradu. Ministrstvo javnih del je razpisalo nedavno natečaj za idejne skice palače Poštne hranilnice in glavne pošte in brzojava v Beogradu. Poslanih je bilo 15 del. Komisija je prisodila prvo nagrado v znesku 100.000 Din delu pod geslom >P in B<, katerega avtorja sta ing. Josip Pičman in Andrija Baranji.. Druga nagrada v znesku 70.000 Din * je bila pri sojen a delu pod geslom >t03*. č^gar avtor je absolvent Srednje teh. šole v Ljubljani Aco Lavrenčič. ki biva sedaj menda v Pragi. Tretja nagrada je znašala 50.000 Din. štiri dela so bila pa odkupljena s 25.000 Din. V komisiji je bil med drugimi vseučiliški profesor arhitekt ing. Ivan Vurnik iz Ljubljane. — Izprememba rodbinskega imena. K"r. barska uprava dravske banovine ie dovolila Janezu Cmokomenu iz Krember-ga, srez Maribor, levi breg. izpremembo rodbinskega imena Crnokomen v Kamen, kar veMa tudi za njegovo ženo Terezijo in njegove štiri otroke. Francu Mačku, pristojnemu v občino Cerknica, pa izprememba rodbinskega imena Maček v Orlov. — Koče v Trigavskem pogorju odprte do ponedeljka 22. t m. SPD sporoča: Na Gorenjskem vlada krasno vreme. Vse gore so čiste in brez snega. Koče v Triglavskem pogorju bodo odprte še do ponedeljka 22. t. m. — Zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah. V Ljubljani, 1930. Založila Tiskovna zadruga. Strani. 34£. Kot 43. snopič Zbirke zakonov je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani v slovenskem jeziku novi civilni pravdni postopnik z uvodnim zakonom vred. Zakoniku je pridejana primerjalna razpreglednica dolnčb civilnega pravdnega postopnika (cpp.) in sodnega pravilnika (s. pr.) in civilno pravdnega reda (c. \>. r.) z dne 1. avgusta 1895 ter obširno stvarno kazalo. Knjiga je izšla v lični vezavi. Vse interesente opozarjamo nanjo. Razpošilja jo knjigarna Tiskovne zadruge v .Ljubljani. — Most čez Savo pri Klenaku dograjen. Te dni bo dograjen most čez Savo pri Klenaku v Sremu, ki veže Klenak s Šabcem. Med obema krajema je vladal že med vojno velik promet, ki se je po vojni še povečal. Po vojni so čez Savo zgradili zasilni pontonski most. ki pa seveda za tako velik promet ni zadoščal. Končno so oblasti sklenile zgariditi nov most. Most je 680 m dolg in F metrov širok ter bo služil železniškemu, potniškemu in tovornemu prometu. Železna konstrukcija je težka 6.100.724 kg, stroški so znašali okoli 130 milijonov Din. Zgrajen j> bil na račun reparacij. Most bi moral biti dograjen do 1. aprila 1931 bo pa že 7 mesecev poprej izročen prometu. _ Gozdarsko-literarni natečaji. Nekatera naše večje gospadarske ustanove so dale uredništvu >Bankarstva< na razpolago 12.000 Din v svrho razpisa natečaja za gospodarsko literaturo. Podeljenih bo šest nagrad za najboljša dela o našem gospodarstvu. Rokopise je treba poslati do 15. oktobra. Pravico do natečaja imajo vsi naši državljani, ki študirajo na srednjih in visokih šolah odnosno univerzah v Jugoslaviji in v inozemstvu, kakor tudi oni, ki so svoje študije dovršili v zadnjih treh letih. Pogoji natečaja se dobe brezplačno v uredništvu : Pankarstva<. — Živalske knzne bolezni v dravski ba-nn*ini. 1° t- m. je bilo v dravski banovini 47 primerov svinjske kuge. o5 svinjske rdečice, 5 čebelne gnilobe, 5 vrani enega pri- sada, 4 mehurčastega izpuščaja goved in 1 pasje stekline. — Melioracijska razstava na Češkoslova škem. Ministrstvo poljedelstva češkoslovaške republike je v sporazumu z uradi poljedelsko - tehnične javne službe in pristoj nimi melioracijskimi vodno - gospodarskimi in inženjerskim! organizacijami započelo pripravljalna dela za melioracijsko razstavo 1931. Razstava se bo vršila v okviru gospodarske razstave, ki jo prireja vsako leto Poljedelsko društvo ĆSR v Pragi in sicer v zvezi z mednarodnim kongresom poljedelstva koncem maja in začetkom junija 1. 1931 v Pragi. Razstave se udeleže javni uradi, šole. zavodi in korporacije, ki se pečajo z melioracijo zemlje, kakor tudi podjetja, ki so v katerikoli zvezi s tem. Razstava bo vsebovala sledeče skupine: 1.) ministrstva, zavodi in visoke tehnične šole. 2.) Češko, 3.) Morava, 4.) Slovaška, 5.) Pod karpatska Rusija, 6,) Raziskovanje, šolstvo in literatura. 7.) melioracijske vodno-gospo-darske in inženjerske organizacije. S.) stavbeni materijal in konstrkcije, stroje, pripomočke in orodje. Razstava bo smotreno dopolnjena s sestanki in posvetovanji, kakor tudi s strokovnimi izleti. Razstavo prireja Poljedelsko udruženje in centrala melioracijskih savezov ob podpori ministrstva poljedelstva. Prijave in informacije daje Poljedelsko udruženje fZemedelska' jednota) Praha II., Na Florenci 27. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani obvešča člane, da so članske legitimacije izgotovljene. Preden oa jih prične Zveza razpošiljati, prosi člane, naj pošlje vsak po možnosti dve fotografiji (eno za legitimacijo, drugo pa za društveni album). Istočasno prosi Zveza člane, naj nakažejo Zvezi zapadlo članarino. — Razpis eJtižbe banovinskega cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na službeno mesto banovinskega cestarja v območju okrajnega cestnega odbora v Gornji Radgoni in sicer za cestno progo od km 29.500 do km 34.500 na banovinski cesti Ormož - Ljutomer - Gornja Radgona - Cmurek. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo hiti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolko-vanimi prilogami io predložiti najkasneje do 30. tm. potom okrajnega cestnega odbora v Gornji Radgoni. kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Razstava tiska v Zagrebu. Hd 4. do 13. oktobra se bo vršila v prostorih zagrebškega velesejma razstava tiska. Razstavljena bodo tiskarska dela iz vse Jugoslavije. Razstava bo združena tudi z mednarodno razstavo nnvin ter s sejmom tiskarskih potrebščin, kakor papirja, barv. strojev itd. Samo še danes ob 4., yt 8., in Vi 1«. Ura slabosti Elitni hino Matica — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Tudi včeraj je bilo po vsen krajih naše države deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25, v Skopi ju 21, v Mariboru 20.2, v Zagrebu 20. v Ljubljani 18.6, v Sarajevu 15, v Beogradu 13 stopinj. Ozračje se ie torej povsod temeljito ohladilo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6 mm. temperatura je znašala S.2. — Zakaj je po>tajenatelnik Dola izginil? Poročali smo včeraj, da je brez sledu izginil posta jenačelnik v Kraljevićevem pri Subotici Josip Dola. Železniški direkciji v Subotici se je to zdelo sumljivo in poslala je v Kraljevićevo komisijo, ki je pri prvem pregledu k~ijig ugotovila 15.000 pozneje pa celo 200.000 Din primanjkljaja. Preiskava še ni zaključena in računajo, da bo primanjkljaj znatno večji. Oblasti domnevajo, tla je Dola pobegnil na Madžarsko. Poneverbe je izvršil na isti način kakor postaje-načelnik Farago v Bečkereku. Za njim je bila izdana tiralica. — Požar v Kovilju. V Gornjem Kovilju je te dni zgorela pristava posestnika Mike Marcikića. Ker je pristava na samem in ni bilo nikogar doma — lastnik je spal na vasi — je pogorela do tal. Komisija je ugotovila, da je bil ogenj podtaknjen in da gre za navaden požig. V zvezi s tem je bfl aretiran Marcikić. ker je osumljen, da je sam zažgal. Mož je pustil v juliju pristavo zavarovati za 40O.000 Din. mlatilnico samo pa za 65.000 Din. škoda znaša okoli 200.OO'.> dinarjev. Marcikić je zašel zadnje čase v dolgove in se je hotel najbrž na ta način rešiti iz neprijetnega položaja. — Samomor Poljaka v Karlovcu. V nedeljo zvečer je skočil iz drvečega vlaka blizu tvornice »Impregnacija« v Karlovcu neki moški in obležal nezavesten ob progi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za Poljaka Tadeja Benedikta Cazanovskega. rojenega leta v Varšavi. V bolnici se ie ranjencu ves dan bledlo, govoril je zmedeno in preklinjal svojo usodo. Zahteval je tudi. naj mu pripeljejo duhovnika, da se bo izpovedal. Nato se je pomiril m sam odšel v operacijsko dvorano, kjer so mu zdravniki previli rano. Nato je odšel na stranišče m šfc obesil. Našli so ga že mrtvega. Vzrok samomora ni znan. — Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Včeraj dopoldne so našli v Beogradu v ZagrebSki nlici na stanovanju mrtvega Karla Mihaloviča, zastopnika raznih nemških tvrdk v Beogradu. Vzrok samomora ni znan. splošno pa domnevajo, da si ie Mihalović končal življenje zaradi nesrečne Ijabezm. Imel ie ljubawo razmerje z ne- ko Parižanko, ki ga je pa zapustila in se vrnila v Pariz. — V Karlovcu se je včeraj dopoldne zastrupila z oetovo kislino i anika Zabrinski, žena ruskega begunca. Ker strup ni učinkoval, je skočila z okna prvega nadstropja. Težko poškodovano so preperjari v bomico, kjer se bori s smilje. — Rodoljubi! Kupujte in razpečavajte Ciril - Metodove nove razglednice in črni na rod m kolek z dne 30. septembra 1906! — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), logavice, rokavice, najceneje pri OsvaM Dobeic, Ljubljana, Pred Škofijo 15. 73-T Iz Ljubljane —Ij častni večer zvestega člana slovenske opere g. Frana Rusa bo v soboto 30. t m. Ob tej priliki se bo pela Focrsterieva opera »Gorenjski slavček*. V slovenski operi dehije slavljenec že nad 35 let Od njenega početka v prostorih stare ljubljanske Čitalnice in pozneje ob preselitvi v bivše deželno, sedanje operno gledališče, ie bil močan steber zbora, s pridom pa se je uveljavil tudi kot solist manjših, pa tt večjih tenorskih partij. Danes najstarejši član zbora je vzor vestnega in požrtvovalnega člana, prav tako pa je vdan tudi slovenski pesmi, ki jo prepeva že 40 let. Zato ie prav, ako občinstvo v soboto napolni operno gledišče. Predprodaia vstopnic bo od danes dalje pri dnevni blagajni v open. —Ij Prvi koncert letošnje sezone bo violinski koncert, katerega priredi 3. oktobra violinski virtuoz naš rojak g. Karel Rupel, ki se je pred letošnjimi počitnicami povrnil s svojega študija iz Pariza in se hoče sedaj posvetiti izključno koncertnemu udejstvovanju. Koncert bo v dvorani Uniona. Podrobnosti slede. —Ij študento>ska zgodba. Tam nekje v Kurji vasi je tri nedolžne fante včeraj doletela nesreča. Ob cesti so jih zamikala jabolka. Pokusili so jih, kar se jim je kruto maščevalo. Opazila jih je neka ženica, kateri je baš takrat zmanjkalo nekaj tisoč dinarjev in še druge dragocenosti. Zagnala je strašen vriše, da so bili takoj alarmirani bližuji ljudje. Pričela se je divja gonja za dozdevnimi tatovi, katero so končali stražniki, ki so begunce kratkomalo oretirali. Po kratkem zaslišanju na dolenj. stražnici sta 2 policija odgnala 3 nesrečnike uklenjene (!) skozi mesto na policijo, kjer so jim temeljito pretipali žepe in obisti — nakar so jih silno nesrečne izpustili. —Ijj Cestišče Gorupove ulice znižujejo ob novih asfaltiranih hodnikih, ki so tudi nižji kot prejšnji. S tem je cesta izgubila neznaten padec od Rimske ceste proti Mirju. Enakega dela je tudi po nekaterih drugih cestah silno mnogo, ki že dolgo caka. —Ij Kanalizacijska dela. Na Vrtači kopljejo delavci jarek v smeri nd BIeiweisove ceste proti Ziljskega ulici, ki gre ob železniškem tiru. Vzporedno s tem kanalom se dovršuje kanal s Tržaške ceste mimo tobačne tovarne proti Rutarjevi ulici. Tu ie kanal izpeljan pod železniškim tirom. Kopanje jarka, oziroma predora pod tirom je močno ovirala talna voda in deževnica, ki so jo morali neprestano s sesalkami odstranjevati. —Ij Pfinovo omrežje je podaljšano na Dunajski cesti do Sv. Krištofa. Zadnje dni pa polože vanj plinove cevi. Tako se širi plinovo omrežje iz ceste v cesto, iz ulice v ulico, kar kaže, da se poraba plina zlasti za kuho vedno bolj uveljavlja. Kuhanje s plinom je pač prikladnejše in prijetnejše kakor s premogom in z drvmi, kar nam rada potrdi marsikatera mamica in kuharica. —li Mestna gramozna jama za Bežigradom bo kmalu vsa zazidana, zakaj le še na njeni severni strani je nekoliko praznega prostora. Te dni stavijo pet domačij, dve celo iz opeke. Kakor znano, drži Su-\oborska ulica tik ob južnem delu gramozne jame. Zdaj jo tam zasipajo, da cestišče rečene ulice primerno razširijo. Zato so se morale tri kolibe umakniti s svojega docedanjega mesta na bližnji ondotni prostor. Hišic pa niso zatr> podirali, ampak kar vzdignili so jih in prepeljali, pa je bilo. Ker je naselje že močno' naraslo, je magistrat obljubil vaščanom še en vodovod. —Ij Francoske tečaje (bivše tečaje >Cercla Francais;) zopet otvarja za odrasle s 1. oktobrom t. 1. Francoski institut. Pouk se bo vršil v Ljubljani na moškem ueilelji-šču na Resljevi cesti in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in Četrtkih od 18. do pol 20. (predava g. prof. Južnič): II. a tečaj ob torkih in petkih ob pol 10. do pol 20. (predava g. prof. dr. Novak); II. b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. (predavatelj isti); III. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. (predava ga. Bele francosko slovnico v francoskem jeziku); III. b tečaj v ponedeljkih in četrtrkih od pol 19. do pol 20. (konverzacijo vodi g. M. Orthaber). Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po Din 20 v naprej, lahko pa obiskujejo za to uko-vino več tečajev. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učiteljišča v svoji pisarni od 24. t. m. dalje vsak dan od 18. do 19. ure Od 1. oktobra dalje se prijava lahko izvrši po dopisnici, ah pa pri služitelju zgoraj omenjenega učiteljišča g. A. Dolencu. 471-n Lepotica se ie odločila, lepa Janja se je omožila Po poroki reče lepa Janja: »Kar zdaj tebi, Janče dragi, pravim, rada vedno vsakomur izjavim: Brez Albusa ni, dragec, pranja!« OTROŠKI NOGAVICE Tudi mladim parom zadaje veliko skrb pranje novega perila m posteljnine. Zelo važno je, da se perilo opere že prvič s takim sredstvom, ki ne škodi dragemu platnu, tkanini in nitim. Za take svrhe je že desetletja najboljše sredstvo ALBUS-TERPENTINOVO MILO Barometer živahnosti in zaspanosti V Zvezdo hodijo vsi radi — eni poslušat godbo, drugi debatirat, tretji koketirat Ljubljana, is. septembra. Človek postane kar nežen že ob samem imenu — Zvezda, kaj bi ne bil, ko je pa Zvezda poosebljena nežnost, skoraj bi mora! reči, pesem in lepota. Vsak, ki pride v Zvezdo — zlasti poleti — naj bo še tak hudir, krvoločen kot pijavka, se v njej na klopi kmalu razneži tako, da ne more več ničesar drugega kot zdehati ali blaženo dremati; vsak sicer ne, namreč nekateri se baš v Zvezdi razžive — pa se raznežijo oboji. Kaj bi vam pripovedoval — kaj ie Zvezda! To pa že vsak ve! Ce Ljubljančan ne ve za ničesar drugega, niti ne za Aleksandrovo cesto, da o Knafljevi ulici sploh ne govorim, bo pa vedel za Zvezdo gotovo. Zvezda je nekak narodni park za Ljubljano, ne le zato, ker mora ostati v n j e j vse nedotaknjeno, temveč tudi zato, ker ie last vseh, dom vseh. V Zvezdi |e barometer, brez katerega bi ne mogli živeti v prvi vrsti penzijomsti, pa je tudi Zvezda sama na sebi pravi barometer živahnosti in zaspanosti Ljubljane. Torej se bomo malo pogovorili, ker Je že Zvezda takšna in tolikšna, ker je pač taka navada, da se govori o takih stvareh, ki so najbolj znane — najraje, četudi nI potrebno. Zvezda je že zaradi tega imenitna, ker je zapisana v zgodovini — kar nas pa ne zanima, nič nas ne briga, kako je bilo vce-slh, ^ko je še bog nosil le srajco, zdaj pa ima že hlače \ kot pravi narodna rečenica. Zdaj je Zvezda park v obliki zvezde. Kostanji so tam, se pravi. Zvezda je hiralnica kostanjev, trhli so že dolgo, česar pa nočemo priznati, saj si ne moremo misliti Zvezde brez kostanjev in sploh niti brez ene stvarice. vse mora ostati, četudi si ženio skrivaj, da bi bilo to in ono lepše. Zvezda je naša prijateljica, ljubimo jo tako, kakršna je, vendar bi radi. da bi bila še lepša — četudi se tega bojimo. Ljubezen je pač vsaka vrag. Klopi! To je sicer celo poglavje, ampak zadostuje tudi le par besed. Klopi so udobne, seveda, na njih se da dobro sedeti. Na njih posedajo vsi — stari in mladi, revni in bogati, trudni in leni. tisti, ki se kratkočasijo, in oni, ki se dolgočasijo itd. Zato so klopi vedno zasedene, celo takrat, ko so vlažne od nebeškega ali kakega drugega blagoslova, se ne morejo nekateri od njih ločiti. Dopoldne se jih večinoma poslužujejo penziionisti, ki imajo na njih svoje večne seje o vremenu, dragih stanovanjih, pokojninah in o tem, kaj »Narod* piše ali ne piše. Zvečer klopi največ trpe in so priče pretresljivih romanov. To pa že spada pod drugo poglavje. Deževalo bi večkrat rado. nebo postaja tako skisano, kot zaljubljeno dekle, kostanji v Zvazdi potuhnjeno šumijo, kavarniški vrt je osamljen — jesen se že kuha — vrag io vzemi! Se malo dni, zato je zda! poslednje veselje m zadnji tango se zaletava iz paviljona. Godba v Zvezdi! Tudi brez tega si ne moremo Zvezde misliti. Sama godba pa še nič np pomeni. Tako te namreč, da g. kavarnar tistih sladkih zvokov ne more zakleniti samo za svoje goste, četudi ie sv. Petru precej podoben — namreč no obrazu (seveda v ostalem vsa čast!). V Ljubljani pa ie izredno mnogo ljubiteljev glasbe, najbolj lim ugaja mu- zika v Zvezdi, posebno še, ker je zastonl. Muzika — da, kavarna ne! Izven kavarniškega in restavracijskega vrta se prav dobro sliši, dovolj, čemu bi potem še človek doprinašal kake žrtve. Občinstvo, kt se zabava takorekoč na tuje stroške, pa se tudi izgovarja, da bi vseeno prišlo v Zvezdo, če bi bila godba ali ne, da jih nič ne briga ne kavarna in restavracija itd. Pustimo! Fakt je, da mnogi pridejo n godbi — ljubit, ker srca po ritmu godbe lažje pojo. Drugi pa spet pridejo zato — »ker je tam mnogo ljudi«. Študentje imajo kar abonirane prostore na ograji ob cestr; drug pri drugem napol sloneč, napo4 sedeč v dolgi neprekinjeni vrsti z zadnjo platjo na ograji — dan za dnem, večer za večerom, seveda, če ie godba. Potem so tisti na klopeh; tam v bližini kavarniškega vrta je v Zvezdi vedno največ klopi. Kadar jih ni bilo, so si jih »gostje« privlekli od drugod. Poleg sedečih pa je polno opreza joč:h; komaj se kateri srečnih dvigne s klopi, se že prične štafeta za prazen prostor. Tokrat znajo vsi teči — rudi častitljive dame in revmatične starine. Najbolj zanimivo pa je gledati, kako se bore za sedeže najmlajše in nekoliko starejše da-mice — posebno če — sedi poleg prostega mesta kak fant od fare, ali pa tudi samo — navaden fant, odnosno revež, katerega nosijo po svetu hlače, ne on njih. In so še drugi — tisti, ki na Hop i sploh ne reflektirajo, ki se kvečjemu naslonijo na kostanje ali na vrtno ograjo, od katerih jih od časa do časa prepodi zeleni stražnik — strašnik ljubljanske dečice v Tivoliju in drugod. Nekateri pa se sploh niti ne spominjajo na trudnost ter švedrajo cele ure okoli kavarniškega vrta in od kavarniške godbe do »poslušalcev* restavracijske godbe — prostora pred tistim slavnim podstavkom — piedestalom, za vrag vedi koga ali kaj (večkrat sem vide! na njem vrabce in ka\'ke). Tn je tista reč z godbami imenitno urejena; ko ena neha — začne druga, tako da izprehajalci lahko neprestano uživajo sladkosti Zvezde. Zdaj bo torej kmalu jesen. Cvrmov saksofon o tem nič ne ve — samo poje, vriska, pleše in poskakuje, da je nekatere človečke iz preteklega stoletja silno strah ob pogledu nanj. Moralizirajo in klatijo tudi nekaj o glasbeni umetnosti klasičnih komadov — pa kdo jih razume? O, zdaj še cvilijo violine in se krohotajo trompete, mladini je še tudi vroče, mnogo jih je tam pod kostanji, kajti njih nič ne skrbi, niti »cvek« ne, četudi je konec počitnic Dekleta promenirajo. nikjer ne najdejo miru, le takrat, ko zapoje violina tako vroče zaljubljeno, da jih kar strese po celem telesu — obstanejo za hkp ter se z žejnimi očmi zagledajo v mrak... Med vejami kostanjev pa že šepeta jesen, kmalu bo hladno — pa kaj zato — mlada srca so vedno vroča ... Nepričakovan odgovor. Profesor medicine razlaga slušateljem, da so moški možgani težji od ženskih. Po predavanju vpraša neko sluša-teljico, kaj sodi o tem. — Da pri možganih ni važrna toliko količina, kolikor kakovost« — odgovou slušate! jica. 56IJ0TBNSKI N'AROT>c, vano tedensko revi*o „ŽIVLJENJE IN SVET"? Kako ljudje umirajo Mnogi samomorilci si izbero za odhod iz življenja zelo čudne načme Kratko je življenje in če bi človek večkrat pomislil, da bo treba kmalu umreti, bi ne zamudil nobene prilike, da vzame od življenja vse, kar mu more nuditi. Seveda je pa na svetu mnogo ljudi, ki so prepričani, da živ* ljenje nima nobenega pomena in da sploh ni »vredno živeti«. Taki ljudje kaj radi sežejo po samomorilnem orodju. Pa tudi v prostovoljnem od* hodu iz življenja vlada individuali* zem. Nekateri samomorilci si izbero zelo čuden način smrti. O navadnih samomorih čitamo dan za dnem. Eni se zastrupe, drugi obesijo, trer/pT sko čijo v vodo, četrti si prerežejo žile na rokah itd. To so običajni načini sa* momora, na katerih ni nič posebnega, če se ne ozremo v strašno tragedijo, ki se skriva skoro za vsako prosto* voljno smrtjo. Za samomor je določen pri neka« terih narodih poseben obred. Japon* skim plemičem nalaga stanovska čast v takih primerih harakiri, razparanje trebuha. Na zelo originalen način je napravil harakiri neki mandarin v Annamu, ki si je razparal trebuh z nohtom. Na izreden način se je hotela iznebiti življenja in s tem tudi gorja ljubezni mlada Poljakinja, ki je po* goltnila v samomorilnem namenu čre* pinje dveh skled, dva nožiča, štiri novčiče, 20 jeklenih igel, koščke 6 cin* kastih žličk, sedem železnih vijakov, 101 vlasnico, več kamenčkov, 3 koščke stekla in jagode celega rožnega venca. Seveda ni mogla vse te robe pojesti naenkrat, temveč v presledkih tako, da je pripravljala svojo prostovoljno smrt več mesecev. Celih pet mesecev se je sirota mučila, predno je umrla. Najstrašnejši način samomora si izbero navadno blazneži. Sicer pa tudi pri normalnih ljudeh ne moremo tr* diti, da bi se odločili za samomor pri zdravi pameti. Telesno in duševno zdrav človek ne bo nikoli obupal nad življenjem. Verski fanatiki se odločijo kaj radi za križanje. Nedavno so ime-li tak samomor na Angleškem, kjer se je neko dekle križalo. V neki nemški umobolnici so imeli moža, ki je hotel umreti na ta način, da je nehal dihati. Ves dan si je tiščal usta in nos z ro= kami. Ponoči med spanjem je pa za* htevala narava svoje in mož je začel zopet normalno dihati. Cz osem dni je imel nesrečnež ves zabuhel obraz in po telesu so se mu pojavile rdeče lise. Umreti se mu pa le ni posrečilo. Primer, ki bi bil dokaj komičen, da ni bil konec tako tragičen, so imeli nedavno v Parizu. Eifflov stolp je splošno znano pribežališče samomo« rilcev. Neki samomorilni kandidat je splezal na železno konstrukcijo stolpa in kričal na mimoidoče, da hoče izvr* siti samomor, da pa morajo prej po= klicati njegovo ženo, da bo videla, kako skoči na cesto in obleži mrtev. Mož se je bil namreč z ženo spri, ker mu ni dovolila, da bi šel igrat biljard. Zaman so ljudje prigovarjali čudaku, naj svojo namero opusti Po ženo se* veda ni hotel nihče iti. Mož je visel več ur med nebom in zemljo, končno je pa skočil doli in njegove ude so našli na prvi plošči Eifflovega stolpa. Z mrličem je spal »Corriere Padovano« poroča: o pu* stolovšeim, katero je doživel neki tr* govec na potovanju po Italiji. Hotel je prenočiti v nekem južnoitalijan* skem mestecu, kjer so imeli drugi dan sejem. V edinem hotelu odnosno krčmi pa niso imeli nobene proste sobe. Ker se pa trgovec na noben način ni dal odgnati, je krčmar priznal, da ima na razpolago še eno sobo, da pa ne ve, če bi bil gost z njo zadovoljen. Trgo* vec je bil močno utrujen in zato je z veseljem sprejei vest, da bo lahko pre* nočil. Takoj je legel k počitku in slad= ko zaspal. Ob 4 zjutraj so pa začeli razbijati po vratih. Ko je trgovec vprašal, kdo rogovih tako zgodaj, se je začul močan glas: »Odprite hitro, skrajni čas je že! Grobarji so prišli.« Razbijanje po vratih se je nada* ljevalo tako, da je moral trgovec končno odpreti. Pred njim sta stala dva grobarja. Stopila sta k drugi po* stelji, ki je bila navidez postlana, po* tegnila sta z nje rjuho in presenečeni trgovec je zagledal krsto. Spoznal je, da je prenočeval pri mrliču. Grobarja sta prišla po krsto s truplom umrlega krčmarjevega sorodnika, da bi jo od* nesla v kapelico, od koder se je vršil zjutraj pogreb. Konec slavnega pustolovca V neki berlinski bolnici je umrl te dni 73!etni Armand Schwob, eden največjih mednarodnih pustolovcev Rojen je bil v Baslu, študiral je gimnazijo v Nancv in premožni sorodni-ki so mu dali toliko denarja, da je lahko prišel v Moskvo, kjer je kmalu obogatel. Prišel je tudi na dvor zadnjega ruskega carja in posebno ple* salke dvornega baleta so ga imele zelo rade. Čez nekaj let je odpotoval v Pariz, kjer je ustanovil trgovino z zlatnino. Kmalu je postal središče pa* riške družbe in nabavil si je 80 kras* nih konj, s katerimi se je udeleževal vseh dirk. Mož pa ni imel nikjer obstanka. Preselil se je v Buenos Aires, kjer je krenil na pustolovsko pot. ko je mo* ral napovedati konkurz. Imel je nam* reč 15 milijonov frankov dolga. Nihče ni verjel, da ima opraviti s sleparjem m tako so kazensko postopanje proti njemu potlačili. Toda Schwob je pa* dal vedno globlje. Postal je lastnik igralnice, ustanovil je delniško dmžho za eksploatacijo dozdevnih zlatih rud* nikov v Wallesu. potem je sleparil po Ameriki in bil obsojen na več let ječe, pa se mu je posrečilo pobegniti iz zIch glasne kaznilnice Sing-Singa. Leta 1917 se je pojavil zopet v F v* ropi. postal je francoski vojaški doha^ vitelj in vohun ter zaslužil več milijo* nov. Leta 1922 je moral pobegniti iz Francije, preskrbel si je potni list na tuje ime in v Nemčiji je zaslužil z veliko čekovno sleparijo 800.000 mark. Štiri leta ga je zasledovala policija in šele 1. 1926 ga je v Italiji aretirala. Nedavno so dobila berlinska sodišča novo ovadbo proti Scbwohu. ki je zaslužil s čekovno sleparijo zopet 60 000 mark. Iskali so ga zaman, končno so pa zvedeli, da je umrl v bolnici pod tujim imenom- Umesten zakon Znani so nekateri primeri, ko po^ kopljejo človeka živega. Zdravniška veda pa trdi, da gre v vseh takih pri--merih za lahkomiselnost in malomarnost ali pa za preveliko naglico pri uradnem ogledu trupla. Toda zdaj je nastopila cela skupina francoskih po* slancev z zahtevo, naj izda vlada zakon, s katerim bi bilo splošno dolo* čeno, da morajo zdravniki strogo pre* gledati vsako truplo pred pogrebom. V Franciji imajo sicer staro naredbo iz 1. 1866, ki govori o ogledu trupel, toda to po mnenju poslancev ne zado* stuje, ker niso izključeni primeri, da pokopljejo človeka živega. Izmed 37.000 francoskih občin se drži te na* redbe samo 14. med njimi tudi Pariz. Drugod pa ni obveznega ogleda trupel. V vseh drugih občinah je prepuščeno sorodnikom, ki lahko povabijo zdravnika, da pregleda truplo, ali pa rudi ne. Poslanci, ki zahtevajo od vlade ta zakon, navajajo mnogo primerov, ko so pokopali navidezno mrtve. Tako se je n. pr. Prevost zdramil na operacijski mizi, slavna igralka Rachel je pokazala znake življenja tik pred po= grebom. maršala Ornana so med umi* kom Francozov iz Rusije v zadnjem trnutku rešili, da ga niso živega poko= pali, kardinal Donat je bil že v krsti in se je med prepevanjem pogrebnih pesmi zdramil. To je le nekaj prime--rov, ki pa dovolj jasno govore, da bi bil zakon o obveznem zdravniškem ogledu trupel zelo umesten. Naročajte „Našo dobo'" > mM.ali €>g1asi< Vsaka beseda 5© p&r. Pluća se lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko f - Na vprašanja brez ij od&nvariamo- - Najmanjši o&las Oin Gostilna TOMŠIČ, Sv. Jakoba trg, toči portugalko. Štajerskim vinom znižana cena. 1459 Gospodinjo bofeišo osebo, uporabno za vsa hišna dela, išče odličnejši samec — drž. upokojenec s hišo v južnem Primorju. Prednost ima poštena in resna Slovenka z dežele, vdova, stara 30 — 35 let, skromna, zdrava, neomade-ževane preteklosti in prijetne zunanjosti. Ponudbe s fotografijo na naslov: S. Djura-skovic, vila Heiter, Dobrna. UČENCA aH UČENKO iz boljše kmetske hiše, poštenega, pridnega in zgovornega, dobrega računarja sprejme Er-nest Kos, trgovina mešanega olaga, Podsreda. 2450 Razglas Posestvo v prav lepi legi, pol ure od farne cerkve, kjer se lahko redi 4 glave živine, arondirano, z vinogradi, kjer se pridela 40 hI vina, 3 sadnimi vrtovi tn premičninami, prodam za 95.000 Din. Pojasnila daje g. Novšak, gostilna v Škocjanu pri Mokronogu. 2457 III a za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode — prodaja po zelo nizki ceni »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 46. Telefon 2820 in 25—96. 71/T UČENCA za kleparsko obrt sprejme tvrd-ka Goršič, kleparski mojster, Resljeva cesta 20 - Slomškova ulica. 2452 Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccoli-la v Ljubljani krepča oslabele, malo-krvne. odrasle in otroke. 5S-T Dalmatinski mošt, beli in črni. — Danes sveže morske ribe priporoča: Gostilna pri ROŽI, židovska uL MODROCE (a afrfk močno blaao Din 240__. spodnje modrooc, mreže, posteljne odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trg 2 Zahtevajte vzorce J 29/T Za stavbe vsakovrsten sun tesan in žagan les, ladijska tla ceno od-daja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Iftlcttiuicitutni papir prodaja uprava ,&£oven&6ega fla\oda, dbijctfiotn oQ $acettiu hethke^ct Četa v vednosti Oim večji je kupni znesek večja je izbira« knjigarniTiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 vsa} m** <2Ktt ~i.CC*— si lah G o ixhere leno leposlovno ienji^o* 3xrahrte to ni*HiGo rn fčunite sotsšeo Gnjige v x£orat imenovani (cnfigamit