PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
i
ŠTEV—NO. 819.	CHICAGO, ILL., 24. maja (May 24th), 1923.	LETO—VOL. XVIII.
UprmmifttTo (Office) Kli WEST ICth ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell «864.
PRED ZBOROM J. S. Z.
JUGOSLOVANSKA Socialistična Zveza je uspešno prestala vse dosedanje krize, šla J je skozi viharne boje, bila napadana od neštetih sovražnikov, oslabljena vsled notranjih bojev, blatena, delala in popravljala napake, omagovala pod udarci, se opomogla in šla zopet navzgor. Vse, kar ima pogoje za življenje, živi! J. S. Z. je prišla iz ognja prerojena, polna mladostne energije, nabirajoča novih moči pri delu za svoje velike naloge.
Še par dni, pa se otvori v Chicagi zbor Jugoslovanske Socialistične Zveze. Precej časa je minilo od zadnjega zbora, v delavskem gibanju se je marsikaj izpremenilo, veliko dogodkov dalekosežnega pomena se je dogodilo v tej i dobi.
Zadnji zbor J. S. se je vršil v znamenju notranje krize. Sedanji se bo vršil v znamenju pierojenja. Naše vrste so se razčistile, kar je bilo drug drugemu neizprosno nasprotujočega, je odpadlo. Tisti, ki so se zavzeli delati za socializem in samo za socializem, so ostali. Drugi, enakega mnenja, se nam pridj-užujejo, stari so-drugi se vračajo. Jugoslovanska Socialistična Zveza gre zopet naprej!
Seme socialistične probuje, ki so ga vsej ali naši sodrugi pred dolgimi leti, eni ki so še sedaj med nami, eni katerih ni več, dragi kateri so odpadli — je rodilo svoje sadove. Jugoslovanski proletariat v Zedinjenih državah je v večini iztrgan iz mračnjaških okovov, zavajalci naroda so odigrali svojo glavno vlogo na odru naše zgodovine. Samo še sence nekdanje njihove moči so ostale, te še strašijo. Tudi te so odveč in jih bomo odpravili!
Jugoslovansko delavstvo v Ameriki se je navzelo socialističnega duha, postalo je godno za socialistično organizacijo. Ta mora rasti! Objeti mora v svoj krog vse, kar spada nji!
Bojevniki, združeni v J. S. Z., to je vaša naloga! Po krizah, notranjih in zunanjih, je treba, da si najdemo pravo pot, uspešno pot, pot solidarnosti v solidarnost! Graditi, jačati našo organizacijo je ena izmed mnogih naših nalog.
Svetovni dogodki so ustvarili razpotja v naših vrstah. Ravno ti dogodki bodo združili naša pota v eno, kajti ako hočemo pot, ki vodi v socializem, ne rabimo več kakor eno.
H?'
Nismo še izven vulkaničnega stanja. Po svetu vlada reakcija, med masami apatija, glad, protestno mrmranje. To mrmranje je našlo izraza v revoltah, v fašizmih, v splošni zmešnjavi. In vendar poznamo pot, ki bi privedla na varno ljudstva izpod vulkana, ki bruha vojne, narodnostne spore, glad, epidemije, brezposelnost in druge socialne nadloge. Da, mi poznamo to pot. Večina mase jo še ne pozna; ta večina v svojem duševnem razvoju še ni prišla dovolj daleč zamašiti vulkan, ki ji grozi vsaki dan z novimi pogubami.
Današnja doba je doba pripravljanja mas za veliko nalogo. Kapitalistični družabni sistem je dospel do vrha klanca in že se pomika po drugi strani navzdol. Na tej strani se pomika za njim socializem in zavzema postojanke. Borba je ljuta, neizprosna! Vrši se že dolgo in se bo še dolgo vršila. Preminjanje družabnih sistemov je stvar dolgih dob in to resnico si moramo zapomniti, da se ne bomo udajali opojlji-vim iluzijam in se potem razočarani umaknili iz bojne vrste. Mi vemo, da je bodočnost naša, vemo, da mora kapitalizem izginiti, vemo, da ga bo socializem nadomestil. Ne vemo pa natančno kedaj izgine temelj kapitalizma, toda vemo, da ne še jutri, ne čez par dni. Torej vo-jujmo naprej našo borbo! Ko se zgrudimo, bodo že drugi vzgojeni zavzeti naša mesta. Boj se mora nadaljevati!
Zbor J. S. Z. bo imel pred seboj nalogo po-jačati organizacijo, razširiti socialistični tisk, umiriti vzrujene duhove, gladiti pot k enotni fronti delavskega razreda. Solidarnost nam ni samo fraza. Mi verujemo vanjo in delamo za ZDRUŽENJE, ne za razdruženje, zavednih delavskih vrst!
Tudi na polju gibanja jugoslovanskega delavstva v tej deželi je veliko razoranega, razdraženega, nesložnega. Veliko dela nas čaka, ker je naša naloga velika. Naše delavstvo je v večini izven organizacije, v socializmu ni še utrjeno, primanjkuje mu prave socialistične vzgoje.
V	teku let, od kar se je prvič pojavila socialistična misel med nami, pa do danes, smo postali odločujoča sila v naši javnosti. Toda kot organizirana četa smo še šibki, v razrednem gibanju celotnega ameriškega delavstva ne štejemo toliko kolikor bi lahko, kolikor bi morali!
Navodila zborovalcem so nepotrebna. Vsi so preizkušeni v borbah, vsi agitatorji, vsi prihajajo iz šole izkušenj. In vsi bodo delali za en cilj, socializem, en namen, organizirati jugoslovansko delavstvo v socialistično stranko, za en smoter, delovati za združenje delavskih struj in strank v skupno enoto.
Solidarnost bo prapor našega zbora, borba za socializem njegova deviza!
V	tem znamenju se zbiramo, združujemo in borimo za skupni cilj zoper skupnega sovražnika!
Živela socialistična probuja!
^ ^
Belgijska socialistična stranka.
Izmed vseh večjih socialističnih strank je belgijska socialistična stranka menda edina, ki ni trpela vsled povojnih vzrujenosti v delavskem gibanju in komunistom se ni posrečilo, da bi napravili v soc. stranki razdor, ki je oslabil skoro vse druge stranke. Belgijska socialistična stranka je v zadnjih par letih celo znatno napredovala, kar prikazuje sledeča statistika organiziranih članov:
Leto	članov Leto	članov
1912	........ 253,869 1920 ........ 614,492
1913	........ 276,164 1921 ........ 631,167
1914	........ 188,095 1922 ........ 632,040
1919 ........ 392,362
Nekatere socialistične stranke v Evropi so zgrajene tako, da so člani strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij tudi člani socialistične stranke. Belgijska stranka je taka. V Sloveniji je bilo isto, toda od kar se je v vrste njenega delavstva zanesel razdor, so se politične organizacije delavstva preustrojile, tako da se smatra za njih člane le tiste, ki spadajo vanje direktno. Od njih se pobira članarina in vstopnina, kakor je n. pr. običaj v ameriški socialistični stranki.
Komunistično gibanje je v Belgiji zelo šibko, in strujarstva v belgijskem socialističnem pokretu, kakoršnega gledamo po vseh drugih deželah, ni. Belgijska stranka je ves čas pripadala drugi Internacionali.
34 let linčanja v deželi svo bode in justice.
Od leta 1889 do vštevšega leta 1922 je bili v Zedinjenih državah linčanih 3,497 oseb.
Od tega števila je1 bilo 728 belokožcev ii 2,769 črncev. Od skupnega števila je bilo Ifl žensk in 3,433 moških.
Država Georgija je prva na krvavi listi i 439 linčanji. Mississippi ni daleč zadaj — tli jih ima na svoj kredit. Potem pride Texas s 370 linčanji, Louisiana s 330, Alabama z Arkansas z 224, Florida z 205r Tennessee s M Kentucky s 171, South Carolina s 130.
Gori omenjene so države, v katerih je biU nad sto linčanj. Vse so južne države. Oklahfr ma, Missouri, North Carolina in Virginia — till južne ali napol južne države — slede po številu linčanj takoj za gori omenjenimi.
Druge države, z gotovimi izjemami, so imele od 1. do 34 linčanj. Wisconsin ima štiri na svoj kredit, ki je sicer majhno število, primerjajoč ga z onimi v južnih državah, toda vseeno ima štiri linčanja preveč.
Izjeme so države Vermont, New Hampshire, Massachusetts, Bhode Island, Connecticut in Utah, ki se ne morejo ponašali z nobenim lin-čanjem.
Nikjer se toliko ne govori o svobodi in nikjer se toliko ne naglasa svetost justice kakor v tej deželi, in nikjer se jo tako ne zametavav praksi kakor tukaj.
Te številke dokazujejo resničnost te trditve.
Pravi patriot je tisti, ki kaže na .napake, ki kritizira gnilobo in propagira sredstva, s katerimi jo bo mogoče iztrebiti. — Milwauktt Leader".
J®
Konvencija socialistične stranke.
Dne 19. maja je pričela zborovati v New Yorku letna konvencija ameriške socialistične stranke. Okoli sedemdeset konvenčnih, konferenčnih in bratskih delegatov je bilo navizočih, in poleg teh število gostov, ki so zastopali unije, ameriško delavsko stranko in druge radikalne organizacije. Konvencija se je vršila v finski dvorani.
iPo pravilih ima vsaka državna organizacija socialistične stranke pravico do enega delegata, ako imfi eno gotovo število članov. Ako je število članstva večje, smejo izvoliti toliko delegatov, do kolikor so opravičene po pravilih. Edino v letih predsedni-i ških volitev je reprezentacija zvišana. Konvencije sel vrše vsako leto. Zadnje leto se je vršila v Clevelando.'
Konvenčni delegatje na zadnji newyorSki konvenJ ciji so bili:
Camereon King, San Francisco; J. Webb Rich-man, Washington, D. C.; W. R. Snow, Chicago, III,; Emma Henry, Indianapolis, Ind.; Ross Magill, Ger-
nett, Kans.; Herman Plagenburg, Covington, Kentucky; Wm. A. Toole, Baltimore, Maryland; W. S. Hut-chins, Greenfield in L. Moilanen, Fitcbburg, Mass.; Ben Blumenberg, Detroit, Mich.; G. A. Hoehn, St. Louis, Mo.; James D. Graham, Livingston, Mont.; Leo M.Harkins, Camden, New Jersey; Algernon Lee, New York City in A. I. Shiplacoff, Brooklyn, New York; Jos. W. Sharts, Dayton, O.; Dr. Wm. Van Essen, Pittsburgh, Pa.; Daniel W. Hoan, Edmund T. Melms, Milwaukee, Wis.; F. S. Holmes, Bain tree, Mass., izvoljen v organizacijskem distriktu novoangleških držav; Emil Herman, Minneapolis, Minn., izvoljen za centralni organizacijski distrikt; O. A. Kennedy, Ogden, Utah, izvoljen za Mountain States Org. Distrikt.
Federacijski delegatje: Wm. Beivo, Fitchburg, Mass., Finska federacija; Frank Petrich, Chicago, Jugoslovanska federacija; G. Valenti, Chicago, Italijanska federacija; Židovska federacija (delegat izpuščen iz imenika); Albert Weisbord, Boston, Mass., Y. P. S. L, (Socialistična mladinska liga).
Konferenčni delegatje za konvencijo socialistične j stranke:
Illinois: Seymour Stedman, Ellen Parson, Otto Bran-
stetter, Bertha Hale White, Mary Klopstein. Indiana: Theodore Debs, Madge P. Stephens, W. W.
Stephens, Severino Polio, Wm. H- Henry. Massachusetts: George E. Boewer, Jr. Michigan: Ida Ruth Stewart, Jos. Bernstein, Arthur
Rubenstin, M. Wagman, Juozas Strasdas. \rw Jersey: Charlotte Bohlin, Geo. H. Goebel, Andrew
P. Wittel, W. W. Weeks, Jacob Steinberg. .Wm York: August Claessens, Julius Gerber, Wm. Kar-lin, Joshua Lieberman, Adolph Warshow, James Oneal, Harry Kritzer, May Harris Mainland, Warren Fitzgerald, Wm. Hilsdorf, Jr. Ohio: I.. A. Goldberg, Oscar K. Edelman, ,1. Moldau-ver,
Pennsylvania: Cora M. Bixler, Charles Sehl, Sidney
Stark, Edmund Thomasser, Birch Wilson. I'lah: A. Saperstein in E. T. Stoney. Colorado: T. J. Brown. Xeui Mexico: Thos. S. Smith.
Člani eksekutive soc. stranke: Edmund T. Melms, Milwaukee; Wm. H. Henry, Indianapolis; James H. Maurer, Harrisburg,; Morris Hillquit, New York; B. Charney Vladeck ,N,ew York; George E. Roewer, Bos-Ion; Victor L. Berger, Milwaukee.
Podrobnejše poročilo o konvenciji bo priobče-no v prihodnjih izdajah.
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Tekoča številka '' Proletarca' 'je Q|Q Ce je številka poleg vašega nas-	J^
lova manjša kakor je tu označena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"!
SEM I NT J A.
Kongres sufražetk. — Beganje duhov. — Božja kazen. — Websterjevo razočaranje. — Vzroki so v nas. — Jarecki moleduje. — Turške krize. — Nekaj stoletij prepozno.
V Rimu zboruje svetovni kongres sufražetk. Vse večje dežele na svetu so zastopane, istotako vse struje vseh nazorov in vseh ver. Vatikan je zboru sufražetk nasproten in njegovo glasilo Osservatore Romano ga ignorira. Mussolini je imel na zboru govor, v katerem je obljubil, da bo dala njegova vlada ženskam nekaterih kategorij omejeno volilno pravico. Sicer pa je volilna pravica v Italiji danes za vse omejena in ničesar ne pomeni. To je seveda začasen pojav.
* * *
Voditeljica italijanskih sufražetk je Regi-na Terruzzi. Svoj čas je bila socialistinja, kjer se je naučila boriti za pravice ženstva. Danes je blizo Mussolinija, ki je bil nekoč tudi član esktremne struje socialistične stranke v Italiji. Vojna je čudno razpodelila duhove. Iz radikal-cev so postali reakcionarji, iz najhujših propa-gatorjev borbe za domovine so se nekateri spremenili v komuniste, drugi zašli še bolj na pota reakcije. Ampak delavsko gibanje s tem ni u-dušeno. Jačje je, vedno bolj zavestno, da je naloga predrugačiti družabni sistem dana njemu.
* * *
Poleg pacifističnih skupin sede v Rimu pro-pagatorce in zagovornice militarizma. Pacifi-stinje so se morale odreči zahtevi, da se na zboru razpravlja o militarizmu in deluje za razo-borožitev in svetovni mir. V Mussolini j evem kraljestvu je militarizem čednost in ne nadloga. Tiste delegatinje, ki se navdušujejo za velike armade, najbrž niso izgubile svojih soprogov in sinov na bojiščih.
* * *
"Naj me Bog kaznuje na tem mestu s smrtjo, ako sem kriv," je dejal Johan Sturmer na sodišču v Genevi, Švica. Ko je to izrekel, ga je zadela kap. Obtožen je bil zastrupljenja svoje žene. Duhovniki so dobili materij al za pridige in verno ljudstvo je dobilo s tem dogodkom nov dokaz, da Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Včasi je bilo ljudstvo podvrženo vražam še veliko bolj kakor danes. Predno bo praznoverstvo popolnoma iztrebljeno, bo vzelo še veliko generacij. In dokler ne bo, ne more biti prave civilizacije.
* * *
Arthur Gordon Webster, profesor, učenjak, ki je mnogo pripomogel k napredku vede v A-meriki, se je razočaral nad življenjem, duševno in telesno omagal in napravil konec. Človek, ki je toliko storil na polju znanosti, je šel razočaran v smrt. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno odkrivanju novih ved, uvajanju novih metod v učne zavode za gluhoneme in končno je omagal od duševnih bolesti. Amerika je čudna dežela. Učenjake zametava in dopušča, da žive v pomankanju. Boksarje in klovne plačuje po kraljevsko.
* * *
Pretepač Jess Willard je "zaslužil" predzadnji teden v 33 minutah več denarja kakor profesor Webster vse svoje življenje. Jack Dempsey dobiva za nekaj udarcev stotisočake, plača, ki jo dobiva Babe Buth, igralec basebal-la, je večja, kakor jo dobiva dvajset profesorjev skupaj. Kino-igralec Valentino, idol ameriških žensk, prejema plačo, o kakršni so nobenemu ameriškemu učenjaku niti ne sanja. Razne kino-igralke imajo večjo plačo na mesec kakor dva profesorja skupaj na leto. Kdo je kriv, da se zametava znanstvenike, da se jih peha v obup potem ko so si stekli za človeštvo neprecenljivo zasluge?
* * *
Naši radikalni prijatelji odgovarjajo: Sedanji sistem! Da! Ampak sistem je tak, za kakršnega so ljudje zreli. Vprašajte povprečnega človeka v Ameriki, naj vam našteje deset najbolj slovitih učenjakov in znanstvenikov. Molčal bo, kvečjemu, da bo imenoval Edisona. Potem ga vprašajte, kdo je Dempsey, Willard, Babe Ruth, Jack Sharkey, Firpo, Siki, Evans, Valentino, Tommy Gibbons in Billy Sunday in njegovo znanje bo postalo obširno. Družba bo znala ceniti svoje velike može, kadar se bo zanimala še za kaj drugega kakor za baseball,
pretepe boksrjev in za Valentinove plese. * * *
Čikaški sodnik Jarecki je šel v Washington, kjer moleduje pri vojaških oblastih, naj kaj store za veterane zadnje svetovne vojne, katerim se je omračil um in žive sedaj natrpani v raznih zavodih. Grozote vojne in posledice življenja — če se sploh more imenovati življenje — na bojiščih so pognale tisoče vojakov v blaznost. Ako bi se tem vojakom povrnil za nekaj časa razum, bi se spomnili na obljube in pa-triotična navduševanja pred odhodom na bojišča in od gnjeva bi zopet zblazneli. Zakaj je mogoče, da se v tako bogati deželi pozablja na največje nesrečneže, na vojake, ki so dobili blaznost za nagrado? Odgovor je isti kakor poprej in tudi vzrok je enak.
* * *
Zavezniki so z mirovnimi pogajanji s Turčijo dosegli to kar so hoteli .Pogajanja zavlačujejo, intrigirajo in v Anatoliji in ostali Turčiji
se naseljuje kaos. V Anatoliji se vrši volilu kampanja v turški parlament, ki ima 300 slancev. Šest tisoč kandidatov se bori za m date, za vsak sedež dvajset kandidatov. Kei se pripravlja, da prične vladati brez parlamenta, mogoče pa je, da ga prehiti kdo drugi. Tet
mečev ,za diktaturo je več.
* * *
Ko je bila Antolija v najhujših stiskah.ji zavladala med prebivalstvom sloga. Povsod! imela sovražnike, edino Rusija ji je nudila prijateljsko roko v pomoč. Anatolska Turčija jo je sprejela in v svet so prišla poročila o širjfr nju komunizma v Turčiji. Ampak Turki« Turki in v tej koloni smo to takrat zapisali Ako bi se vsi proglasili za komuniste, bi ne H komunisti. Predno postanejo, je treba med njimi veliko duševnega preobrata. Rusija in Turčija sta po imenu še vedno zaveznici, v resnici pa se med njima ostri spor. Kar je v Turčiji komunistov, ji vlada danes preganja. Socialiste je
že prej spravila s poti.
* * *
William Jennings Bryan naznanja, da ko posvetil ves svoj čas boju proti Darwinovim razlagam o izvoru življenja in proti drugim doktrinam, ki zanikavajo brezmadežno spočetje Matere Božje in zametavajo druge temeljne nauke svetega pisma. Bryan bo imel veliko dela, ampak dognanj o razvoju življenja ne bo mogel ovreči, niti ne bo mogel prinesti doka-j zov resničnosti biblijskih pravljic. Tako daleč smo vendar prišli. Ko bi se Bryan rodil nekaj stoletij poprej, bi mu sploh ne bilo treba dokazovati. Kdor bi mu ugovarjal, bi ga poslal na grmado, ali ga posadil v kotel razbeljenega olja. j ali ga mučil na natezalnici. Pobožno ljudstvo bi gledalo mučenje, pljuvalo neverniku v obraz, metalo kamenje nanj in se križalo v svetem zgražanju in grozi. Tisto dobo smo preživeli in danes trdimo, da živimo v civilizaciji. Čez nekaj stoletij se bo zdela bodočim generacijam naša družba ravno tako barbarska, kakor smatramo mi prejšnje družbe za barbarske.
jt jtjt
NAŠA KAMPANJA.
Ali ste se že udeležili tekme za razširjenje Proletarca? Ali je vaša naselbina že v akciji za širjenje socialističnih naukov? Ako ne, čemu odlašate?
Ako dobe agitatorji v vsaki večji slovenski naselbini po 3 do 10 naročnikov na teden, starih in novih, pomeni to do 200 naročnin na teden. To je mogoče, ako hočete vi, da bo mogoče. Nezavedni delavci ne naročajo socialističnih listov sami od sebe. Raditega so agitatorji potrebni! Torej v vrste, stopite v akcijo!
prole
Debsovi shodi.
Povratek sodruga Debsa na govorniško tribuno je prinesel vrsto shodov po raznih mestih unije, ki nimajo primere v zgodovini socialistične stranke. Jetnik iz Atlante govori množicam, kakor ni še noben govornik v zgodovini ameriškega delavskega gibanja. Na shodu krojaške unije v Chicagi je stalo na ulici nekaj tisoč ljudi, ki niso mogli v prostorno gledališče Auditorium, ki ima nad štiri tisoč sedežev. Na shodu v Minneapolisu se je moralo sedem tisoč oseb vrniti, ker niso mogli dobiti v dvorani prostora.
V Indianapolisu je Debs govoril okoli 4,000 udeležencem; za več ni bilo v dvorani prostora. Sodrugi v Indianapolisu so podvzeli akcijo za zgradbo delavskega doma, ki bo nosil ime "The House of Debs". Nad dva tisoč udeležencev je obljubilo denarno pomoč za uresničenje tega načrta.	/
Debsov shod v Readingu, Pa., je bil sijajen. Prostorni Auditorium je bil napolnjen do zadnjega kotička. Dne 17. maja je Debs govoril v Detroitu. Dasi je socialistična organizacija v Detroitu najela največjo dvorano, ki jo je mogla dobiti, je moralo veliko število ljudi oditi, ker niso mogli dobiti prostora.
Na vse Debsove shode se pobira^vstopnina za pokritje stroškov. Ta teden je Debs govoril na ogromnem shodu v New Yorku po zaključku konvencije soc. stranke.
Povsod, kjer je nastopil, so se pokazale za stranko dobre posledice. Veliko novih članov je pristopilo, nekdanji sodrugi se vračajo in vse lo daje stranki novo življenje. V Minnesoti je imela stranka do pred kratkim samo tri organizacije, sedaj jih ima devet.
Razun Debsa ima stranka na potu tudi druge govornike in organizatorje.
t^f	Cl^
Socialisti v Sloveniji za sporazum.
'Pravo Naroda" z dne 3. maja, ki izhaja v Šidu. piše: "Kot je znano, so slovenski socialisti šlipocepano na zadnje volitve in raditega niso dobili niti enega mandata, dasi so njihovi kan-didatje prejeli 19,000 glasov. Ta volilni poraz jih jc prisilil iskati potov za zedinjenje. Dne 22. marca so obdržavali konferenco vseh socialističnih frakcij v Sloveniji, ki se je vršila v Zidanem mostu. Konferenca je sprejela resolucijo, katera vsebuje temeljne točke, na podlagi katerih se bodo združile slovenske socialistične frakcije v edinstveno organizacijo, ki bo pridružena socialistični stranki Jugoslavije. To delo bo spadalo v področje pokrajinskega zbora SSJ. za Slovenijo, ki se bo vršil v Celju. Z zedinje-
:arec	®
njem slovenskih socialistov bo odstranjena ena velika ovira za razvoj stranke, in napredek njene organizacije v Sloveniji bo zajamčen."
Dne 15. aprila pa se je vršila v Ljubljani konferenca obeh komunističkih struj, ene ki je bila ves čas lojalna belgrajski centrali in druge, ki je delala kompromise s klerikalno stranko in Peričevo frakcijo socialistične stranke Slovenije. Volilni poraz, ki ga je doživelo delavstvo vseh struj v Sloveniji, je prinesel te konference. Ljubljanska komunistična konferenca je z večino glasov zaključila, da se mesto "Delavskih Novic," ki so bile na glasu kot komunistično glasilo toda so se pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah in pri volitvah v skupščino postavile na stran "kompromisne" enotne fronte in nato "socialistične stranke delovnega ljudstva," prične izdajati nov list, ki je dobil ime "Glas Svobode". Ob enem je zaključila, da se v Sloveniji organizira pokrajinska organizacija "neodvisne delavske stranke Jugoslavije," ki je nekaj podobnega kakor pri nas Workers' Party. "Delavske Novice" in "Zarja", dva lista socialistične stranke delovnega ljudstva, pa sta, kakor poročajo, prenehala izhajati.
V novi napol komunistični neodvisni de-lav. stranki so v vodstvu tudi ljudje, ki so bili najprej komunisti, nato so šli iz komunističnih vrst in kolebali s kompromisi ter bili z vodstvom komunistov v bojih, danes pa so zopet komunisti, zato, ker je stranka postala legalna in osvojila "novo" taktiko.
7. točka političnega programa NDSJ se glasi: "Organizirati državo po socialističnih, republikanskih načelih." Ta točka vsebuje cilj, vse druge so v glavnem opisovanje, kako mislijo urediti državo v podrobnostih. Stranka ima tudi minimalni program, kakor ga ima ameriška W. P. Komunisti so ga v početku zavrgli, češ, da se z reformami pomaga utrjevati kapitalistično državo.
Kljub tem konferencam delavstvo v Sloveniji še vedno ni enotno in treba bo še veliko dela in veliko tragičnih izkuštenj, predno pride do resničnega zedinjenja.
^
Prohibicija je imela namen preprečiti pijančevanje. Mesto tega čitamo danes vsak dan v listih o smrtnih slučajih, povzročenih vsled pitja alkoholnih strupov. Prepovedi so slabo sredstvo za odpravljanje socialnih bolezni. Ampak ameriški reformatorji poznajo samo prepovedi, pametna omejevanja in vzgojo pa zametavajo. Prepovedi so le vir za še večjo korupcijo in kar je ljudem prepovedano, skušajo še bolj doseči.
Ali je papež nezmotljiv, kakor uči katoliška cerkev? Ni, in vsakdo, razun najvernejših sledbenikov katoliške cerkve, mu odreka nezmotljivost. Kljub temu, kadar s kom argumentiraš, boš pronašel, da se smatra nezmotljivim in vsem drugim pripisuje zmotljivost. Tako je nastala vera v nezmotljivost papežev, kateriii je danes veliko po svetu na desnici in levici.
Važnost časopisja za delavsko gibanje.
Ben W. Hooper, načelnik Zelezniškega-delavskega odbora, svari ameriške kapitaliste, naj se zanimajo za razvoj radikalnega časopisja, ako hočejo poznati pretečo nevarnost, kajti neznatni delavski listi od danes utegnejo postati važni faktor jutri.
Poslušajte, kaj pravi švedski ministerski predsednik in vodja socialdemokratične stranke na Švedskem, Hjalmar firanting:
'Mi imamo devet socialističnih dnevnikov z lepo cirkulacijo. Naše socialistično in delavsko časopisje je naše NAJVAŽNEJŠE orožje. Ti listi so pričeli z malim in nam pomagali polagoma graditi organizacijo in sedaj organizacija gradi naše časopisje. Mi ne bi bili brez socialističnega časopisja, kajti kakor hitro smo s kakšnim listom prenehali, smo spoznali, da smo izgubil.' nekaj postojank. In z vsakim listom smo pridobili nov teren, vsak nam je pripomogel do novih zmag."
Švedska je približno tolikšna kakor država California. California ima en socialistični tednik (Oakland World) in v vseh Zedinjenili državah imamo dva socialistična dnevnika, pisana v angleškem jeziku.
Brantigove besede so resnične. Kajti socialistično časopisje zida organizacije in potem organizacije ustvarjajo časopisje.
"Proletarec" ima za seboj enak procesi Gradil je organizacijo in sedaj organizacija "gradi" njega. Brez svojega glasila ne bi imeli organizacije in brez organizacije ne bi imeli svojega lista.
Tako vidimo, da odvisi naš napredek od lista in od organizacije. Širimo list in s tem širimo organizacijo. Večajmo J. S. Z. in s tem
pridobivamo "Proletarcu" večjo cirkulacijo. ^
Komunisti v Mehiki za parlamentarno akcijo.
Na zadnji konvenciji mehiške komunistične stranke je podala eksekutiva predlog, naj stranka odpravi svoje protiparlamentarno stališče in se v bodoče udeležuje volitev. Debata o tem predlogu je trajala dva dni, toda končno je bil sprejet. Vzrok dolgi debati je bil v tem, da so v pričetku organiziranja vse komunistične stranke naglašale, da je parlamentarizem le farsa za zavajanje proletariata in če se komunisti v tej ali oni deželi udeleže volitev, naj izrabijo volilno kampanjo samo v propagandi-stične namene. Povratek komunistov k parlamentarnemu delovanju je eden izmed mnogih korakov, ki jih delajo nazaj na pota stare socialistične taktike, katero so pred par leti obsodili.
Brez naslova.
Ljubljana je mesto, ki ima poleg starinski! hiš in razdrapatiih bajt tudi nekaj vil; kar je t Ljubljani palač in lepih rezidenc, jih posedujeta Kristana, "kakor poroča časopisje". Loja Pire je eden izmed takih poročevalcev. Zadnjič je pisal v "Pirčevi Domovini": "Anton Kristan, tako poroča časopisje v Ljubljani, je kupil krt sno vilo od nekega milijonarja. Anton Kristaa je ustanovil socialistično stranko na Kranjskem, in odtod prihaja denar, dočim je socialistična stranka v stari domovini — bankrot! Kdorzni, ta zna! Etbin jo je pokopal tukaj in dobil lepe denarje, Anton pa v starem kraju, in kupuje danes razkošno vilo! 'Proletarec' ima besedo!"
Izgleda, da se izplača biti socialist. Drugače ne prideš do vile. Pire, ki bi mu lična rezidenca gotova ne bila neprijetna, naj pristopi v Socialistično stranko pa si jo bo pridobil. Ker niste socialist, tudi vile r^e boste dobili. Poglejte, koliko vil je že imel E. Kristan! V vsaki štev. Pirčeve Domovine se mu je kakšna pripisala. Anton Kristan je sedaj bankir, miljonar, posestnik vil itd. Najbrž bi vsega tega ne imel, če bi ostal pri socialistični stranki in bil aktiven v nji Ali pa je morda prišel do vile, bankirja itd.zato, ker je bil socialist? Pire ima besedo!
*
"Zajedničar", glasilo NHZ., se pritožuje nad hrvatskimi reakcionarnimi in protidelavskimi listi, ki se v napadanju na odbornike NHZ. in; njenega glasila poslužujejo psovk namesti stvarnih argumentov. Svoj komentar zaključuje: '"Prišivati nekomu pogrdna imena i psovati ga, ne znači nešto i dokazati. Ovi "mudraci" či» sve ovo zato, da pokriju svoju golotinju. Rekli smo več jednom prije: Kako tko zna, onahi zja!"
Ampak ljudje, ki znajo na vse pretege zmerjati, niso samo pri "Hrvatskem listu" in podobnih organih, ampak tudi v tistem taboru, ki si daje kredit, da je boljši od Brozovičevega. Na-primer pri "Badniku" v Chicagu. Ali naj velja komentar Zajedničara tudi za Badnikove urednike?
"Trnovski" bi lahko v "Edinosti" kaj napisal tudi o klerikalnih bankirjih v Sloveniji in tudi na drja. Šušteršiča bi se lahko spomnil J Kdo so bili največji klečeplazci pred troni, ako ne slovenski klerikalci? Ali niso med voditelji klerikalne stranke še danes kapitalisti, katerih premožen je presega miljone? Ali ni cela vrsta denarnih zavodov (izven zadružnih hranilnic in posojilnic) v njihovih rokah? "Kaj se bo* fantič v nevarnost podajal — ko plavat ne
" v I
znas!
*
"Badnik" piše, da je v Zedinjenih državah več Slovencev kakor Hrvatov in Srbov skupaj.
Statistika o ljudskem štetju v Zed. državah sicer to potrjuje, toda tisti, ki poznajo jugoslovanske kolonije in jugoslovanske organizacije v Ameriki, vedo, da je ta statistika neresnična. Kam prištevajo uradniki ljudskega štetja par deset tisoč Hrvatov, mi ni znano. Od kraja so jih šteli skoro vse za Avstrijce, ker so Hrvatje in večinoma tudi Slovenci tako hoteli, in ker je število Avstrijcev še sedaj pretirano visoko, bo nekaj tisoč Hrvatov vštetih najbrž tam. V ostalem je v predzadnjem "Radniku" nekaj priznanj, ki jih morda niso mislili zapisati. — K.
^ t^
Zapletljaji prohibicije.
Prohibicija je napravila tej deželi že veliko sitnosti. Ljudje, najsibodo bogati ali revni, jo neradi vpoštevajo in najbrž se tudi Dawesovi "minutni možje konstitucije" ne bodo borili za IS. dodatek. Nekateri pa so s tem dodatkom zadovoljni, ker so našli v njem zlat studenec, iz katerega izvirajo podkupnine. Korupcije cvete kakor še nikdar.
Amerika ima tudi nekaj ladij, na katerih sopotnikom na prekooceanskih vožnjah servi-rali na željo in seveda za plačilo alkoholne pijače. To je bilo po mnenju suhačev atentat na konstitucijp in vlada je izdala odredbo, s katero je prenovedala točenje alkoholnih pijač na ameriških parnikih. Stvar je prišla na vrhovno sodišče in amerilški Salomoni so odločili, da se smejo tudi na ameriških parnikih točiti alkoholne pijače, kadar so enkrat tri milje od ameriškega obrežja. Ampak nobe.n parnik, bodisi ameriški ali drugi, ne sme imeti nobene alkoholne pijače kadar pripluje v ameriško pristanišče. Tri milje od ameriškega obrežja se prične "suh" teritorij in parniki se morajo "posušiti", ali pa ostati na morju. Stvar je zelo nerodna in angleške ter francoske prekooceanske parniške družbe protestirajo in iščejo izhodov iz situacije. Dosedaj so imeli na parnikih toliko pijače, da je zadoščala potrebam potnikov tudi na plovbi nazaj v evropske luke. Angleški listi se norčujejo, groze da bodo izdali v Angliji podobne prepovedi, nekateri domnevajo, da bo prišlo celo do vojne ali vsaj do diplomatičnih sporov med Anglijo in Zedinjenimi državami — ampak kje pustiti pijačo, tega vendar nihče ne ve. Najbrž bodo imeli na morju tri milje od obrežja nekaj plavajočih salunov, ki bodo služili za skladišča alkoholnih pijač. Nerodno bo vsekakor in družbe se po pravici jeze na ameriške sodnike, ki so hoteli vsem ustreči pa niso nikomur.
.*
Ako se z nasprotnikom v tvojih vrstah ne strinjaš, ga ne blati, ampak pobij njegove argumente z boljšimi argumenti. Razdiranje in blatenje pusti drugim.
Strup v rastlinah.
Pravzaprav je mnogo rastlin ,ki vsebujejo strupene snovi, ker jih pa nimajo v toliki meri, da bi ško- . dovale, jih ne imenujemo strupenice, kakor ne prište varno komarja k strupenim živalim, dasi izpušča pri piku malo strupa v rano. Skoro ne preide leto, da ne bi slišali, da se je zastrupil kdo z rastlino ali z njenim sadom. Nekaj strupa vsebujejo: vinska rutica, rožmarin, zlatica, kopriva, hren, paskvica, dresen, asel-nik i. dr. Kozjevec (Boksdorn), grm poln nežnega rožnega cvetja, ki ga sade pogostoma ob mejah in plotih, ima strupene jagode. Iva ali tisa ima tudi precej strupa v sebi, kdor spi v njeni senci, oboli. V svetovni vojni je obolelo mnogo konj, ki so bili privezani ob tiso ali so prišli na kak drug način v stik ž njo. Ravš, rusa ali ruj povzročajo boleča zastrupljenja, tudi če sediš samo v njih senci; ako se dotakneš rjavih peres, dobiš pekoče mehurje. Znan je strup volčje jagode; že Grk Diotrides ga je uporabljal kot zdravilo za raka ,v nemški zdravilni vedi je bil upeljan baje šele šestnajstega stoletja, po Gesnerju, ki ga je rabil za hude bolečine. Ponekod misli ljudstvo, da koristi živini, če dobi majhno mero volčje črešnje in daje konjem med krmo malo posušenih črešnjevih pecljev. Kosom gredo volčje jagode zelo v slast.
Belinov strup je važen v zdravilstvu. Galci so si mazali ž njim svoje puščice. Leta 1888. se je posrečilo kemikom, da so spremenili v belinu se nahajajoči strup v »tropin. — Tudi kristavec je znana strupeni-ca. V Evropo so ga baje prinesli cigani, ki so uganjali čarovnije ž njim. Znan je bil že Grkom. Na Nemško so prinesli baje prvo sliko kristavčevo v 17. stoletju in šele v 18. stoletju so ga jeli rabiti v zdravilstvu. Tudi belinov strup je podoben atropinu, tudi tega uživajo ptice, ne da bi jim škodoval. — Strupena je tudi zelena krompirjeva nat; zelene jagode in star krompir vsebujejo solanin. Kadar klije krompir, je naravnost strupen, treba je izrezati oči in odliti prvo vodo, ko je prevrela. Vse, kar je zeleno na krompirju je potreba izrezati. — Nezdrava je baje senca divjih kostanjev, praska, povzročena od akacijinega trna, se gnoji silno rada. Lepi kokorek ima gomolj, ki je precej strupen, če je kuhan in prepečen, ne škoduje. Najbolj varno hodi, kdor ne deva v usta, česar ne pozna; ne vemo vselej, od česa se redimo, pa tudi tega ne vemo vselej, s čim smo se pregrešili zoper svoje zdravje.
t^®
"Piknik".
Ko smo prišli v Ameriko, smo prvič slišali besedo "piknik". Piknik pomeni zabavo na prostem. Ameri-kanci smatrajo, da je beseda piknik ameriškega izvora. Piknik v ožjem pomenu besede pomeni, kakor že rečeno, zabavo na prostem, kjer vsak udeleženec prispeva svoj del v jedilih in pijači. Prvotno je pomenil piknik zabavo ožjega kroga znancev in prijateljev, kjer ni bilo nobene vstopnine in je vsaki sam prinesel s seboj jedila in pijačo, ali pa so zložili skupaj denar in nakupili reči, katerih niso mogli prinesti s seboj.
Ampak beseda "piknik" je francoskega izvora. "Pique-nique" je francoska beseda in označuje privatne zabave, ne na prostem ampak v stanovanjih, pri katerih vsaka udeležena stranka prispeva svoj delež.
Rockefeller ima miljardo dolarjev in nobenega resničnega prijatelja. — E. V. Debs.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
NEKAJ SLIKE O SVOBODI IN NAPREDKU.
IZ MARYLANDA. — Iz upravništva "Proletarca" sem prejel pismo, v katerem me vprašajo, če ne bi mogel pridobiti kaj naročnikov v tem kraju. Moj odgovor je kratek: Ne, ni mogoče! Pisal bi lahko o enakih in podobnih težavah, kakor jih opisuje pisec pod imenom "Navaden agitator" v Proletarcu. V 817. štev. je pisal, kako je bila soproga nekega delavca nasprotna, da bi se naročil na Proletarca, ampak tukaj so tudi drugi vzroki.
Maryland je dežela, ki spada pod zvezdnato zastavo in konstitucija Zedinjenih držav bi imela veljati tudi za tukajšnje kraje. Ali pri nas so delavske organizacije prepovedane, ne sicer v kakih posebnih postavah, ampak zavedni delavci, kolikor jih je, so terorizirani do skrajnosti in tako je svobodno gibanje onemogočeno. So mesta, kjer je vsaj nekaj organizacijske svobode, ampak jaz se ne nahajam v takem kraju. Kar se tiče naših ljudi, bom tudi kratek. Medtem, ko so se v starem kraju vsaj nekaj naučili, so tu enaki, kakor so bili tista leta od 1900 do 1913, ko so zapustili rojstni kraj in prišli v Ameriko za bogastvom in srečo, pa so našli pekel in še danes niso spoznali, da so v peklu in do bogastva in sreče v njemu nikdar ne bo. Naprednih listov v teh krajih ne dobiš, razun Prosveto, toda še ta se ljudi ne prime. O Proletarcu vedo, da je silno "brezverski" list, ki ga izdajajo tisti nevarni prekucuhi — kako se jim že pravi—s-s-s-ocia-listi, ampak ga ne čitajo ker niso nanj naročeni; če bi si tudi polomil noge, bi jih ne pridobil za naročnike. Bolj razširjeni pa so tukaj "delavski" listi, ki jih izdajajo kutarji v Chicagi in šifkartaši v New Yorku.
Rad bi kaj storil za razširjenje našega socialističnega glasila Proletarca. Saj sem se že v starem času potil po križevi poti agitatorja. Tukaj sem že skušal, pa sem dobil sovražne duše in za moja prigovarjanja gluha ušesa.
Bil sem že precej po svetu. Pravijo, da so v Južni Ameriki ljudje zelo nazadnjaški. Bil sem med njimi in občeval z različnimi ljudmi. Dasi so nijihove tradicije in nazori drugačni od naših po severni Ameriki in v evropskih deželah, sem z njimi vendar lahko izhajal. Bili so pristopni argumentiranju in to je glavni pogoj, če hočeš pri agitaciji kaj pozitivnega doseči, Tukaj tega pogoja ni, torej se tudi ne da ničesar doseči.
Ne rečem, da smo brez naprednjakov. Po naselbinah se najdejo tiste vrste napredneži, ki "v cerkev ne hodijo" in zabavljajo čez "farje". V srcu in v duši pa so eni izmed njih še bolj reakcionarni in nazadnjaški, kakor tisti, ki mislijo, da žive po cerkvenih postavah. Ti naprednjaki ničesar ne čitajo.
Nemalo sem jim v raznih naselbinah že prigovarjal, naj se naroče na list in imel sem navado čakati, da se je rojak, pri katerem sem bil, sam pohvalil z naprednostjo. Toda kakor hitro sem izrekel svoj predlog, ga je naprednost minila. "Imam že tako preveč listov; saj ni nič v njih, pa tudi časa nimam, da bi jih čital . . ."
Spominjam se na anekdoto, ki mi jo je pravilniki rojak. Bilo je leta 1913 v starem kraju. Župnik klerikalne šole je bil pri pridigi in v spovednici strasten agitator za klerikalno časopisje in seveda pobijal i klerikalni tisk. Pri spovedovanju jih je izpraševal, n katere liste so naročeni, pa so mu pojasnjevali, da i različne liste, seveda tudi na neklerikalne. Duhovnik se je razsrdil, pa pričel učiti ljudi, da če imaš polej katoliških listov tudi nekatoliške, je to isto, kakor ž bi vezal v šopke cvetlic koprive in razen plevel, kakor če bi polagal živini travo pomešano s kamenjem. Omenjam ta dogodek radi tega, ker sera mnenja, da bi mogli delavci vse čitati in primerjati nt argumente z drugimi ter pri tem misliti s SVOJO glavo. Ko se čitatelj nauči misliti, si zna SAM izbirali čtivo. Njegov razum se bo dvigal, ne pa stal ničlo.
Ne bom se podpisal, niti nisem dal na naslovilo-pisa naselbine, iz katere ga pošiljam. Zlobnih ljudi jt veliko, ki so pripravljeni vršiti službo špijonov brezplačno. Nočem postavljati v nevarnost svoje službe, kajti človek mora jesti, in včasi pride v razmere, ko mu selitev ne kaže, razun če pride na črno listo. Upi da ne bo zmerom tako. Kolo časa se vrti in kar je sedaj še spodaj, potlačenega in brezpravnega, bo prišli*', enkrat na vrh. -— Delavec.
JAČAJMO SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE!
SHEBOYGAN, WIS. — Zasledujoč aktivnosti slo-venskih sodrugov po raznih naselbinah, vidim, da s« socialistično gibanje med nami jača. Glasovi, ki prihajajo o delovanju klubov, so povoljni. Obstoječi klubi postajajo živahnejši in novi se ustanavljajo.
Kriza, ki je prišla v ameriško socialistično gibanje radi splošnih zmešnjav med vojno in po vojni.se počasi urnika. Sodrugi, ki so bili radi nesoglasij med vodilnimi faktorji v delavskem gibanju razočarani, ali pa niso vedeli kam naj se obrnejo, da bodo na pravi poti, so se po dolgih izkušnjah lotili dela zopet« v socialistični stranki; vstopili so v vrste aktivnih borcev, da nadomesto zamujene korake in popravijo sto--rjene napake.
Stati ob strani in kritizirati ni način za pojača-nje socialističnega gibanja. Biti aktiven in popravljati! kar je napačnega z vztrajnim delom, to je edini na čin, ki vodi do uspehov. In zdi se mi, da so slovenski delavci, kateri hočejo delati za socializem, zadnje pravilo. Iz paisvnosti se vračajo na polje sicer' počasnega, toda konstruktivnega dela. Vsaka nova postajanka J. S. Z. pomeni novo silo v vrstah socialističnega dela, novo četo v socialistični armadi.
Tudi v Sheboyganu smo že dalj časa razpravljali o ustanovitvi socialističnega kluba. Z argumentiranji in s pripravljanjem terena smo končno prišli tako daleč, da je bil prvi sestanek za ustanovitev kluba mogoč. Vršil se je dne 6. maja v Mlakarjevi dvorani. Priglasilo se je sedemnajst ustanovnih članov. Sklenili smo pridružiti klub k Jugoslovanski Socialistic! Zvezi, v kateri je dobil tekočo štev. 235.
Upam, da se bo članstvo našega kluba v doi nem času potrojilo. Spoznal sem, da je v Shebojj
nil veliko rojakov, ki simpatizirajo s socialističnimi idejami, nekateri več nekateri manj. Vsem tem se sedaj nudi prilika, da postanejo člani socialistične stranke, Delavci, izven organizacije ne štejete ničesar. V organizaciji ste sila! Pokažite, da ste res razredno zavedni delavci in organizirani bojevniki za socializem!
Ni dovolj, da samo simpatiziraš s socialističnim gibanjem. Ako bi vsi samo simpatizirali, ne bi bilo nasvetu prav nobenega delavskega gibanja in kapitalizem bi imeli toliko časa, da bi se zrušil in z njim bi se zrušila človeška družba, ker ne bi imeli ničesar, kar bi moglo naslediti kapitalizem. V današnji družbi štejejo samo organizirane skupine. Nobena armada ne more korakati k zmagi, ako je desorganizirana, ako je šibka, neenotna in brez pravega programa in načrta. Neorganizirano delavstvo je taka desorganizirana ar-mda. zato dobiva samo udarce od tistih, ki se zavedajo važnosti organizacije, in ti so kapitalisti.
Resnične so besede našega velikega borca E. V. Debsa, ki je dejal, da borno dobili socialistični sistem, kadar bo delavstvo zanj dozorelo, kadar bo sposobno, da si ga izvojuje.
Ako bi se dogodil čudež (ki se ne zgodi), da bi se znašli jutri zjutraj v socialistični družbi, bi jo radi delavske nesposobnosti in nezavednosti že do večera izgubili, ker bi ameriški kapitalisti znali izvabiti nevedne mase v svojo past.
Nad pet let se že bore zavedni delavci Rusije, da ohranijo ogromno deželo revouciji, kar v prvi vrsti pomeni, da ne pade nazaj v roke carskim in kapitalističnim reakcionarjem. Kajti že to zahteva velikanskih naporov. Kar pa se tiče socialističnega gospodarskega sistema, to je vprašanje let in pa generacij, ki morajo dozorevati zanj. V Rusiji so delavci toliko na boljem, da je vlada njihova, medtem ko so po drugih državah večinoma na krmilu kapitalistične vlade. Nikjer na svetu ni torej danes še idealne družbe, nikjer tistega blagostanja, ki bo mogoče samo pod socializmom, ki pa mora biti splošen, kajti uvesti ga samo v eni deželi ne bo mogoče. Zato bo socialistični sistem prihajal korakoma, proporčno v vseh deželah enako, ali če ne že v vseh, vsaj v tistih, od katerih je največ odvisno, da pride končna socialistična svetovna preuredba.
Gospodarski razvoj iz kapitalizma v socializem je počasen. Bil bi hitrejši, ako bi se delavstvo hitrejše učilo. Toda delavstvo se ne uči in mesto da bi posvetilo več pozornosti svoji vzgoji, se rajše udaja frak-eijskim bojem in iskanju novih programov, kakor da so programi sami na sebi tisto, kar bo izvršilo preobrat. Divji izbruhi ene delavske struje na drugo zavirajo pohod delavskega razreda v socializem. Ampak delavstvo se vendar uči in pri tem spoznava škodljivost nestrpljivih metod, ki mesto da bi vodile prole-tarske mase v solidarnost, jo razdvajajo. In tako bo delavstvo, kadar bo v dovolj veliki meri spoznali škodljivost razdiralne taktike svojih vodij, z njimi po-medlo in si našlo boljše, sposobnejše moči.
ANTON ŽAGAR, organizator.
DETR01TSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem domu, 1323-41 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—>Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
E. V. Debs v Pittsburghu.
SYGAN, PA. — Kmalu bo tu 30. maj, praznik kin-čanja grobov, spominski dan, ali pod kakršnimkoli imenom je že znan med ljudmi. Prirejajo se spominske slavmosti na pokopališčih, nekatera društva izrabijo prosti dan za veselice, nam pa je dana prilika na 30. maja obhajati DAN ŽIVIH!
V sredo 30. maja ob 2. popoldne bo v Motor Square Gardnu, East Liberty, v Pittsburghu nastopil na velikem socialističnem shodu sodrug Eugene V. Debs. Vstopnina je za rezervirane sedeže $1.10 in 85 centov, za druge sedeže 55 centov. Vstopnice v pred-prodaji se dobe v uradu soc. stranke, 237 5th Ave., Pittsburgh, Pa. Kdor more, naj si vstopnico preskrbi prej, komur pa je to nemogoče, naj pride pravočasno v dvorano kjer bo kupil vstopnico.
Sodrugi in somišljeniki, naši nasprotniki delajo z vsemi silami proti nam in ravno tako se moramo mi strniti skupaj in se boriti z vsemi našimi silami proti sovražniku. Shod dne 30. maja naj bo velikanska manifestacija socialistične misli v tem okrožju. Pojdimo vsi na shod našega velikega boritelja, da ne bo njegov glas donel prazmim stenam, kajti namenjen je nam, ker ga potrebujemo mi.
FRANK URSICII, tajnik kluba št. 13, JSZ.
Nekoliko odgovora veleučenemu M. W. Papi.
MILWAUKEE, WIS. — Poleg drugih listov čitam tudi "Del. Slovenijo". V izdaji z dne 4. maja t. 1. sem se zagleda^ v dopis, ki ga je spisal neki M. W. Papa. Dopis sam na sebi seveda ne zasluži, da bi se človek zagledal vanj. Ampak dopis ki ga imam v mislih, je višek predrznosti in pokvarjenosti, ki je objela karakterje "ala papa".
Ne bi se oziral na omenjeni dopis, ako ne bi pisec napadal tudi socialistične stranke in izlival gnojnico na vse socialiste brez izjeme. Strašno veselje ima nas nazivati "žolti socialisti", menda zato ker ne sledimo provokatorjem v službi "justičnega" departmen-ta in privatnih detektivskih agentur, kalkor so bili Ba-lanov, Morrow in drugi, nadalje zavajalni vodje, n. pr. Fraina, A. Stoklitsky itd., ki so se omadeževali s prodajanjem buržvaziji, kateri so služili pod krinko revolucionarjev v delavskem gibanju.
Kako slabotno je njihovo stališče v napadnju na ameriške socialiste, je dokaz v tem, da so jim za argument osebe kakor Scheideman, Noske in Kristan, katerih se poslužujejo v vsakem stavku. Vprašam vas, kaj pa imajo ti ljudje opraviti z ameriško socialistično stranko?
Ako bi tudi bili še taki grešniki, njihovo delovanje nima z ameriško socialistično stranko nobene zveze. Ona je hodila svoja pota, kakršna si je začrtala za svoje aktivnosti in stališče v tej deželi, neglede, kaj počne Scheideman in drugi, katere nam na tako bedast način predbacivate.
Kar se tiče Kristana, mi je znano ,da so ga tisti, ki ga danes najbolj blatijo, leta nazaj najbolj častili, ga vabili na shode in ga slavili kot največjega jugoslovanskega socialista. Informiral sem se, da E. Kristan ni več član J. S. Z. Prenehal je biti njen član, ko se je umaknil iz aktivnega življenja v Ameriki in se podal v Jugoslavijo.
Zasledoval sem njegove aktivnosti in zasledovali so jih drugi. Ni bilo takšno, kakor ga mu predbaciva-jo danes Pape in Fisherji ter trabanti v reakcionarnih vrstah. Ako bi bilo, ne bi imel toliko pristašev. Pisec
tega dopisa se s tedanjo taktiko J. S. Z. ni strinjal. Ni bil pridružen nji ampak direktno stranki. Zveza je storila napako s tem da je odstopila od socialistične stranke, toda se je po prizadevanju sodrugov zopet po vrnila nazaj in napaka je bila s tem popravljena.
Ni je akcije na svetu, v kateri bi se ne napravilo prav .nobenih napak. Papež v Rimu jih dela in tudi naši "papeži" (kot g. Papa, kar tudi pomeni papeža v hrvaščini) jih delajo, pa še koliko! Delati napake ni težko. Popravljati jih ni tako lahko. In ker jih J. S. Z. popravlja, se ji nima ničesar očitati, kajti kar je bilo storjeno se ne izbriše, popravi pa se lahko.
Da je J. S. Z. na pravi poti, nam dokazuje dejstvo, da njeno članstvo narašča in da se število Proletarče-vih naročnikov širi. Naše vrste se množe in to nam daje pogum in več energije za delo. Bevskanje raznih "papežev" gre le nam v korist.
Pod besedo "enotna fronta" skrivate mahinacije za rušenje sloge v delavskih vrstah in vaše "rrrevolu-eionarstvo" je le krinka, izpod katere stresate fraze in blatenja za beg an je delavstva.
Primerja se nas s Scheidemani, imenuje se nas žolte socialiste Nosketovega kalibra in ne vem kaj še vse.
Menda je temu modrijanu znano, da je soc. stranka Amerike zavzela na svojem zboru 1. 1917 proti-vojno stališče in ostala ves čas zvesta principom mednarodnega socializma. Ako se je kaj zanimal tista leta za delavsko gibanje, mu je lahko znano, da so se strankini voditelji in mnogi drugi člani žrtvovali za delavske interese, da so bili preganjeni, vlačeni po ječah, tirani pred sodišča in obsojeni na dolgoletne zapore, da je bila socialističnim listom, kot je Call in Leader, odvzeta pravica drugega poštnega razreda, da ga je pošta metala proč in z vsakojakimi zaprekami napravila socialističnemu tisku na tisoče in tisoče dolarjev škode. Tisti čas so naši komunisti bili še pri stranki ter vedoma podpirali žolti socializem, kakor ga sedaj imenujete. Največ pa bo menda takih komunistov, ki niso še nikdar ničesar storili za delavsko gibanje in so postali radikalni šele zadnje čase. Kakor slama so zagoreli in istotako hitro shlapevajo.
Še našega starega boritelja Debsa nesramno napadate po vašem časopisju, in vendar bi lahko vedeli tudi vi ,da je storil več za delavsko probujo, kakor vsa banda okoli Radnika. Sramujte se načina, katerega se poslužujete v boju proti značajnim, poštenim delavskim borcem.
Velikan "pa-pa" je v omenjenem dopisu nekaj jecljaj o socialistih v Jugoslaviji, na svoje komunistične bratce pa je čisto pozabil. V dopisu bi bil lahko povedal, da so se vročekrvni komunisti združili z "desnimi" socialisti in klerikalci ter šli skupaj v volilni boj za ljubljanske mandate- in da so pozneje zopet napravili kompromis za volitve v skupščino. Menda niso delali kompromisov zato, da bi si pridobili kakšne stolčke, kajne, g. pa-pa?
Pred klerikalno-komunistično kombinacijo jugoslovanska buržvazija gotovo nima strahu. In potem, zakaj se ne omenja tistih bivših komunističnih poslancev, ki so postali pristaši Pašičeve in drugih kapitalističnih strank in pri zadnjih volitvah kandidirali na njihovih listah, — pa oni se menda niso prodali za judeževe groše, kajne g. pa-pa?
Mogoče je in dogaja se, da se najdejo v organizacijah kakor v poklicih in povsod poleg vzornih, zna-čajmih, tudi slabi, neznačajni ljudje. Ali niso pomagali vašo stranko organizirati vladni agenti? Ali niso bili Palmerjevi progoni predpripravljeni po njegovih de-
tektivih, ki so bili v organizacijah kot radikalci? ASI ni justični oddelek vedel za vsak korak vaše stran«, ali niso agentje provokatorji zavzemali odgovoru mesta v vaših odborih? Če so si hoteli ohraniti siuš-be, so morali hujskati in to so spretno vršili, doki« ni postala vsa stvar do skrajnosti pretirana, zavoia« in končno razkrinkana.
Razumljivo je, da je vašemu časopisju nerodni in neprijetno priznati resnična dejstva, zato jih olepšava in zavija. Zakaj noče noben vaš list priobčiti natančnega zapisnika michiganske obravnave? Vašim pristašem bi postalo potem marsikaj jasno, kajti čejša od nas kdo kaj pojasnjuje, se nas nahruli s "provom torji" in žoltimi socialisti. Tako ste naučili tiste, liij vam slede ampak sami priznavate, da stvari ne gredo več tako kakor so šle. Razočaranje, kajne?
Kapitalistične agencije za vzgajanje provokator-j jev so hotele eno organizacijo, katere bi jim sluzij za pretvezo vprizarjati progone in z njimi rušiti VSE delavsko gibanje, komunistično, socialistično in linijsko enako. Te kapitalistične mahinacije so prišle ta-i ko daleč, da so pričeli nekateri uredniki in njihovi sotrudniki v kapitalističnem časopisju svariti denarni i barone, naj prenehajo s to taktiko.
Dolžnost pravega delavskega lista je pisati resni-: co, ne pa jo skrivati za kulise. Vsem lažnim prero-i kom je treba povedati naravnost v obraz, da so škodljivci v delavskem gibanju in jih je treba razkrinkava-ti. Sicer pa se sami razgaljajo.
Mi smo za enotno fronto, za solidarnost delavskih vrst, kajti le š skupnimi močmi se bomo mogli otresti verig mezdnega suženjstva, toda predno bo solidarnost mogoča, se je treba otresti raznih Delij, ■ Fisherjev in "papežev".
Z gnojnico se ne širi razredna zavest, z nadutostjo se ne vzgaja delavskihm mas. Tisti, katere dičijo ta-j ke čednosti ,so odgovorni za razdruženost delavskega] gibanja in zato pride prav gotovo čas, ko bodo delav-! ci z njimi obračunali in jih pometali razgaljene mdl staro šaro. — Eden od "yellow".
IMEJTE USMILJENJE Z NAMI.
AUBURN, ILL. — Ker ni bilo v Oklahomi, kjer, sem bil preje, pravih izgledov, da bi si mogel služili j vsakdanji kruh, sem jo odkuril v Illinois. Nad dvame-j seča sem iskal delo. Mislim, če bi iskal v Južni Ameriki ali v Južni Afriki toliko časa demante, bi jih go-J tovo ložje našel kakor pa v Ameriki delo. No. delo sem "našel"; tri dni na teden se veselim te najdbe, 1 druge dneve počivam, kakor mi je ukazano. Zasluži se j toliko, da se živi. Ta prokleti sistem nas preganja vsej življenje, enkrat ene enkrat druge, da je res križ žm-l ti, umrje pa človek tudi nerad. Saj se še papež in 1 škofje branijo smrti, katerim so nebesa gotovo zasi-l gurana, delavcem pa obetajo pekel, kjer se bomo j baje še bolj žgali kakor tukaj. Zato pa odhod v pekel onkraj groba odlašamo, če se le da. No, vcasi, ko se premogarji mučijo pod zemljo, se jih kar na debelo pošlje še nižje doli "na drugi svet."
Še bi se dalo prestajati, ako ne bi bilo toliko ne- j vednosti. V tem kraju živi precej slovenskih družin in tudi samcev. Poskusil sem že z agitacijo za Prole-j tarča, ki je tukaj zelo nepoznan. Vse moje govorjenje ni nič izdalo. Veste, Kristan je "ogoljufal J. R. Z. za $60,000", zato pa berejo ljudje samo šifkartaški "Glail Naroda", ki je edino pravi delavski list. Zamanj pri-1 poveduješ nekaterim ljudem, da so računi objavljeni, da je vsak izdatek zabeležen, da imajo lumparski listi J
interese v tem, ila blatijo poštene delavske liste. "Na, tukaj beri v "Glasu Naroda", kakšni lumpje so socialisti." Jaz, ki berem Proletarca, sem zaslepljen, ampak listi, ki čitajo šifkartaško glasilo, pa niso!
Napredni smo vsi od prvega do zadnjega. Menda ga ni rojaka, ki bi se prišteval k nazadnjakom. Najnaprednejši so klerikalci, kjer jih je kaj, drugi, skoro rušilo tako napredni so svobodomiselci, ker "ne podpirajo farjev", tretji v vrsti so socialisti ki nikamor ne spadajo in so tako "narboljši" socialisti, in zadnji med naprednjaki smo mi, revčki, organizirani socialni. Imejte usmiljenje z nami! — K—y.
Izgovori in opravičevanja.
DETROIT, MICH. — Ker se sedaj pred zborom J, S. Z. razpravlja med drugim tudi o obliki Proletarca, hočem tudi jaz napisati svoje mnenje. Mislim, da so izgovori o obliki lista, češ, da se radi nje ne more tako lahko agitirati, neumestni. Oblika sama na sebi je nedolžna. Kadar sodrugi sami nič ne naredimo za list, je vsak izgovor dober. Izgovor, katerega bom tukaj navedel, po mojem mnenju nekoliko drži; krive so razmere v kakršnih živimo, v precej veliki meri pa smo tudi sami krivi. Kar se tiče razmer, mislim tole: Kadar se slabo dela, imamo mi malo več časa za agitacijo, toda ljudje drže denar vsled negotovosti ke-daj dobe delo ali kedaj ga izgube, če so toliko srečni, da ga še imajo. Kadar se pa dobro dela, tedaj smo tako zaposljeni ,da se malokdo zmisli iti na agitacijo za naročnike.
Oblika Proletarca .je dobra taka kot je in želeti je. da bi taka ostala.	MATH URBAS.
0 priredbi waukeganskega soc. kluba.
Zadnjo nedeljo so pod avsplcijo soc. kluba št. 45 vprizorili diietantje dram. odseka kluba št. 1 v Narodnem domu Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi". Okoli tri sto oseb je posetilo predstavo.
V programu je bilo naznanjeno, da se prične igra ob J. Pričela se je pol ure pozneje. Zapoznitev je pripisati deloma občinstvu, ki je pričelo polniti dvorano malo pred 3. uro, in pa govorom, ki so se vršili pred igro. Spored je otvoril s. M. Judnič, ki je predstavil s. Chas. Pogorelca in nato F. Zajca, ki sta imela kratke agitatorične govore. Glasbene točke je izvajal tamburaški zbor.
Dramski odsek je vprizoril dramo "Kralj na Betajnovi" dne 1. aprila v Chicagi in z istim osobjem razun par izjem jo je ponovil dne 20. maja v Waulce-ganu. Igra sama, kakor igralci, so bili v Proletarcu že opisani, -zato se tu ne bom spuščal v podrobnosti. Rečem le toliko. da je bila,igrana v Waukeganu bolje kakor v Chicagi. Ako bi jo še parkrat ponovili, bi bilo igranje že dovršeno.
Občinstvu je predstava ugajala, kar se je videlo iz avplavzov po vsakem dejanju pa tudi med igranjem. Boljše bi bilo, da bi se občinstvo vzdrževalo ploskanja med igranjem, ker moti igralce.
S kooperacijo obeh klubov je bila priredba zaključena v splošno zadovoljstvo vseh.
Opazil sem, da so med dejanji sodrugi in sodru-ginjr pridno prodajali socialistično literaturo iz Pro-letarčeve založbe. Ta način je vreden posnemanja, kajti na priredbah socialističnih klubov bi bilo vselej potrebno odbrati nekaj sodrugov in sodruginj, ki bi Sirili literaturo in nabirali naročnike našim listom.
Klub št. 45 v Waukeganu se je pred kratkim reorganiziral. Po številu ni velik, toda kolikor ima članov so delavni, kar se je videlo na nedeljski priredbi. Moški kot ženske so bili ves dan zaposljeni in ker je bilo dela za člane preobilo, so priskočili na pomoč tudi somišljeniki.
*
Kulturne priredbe, združene z agitatoričnim delom, so eni izmed mnogih načinov za širjenje naše propagande. Želeti je, da se v našem okrožju večkrat združi nekaj klubov za skiipne priredbe, kajti moralni uspeh je na ta način večji. — K.
"Vse po starem."
CLEVELAND, O. — Slavnost polaganja vogelnega kamna za Slov. nar. dom, ki se je vršila v sredi meseca aprila, je za nami. Navdušenja je bilo obilno, imeli smo veliko parado, društva so razkazala svoje zastave, ljudje narodne noše kateri so jih imeli, drugi svoja praznična oblačila, govoril je župan, dva predsednika naših jednot, odborniki S. N. Doma in tudi neki odbornik clevelandske slovenske banke, ki je velikodušno poklonil na narodni altar $500. Ce bi jih bil dal Janko Sitneš, ne bi bilo toliko navdušenja, kajti jaz sem samo sitnež, ne pa bankir, ki je tudi v našem mestu prominentna oseba, pa bil bankir dr. Seliškar ali pa kdo drugi z irskim, nemškim ali polj- , skim imenom. Denar te napravi čislanega in ljudje ti ploskajo, ne zato ker si velik, učen, požrtvovalen, ampak zato, ker si bankir, see.
Po slavnosti so se ljudje razšli in pričelo se je staro, monotono življenje. Tudi koncert soc. pevskega zbora Zarja je bil na programu tisti večer kot samostojna prireditev. Mislil sem, da bo kdo kaj poročal, kdo, ki ima pojem o koncertnih priredbah. Ne vem, zakaj se ne bi v taki naselbini kakor je naša dobil kdo, ki bi se potrudil poročati o kulturnih priredbah v slovenske liste. Saj imamo rojake, ki se razumejo na glasbeno umetnost in napredni so tudi!
Poročano je bilo že, da je collinwoodska zadružna prodajalna odprla svoij.o podružnico v naši naselbini. Eni so se zanjo navdušili, drugim je v napotje. Včasi govorimo o nazadnjakih in naprednjakih. Ampak težko je reči, kje se prično eni in drugi. Najdete oboje med tistimi, ki se prištevajo k naprednjakom in med tistimi, katere se smatra za nazadnjake. Medsebojnega "špetira" imamo torej veliko, in če bi se ga moglo kam kaj posoditi, bi to radevolje storili, pa bi ga nam še ostalo več ko preveč.
V	kampanji za pridobivanje naročnikov Proletarcu smo bili nekam počasni. Morda bo v bodoče malo boljše. Naš znanec Gorjup, ki se jc povrnil iz zapada, se je lotil agitacije in napravil uspeh, istotako nekateri drugi agitatorji za naš tisk. Gorjup pravi, da najbrž ne ostane tu. Navadili smo se zanašati v prvi vrsti nanj v agitaciji za Proletarca. Ampak kljub naši počasnosti bomo skrbeli, da ne bomo med zadnjimi. Med prvimi pa ne bomo, vsaj za en čas ne.
V	Chicagi imate čudne nemire. Talate denar in plačujete z njim dolgove, kar se ne dopade vsem. Tudi ena miza (tako se nekaterim tukaj zdi) je preveč begala po vašem mestu. Vi se morate ravnati tako, da boste vsem ustregli. Ako ne, boste vedno zgubili nekaj naročnikov. "Press" ali "Dealer" že lahko počenjata kar se njima poljubi, ampak pri Proletarcu morate paziti, da boste dolgove plačevali ne da bi iskali pomoči v kakih fondih, pa tudi mize imejte na enem mestu. — Janko Sitneš.
SEZNAM DELEGATOV ZA ZBOR J. S. Z.
Št. kluba
1. Chicago, 111. — Frances A. Tauchar; Glencoe, O. — Nace Žlemberger; LaSalle, 111. — John Rogel. Forest City, Pa. — Harry Stanich; Sygan, Pa. — Lawrence Kauchich; Chicago, 111. — Milan Slavich; Chisholm, Minn. — Joseph Bavetz; Cleveland, O. — Andrew Bogatay; West Newton, Pa. — John Svetek; Milwaukee, Wis. — Albert Hrast; Clinton, Indiana. — John Škof, namestnik John Juvanc; Springfield, 111. — Joseph Ovca; Herminie, Pa. — Anton Zornik; Detroit, Mich. — Louis Urbancich; Nokomis, III. — Lukas Groser;
Gros, Kans. — Chas. Pogorelec, zastopnik;
Moon Run, Pa. — Lukas Butja; Lloydell, Pa. — Martin Bajec; Lawrence, Pa. — Louis Britz; . Detroit, Mich. — Milan V. Lucich; Carlinville, 111. — Anton Blasich; Pullman, III. — Frank Benchina; Avella, Pa. — Martin Kaučič. Pursglove, W. Va. — John Vitez; Library, Pa. — Mike Primožič. Johnston City, 111. — John Shum. Barberton, Ohio. — John Jerep. Sheboygan, Wis. — John Zupancich. Bratski delegatje, poslani od društev, ki prispevajo v "Pomožno izobraževalno akcijo JSZ." Št. društva
1. SNPJ., Chicago, III. — Frank Zaitz; 16. SNPJ. Milwaukee, Wis. — Albert Hrast; SNPJ., Chicago, 111. — Mary Kovach; SNPJ., Sheboygan, Wis. — John Supan-cich *
SNPJ., Pursglove, W. Va—John Vitez. Zborovanje delegatov, članov eksekutive in referentov prične v nedeljo 27. maja ob 9. dopoldne. Bodite točno na mestu zborovanja. Glede stanovanj se obrnite na Chas. Pogorelec, 3639 W. 26th St.
Prostor zborovanja: Kafkova dvorana, 3824 W. 26th St. Vhod v dvorano z Avers Ave.
2. 4. 10. 13. 20. 22. 27. 32. 37. 41.
47. 69. 114. 128. 157.
175. 181. 184. 210. 213.
224.
225. 228.
230.
231.
232. 235.
102. 344.
388. JSZ.
Dnevni red za zbor J. S. Z,
ki se vrši v dneh 27., 28. in 29. maja 1923 v Kafkovi dvorani, 3824 W. 26th St. (vogal 26th St. in Avers Ave.). Pričetek zborovanja v nedeljo 27. maja ob. 9. dopold.
Izmed najvažnejših dogodkov tega leta v jugoslovanski javnosti v Ameriki bo zbor Jugoslovanske socialistične zveze, ki se vrši koncem meseca maja. Tiče se nas vseh, torej se vsi za-nimajmo zanj.
1.	Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z.
2.	Volitev odbora za pregledanje pooblastil (pet članov in gl. tajnik).
B.
Konstituiranje zbora:
1.	Pravilnik.
2.	Volitev predsednika in podpredsednika.
3.	Volitev dveh zapisnikarjev.
0.
Referati:
1.	Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z. cd zadnjega zbora.
2.	Poročilo sekcijskih odborov:
a)	za slovensko sekcijo poroča Philip Godim;
b)	za srbsko sekcijo poroča Milan Luchich.
3.	Literatura in tisk: Poročajo uredniki zvezhil glasil:
a)	za Proletarca poročata Zajec za uredniitvo Pogorelec za upravništvo.
b)	za Budučnost poroča Mijan Luchich.
4.	Internacionala, poroča Joško Oven.
5.	Izobraževalna akcija, poroča Frank Aleš.
6.	J. S. Z. in jugoslovansko vprašanje, poroča Frank Zaitz.
7.	Gibanje za federativno politično stranko amen škega delavstva, poroča Frank Petrich,
8.	Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah., poroča Charles Pogorelec.
9.	0 zadružništvu, domovih in gospodarskih vprašanjih, poroča F. S. Tauchar.
10.	Socialistična propaganda med ženstvom, poroča Mary Udovich.
11.	0 naseljevanju in tozadevnih zakonih, poroča Jos. Zavertnik st.
12.	Kulturno delo klubov J. S. Z., poroča John Olip.
13.	Načelna izjava in pravila, poroča odbor treh: Petrich, Zajec in Kokotovich.
14.	Bazno.
15.	Razpust zbora.
Na delo, sodrugi, da bo naš zbor opravljen 2 Mirom na bodoče naše delo kolikor mogoče temeljito!
Naročajte "The New York Call", najboljši socialistični dnevnik. Naslov: The New York Call, 112 Fourth Ave., New York, N. Y. — Naročnina: celo leto (dnevna in nedeljska izdaja) $12.00; za pol leta $7; za tri mesece $4; za en mesec $1.50. Najboljše urejevan delavski list na vzhodu Zedinjenih držav.
LAWRENCE, PA. Seje socialističnega kluba št. 184, JSZ., se vrie vsako tretjo nedeljo v mesecu otb 1. popoldne »a Lawrenc^, Pa. — J. Terčelj, tajnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ker je v tej izdaji primanjkovalo prostora, je nekaj dopisov izostalo. Priobčeni bodo v prihodnji izdaji.
J
BANKET V POČAST DELAGATOM ZBORA J. S. Z.
V nedeljo 27. maja ob 8. zvečer priredi socialistični klub št. 1, J. S. Z., banket v počast delegatom zbora J. S. Z. v Kafkovi dvorani, 3824 W. 26th St. Vhod v dvorano z Avers Ave. Vstopnina $1.10. Na programu govori, pevske in godbene točke. Navzoči bodo poleg jugoslovanskih tudi češki, ameriški in italijanski sodrugi.
Vstopnice se dobe v uradu Proletarca in pri posameznih sodrugih kluba št. 1. Vsi sodrugi in somišljeniki so nam dobro došli. Kdor se želi udeležiti banketa, naj si nabavi vstopnico najpozneje do petka zvečer dne 25. maja.
Vsi tisti sodrugi in sodruginje, ki prodajajo vstopnice za ta banket naj sporoče pripravljalnemu odboru do petka 25. maja koliko vstopnic imajo prodanih.
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
Resničen dogodek.
Neko nedeljo popoldne, kakor večkrat, sem se podal v "kurjo vas". Vse večje slovenske naselbine v Ameriki so razdeljene na vasi, med katerimi zavzema častno mesto "kurja vas". V Kurji vasi tisto nedeljo nisem imel posebne sreče. Ženske so bile dopoldne pri maši in gospod župnik so vzeli pri pridigi Proletarca na piko. V Kurji vasi pa so živeli večinoma zelo pobožni ljudje, dasiravno se niso bogve koliko ozirali na božje in pbsvetne postave, kakor je v vseh kurjih vaseh že stara navada.
Ko sem prestopil štirinajsti prag, sem dobil prvega naročnika. Utrudil sem se od pregovarjanja s sitnimi, od pijače navdahnjenimi ljudmi, in sklenil sem iti domov. Pot proti domu me je vodila mimo rojaka, ti mu je naročnina potekla, kakor sem videl iz naročniške liste, ki sem jo prejel od upravništva. — Stopim še k njemu — sem si mislil. Vrata v kuhinjo so bila napol odprta; potrkal sem na leseno steno, ženski •glas me je povabil naj vstopim. Bila je gospodinja, ki je pripravljala lunč. Pozdravil sem, ji povedal, da je danes zelo lep dan, kakor nalašč za sprehod, zato sem prišel malo okoli in se ji predstavil. Ni me poznala, in na vprašanje sem ji odgovoril, da sem tu šele par mesecev in da delam v tej in tej majni. Ob nedeljah pa grem malo okoli rojakov kot zastopnik Proletarca. Sliri dekletca, najstarejša je imela okoli dvanajst let, so prišle v kuhinjo in me radovedno ogledovale. Potem so odšle ven in se igrale naprej. Gospodinja je pripravila "lunch bucket" in devala vanj sandviče. "Naš dela tudi ob nedeljah," mi je pojasnjevala.
"Prišel sem, če boste obnovili naročnino," in pri-čft sem se pripravljati na nevihto.
Še predno sem končal stavek, je prišel gospodar iz spalne sobe. Najbrž me je čul. Oblečen v "overalls", lisi jih je nagloma nataknil vrh spodnje obleke, se je usedel v kotu na stol. Videl sem ga prvič. Njegova suha postava je izgledala v preobširnih vrhnjih hlačah še bolj suha, njegova temna polt v mračnem kotu 5e bolj temna. Črni, tu pa tam malo posiveli lasje, so
bili razkuštrani, štrleči na vse vetrove. V naglici sem ga presodil: Ta človek je pustil v rudniku-vse svoje življenjske sile.
"Ali delate tudi ob nedeljah?" sem vprašal.
"Da, delam ponoči pri sesalkab, vsaki dan dvanajst ur."
Vedel sem, da dobe to delo v prvi vrsti le prijatelji bosov ali pa pohabljeni rudarji, da se je kompa-nija odkrižala nadležne tožbe za odškodnino.
"Pravijo, da to ni prenapačno delo, samo dolge delovne ure so. In pa težko se dobi . . ." sem po neprevidnosti bleknil.
"Jaz bi ga ne dobil, pa sem si pri delu pokvaril nogo in kompanija mi je dala to delo še predno sem prav ozdravil."
"Ali je noga sedaj zdrava?"
"Ne bo nikoli več."
"Morda ste me slišali, po kaj sem prišel —"
"Sem — jaz ga ne bi bil sam od sebe nikoli naročil. Zadnje leto je imelo društvo Sv. Štefana piknik pa me je dobil neki fant kakor si ti in ker mi le ni dal miru, sem plačal . . . Sedaj sem bolj slabo pri denarju . . . noga je slaba, pri delu sem zmirom na mokrem . . . pred dvema leti sem vzel homestead v Kanadi. Moj brat je tam, letos v poletju pa bom šel tudi jaz tja. Majna ni več zame. Denar bom rabil. Jaz tako nič ne berem . . . ona menda včasi kaj pogleda in mi pove. — Stara, plačaij mu, kolikor sem dolžan. — Saj vidiiš, da mi je težko. Kar sporoči jim, naj mi list ustavijo."	!
Ogledoval sem tega moža, ki si je izpil življenje v rudniku za druge. Sedaj se tolaži s farmo, ki še dolgo ne bo farma. Vsakdo ima kakšno tolažbo.
"Če ti ne čitaš, pa jaz! Saj tako nimam druge zabave. In imela ne bova nič več in nič manj, če mu list plačam ali ne. — Za pol leta ti bom plačala." Šla je v spalnico in mi prinesla denar.
"Če misliš, da ti bo branje kaj prineslo, pa plačaj! — Stara, eno uro grem še v posteljo. Pokliči me malo prej kakor navadno." Odšel je v spalnico ne da bi mi rekel besedo v slovo.
"Ali bi pil skodelico kave?" me je vprašala.
"Ni se treba truditi."
Postavila je lonec na peč in mi pripovedovala:
"Vrag je, ko človek ne more nikamor. Tu sva že leta in leta, le on je bil parkrat na tisti farmi v Kanadi. Jaz pa sem zmerom tukaj. Ko bi človek še nič ne bral, saj bi bil kakor v puščavi. — Ali se ljudjje radi naročajo na Proletarca?"
"Eni radi, drugi ne. Tisti, ki kaj razumejo in znajo razločevati med listi in listi, se naročajo ali obnove naročnino brez prigovarjanja. Z drugimi je pa križ."
"Veste, jaz .sem sovražila socialiste kakor vraga. Vsako nedeljo sem tekla v cerkev — saj morda poznate tukajšnjega župnika. Rentačil je in menda še sedaj, čez socialiste in nič čudnega ni, ako so se nam gabili ti vragu zapisani stvori. — Nekega dne prinese poštar Proletarca. Pogledam — bil je naš naslov in njegovo ime. Delal je podnevu. Ves dan sem se pripravljala, kako ga bom ozmerjala. Doživel je ploho, kakor sem mu jih še malo preskrbela. Izgovarjal se je, da so se naročili tudi drugi, da ga je agitator takorekoč prisilil. Vjezil se je in šel spat brez večerje. Togota me je minila in bilo mi je žal da sem ga tako užalila. Ampak za odpuščanje ga nisem prosila. List sem vrgla v peč. Drugo nedeljo je bila pridiga o mlačnih katoličanih. Župnik je zvedel, da so se nekateri možje, ki so celo člani društva Sv. Štefana, naročili na Proletarca,
pa je posvetil vso pridigo proti listu. Ko je prišla druga številka, sem — saj veste kako je ženska radovedna — vseeno malo pogledala, kakšna spaka je t& list. Nesla sem nekaj, kar me je zanimalo, članek, v katerem se opisuje trpljenje proletarskih mater. Vse bi bilo dobro, ako bi bil priobčen v kakšnem drugem listu. Da bi me izkušnjava še bolj ne premagala, sem ga vrgla hitro v peč. Tretjo številko sem zopet pogledala in zopet našla nekaj, kar se mii je dopadlo in zopet sem jo vrgla v peč. S časoma sem list ves prečitala, na to ga kje pustila, da so ga otroci raztrgali. Potem sem ga pričela hraniti in kadar imam čas, pregledujem stare izdaje, in velikdkrat se čudim, kakor more človek biti tako neveden kakor sem bila jaz. Vsaka svetopisemska pravljica mi je bila bolj verjetna kakor pa to, kar se je dogajalo tako jasno pred mojimi očmi. — Za otroke mi je, če bodo morali toliko trpeti kakor morava midva ... Da bi se ljudje vsaj izpametovali. Pa bo težko kaj . . . Mislim da še dolgo ne bo drugače kot je. Tukaj sploh ni človeka, s katerim bi se mogla pametno pogovoriti. Ženske opravljajo, rnožki pijejo, kvantajo, pa o delu se pogovarjajo . . ."
Iizpil sem kavo in se poslovil.—Navaden agitator.
Ali bo ljudstvo spoznalo7
$3,416,000 je stalo republikansko strai prodati 1. 1920 Hardinga in ostalo skupino j tiearjev stranke, ki si lasti slona za svoj blem, ameriškemu ljudstvu.
Socialisti smo takrat kakor vedno popre poznej trdili, da bodo vzeli to vsoto in še ve več iz vaših žepov. Na kratko, socialisti ver in vam pripovedujemo, da morate drago plai vati zmage republikanske in demokratske strai ke. Poleg tega, da delate neumnosti, vas stanejo ogromne vsote. Ljudstvo je imelo ] liko izvoliti socialistično administracijo, pak ono je "kupilo" Hardinga. Kapitalisti i smejejo in so uverjeni, da je ameriško ljud čisto lahko voditi za nos, zato so že danes ] pričani, da se jim bo tudi 1. 1924 posrečilo i praviti na ameriškem ljudstvu enako open jo. — Po "Milwaukee Leadru".
Manifestacija delavstva dne 17. junija v Chicagi
Socialistična stranka v Chicagi prireja meseca junija vsako leto piknik v prid socialističnega časopisja. Letos se bo vršil v nedeljo 17. junija v parku Riverview, kakor navadno. Ta park se nahaja na Western Ave. v bližini Belmont Ave.
Nastopili bodo sloviti socialistični govorniki iz raznih krajev Amerike, med njimi sodrug August Claessens iz New Yorka, avtor "Roparske trojice" in mnogih drugih del na polju socialistične literature. A. Claessens je na glasu kot eden najboljših socialističnih govornikov v Zedinjenih državah.
Vstopnina na piknik in v park je 30 centov za osebo. Vstopnice se dobe pri sodrugih in tajniku kluba št. 1 kakor tudi pri članih in v uradih vseh drugih socialističnih organizacij v Chicagi.
Sodrugi in sodruginje, agitirajte med delavstvom, da se udeleži te naše manifestacije. Vsa vsota za vstopnice, prodane od strani našega kluba, gre v klubovo blagajno, oziroma za podporo Proletarcu. Ako greste na delo vsi, lahko napravimo par sto dolarjev v prid našega glasila.
Razun govorov bo na sporedu plesna zabava in razne igre.
Kar mi hočemo, je dobiti čim več mase skupaj zato, da čuje socialistične govornike in se jo pridobi za naše ideje in za socialistično stranko. In to bomo dosegli, ako napravimo svoj del agitacije tudi mi, kajti dolžnost članstva vseh klubov je, da sodelujejo pri skupnih akcijah.
Klubi J. S. Z., ki si še niso nabavili vstopnice, jih lahko dobe v uradu soc. stranke okraja Cook na 1501 Warren Ave.
Kar se proda vstopnic pri vhodu na dan piknika, gre vsota v skupno blagajno, kar pro-
dajo vstopnic klubi, gre v njihove blagajne, < roma za glasila narodnostnih federacij.

ASSEMBLYMAN AUGUST CLAESSENS
Zapomnite si datum 17. junija. VI pikniški prostor odprt ob 10. dopoldne, tek govorov ob 2. popoldne.
Otroci pod 12 let so vstopnine prosti,
PLEMENITO SAMOSPOŠTOVANJE.
Josiah Wedgwood je bil najslavnejši umetniški lončar na Angleškem. Okoli leta 1773 so postali njegovi proizvodi tako slavni, da lahko vidite danes Wtdgvoodove vaze, namizno posodje, itd. v vsakem večjem muzeju. V formi, substanci in dekoraciji je dosegel višek, ki se ga je malokedaj moglo doseči. On je vedel to in je rekel: "Ponosem sem na svoj pro-
Sdukl in stojim za njim z najboljšim, kar imam — s svojim imenom". Zad za Trinerjevimi zdravili in iz-I Mi je tudi najboljša stvar, ki jo lasti tvrdka Joseph Iriner Company — ime "Triner", ki stoji za "najboljšo kakovost, popolno čistost in neprekosljivo zanesljivost". — Trinerjevo zdravilno grenko vino nima para v slučajih slabega teka, slabe prebave in slič-nih želodčnih neredov. Vsak odjemalec je prepričan
0	tem dejstvu. Mr. A. P. Jacob, 1336 Ellis St., San Francisco, Calif., nam je pisal 28. feb.: "Ni boljšega." Trinerjev Liniment daje hitro in gotovo odpomoč v slučaju revinatizma, nevralgije ali bolečin v križu. "Trinerjev Liniment je najboljše zdravilo," je pisala Sirs. Katarina Schrader, Elderon, Wis., 12. aprila 1923. lslo slavo vživajo druga zdravila Jos. Triner Compa-nije, Chicago, 111. — Pri vseh lekarnarjih in trgovcih
1	idravili,
^ i^t
DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi in okolici naznanjamo,, da se vriše seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S. X. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik.
Društvo "Nova Doba",
št. 400, S. N. P. J., Renton, Pa.
priredi
SLAVNOSTNO RAZVITJE DRUŠTVENE ZASTAVE .
v torek dne 30. maja 1923 (Decoration Day)
SPORED:
1.	Od 9. do 10. ure dop. sprejemanje društev.
2.	Ob pol enajstih razvitje zastave in obhod po naselbini.
3.	Od 12. do 1. odmor.
4.	Ob 1. nastop govornikov.
PO PROGRAMU SLEDI PROSTA ZABAVA IN PLES.
Svirala bo slovenska g-odba iz Canonsburga, Pa. Za vsestransko postrežbo bo izvrstno preskrbljeno.
Priporočamo se za obilno udeležbo!
ODBOR.
Čitajte knjige!
"Proletarec" ima v zalogi naj-oljša slovenska književna dela, ki jih prodaja po najnižji mogoči ceni. Pazite na cenik naših knjig, ki ga priobčujeimo od časa do časa v tem listu.
Alo ste zmožni citati angleščino, naročite iz naše zaloge angleške knjige. Iz njih se boste lahko marsikaj naučili o evoluciji, zgodovini, o socializmu, socialnih problemih, delavskih bojih itd. Nabavili smo knjige, ker hočemo, da dobi naše ljudstvo dostop do boljših književnih del po naj-niiji ceni. Ves eventualni dobiček, ki ga napravimo pri prodaji knjig, gre v podporo našemu tisku. Zato naročajte knjige od nas. —
OGLAŠAJTE
PRIREDBE KLUBOV IN DRUŠTEV
I ■v
"PROLETARCU"!
STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste. CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.

VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, Pl Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako trdj nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani dni« Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte) naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie,
SODRUGOM IN SI MP A T1ČARJEM socialistični; kluba št. 233, JSZ., v RENTONU, PA., naznanjamo, k| se vrše redne klubove seje vsako četrto soboto v» secu ob 6. zvečer v prostorih klubovega tajnika.T" Prihodnja seja bo v soboto 28. aprila. — 1.0PIJ GORŠIČ, organizator.
Največje svetovno gibanje današnjega časa je t lavsko gibanje. Ko bo nastopalo solidarnejše - ki se mora šele naučiti — postane sila, ki bo odločalapi tek razvoja v družbo bodočnosti.
CENIK KJIG.
SOCIALIZEM EN VERA, »pisal
Zvonimir Bernot, 128 strani,
mehko vezana 50c, trdo vaza-...........................
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) .....................
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba................
SRBSKA POČETNICA, (J. T.). SPRETNA KUHARICA, brošira
na, $1.00, vezana ..........
SVETOVNA VOJNA IN ODGO VORNOST SOCIALIZMA. (Et
bin Kristan) ..............
USTAVA, ruske socialistične fe<
sovjetske republike.........
VARČNA KUHARICA, (Marij
Remec), vezana...........
VOLJA IN DEJANJE, (psiho
logična analiza) ...........
ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM
.65 .10
.40 .50
1.25
.50 .10 1.00 .25 .10 1.50 .50
.30
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ..................
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) ......................
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) I. del.................85
II. del . . ..................75
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko
vezan 50c, vezan v platno.....75
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, veaan v platno, letnik
1919, 50c; letnik 1920 ........50
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, St. 11 in 12, 1922 ........30
KRES, št. 1, 1923 .............15
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40
Nadaljevanje z 2. strani.
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniski) .. .10 "PROLETAREC", vezan, letnik
1919, $6.00; vezan, letnik 1920 6.00 PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno................ 6.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani,
prva in druga številka........05
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ........................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezana..............5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Biilsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatehford), vezana.....1.25
IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba...........'... 1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz aadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev,
trda vezba................. 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTORY, (B.
G. Wells), vezana, 1171 strani Si PHYSICIAN IN THE HOIfSS, (J. H. Greer, D. D.) Dumaii
zdravnik, vezana ...........tir
REPUBLIC OF PLATO, vtiau M RIGHT TO BE LAZY, ^Pul |
Lafargue), vezana ..........1
ROBERTS RULES OF OBIlO, Q
vezana .................,.,14
SAVAGE SURVIVALS, (J. flew
ard Moore), vezana.......II
SOCIAL REVOLUTION, (tail
Kautsky), vezana .......... I
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPEiSiVJ-TION, (A. M. Lewis), twiu THE BRASS CHECK. (Upto.i, Sinclair). Študija ameriškega žurnalizma, vezana v platnu.. IV THEY CALL ME CARPENTHt,
(Upton Sinclair), trda rssbi.. til THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ...................
THE PROFITS OF RELHHOX. Razprava o izrabljanju Ter za
privatne interese ......4.,.,
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Ekyj Williams), s slikami, 311 itn ni, vezana v platno . . 100%. (Upton Sinclair). Pove«
patrijota ...........
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewii),
vezana.....................
THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana .........
Naročilom priložite poStii ali i presni money order, ček ali | Za manjša naročila lahk« postne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine p sto. Klubom in čitalnicam, pri i večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street Chicago, III.