NOVI TEDN K direktor in glavni ureclnil< NT&RC: Jože Cerovšek, urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik [liinil 1991 • številka 22 • leto XLV • cena 25 dinarjev Made in Slovenia Koliko slovenskih izdelkov se bo v prihodnje ponašalo z lastno blagovno znamko? Res bi jih lahko kar nekaj nalepili že takoj, res pa je še več takšnih, ki so se skrivali za »Made in YU« ali pa za imeni tujih blagovnih znamk in ki bodo morali do lastnega zaščitnega znaka še priti. To ne bo tako lahko, kot tudi ne bo lahka samostojna pot v svet. Več o tem v temi na 4. strani. Križišče smrti! Zakaj nihče ne ukrene ničesar, da ljudje ne bi umirali v gotoveljskem križišču, se sprašujemo na strani 16. 2. STRAN - 6. JUNIJ 1991 PISMA BHa^ Stipe Mesič na celjskem večeru v petek, 7. junija ob 20. uri bo v hotelu Dobrna na Dobri 10. celjski večer, zadnji v tej sezoni. Gost večera bo, za nekatere de- le Jugoslavije je to še ved- no sporno, predsednik Predsedstva SFRJ Stipe Mesič. Tema: Kaj zdaj z Jugoslavijo? Po prepre- čitvi ustavne zamenjave predsednika se je zmeda v državi še povečala. Naj- večjo moč sta pridobila zvezna vlada in JLA, re- publike pa v dogovarja- njih s preostankom fede- racije ne popuščajo - vsa- ka si po svoje razlaga možnost modrega razple- ta jugoslovanske krize. Tudi svet ne ve, kako bi se odločil. Novo dejstvo tedna bo bosansko-hercegovski- makedonski predlog ne- kakšnega možnega sožit- ja med narodi v Jugosla- viji in nedvoumna hrva- ška napoved, da se bodo odcepili, če do 16. junija ne bo znano, kaj bo z Ju- goslavijo. Pričakuje se, da bo Stipeta Mesiča na Dobrni spremljal Milan Kučan, predsednik pred- sedstva R Slovenije. J.V. Statutarni sklep sprejet Svet javnega zavoda Zdrav- stveni center Celje je prejšnji teden sprejel statutarni sklep. Med občinami usklajen predlog so nekoliko dopolnili - povečali so število članov sveta iz Zdravstvenega centra z 11 na 14. Bolnišnica bo imela namesto enega tri, celjski zdravstveni dom pa dva člana. Razmerje med člani iz Zdrav- stvenega centra in zunanjimi člani, ki jih imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin, je ta- ko bolj uskl^eno (zunanjih članov je 15). Dogovorili so se še, da bo direktor zavoda ime- noval vodje organizacijskih enot ne le v soglasju s pristoj- nimi občinami, ampak tudi strokovnega kolegija posamez- ne enote. Alojz Zuntar, direk- tor zavoda, bo vodje imenoval po 10. juniju, ko bodo vse obči- ne že poslale pisna soglasja k statutarnemu sklepu. MBP Soštanjčanke so se vrnile na DELO Afero Elkroi Je vsaj začasno ustavil družbeni pravobranilec samoupravljanja v ponedeljek se je popoldanska izmena delavk v poslovni enoti El- kroja v Šoštanju vrnila na delo. Tako se je končala stavka, ki je s presledki trajala od petka, 24. maja, delavke pa so zahtevale za- mrznitev sklepa o premestitvi vo- dje PE Martina Preskarja v matič- no podjetje v Nazarje. Delavke so se na delo vrnile, ker je družbeni pravobranilec samo- upravljanja, (pristojen za velenjsko in mozirsko občino) Edvard Cen- trih zadržal sklep o premestitvi Pre- skarja, dokler pristojno sodišče do- končno ne odloči glede razdružitve šoštanjske enote in nazarskega El- kroja. V torej dopoldne je direktori- ca Elkroja Marija Vrtačnik poveda- la, da je vrnitev delavk na delo naj- boljše, kar so se lahko delavke odlo- čile. Sklepa družbenega pravobra- nilca samoupravljanja še ni videla, zato ga ni komentirala, poudarila pa je, da sta v poslovanju najpomemb- nejša gospodarstvo in ekonomika, in da je politika ne zanima. »Poslo- vanje in rezultati tega poslovanja, to je najpomembnejše in za tem bo vedno stala,« je še poudarila Vrtač- nikova. V stavkovnem odboru v Šoštanju so bili veseli, da se je stavka konča- la, saj so vseskozi opozarjali na ne- varnost izgube tujih partnerjev. »Takoj ko smo dobili zagotovilo družbenega pravobranilca samou- pravljanja Edvarda Centriha, so se delavke vrnile na delo,« je povedala predsednica stavkovnega odbora Ana Ošlak. »Sedaj bo potrebno po- čakati do 17. junija, ko bo pristojno sodišče prvič obravnavalo Elkroj in našo razdružitev.« Akter, ki je vsaj za nekaj časa pre- kinil več kot tedensko agonijo v El- kroju je Edvard Centrih, družbeni pravobranilec samoupravljanja. »Odločil sem se po vesti in pošte- nju. Najbolj pomembno je, da se je več kot 200 delavk vrnilo na delo. Svojih pooblastil z zadržanjem skle- pa o premestitvi nisem prekoračil, menim pa, da se v podjetju ne sme delati takšna škoda, kot^i la,« je omenil Centrih o^^^i sklepa glede Preskarjeve tve bo razpravljal še dela S v Nazarjah, saj je Centrih gim zahteval tudi takojšen S lavskega sveta. ^siJ Družbeni pravobraniK 1 pravljanja je svoj sklep nasi 1 na mozirski in velenjski i svet, saj sta pri reševanju n 3 Elkroj oba sodelovala. Vsej! J s tem v podjetju Elkroj dokončno razjasnjenega fp i bo Elkroj ponovno v srerf^ zornosti 17. junija, ko bo o S tvr razpravljalo pristojno sn^ URŠKA KoJ; KOMENTIRAMO Med bregovi Demokracijo, pametno po- slovanje in primeren imidž si je moč predstavljati na raz- lične načine. Nekako okvir- no smo si že lahko predstav- ljali, kako naj bi vse skupaj izgledalo, ampak v aferi El- kroj vsako predpostavljanje, logika in zdrava pamet odpo- vedo. Brezplodni pogovori in razna sestankovanja so traja- la točno dvanajst dni, bati pa seje, da vse skupaj še vedno ni končano. Ponavadi delav- ci stavkajo zaradi slabih plač, socialne varnosti... V šoštanjski poslovni enoti pa so delavke stavkale, ker so hotele obdržati svojega vodjo Martina Preskarja. Kdo vse je sodeloval pri medsebojnih pogajanjih, je težko prešteti zaradi števila pogajalcev. Toda že od začet- ka sta se postavila dva bre- gova: mozirski in velenjski, oba pa sta trmasto vztrajala pri svojih stališčih. No, tudi tisti, ki so pristojni za obe občini, območni sindikat, gospodarska zbornica in družbeni pravobranilec, so se nagibali na stran Šoštanj- čanov. Po logiki bi lahko re- kli, da so imeli prav. Kaj v bi- stvu pomeni tistih štirinajst dni, ki ločijo do razprave na sodišču, v primerjavi z vsem, kar je podjetje Elkroj izgubi- lo v teh dvanajstih stavkov- nih dneh ? Tuji partnerji, na katere se v Elkroju tako za- našajo, so po vsej verjetnosti lahko samo zmajevali z gla- vo, bati pa seje, da so si iska- li druge sodelavce. Takšne, pri katerih osebni interesi in različni politični »špili« ne bodo igrali tolikšne vloge in kjer se da o nekaterih pro- blemih pametno pogovoriti. Ne vem, kdo in zakaj bi si umazal ugled, ali nekaj po- dobnega, če bi že prej popu- stil, da bi bilo delo v Šošta- nju normalno? Tudi vnazar- skem matičnem podjetju je stavka pustila določene po- sledice. Bo poslej tujcem po- trebno razlagati, poleg poli- tičnega položaja in gospo- darskih možnosti, tudi odno- se v podjetju? Razmišljati o tem, kdo se bo odcepil in kje bodo sprejeli kakšen ču- den sklep? Tvegati, da naro- čila ne bodo pravočasno iz- polnjena ? Pa nasvidenje v razmerah drugačne demokracije, po- slovanja in vsega, kar sodi zraven samostojne Sloveni- je, ki nastopa na tujih tržiš- čih, in Elkroja, ki sodeluje s tujimi partnerji. URŠKA KOLENC Upajo na čudež Delavci IMP-ISO še za malice nimajo več »Prišli smo do konca. Za nas ni več rešitve, pa ven- dar še upamo na čudež,« pravi predsednik podružni- ce neodvisnih sindikatov v konjiškem podjetju IMP - ISO Lojz Jurič. Enako občutijo tudi ostali delavci, ki so šele v ponede- ljek dobih zajamčene plače za delo v aprilu in ki so s tem dnem ostali tudi brez tople- ga obroka. Denarja namreč firma nima niti za to. Težke razmere danes in povsem negotova prihod- nost seveda sprožajo števil- na vprašanja o razlogih. De- lavci krivijo bivšo vodstvo, ki bi po njihovem lahko in moralo pravočasno obrniti gibčno podjetje v pravo smer. Zamujeno je težko na- domestiti, pravzaprav nemo- goče. Morda bi šlo v boljših časih, danes pa vsak skrbi za sebe. Delavci ISO so najbolj razočarani nad nekdanjo ma- tično frrmo, ljubljanskim IMP, pri kateri imajo največ dolgov: »Pozabljajo, da smo tri desetletja nesebično po- magali drugim frrmam v IMP. Tudi z našim denar- jem so se lahko izkopah iz težav. Nam pa nihče ne po- maga.« Občina poskuša pomagati podjetju v stečegnem postop- ku. Samo njena zasluga je, da so delavci sploh dobili plače. Na pogovor je povabi- la tudi predstavnike IMP, a se ti niso odzvali. Delavci tako ne vedo, kaj bo jutri. Bo še kruh zanje, za koliko ljudi, kako dolgo? To ostajajo vprašanja brez odgovora. Vse to pa pritiska tudi na de- lo, ki ga še imajo. Že tako se odnosi s partnerji v tujini za- radi razmer v Jugoslaviji krhajo, notranje razmere v ISO pa jih lahko samo še poslabšajo. Vsemu navkljub pa se vodstvo še ni predalo in delavci še upajo - pa če- prav na čudež. MILENA B. POKLIČ Javni zavodi na področju šolstva v Laški občini imajo pri- pravljen tekst odloka, ki ga bodo sprejeli na seji skupšči- ne občine Laško, predvidoma 22. junija, o ustanovitvi jav- nih zavodov na področju os- novnega šolstva. Tako naj bi imeli v bodoče v laški občini tri javne zavode z veljavnimi šolskimi okoliši. Prvi okoliš naj bi bila osnovna šola Primož Trubar v Laškem, v njenem sestavu pa so še os- novna šola s prilagojenim pro- gramom in podružnične šole Vrh nad Laškim, Breze, Reka in Rečica. Drugi okoliš je os- novna šola Anton Aškerc Rim- ske Toplice s podružničnimi šolami Jurklošter, Lažišče in Sedraž, tretji okoliš pa osnov- na šola Marjan Nemec v Rade- čcih s podružničnima osnovni- ma šolama Zidani Most in Svibno. Ob tem bodo ustanovili še zavoda za področje otroškega varstva, ki bo imel sedež v La- škem, organizacijske enote pa poleg Laškega še v Rimskih Toplicah, Zidanem Mostu in Radečah ter zavod za področje osnovnega glasbenega šolstva s sedežem v Laškem ter dvema enotama v Laškem in Rade- čah. Vsak zavod bo imel svoj svet, ki bo imel sedem članov, med katerimi bosta po dva predstavnika ustanovitelja in delavcev, ki opravljajo dejav- nost, za katero je zavod usta- novljen, ter tl-i zainteresirane javnosti. Tako pripravljen od- lok so sprejeli člani izvršnega sveta občine Laško. T. VRABL Kostroj dobil priložnost Preložene obveznosti so možnost za uresničitev načrtov Konjiško podjetje Kostroj je v ponedeljek dobilo novo priložnost za uresničitev smelih načrtov. Z razume- vai^em in pomočjo banke, ki je pristala na preložitev obveznosti, so uspeli deblo- kirati žiro račun, ki ga je bremenilo kar 20 milijonov dinarjev. To jim brez pre- pričljivih analiz in načrtov ne bi uspelo. Na novo pot je Kostroj sto- pil že z razdružitvijo na dvoje podjetij - Kostroj in Koplast. Koplast s svojim progra- mom nima težav, drugače pa je s Kostrojem, ki je prevzel dve tretjini zaposlenih - 320 delavcev. Uspehi v preteklo- sti, ko so preko Invest Im- porta zgradili vrsto tovarn v Afriki, Aziji in Sovjetski zvezi in ugledno ime, ki so si ga v svetu ustvarili, niso po- magali več. Celotna usnjar- ska dejavnost v svetu se po- taplja v krizo, doma pa za Kostroj nikoli ni bilo dovolj dela. Izhod je torej samo eden - ponoven prodor na tuja tr- žišča. Kostroj seje že odločil, da se pri tem ne bo več vezal izključno na Invest Import. Roko mu je podal Slovenija- les, ki je v letošnji program dela vključil usnjarsko in čevljarsko področje. Zaradi pomena in razvitosti teh de- javnosti v Sloveniji vsi priča- kujejo tudi podporo republi- ke. Korak k temu je bil že narejen ob obisku predstav- nikov Republike Slovenije v Sovjetski zvezi, ki ga je pri- pravil Slovenijales. Pričako- vanja za konkretne poslovne dogovore so upravičena, saj ima tudi Sovjetska zveza in- teres za višje stopnje obdela- ve kož in usnja. Na nove posle preko Slo- venijalesa bo treba seveda še počakati. Ta čas pa: no branimo firmo inj pravi direktor Milan? To pa pomeni, dajimh no nobeno delo ni pd jo. Usposobljeni delavj ko izdelajo vsak stroj b ročilu. V bodoče nameravajo gram zožiti in ga kariJ kakovostno dvigniti. čani so, da bodo težke preži veh: »V ljudeh ji večji potencial. Če bi i stili, da se vse zruši, nel tega postavili. Pa to nt samo za Kostroj, amrf vso usnjarsko branžo.l, zdržati je treba in v njem kriznem času d nakopičeno znanje in i nje. Krizi vedno sledi tev in program tehnd obdelave kož ostane ed novnih kapitalov vsak žele z razvito živinorejo ima Milan Veber prav. MILENA B.POl Menadžerjeve poti preživetja KOMENTIRAMO t Pred komaj dvema letoma je v ZDA izšla knjiga, kije kar razburila javnost. Njen naslov je »Rating American's Corporate Consoience«. Razburila ni samo več kot 130 podjetij, ki so tu oceiyena na več kot 500 straneh. Za kaj gre v tej knjigi? Avtorji so si zadali nalogo preveriti podjetja s svetovno veljavo glede na njihova etična načela. Presojajo pravičnost personalne politike v posameznih podjetjih, preiskujejo, kdo ima odgovornost do okolja samo na jeziku in kdo jo jemlje zares in kakšna je socialna odgovornost menedžerskih genijev... Citat je iz aktualne in uporabne knjige Pri- hodnost menežerjev-menedžerji prihodnosti. Avtor knjige je Bernard Gdrg, ki vodi posveto- valno skupino N. Neumann, eno m^jvečjih mednarodnih firm za personalno posvetovanje in iskanje sposobnih menedžeijev. Avtorjevo razmišljar)je je namenjeno predvsem tistim menedžerjem, ki hočejo biti uspešni že leta 2000. A morebiti je bolj kot to dobro premisliti odgovore na vprašanja, ali bodo podjetniki in menedžerji v prihodnosti žrtve družbenega razvoja ali pa dejansko oni oblikujejo družbo? Kakšen bo menedžer prihodnosti? Kakšno izo- brazbo bo potreboval in kakšne osebne lastno- sti bo moral imeti? Ali je točno, da se bo delo menedžeijev v prihodnosti izplačalo kot še ni- koli? Koliko drži, da kariere ne moremo načr- tovati, lahko pa ustvarimo najboljše možnosti zanjo? In - ali je res, da menedžeijevo kako- vost poznamo po številu talentov, kijih zbere okoli sebe? V menedžmentu torej pripada prihodnost profesionalcu, v politiki pa amaterju. Tako avtor. Pravzaprav izid knjige o menedžmentu in menedžeijih tudi na slovenskem knižnem trgu ni več poseben kulturni dogodek. Del te vrste je vsak dan več, nekaj celo zelo specializiranih. Več kot je literature o novem profilu vodenja v podjetjih in več kot je različnih oblik izobra- ževalca za menedžerje, bolj hvaležno je razmi- šljati, kako se oblikuje menedžerski gremi na celjskem območju. Koliko lahko na primer ob- močno društvo menedžeijev vpliva na 4 njanje ozračja v okolju in podjetju, kje končno razumeli, da »potrebujejo menei ki jim je več do uspeha kakor do tega. i izogibali neuspehom...« Ta, zavestno povzeta misel pisca Beni Gčrga, je odgovor čedalje bolj ra^iv pripričanju, kako je bistveno, da na P v Celju ni nobenega stečsoa. Takoprotisi' niozoHjoje težko zrelativizirati. A sarti^ časa ne, če je povezana še s čim diw samo z bojaznijo pred stečajem. Za je n^slabše spričevalo, če se izogiba spehu, kot k poslovnemu uspehu firm^^ je neznosna. V zadnjih tednih se je v celjski dokazalo, kako počasi poteka ozdravlp se lahko uporabi ta beseda v EMO, pru. Železarni itd. Večletno umiranje^ ke v nekaterih podjetjih zagotovo niP^ zgolj z menedžmentom in njegovo spo^^ jo. Pač - tudi z menedžmentom. mišljarije, ki ne seže dalje od u^otoi^n samo da ne propademo, samo da pre^^ nadvse kratkoročno. Čas, ki ga zdaj ^^ lahko samo še enkrat večji izziv za p'^' J nih delavcev, ki hočejo biti menedžeiJ'^J bolj pomembna ilustracija, a vseeno^b j potrošnik seje z naročilom obrnil službo ene izmed celjskih tovarn, kiP j ne gre dobro. Na njegovo naročilo ruso li niti v mesecu dni... In še tole: J »Nedavno so več kot sto dilnih (senior executives) pri velikii^ J podjetjih vprašali, katere lastnosti soj^J vem mnenju odločilne za vrhunske je v prihodnosti. 78 odstotkov jih P ^^A prvo mesto stil vodenja in kultur^ kov jih je imelo za ključno kvahti^ -^^ pričljivo zunanjost in nastop, 58 ^ je bilo prepričanih, da je povpraše^ vsem po podjetniškem tipu ^OT nedžerja, in 51 odstotkov se jih J^ dobro poslovno znanje. Nedvomno P jo stil, kultura, videz in nastop«- ■ na^"^ Da, kaj je to prepričljiv videz m storiti za prodor menedžerskega ^^^^ v gospodarstvu, ki že dolgo časa oO^ ^ jožeVO^ jBBALCEJL 6. JUNIJ 1991 - STRAN 3 Lkiz jjpliroicha .jjega mesta Gre- k "^.^ha ie minuli teden ^Pripotovala 30-član- ^Lacija pod vod- I'' redsednika sloven- ^/ruštva Celje v Gre- Milana No- r ^-otpni mesti, Celje in Konjicah zbrali pred- Tiiki gradbenih dejav- '' Slovenije na letoš- »dnevu gradbincev. Na ^tni seji republiške- •^bora sindikata te de- lati so podpisali panož- wlektivno pogodbo, 'gradbincev so obogati- ffedstavitvijo svoje pe- ' Itulturne dejavnosti, 'favili so likovno raz- koncert pevskih zbo- 2 fodbe na pihala ter J«vitev literatov. ? do podpisa panožne ^me pogodbe ni bUa , /0 je poudaril tudi Republiškega ^ sindikata delavcev l^nih dejavnosti Slove- Berginc. PogE^ja- ^ospodarsko zbornico so sindikati pričeU ko so bile gradbene ^osti v izredno težkem Herin' ^o^^anjkanje dela f^l^fio plačevanje sta se v izredno nizkih pla- jj .Posledičnih protestih ^^Jkih. v zadnjih dveh j, Je število zaposlenih S K^^J^vnostih zmanjšalo if^J 60 tisoč, od tega je iD^^^aija letos na čaka- delavcev, še ved- Vii približno 7 tisoč. ^ečja podjetja pa ■ L kar prepoloviti 4^^Poslenih. ij^^^vanje težavnih raz- ^dK za industrijo gospodar- '•ili in sindikati pri- ^-s^Poseben projekt. Če- podprli s peticijo, Podpisalo 15 tisoč de- slovenska vlada Hj ni razpravljala, češ . "^ore ločeno in pred- nostno obravnavati samo ene dejavnosti. V takih razmerah je bilo se- veda težko oblikovati panožno kolektivno pogodbo, ki bi bila po volji obeh strani. Sindikati so sicer dosegli za 12 odstot- kov višjo ceno enostavnega de- la, kot jo predvideva splošna kolektivna pogodba, vendar so morali pristati, da bo že podpi- sana pogodba pričela popolno- ma veljati šele čez 10 mesecev. Vztrajžgo pa pri njenem po- stopnem uveljavljanju. Svo- bodne sindikate pri tem podpi- ra o tudi drugi sindikati. Na slavnostni seji so podelili tudi plakete in priznanja sindi- kata delavcev gradbenih de- javnosti Slovenije. Med drugi- mi je prejelo plaketo podjetje Kongrad iz Slovenskih Konjic za 30-letno delo in uspešno pri- pravo 13. kulturnega srečanja gradbincev. MILENA B. POKLIČ Franc Berginc: »Za 12 od- stotkov višja cena dela od enostavnega industrijskega dela je za delavca, ki pridno gara v našib razmerah na gradbiščih in deloviščih, premajhen korak, vendar dovolj velik za podpis po- godbe.* Zabava namesto službe Akcija Nove dobe 100 brezposelnih brezplačno na morje Pretekli teden, v sredo in četrtek, je Slovenski tednik NOVA DOBA popeljal brez- plačno na morje 100 brezpo- selnih Slovencev in Slovenk. Ob radodarni pomoči spon- zorjev je bil omogočen pester, zanimiv in razkošen program. Čeravno se izleta ni udeležila »polna stotnija«, kajti v Mari- boru je iz »znanih razlogov« ostalo doma 12 izžrebancev, so se s Kompasovimi avtobusi odpeljali razburljivim dogod- kom naproti. Najprej jih je pot vodila v Ljubljano v Cankarjev dom. Za prvi spoznavni sku- pinski obed je poskrbela go- stilna MOMA na Zaloški cesti. Kmalu popoldne je bila udele- žencem na razpolago Postojn- ska jama z zanimivim ogle- dom. Ustavili so se tudi v Ko- pru, kjer jih je mojster Foto studia KOLOR spominsko ob- daril. Prelep sončen dan in vabljiva bližina morja jih je pripeljala do restavracije Gera- nina, kjer so si zmočih posuše- na grla. Obilna večerja ob t. i. »ruskem bifeju« je zadovoljila še tako zahteven okus. Prepo- tena telesa in pričakovarya polne glave so si ohladili v ho- telu Albatros v Zeleni laguni, nakar jih je čakala zabava v Červarju. Ker je bil en lokal premajhen so zasedli kar dva: Porat in Skalinado. Do poznih nočnih ur, ali pa kar do jutra- njih so imeli brezposelni obilo posla. Mladež, ki se je navdu- ševala za disco glasbo se je »za- poslila« v Interkontinental klubu. Naslednje jutro so si ogledali z dvema Kompasovi- ma ladjama Limski kanal. Po poti nazaj sta dva avtobusa po- pestrila Poreč z obiskom slaš- čičarne Fortuna. V luki Koper jih je čakalo obilno kosilo. Po ogledu le-te pa še več kot sto kilogramov bcUian za popotni- co. Izlet seje kot navadno kon- čal v poznih večernih urah pred redakcijo NOVE DOBE. ■Dva dni so bili brezposelni obilno zaposleni, pa še brez plačno uživali. Kot je bilo slišati, je bil t- izlet za večino udeležencev ::aJ letos zadnji in prvi obisk slo- venske obale. JANA ŠTRLEKAK 8. STRAN - 6. JUNIJ 1991 J?!iifc Svežina prihaja z mladostjo V SLG CeUe razgrnili repertoar za sezono 1991/92 Pred koncem sezone so v Sloven- skem ljudskem gledališču Celje ozna- nili repertoar za novo sezono, ki je, kot je povedal umetniški vodja Blaž Lukan, v primerjavi z iztekajočim, ki je bil dramski, izrazito žanrski. Uprizorili bodo šest abonmajskih predstav s predvidoma manjšimi za- sedbami, da bodo laže distribuirah no- ve premiere, saj bo ansambel, čeprav okrepljen s tremi mladimi igralci (Re- natom Jemčkom, Ludvikom Bagari- jem in Tomažem Gubenškom) štel še vedno samo dvajset igralcev. Nova sezona je zamišljena kot izrazit dialog z občinstvom, kar se zdi v tem času še kako pomembno. Namreč: če- prav položaj še ni kritičen, pravijo v gledališču, pa je opaziti upad občin- stva, čeprav so po drugi strani letos prodali več vstopnic za izven kot pred leti, ko so prednjačile abonmajske (precej tudi sindikalne karte za abon- maje). Gledališče želi znova pridobiti svoje oboževalce, zato so si zamislih tako profiliran program. Vsakemu projektu so določili tudi ciljno občin- stvo, ki bo na začetku sezone videlo Škrlatni otok Mihaila Bulgakova v re- žiji Katarine Pegan. to bo hkrati naj- večji projekt sezone z gosti, plesalci, statisti in glasbeniki. Škrlatni otok bo razigrana igra o gledališču in revoluci- ji, za katero se je zdelo, da jo je čas povozil, vendar se njena aktualnost vrača. Premiera bo 20. septembra. Dva meseca kasneje bo ansambel uprizoril Petra Shaffeija Črno kome- dijo, v režiji Vinka Moderndorferja. To bo projekt, ki računa na največjo eks- ploatacijo. Črna komedija je izredna situacijska komedija, ki naj bi polnila blagajno gledališča, zabala občinstvo, in ki ji že v naprej napovedujejo uspeh. V igri gre za preprosto, a učin- kovito zamenjavo svetlobe in teme na odru, kar bo od izvajalcev zahtevalo še poseben angažma. Tej predstavi bo sledila mladinska igra Sue Townsenda Skrivni dnevnik Jadrana Krta, fanta, starega trinajst let in tričetrt. Delo mladi gledalci poz- najo iz knjig, ki jih kar na debelo poži- rajo, zato tudi v gledališču računajo na polno dvorano doraščajoče mladine, ki ji je delo namenjeno, nič hudega pa ne bo, če ga bodo videli tudi odrasli. Režijo so v gledahšču zaupah Duši Škof. Premiera bo 20. decembra. Prvo delo, ki bo seglo v februar pri- hodnjega leta, pa bo Rogera Vitraca predstava Victor ali otroci na oblasti, ki jo bo na oder postavil domači reži- ser Franci Križaj. Vitracova igra že petnajst let ni bila uprizorjena na slo- venskem odru, v celjskem gledališču pa menijo, da je čas izrazito zrel zanjo. Igra je zabavna, groteskna in tragična obenem: prezgodnja zrelost malega Victoija, ki odrašča v izrazito deka- dentnem družinskem miljeju, povzro- či staršem obilo težav... Konec aprila bo prišel na oder celj- skega gledahšča Sherlockov zadi^i primer, Charlesa Marowitza, v režiji Jaše Jamnika. Čeprav gre za perfektno napisano kriminalko z znanimi junaki, avtor vendar sporoča nekaj drugega: s tem, ko sproblematizira odnos med mitsko dvojico - Holmesom in dr. Watsonom. Brez dvoma bo igra priteg- nila občinstvo. Za konec naslednje sezone bodo Ce- ljani zaigrali Shileijeve Razbojnike, v režiji Roberta Raponje. Projekt ozna- čujejo v teatru kot nizkoproračunski in gostovalen. Namenjen je mlajšim igralcem in tudi mlajši publiki. Zanr- sko pa ga opredeljujejo kot kruto igro. Značilnost prihodnje sezone bo tudi v tem, da nima na repertoarju nobene- ga domačega dela, kar umetniški vo- dja utemeljuje z dejstvom, da ni našel primernega teksta, kar je sicer škoda, a ni nič tragičnega. In še nekaj je opaz- no iz razgrnjenega programa namreč, da bodo dela režirali mladi režiserji, ki bodo prav gotovo pritegnili k sodelo- vanju mlade sodelavce. To pa obeta svežino in izvirnost, kar je bil namen oblikovanja sezone. Nekaj delk pa bo ostalo na progra- mu še iz iztekajoče se sezone, prav tako načrtujejo več gostovanj drugih gledališč, brez katerih bi se Celju kaj hitro lahko zgodilo, da bi postalo vas, pravi upravnik gledališča Borut Aluje- vič. Za konec velja omeniti še predsta- vo za enega igralca (Drago Kastelic), ki jo bomo videh že septembra. To bo Biirgerjev Lažnivi Kljukec. Oder Her- berta Griina pa celjsko gledališče zara- di gmotnih in tudi kadrovskih težav ukinja. Le začasno, pravijo, ko že raz- mišljajo na sezono 1992/93, ki bo kla- sična, a ne zaprašena, temveč sveža in živa. MATEJA PODJED »Lubezen« za konec Ansambel celjskega gledališča zaključuje sezono s premierno uprizoritvijo Lubezni, Murraya Schisgala. Predstava bo jutri, v petek, 7. junija ob pol osmih zvečer. To bo, kot se za konec sezone prileže, komedija, pravzaprav ljubezenski trikotnik z napako - ena ženska in dva moška. Avtor tega dela je znan po tem, da je na Broadway pripeljal komedijo absurda. Ljubezen, ah »luv« v originalu in žargonu pomeni izziv trem igralcem z enakovrednimi nalogami. Zaplet je pre- prost. Milt zagleda moškega, ki se pripravlja na skok z brooklynskega mostu. Ker je to že običajen pojav, gre skoraj mimo, ko spozna, da je ta moški Harry, njegov sošolec, ki mu nezvesti Milt nato hoče podtakniti ženo Ellen... V tem trikotniku nastopajo: Zvone Agrež, Bojan Umek in Daija Reichman. Režija Dušan Mlakar, scena in kostumi Meta Hočevar, lektor Marijan Pušavec, prevod Janko Moder, glasbena oprema Ilija Šurev. MP Z Aerovo paleto v Likovnem salonu v Celju so v torek, 4. junija, postavili na ogled likovna dela 7. likov- ne kolonije Aero-Akademija likovnih umetnosti iz Ljub- ljane. Dela so nastajala na li- kovni koloniji na Velem Loši- nju pod vodstvom profesorja Gustava Gnamuša. Slikalo je štirinajst študentov, njihova dela pa so videli tudi obisko- valci ljubljanske galerije Kompas in Beograjčani. Aero že osem let sodeluje z Akademijo hkovnih umetno- sti in tako so pod pokrovitelj- stvom Aera nastale vse dose- danje likovne kolonije. Prve so bile v Celju, ostale pa, prav ta- ko letošnja, osma, na Velem Lošinju, kjer ima Aero počitni- ški dom. Izkušrge študentov in profe- sorjev na teh likovnih koloni- jah zelo koristijo Aeru pri na- daljnjem delu na področju barv. Pravzaprav je korist takšnega sodelovanja oboje- stranska, zato namerava Aero hkovne kolonije še razvijati, saj je tudi mogoče v njih najti bodoča velika slkarska imena. V Likovnem salonu bodo de- la mladih likovnikov na ogled še do 15. junija. MP Zelenki v Izbi Po slikarju Karlu Zelenku se na področju umetnosti v keramiki zdaj predstavlja že druga generacija: Nina Ze- lenko. Rok zelenko in Lea Bernetič-Zelenko. Ta družin- ska predstavitev njihovih del bo jutri, 7. junija ob 19, uri v Galeriji Izba na Slomško- vem trgu v Celju. Nina Zelenko s svojimi iz- delki nedvomno uspešno na- daljuje bogato tradicijo kera- mične umetnosti. Njene krož- nike, sklede in vaze odlikuje čudovito sožitje pretehtane oblike in usklajenega okrasja. Lea Bemetič-Zelenko se bo predstavila s poslikanimi krož- niki in z zanjo značilnimi, veči- noma spiralasto poslikanimi stožci in piramidami. Rok Zelenko pa je predstav- nik mlajše generacije sloven- skih hkovnih umetnikov in se tokrat predstavlja s keramiko in slikami. Medtem ko pri po- slikanih krožnikih vedno kon- kretna tretja dimenzija, je za njegove slike-portrete značilen povsem naturalističen pristop. Razstava prodajnega značaja bo odprta do 15. junija. Dramaturške replike v celjski Knjižnici na Muzejskem trgu v Celju bodo jutri, 7. junija ob 17. uri predstavili knjižno novost, delo avtorja Blaža Lukana, sicer umetniškega vodje v celjskem gledališču. Dra- maturške replike. RepUke so izšle te dni pri Knjižnici Mestnega gledališča ljub- ljanskega, v uredništvu Toneta Partljiča. Delo prinaša izbrane recenzije, kritike, dramaturške analize in teoretične spise o gle- dališču. Poleg gledališča namreč, je Lukanova preokupacija tudi literatura oziroma poezija, s čimer se je že odlikoval in potrdil v večih pesniških zbirkah, radijskih igrah in scenarijih za televizijo. Dramaturške replike so, kakor je pojasnjeno v uvodu v knjigo, pripoved o dramaturgiji in dramaturgu, ki je tisti gledahški sodelavec, ki n^večkrat ostaja nekje v ozadju in vmes. Luka- nova knjiga pa je predvsem pričevarye o tistem »vmes«. Klavir za pomoč Prejšnji teden je bil poplavne pomoči deležen tudi Kulturni dom'v Nazarjah. S solidarnostno akcijo, v kateri so zbrali izkupi- ček z lanskega koncerta v Gallusovi dvorani in predstavo Ob letu osorej v Nazarjah, so zbrali 13 tisoč mark, kohkor so potre- bovah za nakup novega klavirja Yamaha. V solidarnostni akciji so sodelovcili Cankarjev dom. Slovenska filharmonija, mezzoso- pranistka Marjana Lipovšek, dramska igralca Polona Vetrih in Ivo Ban ter režiser Boris Kobal. Slavnostna predla novega klavirja nazarskim predstavnikom je bila v četrtek v prostorih Avtotehne v Ljubljani. Nov priročnik za sintetizatorje v začetku julija se bo v knjigarnah Državne založbe Slove- nije pojavil priročnik, za začetnike in samouke, Vilka Ureka z naslovom Sintetizator oziroma sybthesizer. To bo prvi priročnik napisan, za ta zadnje čase zelo priljubljen instru- ment, v slovenskem jeziku. V njem boste našh poleg tehnič- nih napotkov glede uporabe razhčnih stikal in tipk več vrst sintetizatorjev, tudi slikovni prikaz uporabe ter preprosto razlago. V nadaljevanju pa vsebuje note za malce lažje, pa tudi težje skladbe. Zavoljo črno-behh tipk pa bo priročnik zanimiv tudi za harrnonikaije, pianiste in organiste. Delo sta recenzirala Martin Ž vele in Bojan Adamič, cena pa bo 195 dinarjev. g g ZAPISOVANJA Bartomanila The Simpsons (Simpsono- vi) je nedvomno najboljša ameriška TV serija zadnjega desetletja oziroma je serija, na katero smo po »zatonu« Twin Peaks tako dolgo čaka- li. The Simpsons je animira- na situacijska komedija pol- na bizarnih incidentov in od- kritega sarkazma ter ciniz- ma, obenem pa je to serija, ki je s taistim sarkazmom in ci- nizmom demolirala »social- no Americano«. Ali drugače, The Simpsons je serija ame- riškega vsakdana in ker je žanrsko podnaslovljena kot situacijska komedija (o če- mer bo govora naslednjič), je hkrati neke vrste saga o dru- žini Simpson, čisto povpreč- ni ameriški družini, ki jo vo- di oče Homer (Dan Castella- neta), delavec v springfield- ski (družina Simpson živi v mestecu Springfield, kar je neke vrste pendant manjše- mu mestecu Twin Peaks) to- varni za predelavo jedrskih odpadkov. V glavnem se za- držuje doma (»Nič ni lepšega kot posedati na zadnjem dvorišču.«), sicer pa tu in tam zaide v Moe's Taverna. Njegova žena Marge (Juhe Kavner) je gospodinja in pre- cej dobra kuharica (»Tudi svinjske kotlete je potrebno pripravljati z nežnostjo.«), v prostem času pa piše avto- biografski roman The Color Orange (Barva oranžno), v katerem razkriva svoje ro- mantične incidente in kon- flikte. Zakonca Simpson imata tri otroke, od katerih je najstarejši in najbolj aro- ganten Bartholomev/ J., bolj popularen kot Bart (Nancy Cartwight). Precej miren de- setletnik, ki redno obiskuje osnovno šolo in ne riše golih ženskih bitij (»V razredu ne bom risal golih ženskih bi- tij.«), ima prijazen odnos do svojega očeta (»Rečem mu kar Homer in zelo redko me zaradi tega začne daviti.«), si- cer pa slovi po svojem hip hop sloganu: Fam under- achiever. And proud of it, man! (Od sebe dam manj kot sem sposoben. In na to sem ponosen!). Bart ima še dve sestri, dve leti mlajšo Liso (Yeardley Smith), ki je neke vrste bodoča marksistka in voditeljica otroškega bloka družine Simpson, in Maggie, ki pa še vedno sesa dudo. The Simpsons je TV serija, ki je nastala na podlagi fan- tastičnega stripa Matta Gro- eninga (Groeningje avtor se- rije, ki vas bo zabavala ob ponedeljkovih večerih na TV SI (spremljali ste ko naSKY)-čene L^ trebnega, nepredvidi^ bombardiranja s 3 Life in Hell (Življenj, klu). Seveda pa ku^tflel s konca osemdesetih zaprav z začetka devi tih (serijo so na am^ FOXTVzačehpredS cembra 1989), ne bi S ne bi v pravem trenutW stopil izvršni produc^ mes L. Brooks, vefez^j riške televizije (The j Tyler Show, Taxi, The|! cey Ullman Show),kijet eningu in FOX TV pj senzacionalno serijo ^ setminutnih animirani mov. Na lastno srečo i dovoljstvo vse Amen] Groening ponudbo sp na The Simpsons vso stripovsko konspi in serijo lansiral prek ekranov. Groeningu w oksu se je kasneje pri še Sam Simon (avtor^ rijev za izjemne situi serije: Taxi, Cheers), s je bila ekipa popolna I tomanija seje lahko zaj Sem sodijo predvs^ rafernalije v zvezi z nd mi, ki jih lahko nah v najrazličnejših ven v zvezi z grafiti (Mattu ening je izjavil: »Najtii pri vsem skupaj je, koii kakšen nov Bart Si/n grafit na podvozih a\t bilskih cest«)in vzveay. vatnim življenjem a\io9 rije; Groeningovemu a je ime Homer (enako vemu enoletnemu sinav teri Margaret, sestraiMl Lisa in Maggie. Bart si lahko krasno rima z ' poleg tega pa je iz ^ Bart povsem enostai'"«^! staviti anagram Brat W meni mulec oziroma fH lin. Sicer pa to Groenii^ ti ni preveč všeč (»NaM pa je, ko vidim kakšen^ na lastni hiši. Nekdo je^ sal Dom Barta Sim kar je bilo malo nez^ najboljša stvar pri vse^ paj so grafiti na lastni"^ | gih ljudi.«). __.i NA CELJSKIH PLATNIH Havana Režija: Sydney Pollack Igrajo: Robert Redford, Lena Olin, Alan Arkin, Raul Juha Kuba 1. 1958 in čas re- volucije: prevarant in kockar Jack Vale (Robert Redford) na poti v Hava- no povsem nepričakova- no pade v njemu dotlej neznan svet političnih spletk. V Havano pre iho- tapi radijski oddajnik (za lepo in skrivnostjo Bob- by Duran), ki ga bo Ca- stro uporabil za svojo propagando. Izkaže se, da je Bobby žena bogatega in levo usmerjenega Ar- tura. Jackova naklonje- nost Bobby ga pripelje na nevaren političen teren, kjer se sreča tudi z nje- nim možem... Sydney Pollack je pet Rm let po uspešnici Afrika« ponovno J v režiserski stolček i" JJ delal priljubljeno y - melodramsko Ij"'^,:.^!! sko zgodbo v slikoV zgodovinsko-politi^V kontekstu. Čeprav J ford tokrat ne ig''^^!)«; tivca, kakršnega si^ ^ vajeni, je kljub teiru' manten. pjj, IN LJUDJE 6. JUNIJ 1991 - STRAN 9 Šentjurju kosi rak ua občina je v celo- Aši^omanj ogrože- r^^Jane velja za mesto to P Vaje proti Storam ^ "Podrobneje ugotav- Komisiji varstvo ^ J občinski vladi. Po- ^ffoble'" je osrednja ' "^iana Kvedra, kjer so Km obolenj. ^iuioči so podatki zraka v mestu '"ki je bilo po onesnaže- ^•^eplovim dioksidom '■m peto najbolj v Sloveniji. Mesto tretjino leta pokriva d je kotlina slabo pre- v centru mesta pa sta cesti in industrija. Onesnažujejo tudi avto- mobili, ki čakajo pred veno- mer zaprtimi železniškimi za- pornicami proti Hruševcu, in pozimi premog slabe kakovo- sti, vendar sta od štirih kuril- nic le še dve na premog, drugi dve pa že preurejeni na olje. S posameznimi raziskavami so ugotavljali zlasti povečano vrednost kadmija, manj pa svinca in cinka. Komisija pred- videva, da polovico kadmija ustvarijo v mestu Šentjur s kurjenjem na premog, druga polovica pa je vpliv od drugod. Komisija za varstvo okolja predlaga pridelavo fižola, gra- ha, paradižnika, paprike in sa- dja, ker se v njih nevarne težke kovine ne kopičijo tako moč- no, odsvetuje pa gojenje sola- te, špinače, zelja in korenja, kjer se te kovine najbolj kopi- čijo. V mestu je tudi precej hrupa in med drugimi ukrepi predla- ga komisija, da prometno mi- nistrstvo uskladi odpiralni čas zapornic pri Bohorju in na Kozjanski cesti. Poseben pro- blem so onesnažene vode ter približno petdeset divjih odla- gahšč odpadkov v občini. Zato komisija predlaga, naj bi v pri- hodnje kaznovali tudi lastnike zemljišč, kjer so divja odlaga- lišča, če le-teh ne bodo odpra- vili. Mesec praznovanja občin- skega praznika naj bi bil tudi mesec čiščenja okolja. Na zadnji seji šentjurske skupščine so se seznanih z ugotovitvami komisije za varstvo okolja, ki jih je zbral dr. Ivo Moser, z gradivom pa se večinoma strinjajo tudi šentjurski Zeleni. Precej po- zornosti so namenili predvide- nemu povečanju proizvodnje celjske Cinkarne z 22 na 26 ti- soč ton ter njenemu 40-odstot- nemu prostorskemu širjenju. Življenjska doba stare tehno- logije se izteka, nova pa naj bi pomenila vsaj 25-letno nadalj- nje ogrožanja zdravja občanov šentjurske, pa tudi celjske in žalske občine. BRANE JERANKO V središču mesta Šentjur, v ulici Dušana Kvedra, so v preteklem desetletju zabe- ležili kar 31 smrti zaradi raka. Zaskrbljujoč podatek še raz- iskujejo, povezujejo pa ga z onesnaženostjo zraka. Zvonovi v Petrovčali Nedelje, 2. junija, se bodo Petrovčani in ljudje iz bliž- njih in daljnih krajev še dol- go spominjali, saj so v opol- danskih urah pripravili slo- vesnost, na kateri so blago- slovili in dvignili v zvonik tamkajšnje bazilike štiri no- ve zvonove. Blagoslovljenje je v odsot- nos^ti mariborskega škofa opravil njegov pooblašče- nec, papeški prelat Friderik Kolšek iz Celja, ob njem pa je bila še vrsta duhovnikov in drugega cerkvenega oseb- ja. V priložnostnem kultur- nem programu so nastopili libojska godba na pihala, pevski zbori in recitatorji. Nove zvonove so dobili v letu, ko slavijo tudi 250- letnico Marijinega kipa. Ak- cijo za pridobitev zvonov je vodil pater Manes Zdolšek iz Petrovč, trajala pa je več let. Stari zvonovi niso bili več uporabni in jih bodo verjet- no prodali. Nove so naročili v Nemčiji, kjer so jih ulili v znani livarni v Passau. Naj- večji zvon se imenuje Mari- jin in tehta 1700 kg, Jožefov zvon ima 950 kg, Dominikov 450 in Leopoldov 350 kg. Na vsakem zvonu je napisano tudi mirovno sporočilo. Sredstva so prispevali doma- či verniki, med katerimi je tudi okoli dvajset botrov, ki so prispevali večje vsote. Precej denarja pa so za nove zvonove zbrali v Nemčiji. T. VRABL, Foto: T. TAVČAR trgovini v eni liiši ii v spodnjem delu Žal- oraj ni več hiše v kateri bila trgovina ah gostil- ako je tudi s častitljivo hišo, ki je že vrsto let I po bistroju Marjola, D gostje ljubeznivo pra- rejšnji lastnici lokala, ki an samo po gostinskih Dtah, pač pa tudi po ve- tarinski preši, ki krasi v lokal. Ni del hiše pa so se- lastniki predelali v dve trgovini Gastrošop, ^a lastnica je Mojca in Trgovino lastnika jaGovca. Trgovine Ga- ^P bodo predvsem we- 'sti, ki si opremljajo ali Nejo kuhinjski pro- daj je možno kupiti vse, prostor potrebuješ. Jo je našteti vse izdelke, preveč, pač pa je treba vse to videti, si ogleda- ti, se odločiti in izbrati. Seve- da pa v Gastrošopu ne misli- jo ostati samo pri tem, saj bo po zagotovilu lastnice prav kmalu mogoče kupiti vse, tudi jedilnik za pripravo jedi. Tudi v trgovini Mateja Govca je izbira pestra, izdel- ki pa so lepo razloženi po po- sameznih policah. Na svoj račun pridejo tisti, ki želijo tehnično blago ali oblačila za šport in rekreacijo, kolesa, najsodobnejše plenice, šol- ske potrebščine in ne nazad- nje je pri njih možno naročiti kvaliteten premog. Če pa kakšne stvari v svoji omari ne potrebujete več, jo lahko odnesete v trgovino Govc, kjer se ukvarjajo tudi s ko- misijsko prodajo. TV Foto: TONE TAVČAR Mladi podprli neliadilce V petek 31. m^a, na svetovni dan brez tobaka, je bil na Gričku pri Celju ustanovni občni zbor društva nekadilcev. Društvo so ustanovih, vodstvo pa bodo imenovali na prvi redni seji. Članom društva so se na Gričku pridružili številni mladi, kulturni program pa so pripravili učenci Srednje zdravstvene šole iz Celja. poto: EDI MASNEC '^najo plavati t razredov osnovnih šol iz ^ Pfi e preživljajo te dni v sloven- ^^So^^^oiju. V Portorožu imajo na- i naravi. Ta teden so na morju t Šempetra in Braslovč, prejšnji teden pa se je šole v naravi udeležilo 77 učencev iz osnovne šole Prebold, med katerimi je bilo tudi deset učencev po- družnične šole iz Orle vasi. To skupino smo tudi ujeli v naš fotografski objektiv. Vodja šole Marjan Plavčak nam je pove- dal, da so se v petih dneh, kolikor so jih preživeli v Portorožu oziroma v tamkajš- njem hotelu Riviera, prav vsi učenci na- učiU plavati, ogledali so si tudi soline v Sečovljah, obiskali Piran ter se z ladjico popeljali po Piranskem zalivu. Pred krat- kim so se šole v naravi v Portorožu udele- žili tudi učenci iz Žalca in s Polzele. JANEZ VEDENIK Razisicovalci v osnovni šoli Na celodnevni osnovni šoli Frana Roša v Celju pripravlja- jo v soboto, 8. junija, predstavi- tev raziskovalnih nalog, ki so jih v letošnjem šolskem letu izdelali osnovnošolci iz celjske občine. V izbor najboljših os- novnošolskih raziskovalnih nalog se je uvrstilo 14 nalog mladih raziskovalcev iz 8 os- novnih šol. Mladi, osnovnošolski razi- skovalci so se skupaj s svojimi mentorji lotili različnih podro- čij, v končni izbor pa so se uvr- stile raziskave iz družboslovja na eni ter iz tehnike in računal- ništva na drugi strani. Med le- tošnjimi raziskovalnimi nalo- gami je tudi nekaj takšnih, ki so zasnovane na raziskoval- nem delu v lanskem šolskem letu, sicer pa so se šolarji lotili prometa, kemije, ekologije, et- nologije, šolstva in življenja v šolah, skupaj z oblikovanjem šolskih glasil, šolske prehrane in učnih navad celjskih osnov- nošolcev in še bi lahko našte- vali. Največ raziskovalnih nalog (3) se je v izbor najboljših uvr- stilo iz osnovne šole Frarga Vrunča na Hudinji, s po 2 nalo- tama sledijo osnovne šole torskih železarjev, I. celjske čete, XIV. divizije na Dobrni in celodnevna osnovna šola Fra- na Roša, po ena raziskovalna naloga pa se je v izbor n^bolj- ših uvrstila iz osnovne šole Ivana Kovačiča-Efenke, Slav- ka Šlandra in Veljka Vlaho- viča. I. STAMEJČIČ Tri srede za živlienjsko tekočino Junija bodo v šmarski občini tri krvodajalske akcije. Zvrstile se bodo ob sredah. Za prvo smo dobili obvestilo že po zaključku redakcije, bila pa je včeraj v Kozjem. Udeležili so seje predvsem zaposleni v Dekorju in v rudniku Senovo. Naslednja akcija bo v sredo, 12. junija, v Rogaški Slatini, kri pa bodo darovaU delavci Korsa. Tretjo akcijo bodo pripravili 26. junija v zdravstveni postaji Kozje, nanjo pa bodo povabih krvodajalce, zaposlene v podjetju Mont Kozje in krajane Zagorja, Lesičnega, Podsrede, Osredka, Bistrice ob Soth, Buč, Polja in Kozjega. bJ 10. STRAN-6. JUNIJ 1991 NAŠI KRAJI ^ Dan mladih raziskovalcev na celjski gimnaziji Minuli petek je bil na celjski gimnaziji v zna- menju mladih razisko- valcev. Raziskovalne na- loge srednješolcev bodo letos prvič predstavlje- ne širši javnosti šele je- seni. Na Gimnaziji pa so se odločili za interno predstavitev. V okviru natečaja Mla- di za napredek Celja je bi- lo oddanih 76 srednješol- skih raziskovalnih nalog, od tega je bilo 15 gimna- zijskih. Kar štiri gimnazijske naloge so se uvrstile med dvanajst najboljših in bo- do tudi nagrajene. Nagra- de letos ne bodo denarne, pač pa bodo za vse nagra- jence organizirali eno- dnevno strokovno eks- kurzijo, predvidoma ne- kam v tujino. Tudi letos so izstopale predvsem jezikoslovne naloge, nekaj jih je bilo s področja zgodovine in geografije, pogrešajo pa zanimanje za matematiko in naravoslovje. Raziskovalna dejavnost na Gimnaziji ima 13-letno tradicijo, kar pomeni, da sodelujejo pri natečaju že od vsega začetka. Po be- sedah mentorice Majde Omahen-Zlatolas in rav- natelja Jožeta Zupančiča so tudi letos naloge na iz- redno visoki strokovni ravni, kar je treba pripisa- ti predvsem zagnanosti in trudu dijakov ter spodbu- janju in pomoči men- torjev. G. S. Zdravnik bo še prihajal Med krajani Jurkloštra je nastal pravi preplah ob novi- ci, da v njihov kraj zdravnik ne bo več prihajal. Resda se pripelje samo enkrat na te- den, a za številne ostarele krajane je to veliko vredno. Najbližja zdravstvena posta- ja je namreč v kar 17 kilome- trov oddaljenih Rimskih To- plicah, avtobusna povezava med obema krajema pa je slaba. Zaskrbljenost ni več po- trebna, saj so v petek pred- stavniki krajevne skupnosti in Zdravstvenega doma La- ško našli skupno rešitev. Kot nam je povedal direktor dr. Jože Benedek, bo zdravstve- ni dom še naprej nekako kril stroške zdravnika in medi- cinske sestre, krajani pa naj bi, morda skupaj z občino Laško, zagotavljali vzdrževa- nje prostorov. Tokrat je pred računico zmagala humanost. Edini razlog, zaradi katerega bo zdravnik ob torkih še priha- jal v Jurklošter, so »ubogi ljudje«. K zdravniku namreč pride na dan povprečno sa- mo 20 do 25 bolnikov, tako da z normo ni nič. Če prište- jemo še stroške prevoza in doslej tudi vzdrževanja pro- storov, res lahko razumemo, da so tako republiška nad- zorna komisija kot tudi Zdravstveni center Celje la- ški zdravstveni dom opozar- jali, da je tedenski obisk zdravnika v Jurkloštru raz- košje, ki se mu je treba odpo- vedati. Prizadeti krajani v ostareli in odmaknjeni kra- jevni skupnosti seveda niso tega mnenja in očitno imajo prav, saj jim sicer ne bi pri- sluhnili. MBP Majske prireditve v Celju Občinska zveza prijateljev mladine iz Celja je ves prejšnji teden pripravljala prii^ s katerimi je pod skupnim naslovom Majske prireditve, želela popestriti dogajanje v, ob Savinji konec maja. Na Tomšičevem trgu so se od prejšnjega ponedeljka do sobote predstavljale lutke® plesne skupine, nastopili so harmonikarji, za konec pa so v soboto pred Metrojems dišču mesta pripravih še modno revijo v izvedbi Plesnega foruma Celje. Na posnete^ fotoreporter Edo Einspieler ujel podmladek Plesnega foruma Celje pod vodstvom G« Stefanovič-Erjavec, ki se je Celjanom predstavljal v petek popoldne. Mariborska vina so kakovostna v Mariboru se je prejšnji teden končala teden dni dolga prireditev z naslovom Vinski letnik. Osnovni namen te prireditve je bil predstavi- ti kakovostna vina iz mariborskega vinorodnega okoliša. Predstavili so kar 161 vzorcev vin zasebnih proiz- vajalcev, pa tudi mariborskega Vi- naga, in organizirali precej degusta- cij in drugih spremljajočih priredi- tev ter posvetov. Osnovna ugotovi- tev večine prisotnih je bila, da slo- venska vina na tujih tržiščih še ne dosegajo cen, kakršne bi lahko gle- de na kakovost. Po besedah člana organizacijske- ga odbora prireditve Vinski letnik, Janeza Verbotna, je osnovni vzrok v tem, da jugoslovanska vina na tu- jem nimajo posebnega imena. Ve- ljajo predvsem kot cenena vina. Po krivici v ta jugoslovanski imidž so- dijo tudi slovenska vina. Je pa res, da jih ponekod že poznajo in cenijo, kar še posebej velja za tržišča Zdru- ženih držav Amerike in Vehke Bri- tanije. Zasluge za to imajo nekateri naši izvozniki, kakršen je denimo tudi Vinag, ki s kupci iz teh dežel že dolgo sodeluje. Tako znajo ponekod tudi v tujini ločiti zrno od plev. Prav po zaslugi dolgoročnega sodelova- nja s tujimi partnerji se nekateri pri- merki že uvrščajo (tudi po cenah) ob bok avstrijskim, italijanskim, francoskim in kalifornijskim. Seveda pa imajo tudi izvozniki vi- na mnoge težave. Na mariborskem območju so ga lani pridelali okrog petnajst milijonov litrov, okrog šti- rideset odstotkov pa so ga izvozili predvsem zaradi dolgoročnih po- godb. Kaj je to pomenilo v j močno precenjenega dinaija,® ko le mislimo. Povrhu vsega j svetovno tržišče z vini že nasii Ponudba je večja od povprašei^ V vsakem primeru pa lahkoi šemo in se povsem strinj s predsednikom prireditveneg bora dr. Martinom Kovačičel je Mariborski vinski teden rei danosti in tradicije ter prvi poj dati mestu in okolici ustrezen ski pečat. Gre za hvalevredno zagnanih vinogradnikov. Vsei namreč obnovljenih vinogrado sajenih s kakovostnimi in vrhuj mi vinskimi sortami, ter sod opremljenih vinskih kleti tudi sebnem sektorju. Vina so ocen di najbolj priznani slovenski e) gi m niso varčevali s pohval Mariborsko prireditev pa i jemljemo tudi kot dober posku roma prispevek k splošnemu« vinske kulture. JANEZ VEDE Korenova prevzela preboldski hotel S 15. junijem bo vzela v najem hotel v Preboldu Zora Korenova iz Celja, ki jo nekateri poznajo tudi po tem, da je bila vodja hotela Hum v Laškem. V preboldskem hotelu, ta- ko kot v mnogih drugih po- dobnih objektih, že nekaj ča- sa niso rentabilno poslovali. Vzrokov za to je več. Zaradi slabega gospodarskega polo- žaja se je močno zmanjšalo število poslovnih gostov, tu- jih turistov je k nam vedno manj, zaradi nenehnega pa- danja življenjskega standar- da m vse močnejše konku- rence zasebnih gostilničar- jev pa hotel privablja tudi vse manj domačih gostov. Zora Korenova je optimistka m pravi, da bo z nekaterimi akcijami, med drugim tudi z organizacijo raznih priredi- tev, hotel znova napolnila. Med redkimi kandidati za najem hotela je bil tudi po- djetnik iz Avstrije, sicer slo- venskega rodu, a si je zaradi težkih gospodarskih m poli- tičnih razmer v Jugoslaviji in še zlasti po mariborskih dogodkih premislil. JANEZ VEDENIK Novo v stari hiši številka 5 Sredi starega konjiškega trga stoji hiša števika 5. Za- enkrat je njena zunanjost še zakrita očem, vendar ostaja takšna, kakršna je bila zad- nje stoletje. To je samo zuna- nji videz, saj je stavbo konji- ško gradbeno podjetje Kon- grad obnovilo in ojačalo konstrukcijo, notranji, dvo- riščni del pa je po projektu arhitekta Antona Žlausa do- bil povsem novo, sodobno podobo. Nova podoba je odraz no- ve funkcije, ki so jo tej stari hiši namenih. Dva tisoč pet- sto kvadratnih metrov povr- šin, vrednih 15 milijonov di- narjev, so namenili za 29 tr- govskih in poslovnih lokalov ter za pet stanovanj. Vsi lo- kah imajo svoje lastnike, ki se združujejo v že registrira- no firmo »Trgovski poslovni center«. Ponujali bodo tako rekoč vse: od tekstila in športne opreme do računal- nikov, mešanega blaga in okrepčil. Do jeseni bo vse nared, pravijo in že danes ve- do, da bo ob odprtju igral ansambel Agropop. MBP Metrski tolstolobik Pred kratkim je La Blasutti, član ribiške dni Celje, preizkušal ribiško čo na Smartinskemjezei ulovil sivega tolstolobila polurnem boju gajepoS na suho. 17,30 kg težita' je merila kar 101 cm. A v Šmartinskem jeza še večje ribe. Celjski o jih bodo poizkusili ^ v nedeljo, 9. junija, na' osrednji prireditvi, teknj nju za Ribiškega cai]a" ribičev bo pri ribiškem mu na polotoku Brezo« 7. uri, tekmovanje pa ^ jalo od 8. do 11. ure. SANDi vvm GRAFIT TEDNA IfpAJI iN LJUDJE 6. JUNIJ 1991 - STRAN 11 Cerkev v arhivih ^Bi^Hi predstavna svojo knjigo Ajii knjižnici v Žalcu je bila prve knjige, ki jo je na- '''^nana televizijska novinarka ? najpopularnejša Slovenka (»"'gj^ilj. po rodu Žalčanka, ki v Gameljnah pri Ljubljani, jglj prijetnega večera je bil ^r oogovor pa je spretno vodila rka Irena Jelen-Baša. v ura predstavitve knjižnega ^ Ljerke Bizilj Cerkev v policij- 'tiiivih ni bila najbolj primerna, \ vseeno zbralo veliko ljudi, ki ^Animanjem prisluhnili pripove- avtorice, kako je prišlo do ide- ^sanje knjige in kako je le-ta tudi K Osnovni motiv je bil televizij- %oxor z nadškofom dr. Alojzijem tneiTi- Ljerka Bizilj se je zakopala % neobjavljene policijske arhive ^njih poskušala izbrskati, kaj vse povojnih letih dogajalo s cerkvi- qoveniji- Pri tem je imela nemalo J Icako iz obširnega gradiva zbrati -apoglavja, ki bodo v celoti lahko jpredstavila »dialog« med cerkvi- ^jolitiko z vsemi dobrimi in slabi- ;i;anmi. Ob tem je tudi izrekla ^st, da vseh napisanih listov iz ,(3 ni dobila na vpogled. Sicer pa si knjigi, ki je v Sloveniji naletela jjemen odmev, ni domišljala, da bo (dala vse, ampak da bo njen knjiž- j(\enec samo dobro izhodišče za vse tiste, ki se bodo tega področja še kdaj obširneje in poglobljeno lotili. Knjigo Cerkev v policijskih arhivih so natisnili v tisoč izvodih, ker pa bo ta naklada že kmalu pošla, se je avtorica že odločila tudi za ponatis. Ob napisa- ni knjigi je treba Ljerki Bizilj priznati. da je našla izredno primeren čas, ko je za to področje izjemno zanimanje. Knjiga je napisana gladko in v lepem jeziku, prav gotovo pa bo med določe- nimi krogi dvignila tudi precej po- lemik. T. VRABL Šopek m umetniška slika Adija Arzenskaje bilo darilo pokrovitelja NT-RC za avtorico knjige Cerkev v policijskih arhivih Ljerko Bizilj. Foto: EDI MASNEC Lepotice v dveh polfinalih I letošnji izbor najlepše Fcnke, ki bo 28. junija stalni dvorani v Roga- Slatini, se je prijavilo petdeset pogumnih Slo- Ui bodo s svojo lepoto Bšale ogreti strokovno I in osvojiti laskavi na- najlepše v Sloveniji za 1991. .adi velikega števila pri- Bied njimi so tudi štiri Matke NT-RC) se je or- ator odločil za dve pol- a prireditvi, kjer bodo <11 dvanajst finalistk za rJčni, odločilni nastop, jpolfmale bo v prvi po- c junija v zabavišču Ti- f Portorožu, predstavile t bodo kandidatke s po- zahodnega dela Slo- ilf Kraj za drugo polfina- ■aiznan. ki bo izbirala med istimi kandidatkami bo imela sedem štirje pa so že znani: '-amiss 90 Vesna Mušič nekdanja lepotica ^^ka Simona Weiss iz Ljubljane, predsednik mod- nih delavcev Slovenije Rok Lasan in podjetnik iz Mari- bora Janko Razgoršek. Znan je tudi pevec, ki bo poskrbel za veselo razpolo- ženje ob izboru lepotice 91. To bo Vice Vukov, ki se bo predstavil s programom, ki ga je doslej izvajal samo en- krat in sicer za predsednika Franja Tudmana. Z Vice Vu- kovom bodo nastopili še sve- tovno znani violinist Josip Klima, klavir bo igral Stje- pan Mihaljinac, klaviature pa sin Vice Vukova, Emil Vukov. Za zmagovalko pripravlja Bojan Ribežl iz Rogaške Sla- tine ob pomoči še nekaterih zlatarjev diadem vrednosti 100 tisoč din, zmagovalko pa čaka tudi vabljiva nagrada agencije Tarahal iz Maribora, ki ji bo poklonila turistično potovanje za dve osebi za 14 dni na Tenerife. Lepotica bo imela vsak dan na razpolago šoferja za prevoze po lepi po- krajini, vsako popoldne pa bodo »reklamni« pogovori. Na sam dan volitve najlep- še Slovenke (to bo že v raz- druženi Sloveniji) bo v Roga- ški Slatini posebej veselo. Med drugim bosta za to po- skrbela tudi Vital iz Mestinja in Dana iz Mirne, ki bosta v mestnem parku od 12. ure dalje pripravila pokušino šampanjcev in koktejlov. TONE VRABL Likovni svet na Svetini Konec tedna, v petek in so- boto, pripravlja občinska zve- za prijateljev mladine iz Celja likovno kolonijo »Motivi Celja in okolice«, ki je namenjena osnovnošolcem od 5. do 8. raz- reda iz celjske občine. Organizatorji pričakujejo, da se bo dvodnevne likovne kolo- nije na Svetini udeležilo skup- no 30 učencev, njihovo delo pa bosta vodila dva likovna peda- goga. Sicer pa bo likovno ustvarjanje otrok v okolici Do- ma železarjev na Svetini pope- streno še s številnimi spremlja- jočimi dejavnostmi, ob koncu, v soboto ob 17. uri pa bodo pripravili v okviru razstave svojih likovnih del še kratek kulturni program. Likovna de- la celjskih osnovnošolcev se bodo iz Doma železarjev na Svetini selila 22. junija v os- novno šolo Ivana Kovačiča- Efenke, ustvarjalci najboljših del pa bodo gostje junijskega Otroškega zabavnega avtobu- sa, ki ga bo celjska občinska zveza prijateljev mladine 15. junija popeljala na Bled. IS !"^lajši razstavijaii ^lavg^l^^eni razstavnem salonu je bila minule dni odprta iSl^jL 'ikovnih del najmlajših iz devetnajstih oddelkov I jj^^J^cev občine Žalec. Razstavljah so izdelke iz raz- ' p^^^^rialov in v različnih tehnikah. Nastali so med j. f'°govorih in po opažanjih najmlajših, ki so za Vii^ 'Možnost razhčnega oblikovanja še kako dovzetni. . ° razstavo je obiskalo veliko ljudi. T. T. PLANINSKI KOTIČEK Sprejem najmlajših pla- nincev v Planinsko društvo Žalec bo prihodnjo nedeljo, 9. junija in se bo pričel ob 11. uri pri novi planinski posto- janki na Bukovici. Osnovno- šolci se lahko v društvo vpi- šejo na osnovnih šolah v Žal- cu (Bogdan Kučer) in v Pe- trovčah (Marija Sirk). Starše predšolskih otrok in tistih, ki ne obiskujejo ti dve šoli vabijo, da vpišejo otroke v društveni pisarni v Žalcu, ki je odprta vsak četrtek od 19. do 20. ure. Želijo več javnosti Šmarska Vzgojnoizobraževalna organizacija je po Zakonu o zavodih in statutarnem sklepu s soglasjem občinske skupščine od 1. aprila naprej Vzgojnoizobra- ževalni zavod, ki ga kot organizacijske enote sestavlja 9 osnovnih šol, Vzgojnoizobraževalna, organizacija v Rogaški Slatini in skupne službe v Šmarju. Svet zavoda, organ upravljanja, sestavljajo trije predstav- niki ustanovitelja, 11 predstavnikov zaposlenih ter 2 predstavnika staršev. V občini želijo v zvezi s sestavo zavoda v njegovem svetu večji vpliv javnosti, zato so poslanci na zadnji seji, pretekh teden, želeli v njem namesto 3 kar 14 predstavnikov ustanovitelja ter je to vzbudilo živahno poslansko razpravo. V občini bodo pri pripravljanju osnutka odloka o organiziranosti osnovnih šol v občini, junija, te pripombe upoštevali, saj če poslanci statutarnega sklepa ne bi sprejeU, bi zavodu s tem onemogočili delo. BJ Gasilci glasbeniki v Zrečah Konec m^a je bilo v gasil- skem domu v Zrečah posve- tovanje vodij gasilskih pev- skih zborov in godb Sloveni- je. Posvetovanje je sklicala Gasilska zveza Slovenije, za organizacijo pa je poskrbela konjiška zveza, ki se je odlo- čila, da bo posvet v Zrečah, kjer že štiri leta uspešno de- luje gasilski pevski zbor. Ta se je pod vodstvom zboro- vodkinje Olge Kanglar zbra- nim tudi predstavil. S prvim organiziranim po- svetom kulturnih delavcev v gasilskih društvih Sloveni- je so bili vsi zadovoljni. Na njem so spregovorili: pred- sednik Gasilske zveze Slove- nije Ernest Eory o pomenu kulturne dejavnosti, dr- . Branko Božič o zgodovin- skem prerezu takšne dejav- nosti med gasilci, Mitja Ger- bec pa o povezavi v okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Udeležencem posveta so predstavili tudi občino Slo- venske Konjice in kraj Zreče ter delovanje gasilcev v njih. FRANJO MAROŠEK Odprto kopališče v Rimskili Toplicah z enomesečno zamudo so v Rimskih Toplicah odprli priljubljeno kopališče, kije z novo sezono prešlo v zasebne roke. Že pred davnimi leti smo bili navajeni, da so bazen v Rimskih toplicah odprli kot prvega med bvazeni in to.-vedno za 1. maj. Zdaj pa so žal zlasti vremenski časi drugačni in s tako zgodnjim odpiranjem letos ni bilo nič. Z lepim vremenom, ki se je začelo z junijem, bo tako možno kopanje v Rimskih Toplicah, kjer je voda topla okoh 30 stopinj. Kako si ljudje želijo kopanja v naravi, kaže podatek, da se je na prvem junijskem vikendu zbralo že okoli tisoč kopalcev! tV - Foto: EDI MASNEC Obnova ceste Parižlje-Braslovče Pred dnevi so pričeli ob- navljati cesto Parižlje-Bra- slovče v dolžini 1100 m. Do- sedanji vozni pas v širini 4,5 m bodo razširih na dva vozna pasova v širini 2,75 m ter na obeh straneh ceste uredili asfaltirani pas v širini 1 m za kolesarje, ki bo od vo- zišča na obeh straneh ločen z rumeno črto. Poleg tega bodo pri gostišču Mirostan v Parižljah uredih pločnik v dolžini 60 m, treba bo pre- staviti kapelo, kije v križišču ceste Parižlje-Braslovče. V minulih dneh so že opravi- h-skor^ vsa zemeljska dela, računajo, da bodo z deli kon- čali do konca meseca. Poleg tega bodo asfaltirali še dva odseka krajevnih cest in si- cer 320 m ceste v Malih Bra- slovčah in 150 m ceste v Pa- rižljah. Po besedah predsed- nika sveta KS Braslovče Du- šana Goričarja bodo dela veljala 3,5 milijona dinarjev. 2,8 milijona bo namenila ob- čina Žalec, ostalih 700 tisoč dinarjev pa so sredstva kra- jevnega samoprispevka. Za obe krajevni cesti so denar za asfaltiranje prispevali kra- jani sami, del je prav tako iz sredstev samoprispevka, ne- kaj pa so prispevali Števerja- ni ob poplavi. T.TAVČAR 12. STRAN - 6. JUNIJ 1991 PISMA BHa^ Lenobn bombarder v Golovcu In na zagrebških kvallfIkacUah Je odmevalo ^^Pungl, Pungll'-, Celje le torel dokončno dobilo svojega športnega Idola - Romana Pungartnika Celje je naposled spet dobi- lo športnega idola. Rokomet- ni bombarder Roman Pun- gartnik je šele pred dobrima dvema tednoma napolnil 20 let, toda s silovitimi streli z levico, je v Golovcu in na kvalifikacijah v Zagrebu dvignil na noge tudi najbolj hladnokrvne gledalce. Zače- tek sezone nikakor ni napove- doval meteorskega vzpona, v zadnjih mesecih pa je bil »Pungi« prvi zvezdnik celj- skega moštva. »Za prvo ekipo sem igral že s 16 leti pri takratnem trenerju Iveziču, toda nikakor se nisem ustalil med najboljšimi. Vrhu- nec je bila ponesrečena izbira trenerja Ljubuškiča, ki je imel priporočila nekaterih igralcev. Ni dvoma, je odličen strokov- njak za telesno pripravo, toda med tekmo ni imel pravih reši- tev. Pravzaprav so igro vodili posamezniki, ki so zagovarjali njegov prihod, z zamenjavo Ljubuškiča s Tisljem pa se je tudi začel moj vzpon. V napa- du sem dobil več prostora in ,odprlo' se mi je,« je nekaj dni po zagrebških kvalifikacijah pripovedoval Roman Pungart- nik, ki seje pred dvema letoma izučil za avtomehanika, a je ta- korekoč pravi rokometni pro- fesionalec. -Na igrišču na prvi pogled deluješ zelo lenobno, roko- metni strokovnjaki pa zaradi visokega odstotka realizacije napadov pravijo, da si inteli- genten tip igralca? Marsikdo me je ošvrknil, da dajem lenoben vtis, toda ne bo držalo. Morda sem nekoliko bolj umirjen in v tempera- mentnem ozračju izstopam s hladnokrvnostjo. Realizaci- ja? V povprečju je 80-odstotna, toda veliko je odvisno od prve žoge. Če zadenem, je vse v re- du, v nasprotnem se ne obeta nič dobrega. Toda nekaj izku- šenj sem si že nabral, potrpež- ljivost je mati modrosti in vse bolj se za strele odločam ob pravem času. - Zdaj je že prava redkost, da bombarderji ne streljajo 7- metrovk. Letos si vseh 123 go- lov dosegel iz igre, v vsej sezo- ni pa niti enega strela s črte sedmih metrov... Vselej se ve kdo je zadolžen za izvajanje sedemmetrovk. Med mladinci je bil to Banfro, zdaj je Šafarič skoraj nezgre- šljiv. Takšne priložnosti me ni- so nikoh mikale, raje sem v igri izkoriščal prednosti levičarjev. Veliko mi je pomagal tudi Ivandija, ki mi je z nesebični- mi nasveti razkril slabosti po- sameznih vratarjev, toda med igro se vendarle najbolje uje- ma z Jeršičem in Šafaričem. - Anžič, Šafarič, Begovič, Privšek, Franc, Jeršič, Cater so vsi po vrsti tvoji vrstniki. Je na pomolu generacija, ki bo razbila kompleks velikih poražencev in moštva, ki je nenehno razpeto med prvo in drugo ligo? Po zmagi v Velenju smo se začeli »dvigovati«, a nam v Za- grebu ni bilo lahko. Podzavest- no smo mislili na neuspehe prejšnjega rodu, nov polom bi pomenil potop celjskega roko- meta. Toda z močnim sponzor- jem in uigrano upravo smo uspeli. Le redkokateri prvoli- gaš ima tako sposobno upravo. - Škodoželjneži vam zame- rijo, da ste v zadnjem prven- stenem kolu namenoma izgu- bili v Litiji in Usnjarju omo- gočili obstanek, še bolj pa se spotikajo ob tekmo z beograj- skim Partizanom? Zmaga z bjelovarskim Parti- zanom nam je zagotovila uvr- stitev v kvalifikacije, od tedaj naprej smo vse podredili temu cilju. Ob koncu prvenstva smo polna dva tedna delali z utež- mi, vadili na atletskem štadi- onu, žogo smo videli samo na tekmi. Padec forme je bil po- vsem logičen, zapored smo do- bili 19 tekem in vsake serije je enkrat konec. Bolje na nepo- membni tekmi v Litiji, kot pa da bi ga polomih v Zagrebu. - Rokomet se v velemestih ni nikoli uveljavil. Tipični primeri so Crvenka, Doboj, Sabac, Zrenjanin, Bjelovar, Banja Luka ter pri nas Slo- venj Gradec, Šoštanj in še najbolj Celje. Gledalci so se vrnili v Golovec, kar ni nič čudnega. Prav v rokometu je Slovenija osvojila doslej edi- ni naslov klubskih evropskih prvakov. Na poti v I. ligo nas je srem- Ijalo evforično vzdušje, toda navijači bodo zdaj upravičeno zahtevah še več. Ne smemo jih razočarati, drugače bi bil ves dosedanji trud zastonj. Brez okrepitev ne bo šlo, toda pri izbiri moramo biti nadvse pre- udarni. Pravi so igralci, ki bo- do svojo prihodnost videli v Celju, »zaslužkarji« bi v hipu uničili ves trud. Pred leti je bi- lo v Celju pet »tujcev« in ekipa seje takoj razdelila v dva tabo- ra. Kaj podobnega se nikakor ne sme ponoviti. - »Ljubezen« med celjskim rokometom in Pivovarno La- ško je bila ustrezno materiali- zirana. Se ob zadnjih uspehih od rokometa lahko živi? Za sprotno življenje je bilo dovolj denarja, za večje nalož- be še ne. Med kvahfikacijami v Zagrebu je bilo nekaj po- nudb, ob številkah se mi je kar zavrtelo v glavi. Ha, nikar naj vas ne bo strah. V Celju bom še zanesljivoi dve leti in če bodo uspehi, še dlje. ŽELJKO ZULE Roman Pungartnik je že igralec prvoligaškega formata. Foto: EDI MASNEC POGLEDI Crvena zvezda Simboli socialističnega ob- dobja padajo. Peterokrake in rdeče obarvane zvezde so že del zgodovine, toda brez para- doksov ne gre. Crvena zvezda se je vzpela na evropski nogo- metni prestol in zaokrožila si- jajno serpo jugoslovanskih klubov, ki so v igrah z žogo evropske klubske naslove osvojili še v košarki, odbojki, rokometu in vaterpolu. Razpa- dajoča Jugoslavija je očitno enotna samo še v kolektivnih športih... V obubožani Srbiji so naj- boljši nogometaši Crvene zvez- de pravi milijonarji. Mesečno zaslužijo med 60 in 70 tisoč di- narjev, z uspehom v Bariju pa so (vsak posebej) obogateli za dodatnih 900 tisoč dinarjev. Toda moštvo superzvezdnikov je danes v hipu mogoče proda- ti za 65 milijonov mark, takšen je tudi letni proračun beograj- skih rdeče-belih, ki so se po tej plati izenačili z največjimi evropskimi moštvi. Zato tudi ni veliko prahu dvignil zimski prestop Siniše Mihajloviča, ki je z rekordnih milijon mark potolkel vse prejšnje YU-pre- stope. Crvena zvezda je že pred leti spoznala, da je na mednarod- nem prizorišču vidnejši uspeh možen samo z jugoslovansko selekcijo najboljših. Beograj- čani so v zadnjih sezonah kupi- li domala vse vrhunske igralce. Tehnični direktor Dragan Dža- jič je izpeljal vrsto spektaku- larnih prestopov (Stojkovič, Savičevič, Pančev, Mihajlo- vič), verjel v nadarjenost odpi- sanega Prosinečkega, ki se je pri 18 letih sam ponudil Crveni zvezdi, in z romunskim pre- bežnikom srbskega rodu Belo- dedičem zapolnil obrambne luknje. V moštvu novopečenih evropskih prvakov je mladi Jugovič edini, ki je šel skozi Zvezdino nogometno šolo, a je tudi moral na enoletno kalitev k Radu, kjer je igralsko po- vsem dozorel. Džajič je tudi dosegel, da so se Beograjčani na začetku poti k vrhu odrekli tradiciji, da je trener lahko samo njih. danji igralec. Ljupko ph ■ je na klopi nasledil bkZ ga Sekularca, moštvu^ evropski šarm, ki so gs h^' predhodniki s konzent^ mi pogledi (Stankova vztrajno zavračali in rJ načeh živce sicer sicr^^J^ pežljivi upravi, ki je p^. prvič v 45-letni zgodovi^ ba sredi prvenstva zania trenerja. Pot k vrhu je praktično odprta in tuJ metki političnih in drugu vijaških) nemirov niso spa I paU temeljev danes nj uspešnega srbskega po( s samo 64 zaposlenim ' igralcev, 14 trenerjev in ministrativcev z vzdrze.] stadiona vred), ki v poj(i uri zasluži 5 milijonov m^ V predvolilnem obdoi^ bila Crvena zvezda tarča aj nih strank. Najbolj vzt;^ bih Šešljevi četniki, ki soj ni za prizorišče mitinga« vedovali kar Zvezdin štsi toda rdeče-beli so navij* ob prihodu na tekme šeps časno odvzeli vsa stranki obeležja in dali jasno veda so za politiko nedostopni. 1 jim srbski lider Slobodsn loševič ni čestital k um v finale pokala prvakov in kasnejši uspeh, toda v Bu je pospremilo kar 60 tisoči jačev. Resda je bil vstop m dion na prvenstveno Id z Osijekom prost, toda dl še malokdo v Jugosla\iji enem mestu zbere večda sočglavo množico. ŽeljkoT PANORAMA Lokostrelstvo Slovenski poical American Round: instink- tivno - člani: 2. Kranjc (Gornji grad) 749; compound - vetera- ni: 2. Zupane 779; pionirji: 1. Kočevar (oba Sokol Ce) 297. Nogomet SNL Ingrad Kladivar-Slovan 1:0 (0:0), strelec: Ilič; Rudar-Naf- ta 4:4 (3:1), strelca: Macura in Pranjič po 2; Steklar-Partizan Hmezad 4:2 (1:2), strelci: Pre- volšek 2, Valek in Koražija za domače, Hodžar 2 za goste. Vrstni red: Rudar 28, Slovan 37, Ljubljana 32, I. Kladivar in Svoboda 31... y. Steklar28.1 P. Hmezad 16. OČL - vzhod Dravinja-Impol 1:0 il^ strelec: B.Hrovat. Vrstni Dravinja in Beltinka 38, Zeit ničar 34. Motokros ___, □P i Do 250ccm-Karlovac: l- tar (KH) 53..., 6. Peršon Konj.) 26. Vrstni red: IJ] (Ina) 153..., 6. Peršohb/^ Karting ^ RP Do lOOccm-lAlLju^J l.Prek (Moste)0...,5-i^pJ (S.Šlan) 11; ekipno: i rož 156..., 3. S.Slander^l Košarka__j Jugoslovanski P^J 1. kolo: Zlatorog'^ 63:71, Miklavž-Rogaš^ fl Alpos-Comet 0:20bb. . prosto. 2. kolo: Elekir«* . 111:106. ^^^ Odbojka__^ Jugoslovanski 1. kolo: Vizura-ToP^^ 3:2, Braslovče-Sempe i Finale cpliske Vzgojnoizobraževalnl zavod Šmarje pri Jelšah razpisuje dela in naloge: ravnatelja organizacijske enote OŠ Podčetrtek. Začetek dela 4. 8.1991. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z Za- konom o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. Mandat tra- ja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošlje- jo v 10 dneh po objavi razpisa na Vzgojnoizobraže- valnl zavod Šmarje pri Jelšah. O izbiri bodo obvešče- ni v 30 dneh po roku za prijavo. g- 6. JUNIJ 1991 - STRAN 13 ^rka mladih ^cu je bil zaključni turnir pionirskega festivala ^rki za mlajše pionirje (do 12 let), ki se je končal ^oslavjern Novorneščanov. V finalu so premagali vrst- ^^žalslce OŠ Peter Šprajc-Jur z 59:48, v tekmi za 3. mesto LMedvodčani ugnali šmarske osnovnošolce z 61:39. ^posebnih pravil, da lahko igrajo le učenci ene šole in jjj različni peterki ter šele v zadnji tretjini najboljša L ni manjkalo podobnih prizorov, kot je na fotogra- fa mladi Zalčan je uspešno krotil žogo in za dve glavi fja nasprotnika. Foto: TONE TAVČAR Judoisti končali sezono Kovačev memorial je bilo zadnje judoistično tekmovanje v letošnji sezoni, ki bo za Celjane ostala v spominu zaradi organizacije nedavnega republiškega prvenstva, slovesu Stanka Anderleta in uspešnem nastopu v I. zvezni hgi. Na zadnjem tekmovanju v Murski Soboti so Celjani zasedli naslednja mesta - pionirji: 1. Petrak (do 46 kg), Mlinarevič (55), 2. Mahmutovič, Lakner-Bevc (46), 3. Ferjan (42), ekipno: 2. Ivo Reya; mladinci: 1. Lakner-Bevc (46), Sadžak (78), 3. Petrak (46), Mahmutovič, Beltram (17), Eisenbacher (77), ekipno: 2. Ivo Reya. Foto: EDO EINSPELER Kot Strela... Kolesarska dirka Po Jugoslaviji ie preložena na 5. oktober Celjani so se že dober mesec dni pospešeno pripravljali na štart 46. mednarodne kolesar- ske dirke Po Jugoslaviji, a je pred desetimi dnevi kot stre- la z jasnega odjeknila skopa novica, da je druga najstarej- ša večetapna dirka na svetu s srede junija preložena na za- četek oktobra. Novi termin za štart dirke je 5. oktober, vse druge podrob- nosti pa so ostale nespreme- njene. Uradni razlog za presta- vitev dirke so odpovedi štirih reprezentanc, ki seveda niso bile navdušene nad kolesarje- njem po naših luknjastih ce- stah - na gosto prepredenih z barikadami in sledovi tan- kovskih gosenic. Drugorazred- na predstava s točkovanjem za svetovni pokal bi bila kajpak antipropaganda za kolesarski šport, zato je tudi tehnična ko- misija Mednarodne kolesarske zveze FIAC mirno sprejela od- ločitev o preložitvi YU-Toura. »Politične razprtije so vidne tudi v športu. Odpovedi tek- movanj se vrstijo iz tedna v te- den in seveda je vprašljivo, če dirka Po Jugoslaviji v nado- mestnem terminu sploh bo. Očitno je v takšni obliki že pre- živeta, predlani je bila prvič odpovedana in v organizacij- skem pogledu so potrebni šte- vilni novi in sveži prijemi. Tu- di na dirki Alpe-Jadran ni bilo vse v redu,« je zadnjo odloči- tev KZJ komentiral direktor jugoslovanskih kolesarskih re- prezentanc Edo Kranjc, ki je obenem tudi član najožjega or- ganizacijskega odbora krono- metra in 1. etape dirke Po Ju- goslaviji. Dodatna nevšečnost je pač dejstvo, da je jugoslovanska reprezentanca domala popol- noma enonacionalna, sedež zveze pa v Beogradu. Toda skupna skrb vseh dobro misle- čih je zd^ svetovno prvenstvo v Stuttgartu, kjer naša repre- zentanca glede na sedanjo stopnjo pripravljenosti lahko poseže tudi po 6. mestu. Gene- ralka za ekipno vožnjo bo 2. avgusta na krožni stezi Zre- če-Slovenske JS-onjice-Oplot- nica-Zreče, ki s konfiguracijo, razgibanostjo in zapletenimi zavoji v marsičem spominja na progo v okolici Stuttgarta. ŽZ Zvezni selektor Cvjetko Bi- lič naj bi po prvotni zamisli kandidate za SP izbral po dir- ki Po Jugoslaviji, vendar je pred dobrim tednom dni že sporočil imena 12 kolesarjev, ki so v najožjem krogu za na- stop v Stuttgartu. Med kandi- dati sta tudi kolesarja celj- skega Merxa Valter Bonča in Sandi Šmerc. KOZERIJA Fuzbalna žena Sovražim srede od osme zvečer dalje. Nepreklicna ugotovitev, s^j se takrat moj ljubljeni nepreklicno zvali pred televizijo, poišče drugi program in začne zijati v rde- če-hele, samo bele, zelene... fuzbalerje namreč. Moje tihe in skromne želje, da bi gleda- la film, niti ne sliši. Toda jaz se ne dam. Kot dobra prizadevna in ustrež- ljiva zakonska družica sem kupila 3 številke Sportskih novosti, se ob ponedeljkih posvetila športni strani v De- lu in prejšnjo sredo legla po- leg ljubljenega na posteljo, da bi podkovana z znanjem uživala v igri beograjskih rdeče-belih. Za neuke žen- ske naj povem, da so v sredo igrali nogometaši Crvene zvezde z ne-vem-kom-za-ne- vem-kakšen-pokal. Ampak pomembno je že moralo biti, s^j je bilo na televiziji videti veliko kričačev, med njimi tudi opazno število žensk. No ja, sem si optimistično mislila, toliko gotovo vem o žogobrcu kot te navijačice. In tako sva gledala, jaz in moj ljubljeni. Toda, začuda, moj predragi ni pokazal pre- tiranega navdušenja nad mo- jim nogometnim znanjem. Razonegala sem ga že na za- četku tekme, ko sem ga po- polnoma nedolžno vprašala, zakaj nogometaš brcne žogo, potem pa laufa za njo. Tega mi med bliskajočimi pogledi ni razjasnil, torej je še sedaj v moji glavi oblačno. Seveda sem, v želji da bi svoje vele- nogometno znanje poglobi- la, zastavila še par vprašanj. Ali je Prosinečki, na primer, nasprotnik Crvene zvezde, s^j je igral le proti svojim vratom ? Če je iz outa potreb- no podati nasprotniku, kot so to delali rdeče-beli? Zad- nje vprašanje, ki sem ga uspela izustiti, pa je bilo, če plačujejo nogometaše za po- sebne igralske dosežke valja- nja po tleh ? Takrat pa je mojemu ljube- mu prekipelo. Med mnogimi grobimi besedami, ki ravno niso primerne za nežno lju- bečega, mi je ukazal, naj bom popolnoma tiho ali pa naj grem likat. Seveda sem se poklonila njegovemu zad- njemu ukazu, še posebej, ker mi je mimogrede omenil, da je bral v časopisu, da je nek- do vrgel svojo ženo iz sedme- ga nadstropja, ker mu je »srala« (avtor citata moj dra- gi) med fuzbalom. Sodnik ga je obsodil na dve leti pogoj- no. Pozabila sem na svoje težko in pridobljeno nogo- metno znanje in se posvetila peglanju. Odslej bom to de- lala vsako sredo. Nogometna privrženka za en dan PS: Kljub temu pa imam vs^ malo rada srede. Mojega najbolj oboževanega po vsa- ki tekmi boli glava. Menda zaradi igre, pa saj ne zasto- pim. Privoščim pa mu vseeno. URŠA 14. STRAN - 6. JUNIJ 1991 PISMA BHa^ REVIZIJA RUMENEGA CE Dan dolgih nosov Manj kot dv£^jset dni nas še loči od datuma, ki za nekate- re predstavlja »Dan odreši- tve«, za druge »Dan, ko bo- mo videli svojega boga«, za tretje pa čisto nekaj drugega. Ostali smo vse bolj prepriča- ni, da bo to »Dan dolgih no- sov«. Tudi vladajočemu reži- mu je vse bolj jasno, da se bliža »Dan, ko so si nastavili zanko«. Kljub vsemu in vsem mo- gočim nominacijam je 26. ju- nij nenazadnje le psihološka potegavščina, ki skupaj s kakšnim naključnim inci- dentom z JLA pravzaprav spontano spreminja teme vsakdanjih ljudskih debat: od problema, ah bomo jutri na cesti kot brezposelni, se modrovanja vrtijo v smeri nadproblema, torej ali bomo jutri na cesti kot branilci su- verenosti. Cesta je v obeh primerih poligon usode, le da v prvem primeru pred- stavlja drsališče za oblast, v drugem pa njeno zaletišče z zanesljivim vzgonskim ve- trom. Precej zvito in niti ne neumno se oblast spopada s trenutnimi krči. Namreč, n^več pripadnikov nekda- nje Teritorialne obrambe, ki se te dni vzneseno sprehaja- jo pred vitalnimi objekti ah pa posedlo nekje v priprav- ljenosti, je sicer brez službe in kot takšnim je v bistvu to kar všeč, saj so prehrambeno preskrbljeni. Da pa vas to nekako spominja na tovrst- no taktiko v sosednji Hrva- ški, ne pomeni, da stvari pos- plošujete ali celo napenjate, ampak prav obratno. Odvis- no pač kako vam je pri srcu morebitna agresija. Strkovnjak za JLA Miro- slav Lazanski, nekdanji ko- lumnist Danasa, ki je iz Za- greba moral zbežati v Beo- grad, je v nekem neformal- nem pogovoru izdal, da se bodo pravi konflikti z JLA začeli šele po slovenski od- cepitvi. Takrat naj bi jih odo- bril celo Markovič, ki bo Evropi in ZDA natvezil, daje to edini način, da državo ob- drži skupaj. Kar se tiče nje- govih zaveznikov je seveda jasno, da hočejo Jugoslavijo v paketu. Tisto, kar razglaša minister Rupel je preprosto farbanje na obroke: je že ta- ko, da se trikrat napihne po- zitivno mnenje o razdružitvi kot pa nenehna svarila, ki se- veda niso v nikakršnem inte- resu vladajoče dempartije. Če gre verjeti Lazanskemu, cilj JLA ni ujeti Janše, tem- več Bavčarja. Namreč, če že ugrabiti koga, potem rajši ključnega človeka. Scenarij je k^pada jasen. Omenjene akcije bodo pokonci vrgle prav tisto ljudstvo, ki ima na izbiro to ali ono cesto. In to bo zadosten razlog za uved- bo izrednih razmer, ki naj bi jih podprla tako Evropa kot ZDA. Čeprav je Lazanski edini novinar, ki na veliko koketi- ra z vrhom JLA, se temu sce- nariju vendarle da oporekati. Prvič, v tistem času naj bi se odcepila tudi Hrvaška, kar pomeni zanesljivo vojno. Ne več državljansko, temveč meddržavno. Enote JLA se bodo potemtakem prestavile na dve največji žarišči, kar pa ne pomeni, da zgled Slo- venije in Hrvaške ne bi spro- žil verižne reakcije. V tem primeru je najbolj sumljiva Makedonija. Skratka, bo 175 tisoč vojakov različnih na- rodnosti in okrog pol milijo- na pripadnikov TO naspro- tujočih si nacionalnosti do- volj, da se dobi bitka za Ju- goslavijo. Vsekakor ne. Toda v tej bitki, po omenjenem scenariju, se računa tudi na vas, bralci, pravna vas, ki ste prejšnji petek v oddaji Ru- menega CE tako suvereno kresali šaljivke, zbadljivke in vice: »Zakaj vojak vsak večer k svojemu tanku pri- nese dve zeljnati glavi? Zato, da nahrani gosenice,« se je izkazal poslušalec. Vic je v tem, da sploh ni tako smešno. RADIJSKI OPOMNIK Poletje se bliža, vendar za poletne mesece ne priprav- ljamo na našem radiu nič po- sebnega. Več prostora bomo namenili le glasbi, za govor- ne prispevke pa se bomo po- trudili, da bodo čim zanimi- vejši, lahkotni in kratki. Tu- di šolarjem pripravljamo v poletnih mesecih novost, v radijskem času, ki je vsak dan namenjen njim, sicer pa se bomo domislih tudi kakš- ne nagradne igre, v stilu lan- skoletnega Inšpektorja Mar- tinčka. In kaj smo vam pri- pravili v poslušanje v dneh, ki prihaja o? Jutri, v petek, vas bo v Ma- vrici Mateja Podjed popelja- la V keramično delavnico šaleških hkovnikov. Za ponedeljek popoldne pripravlja Ivana Stamejčič oddajo na temo Otroški vrt- ci - kako jeseni? Ker se bhža konec šolske- ga leta in ker bo tudi letos gotovo precej tistih šolarjev, ki se bodo z učenjem morali mučiti še poleti, bodisi zato, ker so med šolskim letom za- nemarili učenje, bodisi iz kakšnih drugih razlogov, se je Greta Senič odločila pri- praviti oddajo, ki jo je naslo- vila: Ali je zaostati sramo- ta? Pogovarjala se bo z učen- ci, starši, profesorji, oddaja pa bo na sporedu v sredo ob 16. uri. V Mavrici, ki bo na spore- dum v torek, boste lahko prisluhnih oddaji o koncertu Boba Dylana, ki bo v pone- deljek zvečer v Ljubljani. Oddajo bo pripravila Nataša Gerkeš. Ali ste vedeli? Ko smo pred štirinajstimi dnevi objavili prispevek o poslušanosti oddaj na na- šem radiu, smo zapisali, da sodijo med najbolj posluša- ne tudi dnevno-informativ- ne. Te dni razmišljamo, da bi jih jeseni uvedli še več, saj je prva naloga vsakega radia čim natančneje in čim hitreje seznanjati z novica- mi poslušalce. V naši radij sko-časopisni hiši nastajajo poročila v dnevno-informativni re- dakciji, ki jo vodi Tatjana Cvirn, v njej pa je še sedem novinarjev, ki so zadolženi za pokrivanje dogodkov na Celjskem. Razdeljeni so po občinah, in zadolženi za spremljanje dogodkov v rijih. Ze nekcg tednov lahko sh- šite tudi na naših radijskih valovih novice iz Jugoslavije in tujine. Tudi te zbirajo v dnevno-informativni re- dakciji. Želeli bi si sodobnej- še opremljenosti te redakci- je, kar bi nam omogočilo, da bi se novice stekale v redak- cijo neposredno, vendar tre- nutno za to še ni izgledov. Kako pa nastajajo dnevno- informativne oddaje najso- dobneje opremljenih in naj- mogočnejših medijskih usta- nov? Za primer si oglejmo News room londonskega BBC, s pomočjo katerega na- staja dvesto dnevno-infor- mativnih oddaj dnevno, za okoli petdeset držav, v več kot tridesetih jezikih. BBC News room je v pro- storih Bush House, v središ- ču Londona, v redakciji je zaposlenih več kot sto novi- narjev, ki del^o v treh izme- nah, s£y redakcija nikoli ne zapre vrat. S terminali opremljeni novinarji so, gle- de na starost in delovne iz- kušnje, pisano sestavljeni. Tako v njej najdemo novi- narje v letih, ki so bili nekoč dopisniki BBC-ja iz tujine, precej pa je v News room tu- di mladih novinarjev, ki si nabir^o izkušnje in ki so si za cilj zastavih postati tuji dopisniki. BBC ima trideset zunanjih dopisnikov, infor- macije pa jim posredujejo tudi tuje tiskovne agencije, pa freelancerji (novinarji s svobodnim statusom, ki so na zahodu dokaj razširjeni in običajno skrbijo za eksklu- zivne novice in zgodbe, za katere so tudi mastno plača- ni), dobivajo pa jih tudi s spremljanjem dnevno-in- formativnih oddaj televizij- skih postaj s celega sveta. N. G. BBC News room, najsodobnejša in ena izmed najkvalitetnejših redakcij, ki zbira in posreduje novice, na svetu. Foto: EDO EINSPIELER ŠKRATKl Na dopustu je ta Gorjanc, alias nors. Zlobneži VrS'^^! migujejo, da se je mM skrivni teniški trenil na redakcijskem tenki^ nirju, ki bo danes čim bolje uvrstil. * * * Robi Gorjanc je ^ Svoj novi računalnik^ sumu, daje okužen nalnikažedaljčasTS in Robiju brezplačno ij štrukcije. * * * i Te dni se na poroko J Ija Urša Kolenc. žen^ j, izbrala, poročne obietl * ne. Pa ne zato, ker bi b«" izbirčna. Gre za to, da stano zasedena, ob viL"^ pogosto v službi, zatos'^ ti, da bodo še poroko orf brez nje. * * * ! Tatjana Cvirn je Mim niku dahnila »da« iesJu>| Zasebno se zvesto drži^ vinarjev, da ne bo pom^ * * * Preden se bo S7ovenjja|l pila, se bo od radijske r^ je odcepila Nataša Ge^ jo bo že sredi prihod/vegal na pobrisala na moijemi, ostala do začetka julija. .M Podjed pa v jok. Obetaj namreč še več radijskegj]^ garjenja kot običajno. * * * V ponedeljek je za trenji odložila delo Mateja Po(|i obiskala frizerja. Ocena j tr^ne: plus pet. * * * Theo Bostič seje odel vii lejše barve. Žal nismo tek ja, da bi ta preporod videli še poslušalke. * * * I Sandra Kojnik bo zopdi gostejša gostja naših radiji valov. Žal pa nas za nek^i zapušča Anita Koleša, h morala prednost pred rad dati svoji redni službi. Oi predavanju ji čestitamo, li dravili pa bi jo raje, čimp( šteje, kar v naši radijski M * * * I Reklamo za časopis P^ ska brcanja smo eno^ predčasno izločili iz proga Vzrok za to ni glasovni A J tonskega tehnika-pripra^\ Matjaža Marinčka. 3)c ' Najbolj telefonsko isksi dijec je producent Fra Pungerčič. Ker gaje težko\ ti, se je zadnjič po večm poizkusih razburila neki\ ma, kije v navalu besa bila« povedati ime in P^ tudi telefonske številke^ upala Frančkovi cimn j nasvet vsem, ki iščete t* ka: Kdor išče - ta /i^a^J ni v pisarni, je morda če ga ni tam, je na terena^ zanesljiveje pa ga boste^ med 7. in 8. uro ter po l^ ] Poslovne partnerje obveščanno, da imamo od 27. maja 1991 novo številko telexa in sicer: 36-593 NTRC YU jBBALCEJL 6. JUNIJ 1991 - STRAN 15 ODMEVI [jMiice jnii Številki vašega 1 H^^fe me v Tračnicah ^^Jteno okrcali in me S' nredstavili kot spre- '^'"•ega politika. Vaše iz- da sem »na vse pre- bil pristop Šentjur- j^l^e k ustanovitelju : fe namreč povsem iz- ^ o in so vaša izv^janjs vse prej kot dobro- P* gl EJdno prosim, da infor- preverite m na prime- ■fatin storjeno krivico 'f^l FRANC KOVAČ Šentjui S^vka v Trač-nicah se na dva vaša javna na v oddaji Radia Smar- je vodil novinar Mi- /oren in na vaš nastop ijjdni kasneje, na skupš pvor dikatu jjovem tedniku št. 15 ^ 18. aprila 1991 je bil 4en prispevek članov ilata »NEODVISNOST indikat podjetja Kovino- pod naslovom: Neza- iča delavskemu svetu. Savski svet Kovinoteh- {na svoji 24. redni seji aprila med drugim obrav- [a! tudi vsebino tega pri- irka in sklenil, da mora šrj odbor sindikata Ne- iisnost, oziroma g. Miran -berger kot predsednik, ^slednje seje delavskega Q podati argumente za iižbe, tj. materialne doka- a vse točke v članku, em smislu je bil g. Šne- Riju poslan izvleček iz snika te seje. Naj pojas- da se zapisnik in izvle- pripravljata istočasno, liki pa se pošljejo prej m, na katere se posamez- -epi nanašajo. Res pa je, fpri pripravi tu obravna- izvlečka prišlo do ne- enapake pri tipkanju da- la. Izvleček je datiran na namesto 19. 4., ko je bil iiisko napisan. Gre za lektivno in nenamerno «0. Formulacija NEU- ®ZNO IZPUŠČENO se i v vse izvlečke sklepov, ipletna obravnava posa- •"eih točk dnevnega reda ^•zprava pa sta razvidni iz Snika. ^^e na to, da so se člani CiKata Neodvisnost že ^ oglasili v Novem ted- "in iz razlogov objektiv- Nj dodamo, da šteje ta v Kovinotehni 21 r . (vseh zaposlenih J' vsi, razen enega člana, ^osleni v STE Skladiš- "^^ansport, zato je njiho- -'enovanje »Sindikat po- ^^Kovinotehna«, skrom- •^^^ano, neprimerno. «OSANA POLUTNIK, Kovinotehna, odnosi z javnostjo '[.Odgovorni DIJO? i^tovana g. Neža Frlinc! ^^^sopisu Novi tednik niaja letošnjega leta bralcev »Ah odgo- omenjen tudi ^Pnunek. Problemi, o ka- tfjp te, ne sodijo v p>o- ff^ojega dela, pa ven- ^ j/^ bom pojasnil neka- Se^^^ri. Osebno dosedaj w Sodeloval pri izdelavi V^^Jskih programov pa najsi gre za ali novogradnje, ^siv za nepovratna ^j® so bili izdelani na Vti^r^^ zadrugah ali obratih za ko- ^^ to na podlagi . ki so bih določeni na repubUki in so se spremi- njali vsako leto. Izdelani zah- tevki (elaborati) so bili posla- ni in pregledani na Poslov- nem združenju za prehrano Slovenije v Ljubljani. Po uspešni recenziji elaborata je bila sklenjena pogodba o so- financiranju med Hranilno kreditno službo Kmetijske organizacije in omenjeno re- publiško ustanovo. Delež ne- povratnih sredstev je dose- daj znašal 20% od skupne vrednosti projekta. Po preteku roka za prev- zem, ki je bil v podpisani po- godbi določen, je adaptacije in novogradnje pregledala posebna komisija, katero se- stavljajo predstavniki Kme- tijske organizacije, predstav- nik občine in predstavnik območnega Zavoda za živi- norejo. Ob ogledu komisije napiše zapisnik, katerega podpišejo kmet - investitor, upravnik Z Z in člani komi- sije. Komisija ob ogledu posve- ča pozornost na naslednje parametre: Kakšen je odnos program in realizacija, gleda se kvaliteto izdelave. Anali- zira se eventualna spremem- ba namembnosti. Kakšne so realne možnosti za dosego planirane proizvodnje po končani investiciji. Predla- gajo se tehnološki ukrepi za dosego planirane proizvod- nje in to na področju selekci- je, prehrane govedi in same tehnologije reje. Analizirajo se tudi razlogi, če določeni objekti niso do- končani do predpisanega ro- ka; dogovori se za podaljšani rok. Pri prevzemu - kalavdaciji kmetijskih objektov dosedaj ni opazila nepravilnosti, se- veda pri investicijah, katere je pregledala. Spoštovana g. Frlinc, vljudno vas vabim, da me pokličete na Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, sporočite, če želite še kakšno dodatno pojasnilo okrog prevzema - kalavdacij kmetijskih objektov tako za adaptacije ah novogradnje. Mag. IVAN KUDER, dipl. ing. agr. ZŽV Celje Vodovod- siivnišlfi probiem Rada bi dala odgovor štu- dentu iz Slivnice (L. B.), ki se je oglasil v pismu bralcev 30. 5. 91. Ne bom ocenjevala duhov- nika gospoda Mazeja niti njegovega soseda gospoda Mastnaka, rada pa bi osvetli- la nekaj zadev okrog slivni- škega novega vodovoda. Neupravičen je očitek študenta, da je slivniški vo- dovod oslarija. Tako lahko govori nekdo, ki nima pojma o gradnji vodovoda, najmanj pa občan, ki ne spada v va- ško skupnost Slivnica. Kot izobražen občan bi lahko lo- čil vodarino od vodovodne- ga prispevka. Ker bomo ime- h' števce, bomo porabo vode plačevali mesečno. Zato ni strahu, da bi za družine z več otroki, starši in živino plače- vali »reveži«. Moje mnenje je, da teh na Slivnici ni. (Morda pa ga tisti, ki ga je seznanil z mesečnim financi- ranjem, o tem ni obvestil.) Študenta tudi ni seznanil, koliko truda so v novi vodo- vod morali vložiti Slivničani. Veliko dela pa nas še čaka, saj dela še niso končana. Pri gradnji sodelujemo vsi zainteresirani, od otrok, mla- dincev do občanov, ki so sta- ri nad 70 let. To najbrž pove dovolj, da smo pri gradnji složni vsi Slivničani, pa najsi gre za tiste iz spodnje ah zgornje vasi. Pri financiranju se ravna- mo po predlogu profesorja Vodeba, ko smo napeljevali telefon: »Pri Bogu smo vsi enaki, bodimo še pri plačilu telefona.« Takrat je tisti s 500 ali 700 metri sekundarnega voda plačal isto kot tisti z 20, 30 ah 50 metri. Zakaj bi se pri vodovodu delale razlike? To je moje mnenje glede shvniškega vodovoda, štu- dentu L. B pa še droben na- svet! Po končanem študiju pridi delat domov na kmeti- jo. Postal boš »gospod« in »veljak« in tudi ti kaj prispe- val za razvoj svoje vasi. MARICA LESKOVŠEK iz spodnje vasi Slivnica O pastirju, Ici mu ovčice uliajajo Cenjena gospoda Ignaca Mastnaka in Jožeta Tanška pozivam, da svoj izraz mla- dinka, ki je bil objavljen v odmevih NT/RC dne, 30. 5. 1991, podkrepita in konkreti- zirata s polnim imenom in priimkom te mladinke, ka- kor tudi osebe, ki naj bi ji pomagala sestaviti članek, ki je bil objavljen v NT/RC dne, 23. 5. 1991 pod podpisom mladina Slivnice (v kolikor imata korajžo). Če imata v rokah neizpod- bitne dokaze o imenu in pri- imku te osebe, kakor razgla- ša gospod Mastnak, to seve- da ne bo težko. Prav tako opozarjam go- spoda Mastnaka, da umiri svojega brata Mirka, ki mi je dne, 23. 5. 1991 osebno grozil v domači hiši s sodiščem, ker sem po njegovem mne- nju članek napisala jaz. Upam, da se bo zadeva ugodno rešila za vse, pastirja in ovčice - zdrave in gaijave. ANTONIJA VODEB Maturanti še naprej potujejo z agencijo Paičeif Vsaka turistična agencija bi se morala zamisliti nad svojo kvaliteto in sposob- nostjo, kadar se ryihovi gosti pritožijo na izpeljevanje pro- grama med ali po izletu. O kvaliteti naših potovanj naj sodijo ali pišejo naše de- janske stranke. Obtoževanje razreda, ki se najprej ne mo- re odločiti kam potovati, na- to pa prispe z depozitom en dan pred devalvacijo, ne jemljemo preveč resno. Dej- stva so namreč naslednja: Od njih nismo prejeli niti dinarja, z njimi nismo skleni- li nikakršne pogodbe, o ob- našanju skupine pa lahko povedo kaj več tudi druge celjske agencije pri katerih so se pojavili. Pod takšnimi pogoji, s takšno ceno in v ta- ko kratkem času jih ne more peljati nobena agencija pa če ima še tako dobre režiserje. Prosim, ne jemljite tega kot obrambo ampak le kot pojasnilo. Izjeme namreč po- trjujejo pravilo in maturanti še naprej potujejo z agencijo Palček. Preverite zak^. Agencija Palček PREJELI SMO Branimo samostojno Slovenijo! Zbor Slovenske demokra- tične zveze za Domžale najo- streje obsoja teroristično provociranje v Mariboru in strahopetno dejanje ugrabi- tve pogajalca - pripadnika slovenske vojske s strani (bivše) Jugoslovanske ljud- ske (?) armade. Od uveljavitve ustavnega in drugih zakonov s področ- ja obrambe in še posebej od razglasitve samosojne in su- verene države Republike Slovenije bodo enote bivše JLA v Sloveniji seveda ime- le le status tujih vojaških baz. Njihova fizična prisot- nost bi v prehodnem obdob- ju glede na uradno izraženo dobro voljo slovenskih obla- sti (predlaga se celo obdobje do dveh let) lahko bila izve- dena dogovorno, brazkon- fliktno in predvsem častno ter ugodno za pripadnike JLA. Njihovo bivanje v Slo- veniji bi bilo, tako kot doslej, v znamenju vzajemnega spo- štovanja in sodelovanja z okoljem. Provokativna dejanja JLA, ki bi nasprotovala ple- biscitarno potrjeni volji slo- venskega naroda in državlja- nov Republike Slovenije, pa bodo najbolj škodovala prav njenim pripadnikom samim. Njihovo nadaljnje bivanje v Sloveniji bo zaradi okupa- cijskega ravnanja povsem otežkočeno ali celo onemo- gočeno (znano je, kako muč- no je pojavljanje vojakov Sovjetske zveze v javnosti (bivše) vzhodne Nemčije). Podpiramo odločno ravna- nje in ukrepanje slovenskih organov oblasti ob dogodkih v Mariboru in zahtevamo, da tudi v prihodnje ne spreje- majo nobenih kompromi- sov, ki bi kakorkoli ogrozili ali upočasniU postopek osa- mosvajanja Republike Slo- venije. Predlagamo, da se ob mo- rebitnih bodočih podobnih provokativnih dejanjih JLA (učinkovitim) ukrepom odv- zema elektrike in PTT stori- tev dodajo še prekinitev do- bav vode in phna ter vsakrš- nega drugega oskrbovanja (razen bolnicam), dokler ne bodo odpravljena vsa deja- nja, ki imajo kalu-šenkoh značaj okupacije. Če bodo povračilni ukrepi še tako otežili delovanje in celo živ- ljenjske pogoje pripadnikov JLA, je to njihov problem, saj se bodo ukrepom lahko izognili takoj - s tem, da bo- do prenehah kršiti predpise in suverenost Repubhke Slovenije. Pozivamo vse prebivalce Slovenije, da v primeru po- trebe pokažejo veliko odloč- nost (tako, kot sojo prebival- ci Maribora, ki so blokirali premike okupacijskih voja- ških enot), hkrati pa ohranijo preudarnost in se ne dovoh- jo sprovocirati v kakršnokoU nasilje, ki bi lahko samo ško- dilo. Zaupajmo oblastnim orga- nom in mladi zakoniti slo- venski vojski! Izvršilni odbor zbora SDZ za Domžale Žalsifi prebliski Od kdaj so »hmeljske prin- ceze« gole zavite v tančico? V prospektu »Savinjska mo- ja dolina Žalec« so avtorji pod sliko žene v tančici zapi- sah »hmelj ska princeza«, prepričan sem, da R. Španzel avtor slike, ni tako poimeno- val shko. Avtorji poudarjajo, daje to turistični prospekt Savinj- ske doline. Sprašujem: ali okoliški hribi, med njimi Do- brovlje, niso »turistični ob- jekt«, ki bi bili zanimivi za turiste. Ali planinska pota, planinske postojanke niso zanimive za turiste? V pro- spektu nisem našel pred- stavljeno niti eno planinsko postojanko. Dobro volje se ne omenjajo itd. Ob razpravi o spremembi Statuta občine Žalec, ki predvideva tudi spremembo datuma praznovanja občin- skega praznika vas sprašu- jem, kateri datum, kateri do- godek v zgodovini je v Žalcu edini, ki ima določeno vred- nost, po njem se imenuje kulturni dom itd. Sprašujem ali ta datum res toliko pome- ni, daje potrebno spremeniti datum praznovanja občin- skega praznika? II. sloven- ski tabor ima svojo težo, ven- dar, ali je res edini pomem- ben mejnik v naši zgodo- vini? J^ Celjski kolesarji brez stez V Prometnem vestniku 91 (strokovni Ust ZZŠAM' so predstavniki pristojni' služb izrazili zaskrbljenos za varnost prometa, pred vsem pa za varnost in pospe ševanje kolesarjenja. Po i^ihovih ugotovitvah j( v Celju zelo žalostna slika saj imamo samo 6 km kole sarskih poti, kair dokazuje da varnost kolesarjev v pro metu obravnavamo nadvs- mačehovsko - po balkansko V nadailjevamju pravijo, da je iz projektov raizvidno, da načrtovalci ne vedo, kaj da- nes kolesarstvo pomeni (hi- trost potovanja, varstvo okolja...). Vsekakor pa je k temu tre- ba pripomniti, da pristojni komentatorji navedeno ugo- tovitev niso dorekh z dej- stvom, da imamo v zvezi s kolesarskimi stezami tudi drugo žalostno shko. Na odsekih teh, po dolžini tako okrnjenih kolesarskih stezah, zelo pogosto parkira- jo razna vozila na motorni pogon in jih nihče ne prega- nja, prav tako nihče ne opo- reka (od odgovornih) izvedbi obstoječih kolesarskih stez, ki so speljane skozi nekatera križišča nejasno, ali celo zelo nevarno. V več primerih ni opaziti, da so speljane sklad- no z varnostjo, še manj pa v skladu s predpisi. L D. 16. STRAN - 6. JUNIJ 1991 PISMA BHa^ Križišče smrti Zakaj nihče ne ukrene ničesar, tla ne hI umirali ljudje v gotoveljskem križišču? v soboto, 18. maja, se je ob 17.25 v gotoveljskem križiš- ču zgodila ena izmed naj- hujših letošnjih prometnih nesreč na Celjskem. Za po- sledicami te nesreče je na kraju samem ugasnilo živ- ljenje 16-letne Natalije Per- kovič iz Kavč pri Velenju. Kasneje sta umrla še Milan Matjašič iz Pariželj pri Pol- zeli in Stanislava Vidmajer iz Dolenje vasi pri Pre- boldu. Nesreča je torej zahtevala troje mladih življenj, saj so bili vsi trije skupaj stari ko- maj 77 let. Sedem mesecev stari Dejan je izgubil očeta, triletna hčerka in trinajstlet- ni sin sta ostala brez matere. Po nepopolnih podatkih celjske Uprave za notranje zadeve je doslej življenje v tem križišču na znameniti žalski obvoznici izgubilo kar šestnajst ljudi. Številka je verjetno še višja, je pa zaradi nekaterih uničenih arhivov ni mogoče točno ugotoviti. So vsega res krivi le udele- ženci v cestnem prometu? Bi lahko krivce za tragedije iskali še drugje? O tem raz- mišljamo v pričujočem za- pisu. Žrtve se vrste, ukrepa pa nihče Več kot šest mesecev je minilo, odkar je za poškod- bami, ki jih je dobil v pro- metni nesreči v gotovelj- skem križišču, umrl Milan Pajnkret iz Žalca. Tudi ta- krat so se ljudje spraševali, zakaj križišča magistralne in lokalne ceste v Gotovljah še niso označih s črno točko in zakaj še niso začeli odprav- ljati pomanjkljivosti, ki se kot posredni vzrok pojavlja- jo pri vsaki prometni nesre- či. Še bolj kot to pa je prebi- valce žalske občine razjezilo dejstvo, da so razglasili za čr- no točko križišče pri znani Štormanovi gostilni, odda- ljeno le dober kilometer. To križišče naj bi predstavljalo enega izmed največjih slo- venskih cestnih problemov. Že takrat so se pojavile govo- rice, da so pri določanju črne točke pred Štormanom igrali pomembno vlogo osebni in- teresi posameznikov. Govo- rice se vse bolj potrjujejo kot resničnost. O gotoveljskem križišču pa nihče ni govoril. Križišče je nepregledno Lahko krivdo za prometne nesreče pripišemo zgolj ude- ležencem v cestnem prome- tu? Vozniki bi vsekakor mo- rali spoštovati cestnopro- metne predpise oziroma pro- metno signalizacijo. Na dru- gi strani pa je res, da bi mo- rali spoštovati člene zakona o cestah tudi drugi, denimo celjsko Cestno podjetje. Na podlagi Zakona o cestah, ki je izšel v Uradnem listu Šlo- venije, številka 2/88, 22. 1. 1988, je za vzdrževanje magi- stralnih in regionalnih cest zadolžena organizacija za redno vzdrževanje cest, v tem primeru Cestno po- djetje Celje. 115. člen Zako- na o cestah pravi, da magi- stralne in regionalne ceste nadzoruje Republiški pro- metni inšpektorat. Organi te- ga inšpektorata so na podla- gi 116. člena Zakona o cestah dolžni nadzorovati zlasti sta- nje cest, njihovo redno vzdr- ževanje po tehničnih in dru- gih predpisih ter izpolnjeva- nje tehničnih in drugih po- gojev, s katerimi se zagotovi VAREN in neoviran promet. Pri opravljanju inšpekcije cest je inšpektor za ceste na podlagi 4. točke 117. člena Zakona o cestah upravičen odrediti odpravo pomanjk- ljivosti na cestah in v območ- ju preglednega trikotnika. Za lažje razumevanje izraza »pregledni trikotnik« zapiši- mo, da 105. člen Zakona o ce- stah pravi, da v bližini dveh cest v ravnini ali ceste z že- lezniško progo v ravnini in na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi dreves, grmovja in visokih poljskih kultur, postavljati predmetov ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo pre- glednost ceste in železniške proge. Po zahtevi tega člena zakona bi morah lastniki ozi- roma uporabniki takih zem- ljišč na zahtevo organizacije za redno vzdrževanje cest takšne ovire odstraniti, če pa jih ne, jih na njihove stroške organizacija za redno vzdrže- vanje cest. Eno izmed vpra- šanj je, koliko ljudi bo še mo- ralo umreti v gotoveljskem križišču, preden bodo od- stranili visoko grmovje ob desni strani lokalne ceste tik pred križiščem z magistralno cesto. To grmovje namreč povsem preprečuje pregled- nost magistralne ceste. Štiri- najst dni po tragični nesreči grmovja še niso posekali. Ogorčeni krajani Gotovelj menijo, da je v Sloveniji tre- nutno precej brezposelnih ljudi, ki bi bili pripravljeni takoj posekati grmovje. Če pa odgovorni niso sposobni opraviti dela, kakršnega jim narekuje Zakon o cestah, naj svoje nedelo raje opravičijo s čakanjem na Zavodu za za- poslovanje. So odgovorni ie vozniici? Ob vsem tem se pojavlja tudi vprašanje subjektivne odgovornosti tistih delavcev organov za notranje zadeve, ki so dolžni skrbeti za var- nost prometa na naših ce- stah. Kaj so doslej storili ti ljudje, ki imajo vsa poobla- stila, da opozarjajo in predla- gajo uvedbo gospodarskega prestopka o prekršku? O tem naj seznanijo širšo jav- nost in naj končno uporabijo vsa svoja pooblastila. Edina sprememba, ki je nastala po zadnji nesreči v gotoveljskem križišču, je ta, da so delavci Elektra končno le prestavih električ- no omarico, ki je vse dotlej stala tik ob robu magistralne ceste in je prav tako močno ovirala preglednost križišča predvsem tistim voznikom, ki so se pripeljali do križišča po cesti iz Žalca proti Gotov- •Ijam. Omarica je bila v zadnji nesreči res močno poškodo- vana. A že prej je bila mno- gokrat poškodovana, pa je Elektro na račun tega prejel od Zavarovalnice kar zajeten kup denarja. Verjetno so stroški popravila do sedaj znašali kar precej manj, kot so prejeli denarja od zavaro- valnice. Križišče na obvoznici bo- do demonstrativno zaprli. Neprecenljiva je vrednost človeških življenj. Boleče so tragedije, ki jih je zahtevalo križišče na obvoznici pri Go- tovljah. Materialna škoda je večmilijonska. Z denarjem, ki ga je morala do sedaj iz- plačati Zavarovalnica Tri- glav, bi lahko križišče že zdavnaj uredili tako, kot se spodobi. Krajani Gotovelj to znova odločno zahtevajo. Predlagajo gradnjo nadvoza ali ureditev samafoijev... O tej problematiki so se ho- teli konec prejšnjega tedna pogovoriti tudi s slovenskim ministrom za ceste gospo- dom Krajncem, vendar jim ni niti odgovoril, če ga pro- blematika sploh zanima. V dveh dneh je podpisalo pe- ticijo za dokončno ureditev križišča več kot 600 ljudi. Če ne bo nikakršnega odgovora, bodo obvoznico pri križišču 26. junija demonstrativno za- prli. Še pred tem naj bi o tej problematiki razpravljali tu- di na zasedanju zborov žal- ske občinske skupščine. Bo do takrat še kdo umrl na ce- sti, ki še vedno nima uporab- nega dovoljenja? JANEZ VEDENIK DUŠAN PUNGARTNIK V teh avtomobilih je ugasnilo troje mladih življenj, otroci pa so v hipu ostali brez staršev. Ivan Podpecan, Gotovlje: »Križišče bo vsekakor treba urediti. Preveč življenj je že zahtevalo. Morala pa bi končno spregovoriti stroka in predlagati rešitve, ki bi bi- le najboljše. Krajani Goto- velj in mnogi drugi to zahte- vajo, smo pa proti vsem reši- tvam, ki bi bile nestrokovne in začasne.« Mladen Petkovski, Gotov- lje: »Na problem gotovelj- skega križišča smo kraj ni že neštetokrat opozarjali, a kot da nikomur ni mar človeških žrtev. V krajevni skupnosti bomo storili vse, da na to znova opozorimo, in sedaj bodo morali spregovoriti mnogi. Tudi občinska skupščina. Če se ne bomo dogovorili za rešitev in če nas bodo še naprej ignorirali, bomo križišče 26. junija de- monstrativno zaprli. V nobe- nem primeru pa seveda ni- smo za to, da bi križišče do- končno zaprli. Le urediti ga ho treba tako, da bo varno.« Nihče še ni posekal grmovja na desni strani (gledano z gotoveljske strani), ki preprečuje pregled v križišču. Zlal Najbrž bo mama Gaji v Celju o zlati poroki, kj kim praznovala s sodrus sala v svoj dnevnik bolj izbranimi, s takšni^ ona, kot jaz, ko beležim^ petdesetih let njuneja Ijenja. ^ Mama Gajškova od nik, kije čisto navaden p« ži s prečudovito pisavoj membnega dogajalo v m zek opremlja tudi s fotofl paj pa zgleda kot neka!^ nika. Zlata poroka bo ni v njej. J Toliko cvetja se je natj da gaje mama Gajško\j8 med sosede, »da se neD=» na parah«. , j Pred enainpetdesetim^ nju Ferdovega rojstnega ka in Ferdo zaljubila, čila. Tedaj, leta 1941. { skromna, le priči sta pn^, prazniku, vojno stanje P^ seljačenja, saj je bilo kruh. Ze od doma na\« sta oba, Ferdo in Re^^ danost in z velikim up^'^ Dom - gnezdo nju^ Gajškova sta se spoi^^^ lju, čeprav nista P^^^ ( Oče Ferdo se je Gajškovih v Poljčanan J s štirinajstimi leti m" J^a njem zapustila še tn ^ mamo, ki mu je mani ■ | dobil še dve sestri m še vedno povezan (f^^ kdor je le mogel, je f novno poroko. .^j^ii' Skupaj so se spom"> dijo v preteklost, Ferdo izučil pri za mizarja, potlej zaKJJ^ JJ se zaposlil pri v današnji tovarni Kmalu po poroki J ran med nemške voj"* jBBALCEJL 6. JUNIJ 1991 - STRAN 17 Z dojenčkom v pisarni Napoved Biljane Mandič se je uresničila. V petek do- poldne se je pojavila, z zavi- to »štručko« v naročju, in v spremstvu moža in očeta Pera, v prostorih strokovne službe za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Celju. Prišla je naravnost iz celjske porodnišnice, kjer je petindvajsetega maja ro- dila skoraj triinpol kilogra- me težkega fantka. Ob enajstih se je družina vsehla v pisarno referentke Zdenke Strašek in na tak na- čin protestirala ter nadalje- vala z zahtevo, da ji stano- vanjska dodeli takšno stano- vanje, po katerem se ne bodo sprehajale miši, kjer bo vo- dovodna pipa in stranišče, do katerega se ne bo treba spuščati po strmih stopnicah in stopiti na hišno dvorišče. Ko smo v prejšnji številki napisali reportažo o družini Mandič, smo med drugim za- pisah, da je Biljana do pred- lani živela v trisobnem sta- novanju. Maja leta 1989 ji je očim umoril mater in ker se je bala srečevanja z njim, se je morala umakniti. V zame- no, kot je povedala, ji je sta- novanjska dodehla podstreš- no sobo v hiši, ki je v razpa- dajočem stanju. Takrat, ko je zaprosila za ustrezno stano- vanje, je bila, kot so nam na stanovanjski povedali, zado- voljna s podstrešno sobo v Novi vasi. Dodelili so ji jo mimo ustaljenih pravil, saj Biljana ni bila na hsti čakajo- čih na stanovanje. Čim je do- bila odločbo, zlasti pa po- tem, ko je zanosila, pa se je njeno zadovoljstvo spreme- nilo v jezo, ki jo je nešteto- krat vodila do strokovnih de- lavcev službe za stanovanj- sko in komunalno gospodar- stvo. Ta odnos je postajal iz meseca v mesec slabši, z obeh strani vedno bolj na- pet in zaostren. Na stano- vanjski očitajo Biljani izsilje- vanje in agresivnost v njenih zahtevah, zlasti pa njeno ne- objektivnost. Ko smo Biljano Mandič in njenega moža Pera pred šti- rinajstimi dnevi obiskali v ti- sti podstrešni sobi, je Biljana med drugim rekla: »Če mi do vrnitve iz porodnišnice ne dajo primernega stanova- nja, bom šla z otrokom na- ravnost v prostore stano- vanjske in se tam naselila.« V petek se je zgodilo prav to. Dva tabora Zakonca Mandič sta z do- jenčkom vstopila v zaklenje- no pisarno in čakala. Morda sta pričakovala, da se bo ve- ter naenkrat obrnil in da ji- ma bodo odgovorni obljubili boljše, primernejše stanova- nje. Zdaj je Biljana nekoliko popustila v svojih zahtevah in pričakovala, da ji bodo vsaj obljubili oziroma na kakšnem dokumentu napi- sali, do kdaj ji bo stanovanj- ska dodelila drugo stanova- nje. Pa se, pravzaprav, ni imela s kom pogovarjati. V sobo sta prišli na pogovor dve delavki Centra za social- no delo s predlogom: »Če imaš tako nemogoče razme- re, lahko za otroka mi poskr- bimo.« Takšen predlog je, jasno, naletel na silovit od- por in oster odgovor: »Jaz otroka ne dam, to je moj otrok, jaz sem ga rodila!« Na prepričevanje, da v pisarni vendar ne more ostati, je Bi- ljana odgovorila: »Tukaj imam umivalnik, toplo vodo, stranišče. Tu ni strmih stop- nic, po katerih sem v noseč- nosti neštetokrat padla, opo- zarjala na nemogoče razme- re, pa so me na stanovanjski vedno ven nagnali. Od tu ne grem, dokler ne dobim pisno zagotovilo.« O dogodku so bili kmalu obveščeni na celjski policij- ski postaji. Besede enega od policistov so dovolj zgovor- ne: »Če bi imel prostor, bi jo jaz vzel k sebi, a žal moja štiričlanska družina živi v enosobnem stanovanju.« Dojenček je medtem spal, Biljana ni mogla zadrževati joka, pa tudi besa ne. V sosednji pisarni so sede- li delavci strokovne službe za stanovanjsko in komunal- no gospodarstvo. Po njiho- vem mnenju se z Biljano ni- majo kaj pogovarjati. »Zal mi je, da sem ji dala že tisto sobo, saj jo je dobila mimo vrstnega reda,« je povedala gospa Straškova. »Takšnih primerov, kot je Biljana, imamo najmanj še petsto. Kaj naj zdaj kar vsi pridejo sem! Ne bomo se pustili izsi- ljevati. Noben Slovenec nam ni naredil kaj takega. Logiki izsiljevanja ne bomo nasedli. Pomagah smo ji, ko je bila v stiski, zdaj nam pa gro- zi...« Takšne in podobne stavke smo slišali v drugem »taboru«. Pohcisti so zakonca Man- dič prepričali, da na tak na- čin vztrajati nima smisla, saj je to, tudi kaznivo dejanje. Družina Mandič je na stano- vanjski domovala okoli štiri ure. Šest dni starega dojenč- ka je bilo treba previti, ga nahraniti. Družina je pokli- cala taksi in se odpeljala pro- ti domu v Novi vasi. »V po- nedeljek spet pridem, z otro- kom in otroško posteljo. Jaz ne bom odnehala,« je ob »slovesu« povedala Biljana. V ponedeljek je ni bilo. Upajmo, da je spoznala, da se z izsiljevanjem ne da nič doseči, tudi z grožnjami ne. Treba je čakati, tako kot ča- ka na stotine ljudi, mladih družin, ki niti takšne sobice, kot jo ima Mandičeva druži- na, nimajo. Nekoč prijazna sociala je pokazala zobe. Ne- kega dne, ki mu nihče ne more določiti datuma, bo tu- di družina Mandič zaživela v prijaznejšem stanovanju. Do takrat pa bi se veljalo ob- našati po najbolj obetavnem pravilu, da lepa beseda lepo mesto najde. Velja pa naj za obe strani. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER r I invazijo v Normandiji. Danes se tistih itodkov takole spominja: »Ko sem prišel ifronto v Normadijo, so Nemci šh že na- Iter so uničevah, bombardirali. Jaz sem *blegom umaknil v jarek in počakal, da Mo bombardiranja konec. Pokrila sva se ^jem in ostala živa. Potlej sva mrtve "^■Jriše zmetala na kamion in se odpravila l^znano. Kmalu sva našla kolege, bili so "" Bosanci, odvrgla sva nemške cote in ^Pridružila francoskemu osvobodilnemu jl^nju. To seje zgodilo štiriinštiridesetega ^in eno leto sem ostal v Franciji ter se ^ decembra petinštiridesetega leta zna- 'ooma. Pisati medtem domov nisem mo- kot sem zvedel kasneje, so me imeli •Mvega. Zanje sem s svojim prihodom mrtvih.« ^^ma Rezka seje pred triinsedemdeseti- rodila v Šentjurju kot nezakonski otrok služkinje in gospodarjevega sina. Prava mama jo je kmalu zapustila in Rezka je ^bila dana v rejo k starejšim ljudem v Šmarje pri Jelšah. Trdo je morala delati, a kot pastirica je že takrat kovala prve verze in jih pisala na koščke papirja, kar počne še danes, le da se zaupa svojemu dnevniku. V njem so zapisane vse postaje njenega življenjskega križevega pota, od tega, kako hudo je bilo, ko je bil njen Ferdo na fronti, pa ni vedela zanj, do tega, kako ji je bilo pri srcu, ko je dobila od Nemcev obvestilo, da je mrtev. Dva sinova, Borisa in Ferda, je takrat že imela in oba je vzgajala v skrom- nosti, v odtegovanju. Ko pa je njen Ferdo prišel decembra me- seca petinštiridesetega leta domov, ga je morala temeljito pretipati, da se je prepri- čala, da je živ. »To sem počela še vse leto, večkrat sem ga prijela za rokav, za roko, da sem čutila njegove mišice, kri, ki se je pre- takala po njegovih žilah. Začela sva graditi hišo in v veliko veselje se nama je rodila še hčerka Aleksa. Nobeno delo mi takrat ni bilo pretežko. Gospodinji- la sem, šivala, pletla, obdelovala vrt, v vese- lje so mi bile rože, mož pa je skrbel za denar, da smo živeli in napredovali. Ker je vehk mojster v mizarjenju, je vse pohištvo izdelal sam, pa ne samo za nas, njegovo mojstrstvo so cenili tudi drugi in v urah po službi je delal še za njih. V službi pa je bil kot strokovnjak cenjen.« Oče Ferdo ni bil politični direktor, bil je poznavalec svoje stroke in zato je lahko uspešno opravljal delo tehničnega vodje v Liku Savinja v Celju, kjer se je tudi upo- kojil. Gajškova danes - po petdesetih letih »Leta minevajo tako, kot bi veter popi- hal,« pravi Gajškova mama in težko doje- ma, da sta s Ferdom skupaj že pretdeset let. Po vseh pripravah na zlato poroko sta bila ob našem obisku malce utrujena, a kaj, ko je bil spomin na dogodek še svež in sproščujočim je odvzel vso utrujenost. »Zelo lepo je bilo na občini, slovesno je bilo in dobila sva tako košaro dobrot, da je nisva mogla dvigniti. V cerkvi pa je bilo čudovito, celo veličastno. Svatje in sosedi so nama napravih špalir, vse je bilo v žame- tu in gospod župnik je trčil z nama. Vse je bilo tako kot na pravi poroki, za mene je bilo še lepše. Z možem sva si obljubila lju- bezen in spoštovanje do groba,« je drobila mama Gajškova ter pogledovala moža, kiji je prikimaval ih solze ginjenja so mu stopa- le v oči. Kljub temu pa njegova hudomuš- nost in smisel za humor nista zatajila. »Matilda naju z mamo ni marala, čeprav je okrog naju že hodila s koso, vendar že prihaja čas, ko bo treba krompir od spodaj gor gledat.« In mama dodaja, da je vse, ki so bili zdaj na njuni zlati poroki, že povabila tudi na pogreb, ob tem pa se prisrčno hihi- ta. Ob skrbi zase in za druge, za troje otrok, za šest vnukov in pravnukov, sta še vedno srečna in srečna bosta vse dotlej, dokler bosta skupaj. Hvaležna sta, ker imata drug drugega. Takšna naveza je porok za vsa- kodnevno srečo in za še več let v objemu toplega ognjišča in v krogu najbližjih. ZDENKA STOPAR Foto: EDI MASNEC 18. STRAN - 6. JUNIJ 1991 PISMA BHa^ Prikrita ekoioška katastrofa Zahvaljujoč novi demo- kratični ureditvi nam je omogočeno, da posvečamo večjo pozornost našemu bi- valnemu prostoru, vendar je še veliko takšnih, kateri želi- jo prikriti ekološke katastro- fe. Vendar smo ljudje postali bolj pozorni na dogajanje v našem okolju. Ne smemo mimo tega, da tudi veliko- krat sami grešimo, čeprav imamo inšpekcijske službe, na katere se z nezaupanjem obračamo. To seje potrdilo v KS Gah- cija - zaselek Pirešica. Tu ima cestno podjetje Celje obrat; asfaltno bazo in kam- nolom. V obratu asfaltne ba- ze je sporna proizvodnja CaCl, za katero smo krajani odločno proti, kar potrjuje zapisnik iz zbora krajanov od 17. 8. 1990. Za takšno rav- nanje smo se odločili zaradi tega, ker je naše okolje že tako preveč obremenjeno s prahom, smradom in hru- pom. Zaradi nakopičenja problemov smo ustanovili društvo za varstvo okolja, s katerim želimo hitreje reše- vati ekološke probleme. V zvezi s proizvodnjo CaCl so potekali razgovori z repu- bhškim in občinskim in- špektorjem. Nazadnje je bilo postavljeno vprašanje OS Žalec, iz vsega tega pa je ugotovljeno, da nihče noče ugrizniti v kislo jabolko, pre- prečiti kemijsko proizvod- njo, ker ta deluje na črno. Po zagotovilu vodstva CP, da je proizvodnja neškodljiva, se upravičeno postavljajo vpra- šanja, zakaj letno trikrat ali večkrat prepleskajo obrat. Če bi proizvodnja bila tako ekološko čista, ne bi prišlo do takšne velike oksidacije. Zato krajani nimamo zaupa- nja do CP, in tudi ne do in- špektorjev občine Žalec, ker na vsak način hočejo kemič- no proizvodnjo speljati proti volji krajanov. Krajani smo podrli CP, da sanira obstoječo asfaltno ba- zo. Žal sedaj, na začetku pro- izvodnje ugotavljamo, da si- vi dim od asfaltnih zmesi, kakor tudi prah še vedno onesnažujejo okolje. Posle- dice prahu poskuša ublažiti gasilsko društvo s pranjem obrata in dvorišč. Ta odpad- na voda pa seveda odteka v potok Pirešica. Tu je še od- prto vprašanje veUke eksplo- atacije v kamnolomu, za ka- tero neuradno obstaja depo- nija materiala. S tem kratkim opisom želi- mo prikazati, da upravičeno obstaja strah, kakšno okolje bomo pustili našim otro- kom. Zato je upravičen na- slov »Ekološka katastrofa«, kateri smo bili priča koncem meseca aprila 1991. Prišlo je do večjega izliva mase za pri- pravo asfaltne zmesi. To se je očistilo in deponiralo v za- puščenem kamnolomu - last NIVO-ja. Člani društva za varstvo okolja smo opravili ogled. Ugotovili smo, da je bilo navoženo in prekrito z odpadnim materialom. Sle- di so bile še močno vidne. Takoj smo javili telefonsko in pismeno inšpektorski službi Žalec, vendar do da- nes ni bilo nobenega odgo- vora. Za tako dejanje lahko upravičeno rečemo, da gre za prikrito dejanje. Poudariti je treba, da ob dežju voda izpira nesnago in jo odnaša v potok Pirešica. Zato takš- no dejanje ne moremo zataji- ti, saj tu živimo in stvar od- ločno obsojamo. Javnost že- limo seznaniti, da smo upra- vičeno zaskrbljeni za naš kraj, za katerega nima in- špekcijska služba občine Ža- lec niti malo razumevanja. Ali se bo morda s tem odkri- la tudi še kakšna pozabljena ekološka katastrofa?? MILAN PODPEČAN Velika Pirešica 16 Obvestiio liralcem v redakciji se je za ru- briko »Pisma bralcev« nabralo kar precej pisem z nepopolnimi naslovi bralcev, ki želijo objavo svojih pisem. Obveščamo vse, da bomo pisma obja- vili, ko bodo podpisana z imeni in priimki ter na- tančnim^ naslovom poši- ljatelja. Šele pod tem po- gojem lahko zagotovimo tudi anonimnost dopiso- valcev. Skupna izjava poiitičniii strank Podpiramo prizadevanja Skupščine R Slovenije, Predsedstva in Izvršnega sveta Republike Slovenije za dokončno osamosvojitev Republike Slovenije. Hkrati pozivamo pristojne repubUške organe k pospeši- tvi osamosvojitvenih pro- cesov. Vse politične stranke občine Šmarje pri Jelšah Boiior Šentjur Sem delavka v manjši to- varni Li Bohor Šentjur. Ker so težki časi, so tudi nas dali na čakanje za delo. Vse se je začelo lani, ko sem na delo prvič čakala pet in pol mese- cev. Nato sem delala tri ted- ne. Ker imam doma malčka, sem morala na bolniško. Po dveh dneh sem iz tovarne prejela pismo in zdaj sem že dva meseca spet na čakanju. Širijo se govorice, da bomo vsi, ki smo doma, dobili knji- žice. Zakaj, ne vem! Doma čaka okrog 60 delavcev, vseh zaposlenih pa je 300. Rada bi izvedela, koliko je resnice v teh govoricah. delavka H. Z. Zaščitimo našo knjigo Vsem vplivnežem na slo- vensko bralno kulturo želi- mo tudi po tej poti sporočiti, da je stanje na tem, tudi za pravilno življenje in razvoj naše narodne in državne skupnosti, predpogojnem področju, postalo že ne- vzdržno. Duhovna hrana, vsaj tohko pomembna kot fi- ziološka, predvsem pa knji- ge v novih izvedbah, postaja- jo za bralce vedno bolj nedo- segljive. Neveijetno in za vsakogar, kogar skrbi napre- dek naše skupnosti, še pose- bej v iyej prvi novodržavni formaciji, nerazumljivo in skrajno škodljivo - toda pre- žalostno resnično! Še stabil- ne, stare nacionalno-državne formacije, z utijeno civiliza- cijo, si kcO takšnega nikakor ne bi dovohle. Indolenca, s katero se pri nas sprejema tozad. dobronamerne krike na pomoč, kaže že na to, da odgovorni, ah nočejo (oz. ne morejo) razumeti problema v vsej njegovi tragičnosti, ali pa vsled kakršnihkoh sub- jektivnih vzrokov ne žele, da bi se to kritično vprašanje re- šilo. Vzroki sedanjega, že nekaj let trajajočega bibhofobnega stanja, so objektivnega zna- čaja: destimulacija avtorjev, mcjhne naklade, visoke da- jatve in si., predvsem pa sub- jektivni faktorji, kot na pri- mer: daleč previsoki stroški izdajanja in knjigotrštva, preluksuzna izvedba knjig in v posledici n^manj 50% pre- visoke cene knjig. Zaman ponujamo knjigotrštvu pre- vzem prodaje za naše člane, po le za tohko znižanih ce- nah, kolikor gre danes za provizije »hauzerjem« in drugim posrednikom. Nujna posledica takšnega stanja je 0,3 naslova knjige in 1,4 (neprodane, predrage) knjige na 1000 prebivalcev RS letno, kar je približno isto, kot je bilo v Nemčiji 1929., ah v Anghji 1921. leta. Velik del tega manjka za- polnjujejo javne knjižnice. Ce bi ne bile iste tako pored- ko posejane in, predvsem, če bi bile bolje založene, bi bilo to stanje lahko bistveno bolj- še. Toda od preredkih in tkzv. civilizacijskih pogojev dela (le do 2 m visoke police in prebogat razmak med si- cer že itak preredkimi poli- cami) delujočimi, vsled po- manjkanja prostora res ni mogoče pričakovati kaj dosti več. Na srečo se bogate za- sebne knjižnice, toda žal le z izbranimi primerki, kateri sicer vsled tega (v najbolj- šem primeru!) vedno manj dosegajo, vedno bolj požreš- no papirno-regeneracijsko kašo (oz. vsled zelenaških cen, kar smetišče), toda žal ostajajo le v zaprtem krogu izbranih častilcev duhovne hrane. Javne knjižnice pa, vsem in vsemu v posmeh, še vedno prednjačijo v tekmi z drugimi dobavitelji knjiž- nih »viškov« pri trgovcih z odpadnim papirjem po do- movini. Častne izjeme pri tem so Šišenska knjižnica v Ljubljani, cerkniška in gro- supeljska knjižnica, še pet ostalih pa le delno. Člani naše organizacije, ki je bila predvsem v te svrhe ustanovljena leta 1986, se že enajsto leto (pet let v okviru SBD) edini borimo, da bi se slovenski bralni srenji lahko organizirano nudilo vsaj ti- ste viške knjig, ki danes (z blagoslovom odgovornih), končajo kot »papirni odpa- dek«. Tega je danes dokaz- ljivo že okrog petsto ton let- no, dokazano pa »le« 100 ton. S težkim srcem, toda presrečni poberemo iz takš- nega kupa odpada tudi Kragljevo »Ilijado« ali Zlob- čevo »Dve žgoči sonci« in na stotine drugih briljantov na- šega, zelo bogatega duhov- nega ustvarjalstva; dokler nas ne naženejo kot stekle pse. Brskanje po papirnem odpadu, pa čeprav leže knji- ge kar na kupih, je nelegi- timno in baje tudi trgovsko škodljivo... Kljub temu nam je uspelo, po sistemih, po- znanih pri organizaciji Gre- en peace, osvoboditi nek^j ton knjig. Pa tudi vestni Slovenci so nam že marsikaj podarili oz. volili in naša zakladnica v ljubljanski Bukvami (ne- kaj tudi v Kopru), se je že izkazala kot zbirališče, sor- tirnica in razdeljevalnica po- ceni duhovne hrane, naši se- stradani bralni srednji. Tre- nutno razpolaga z okoh 20.000 primerki opredmete- nega duha. Da bi nam uspelo prepre- čiti še nadaljnjo bibliocidno obnašanje in uveljaviti to če- trto obliko knjižne menjave (knjigarne, knjižnice, antik- variati) v obhki bukvarn, smo v okviru našega entuzia- stičnega (brez nameščencev) delovanja, štorih pač vse, kar je bilo, pod danimi pogoji, mogoče. Naštejmo le nekaj ncjvažnejših akcij naše orga- nizacije: Na Skupščini RS imamo že dve leti vložen predlog za takšno spremembo zakona o zaščiti kulturne dediščine, kar knjiga nedvomno je, da bi v njem bila ta edina opred- metena misel in spomin-spo- ročilo, vsaj z besedico ome- njena. Sledile so številne pis- ne in ustne prošnje oz. ur- gence. Tudi vsi kulturniški upravni organi, od občin, preko mestnih in republiški so bili, na neštetih sestankih in vehkokrat tudi pismeno, obveščevani o stanju, toda, razen prijaznih izrazov po- polnega razumevanja za na- šo kulturniško dejavnost, priznamo, da na tem področ- ju še nismo uspeh doseči ni- česar konkretnejšega. Ker nismo, niti ne žehmo biti politična organizacija, nam je direkten nastop v Skupščini onemogočen. Sicer se pa ista sedaj ukvarja s tolikerimi državotvornimi vprašanji, da bi skoraj ne bi- lo prostora za tovrstne pro- bleme naše narodne skupno- sti. Toda, ako je prostor za vprašanja, ki jih tako upravi- čeno in uspešno poriva v ospredje organizacija zele- nih, bi moralo biti po našem mnenju tudi vprašanje knjiž- ne kulture vsaj v istem ran- gu. S^ si tako zeleni, kot vsi drugi, polnijo svoje duhovne arzenale predvsem iz knjig - ali ne? Ali ni ekologija du- ha predpogoj za ureditev ekoloških vprašanj okolja? Posebno bil bilo to nujno v navedenem smislu, ako upoštevamo, da gre tukaj za knjige (opredmeten duh!), ki se, v času akutnega pomanj- kanja istih v rokah bralcev, sistemsko in, kakor po naših izkušnjah in drugih znakih izgleda, po tihem blagoslov- ljeno vsakodnevno uničujejo kar v tonskih količinah. Vehko, težko pridobljene- ga denarja smo že vložili v promocijo te naše državno- nacionalno nujne aktivnosti, toda, kot izgleda še vehko premalo. Tako je pač z vsa- ko, pa še tako logično in ko- ristno dejavnostjo, dokler se ista ne vsadi v miselni kon- cept človeka in kadar ista ne sovpada s cehovskimi inte- resi posameznih eksistenčno zainteresiranih skupin. Tega so se dobro zavedala vodstva naših časopisov DELO, LJUBLJANSKI DNEVNIK in RADIA LJUBLJANA (ne pa pri TV, odkoder veje k nam že od nekdaj veter iro- nizirajoče obstrukcije), ko so nam večkrat nesebično pri- skočila v pomoč z objavo raznih člankov in oglasov. Toda tudi oni so morali, v da- nih pogojih poslovanja, tako kot vsi drugi že od preje, pri- četi posojevati svoje storitve s plačili... Danes je delna iz- jema od tega načela le še ča- sopis DELO, mi pa žal ne razpolagamo z dovoljnimi sredstvi v te svrhe. Ali naj tudi mi pričnemo s komerci- ahziranjem te nujne duhov- ne hrane? Ali naj tudi mi po- stavimo knjigo izključno v funkcijo doseganja trgov- skih dobikov? To se nam že v načelu upira. Pa tudi neiz- mernemu razočciranju du- hovno podhranjenih korist- nikov naših nenadomestlji- vih uslug se moramo katego- rično upreti. V to nas zavezu- je tudi discipUna organizaci- je pred, ob ustanovitvi in na vsaki od vseh štirih letnih skupščin, izraženo voljo na- ših članov. Ob tem nam pa z vseh strani oportunistično svetujejo, naj bi pričeh po- slovati pod tržnimi pogoji. Namesto, da bi se ukvarja- h predvsem z elementarnimi vprašanji zagotovitve poceni duhovne hrane v zadostni iz- biri in količini za naše du- hovno podhranjene bralce, se moramo danes ubadati s poslovnimi vprašanji, kako zagotoviti sredstva za papir, znamke, toploto. Toda, tudi to bomo nekako uredih, saj se z entuziazmom »prestav- ljajo tudi gore«, a indolent- nega odnosa do latentno pro- padajoče slovenske knjižne kulture, ob istočasnem jav- nem uničevanju tzv. knjiž- nih viškov, tega pač ne mo- remo prezreti. Ob utemeljeni prošnji za moralno podporo, naslovljeni za sedaj naši naj- vphvnejši stranki, nam je li- der stranke med drugim de- jal: »... da, volilcev je pač več kot bralcev!« Ta kratkovidna izjava, ob kateri nam je ta- krat zastal dih, je v danih raz- merah tako simpatična, nam daje veliko mishti še danes. Zato naslavljamo ta javni poziv na vse vphvneže, da končno že urede vprašanje zaščite naše knjige pred brezvestnim uničevanjem in, da urede, v smislu nešte- tih naših (neza vrnjenih) predlogov, vsaj to, da bi se Bukvarne po Sloveniji insti- tucionalizirale in tako v pol- ni meri lahko zbirale vse event. knjižne viške za redno in poceni hranjenje javnih in zasebnih knjižnic. Predvsem pa, da ta naša skromna du- hovna hrana, vsled brezvest- nosti in drugačnih subjektiv- nih vzrokov, ne bi več roma- la v papirni regenerat. Kot parodijo na zadevno tragič- no temo, naj še povemo, da knjiga kot odpadni papir, tehnološko gledano, ne more več služiti drugačni predela- vi, kot za straniščni papir...! V upanju, da tudi našim bralcem »vremena bodo se nekoč zjasnila«, od česar bo pa največjo globalno korist imela predvsem naša narod- na skupnost, pozdravljamo vse ljubitelje pisane besede, med katere naj na tem mestu prištejemo tudi naslovne vplivneže in njihove »stro- kovne« prišepetalce. M. I. KNEZ Za lO Slovenskega bibliografskega društva Vtisi iz Siovenije Pred kratkim sem obiskal moje domače kraje v Slove- niji, ki sem jih pred 25 leti zapustil, ko sem si našel dru- go domovino (1984 sem na lastno zahtevo bil odpuščen iz državljanstva komunistič- ne Jugoslavije). Sedaj sem mislil, da je prišel čas, ko bi se naj vrnil v svobodno Slo- venijo in ji po svoji moči po- magal pri gradnji države in zdravega gospodarstva. Moj optimizem je kmalu minil. Poglejte, zakaj! 1. Po prestopu meje nisem mogel verjeti lastnim očem, ko sem opazil, da je eno leto po demokratičnih volitvah slovenska zastava še vedno omadeževana z krvavo peto- krako zvezdo. Pod tem sim- bolom je bilo na Slovenskem in na tujem (eksekucije UD- BE v tujini) izvršenih mnogo vojnih zločinov in po vojni zločinov proti človeštvu. Mar naj krvavi simbol real- socializma, ki je zavedel Slo- venijo v moralni, ekonomski in ekološki propad, še vedno odraža miselnost Sloven- cev? Za odpravo tega made- ža iz slovenske zastave bi po- treboval slovenski demokra- tično izvoljeni parlament največ 5 minut! Upam, da se SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES letos junija ne bo vršil pod tako zastavo. 2. V časopisu DELO sem 17. 4. 1991 bral, da so bile v prostorih repubhške skupščine za leto 1991 pode- ljene KIDRIČEVE nagrade za znanstvene, tehnične in izumiteljske dosežke. Sprva sem mislil, da sem dobil v ro- ke časopis iz leta 1990 ali sta- rejšega. Nato sem se vprašal, če slovenska javnost in njeni predstavniki - demokratič- no izvoljeni poslanci - ne ve- do, da je bil Boris KIDRIČ predsednik slovenske vlade v času, ko so se izvrših na slovenskem največji zločini vseh časov? Mar je 1 leto pre- malo za sedanje politike, da bi ta sklad preimenovali in tako vrhunske dosežke slo- venskih umskih ustvarjalcev počastili in ne razvrednotili? So morda letošnji znanstve- niki, tehniki in izumitelji od- klonili nagrade, ker lastnih del nočejo onesnažiti z raz- vpitim imenom? V nobenem časopisu nisem bral tovrstne kritike. Mar še tudi pri njih vlada pretekla miselnost? 3. NEDELJSKI DNEV- NIK je 21. 4. 1991 na 8. strani poročal o informaciji repu- bhškega javnega tožilca An- tona Drobniča, da živi še 6 oseb, osumljenih vojnih hudodelstev (pobijanje in mučenje ujetnikov, ranjen- cev in civilnega prebival- stva) in da so vse te osebe v tujini. Osupnil sem, ker iz- gleda, da tudi na tem važ- nem področju še vlada stara miselnost. Vprašam se, ah je rep. javno tožilstvo preiskalo zločine v Kočevsken, Teharjih, Strnišču in ^ \ in našlo krivce? Čas polni tovrstnih po^^^^ imen oseb, osumljeSU rektne ah indirektne % vornosti za izvršene zi^^^t ki še živijo v siov^ V pravnih državah jp konita dolžnost pon^^ ustanov. Vprašam se°S bi se počutil, če bi na sn^ du po Ljubljani srečal"?^ tistih časov, katerih ii^ kot npr. MAČEK, Rig?^ najdem skoraj vsakodn ^ v časopisih. Ah ni poJ!^ preteklost pravno raz^^ že zaradi osumljencev"^ mih? Morda jim delamo vico, ko jim osebno sod^ in jih obsojamo. Pravni žava ne pozna tabujev in i če ni zaščiten za stoijen? dokazane zločine. " 4. Obujanje spominov mladost me je prippj v Celje. Tam sem 1949nr^ vel 132 dni v celici-s2 »STAREGA PISKS Smola! Ponovno razof> nje! Na obzidju je piJ z naslednjo vsebino: »T^j stari pisker, ki so v njem t peli in umirali tisoči zv-ea sinov in hčera slovenskej ljudstva v borbi za svobd 1941-1945«. Tudi jaz se^ borec (še kot mladoletnik); iste cilje. V duhu se pokio nim somišljenikom. Toda« zmagi nad Hitlerjem se nig čelo obdobje svobode in pn vice. Zločinski sisltem s št rikrakim simbolom (kljii sti križ) nacionalsocializis je zamenjal nič manj zlota ski sistem s petkrakim sis bolom realsocializma, ki s je prav tako posluževal »st rega piskra« in izpcpolnji nih gestapovskih metod j dosego lastnih ciljev. In jij je plošča za te žrtve? Aliu bi bilo mogoče letnico 19) spremeniti v 1990? 5. Kupil sem^knjigo Rad( vana Hrasta, »Čas, ki ga n: (Mladinska knjiga 1991) inj prebral. Zgodba se mi u grozljivejša kot opisovanj zločinov v Hitlerjevskih boriščih. Priporočam predvsem mlademu rodu^ bo vedel, česar ne sme niko; več dopustiti. Ne vem. ka je tistim Slovenkam in S vencem pri duši, ki b^ 0 teh strahotah in se zav3 jo, da še živijo pod rdeče-t? vavo zvezdo, prejemajo E dričeve nagrade, se srečujt; z ljudmi, osumljenimi n* strašnejših grozodejste Morda ne berejo te aU dobnih knjig, morda jih? strah pred lastno preteklo?; jo. Verjamem pa, da je m® njimi tudi veliko takih. ^ mislijo in čutijo kot jaz. ^ Sporočilo gospoda n^ stra dr. Janeza Dularja vencem po svetu«, obja-.' nem septembra 1990 v re ■ »Naša Slovenija«, v kate:^ navaja, da... »se zdaj resr. no začenja popolnoma nci obdobje«, zame ni prep--^; vo. Verjamem v to, kar sam videl 8 mesecev K-' neje Vse to me žalosti, glolj prizadene moje riacion^; čustvo in je v protisio -; z mojim pojmovanjem s bode, pravičnosti in zaK ^ tosti. Sklenil sem, da enkrat še ne bom vrnil v no domovino. Dr. LUDVIK Untereutfelden - Zlati stari časi reij' Večkrat, ko grem v na tržnico in se pogo^^^U z meščani, marsikdo o" zlate stare čase. ^ogo^ p^ za nekatere res bili sebno tiste, ki so imeU a . plačo. V stari Jugoslav^^j moral kmet napol zasto ^ ^^ ti, če je hotel kai pro^J: ',!;? morem pozabiti, ko ^^^^ rala nesti na tržnico, a^jj; nakupila za mlačev. P^® ^^ la sem jajčka po 25 Vjf-^^ Tako sem dobila za oUJ^j.;^ 1 kg sladkorja in mi J® ^ 1 din za škatlo vžigali'^' ^^ 3BALCEV - ROMAN 6. JUNIJ 1991 - STRAN 19 ^ .račun^^®: 2uriin pol •if^ 60 jajc. koliko sem Ue Koliko sem morala nesti še solate, skute 'tflS'^ jie da sem za mlati- oi^^a 1/8 kave, ol, milo ot sem imela okrog 16 jih imam 68. Mno- Izmetu zavidžoo sta- pokojnino, katero si '^^lužil s krvavimi žulji. ; ^ bi rajši videli, da bi -'"ilovek, bivši kmet, bil 'S icot takrat, v tistih ^ "t* časih, ko so tiste sta- iip na občini poslah na Za dodatek so bih '^ači skoraj vsak večer »J^i ali v hlevu. Ker je ■'S nas večja kmetija in i,a hiša. so ljudje berače m Snoselne stalno k nam 'iliali, da smo mnogokrat Spolno zaseden »kmeč- ^turizem^ brezposelnih in '^raiev, za plačilo pa smo ^bili nagrado - bolhe in uši. 'to ve samo tisti, ki je celo ^Ijenje na kmetiji garal. Sa- leti mi je šlo res dobro, T jem bila v mestu služki- ij da sem si vsaj malo od- bila. Doma smo bih pa vsakih strojev in je bila i^bavse na roke kositi, oko- ivati itd. Slišijo se razne govorice, jliaj hodijo kmečki ljudje službo? Saj je malo kmeč- jih kmetij, l^er bi si lahko ■rez dodatnega zaslužka po- jravljali poslopja, nabavljali ^je. Bi naj mar bih še ved- 30 sužnji trde kmečke zem- je?Niti ljudi ni dovolj, da bi a roke vse obdelovah, sploh :ani ljudi, ki bi bili priprav- jeni zastonj garati na zemlji, šot je včasih naša generacija, saj je po vojni vse zbežalo :mesto in tovarne za lažjim asom kruha. Kritizira se, da so premajh- seštipendije. Ko pa sem pri- iia nedavno na celjsko avto- lusno postajo, so se dijaki in dijakinje (več kot polovica) zastrupljali z nikotinom. Smili se mi današnja mla- dina, ko dsOe štipendije za strup, namesto za kruh. Ne bi se smelo dajati štipendije kadilcem, pa bi se marsika- teri premishl, da bi ne segal po cigaretah in mamilih, če bi ne imel denarja. Mladina je danes preveč razvajena, vse hoče imeti ta- koj, preveč je potrošniška in premalo zadovoljna. Vsak bi rad imel kar hitro avto, ali pa najmanj motorno kolo, na- vadno kolo že ne velja. Me- nim, da ima mladina danda- nes v glavnem vsega preveč, samo duševne hrane ji manjka. Tudi med odraslimi manj- ka skromnosti. Bifeji so še prepolni s tistimi, ki n£ybolj kritizriajo sedanjo vlado. Res je, da nobena vlada ne zadovolji vseh ljudi, res je, da še vedno dobivajo nekate- ri preveč, drugi pa premalo, da se nikdar vse pošteno ne dela, res je pa tudi, da mora- mo biti vsi skup^ bolj strpni in up^mo, da se bo v nekaj letih le moralo vse skupag premikati na bolje, seveda, če bomo vsi skupaj dobro in pošteno delali. Tudi država ne more iz praznega žepa da- jati. V mladini je bodočnost, kakršno mladino bomo vzgojili, takšno bodočnost bomo imeli. Slovenija moja dežela. MARIJA FERJANC Poslovne partnerje obveščamo, da imamo od 27. maja 1991 novo številko telexa in sicer: 36-593 NTRC YU PRITOŽNA KNJIGA So goste gostilne... v KS Dečkovo naselje je tik pred dokončanjem po- slovni objekt, v katerem n^ bi se po zatrjevanju investi- torja nahajali poslovni pro- stori za mirne obrti. Sedaj, pred koncem gradnje pa se je ugotovilo, da bodo kupci poslovnih prostorov odprli kar osem gostinskih lokalov (gostiln, bifejev, bistrojev) in štiri cvetličarne, o kakšni drugi mirni obrti pa ni ne duha ne sluha. Krajani naše KS smo pričakovah, da bo v objektu morda tudi pošta, lekarna ali kakšen drugi lo- kal (frizer, pediker ali kaj po- dobnega), ne pa same go- stilne. Stanovalci sosednjega sta- novanjskega naselja Pod ko- stanji smo tudi vznemirjeni, ker bo zaradi velikega števila gostiln zelo povečan promet z motornimi vozih (parkirnih prostorov že sedaj primanj- kuje za stanovalce), pred- vsem pa nas je strah kaljenja nočnega miru, saj naj bi ena od gostiln (lastnik doseda- njega bifeja AS na Ostrož- nem), bila odprta kar celo noč. Krajani se res sprašuje- mo, kako lahko pristojni ob- činski organ dovoh, da se v enem samem objektu skoncentrira takšno število gostiln. Stanovalci Pod kostanji odločno nasprotujemo odpi- ranju gostinskih lokalov v novem objektu, ker imamo gostilno že tako in tako pre- ko ceste, v samopostrežni Merx, ki popolnoma zadovo- ljuje potrebam okolice in je že sedaj prazna. V novem ob- jektu naj bodo druge usluž- nostne dejavnosti, ne pa go- stilne, ki proizvajajo samo družbeno zlo. Kaj ni že do- volj alkoholikov med nami? Sedaj se jim pridružujejo še hazarderji (predvsem mladi- na), saj gostilničarji v svoje lokale v vse večjem številu nameščajo igralne aparate za igre na srečo. Torej še ena nevarnost, ki bi se je morali zavedati upravni organi, ki so zadolženi za izc^janje uporabnih dovoljenj. Če bo- do vse načrtovane gostilne tudi dejansko odprte in bodo obratovale tudi do jutra (vsaj nekatere), potem nam v Novi vasi manjka samo še nekaj bordelov oz. javnih hiš, pa bomo dobih »Pigalle.« IVAN MAROLT Pod kostanji 6 Zakaj tako visoke podražitve pitne vode? Pred kratkim je Javno ko- munalno podjetje Šentjur poslalo dodatne položnice za dražjo vodo. To je letos že druga podražitev. Kakor ob vsakokratnih podražitvah doslej, tako odgovorni v po- djetju tudi tokrat niso čutili potrebe, da bi kakorkoh ute- meljih svojim potrošnikom dodatnega zahtevka. Tako dobivamo vsakega pol leta položnice z vedno višjimi mesečnimi akontacijami in z edino pripombo, da bodo zamudnikom zaračunali za- konite obresti. V časih, ko ostaja brez za- poslitve vedno več ljudi, ko je izplačevanje dohodkov za- poslenim vedno nerednejše, ko so pokojnine že lep čas zamrznjene, je Javno komu- nalno podjetje od lanskega maja podražilo vodo kar za 946%. Zakaj tako visoka po- dražitev? Na Planini se, ra- zen nekaterih izjem v zgor- njem trgu, vsi odjemalci vo- de, vključno z večjimi po- trošniki (kot so Tajfun, šola, zdravstveni dom, trgovine, bloki in si.) napajamo iz vo- dovoda brez prečrpavanja. Torej podražitev zaradi draž- je elektrike ne pride v po- štev. Pa četudi bi se vršilo prečrpavanje vse vode, bi bi- la razumljiva podražitev vo- de le za delež podražene električne energije. Na osno- vi položnic sem podražitev elektrike tudi izračunal: zna- šala je 52% (m^ 1990 - maj 1991). Še vedno ostaja razli- ka skoraj 900%. Ali so se ko- munalcem v zadnjem letu kar za devetkrat povišale plače, ko so se upokojencem le za ubogih 29%? Kaj je vkalkulirano v ceno vode, da jo moramo Planinčani, od koder teče iz bogatih virov celo v širša območja, plače- vati skoraj dražje kot na Krasu? Morda pa hribovci plačuje- mo tudi vso tisto vodo, ki jo komunala kupuje za mešča- ne Šentjurja od sosednjih občin? Ali pa se z neuteme- ljenimi podražitvami posku- ša krpati ponesrečena in še vedno nezaključena investi- cija vodovoda na Kozarici za »naše malo misto«? V resnici prav ničesar od tega ne ver- jamem, saj bi to bilo tako, kakor da bi lačna vrana sito pitala! Da pa le ne bo dvomov in sumničenj, pa vseeno lepo prosim odgovorne iz Javne- ga komunalnega podjetja Šentjur, da nam obrazložijo kaj je vzrok tako visoke po- dražitve vode v zadnjem le- tu. Brez dvoma smo potroš- niki te drage tekočine na Planini do take informacije. Upravičeni. F. Ž. (Nelprijazni zobozdravniki Mnogokrat slišimo, kako pomemben je zobozdravnik že pri predšolskih otrocih, kako jih moramo pripraviti na zobozdravnika in tudi kakšen naj bo zobozdravnik do otrok. V čakalnicah je ve- liko lepih in poučnih sličic z lepimi besedili o čiščenju in varovanju zob, katere ved- no prebiram moji hčerki. Vendar... »Prosim, ali lahko naročim svojega 5-letnega otroka pri vas za popravilo zob!?«, vprašam sestro v ambulanti, ki je zaenkrat ne bom naved- la. Sledi odrezav odgovor se- stre, za katero stoji zoboz- dravnica: »V katero šolo pa bo hodil vaš otrok?« Vljudno pojasnim, da zo- bozdravnik na tisti šoli že več kot 3 (tri) mesece ne de- la, zaradi bolezni. Dobim še bolj odrezav odgovor: »Kaj vam pa je, ali ne razumete kaj je bolezen, boste že mo- rali počakati da se vrne.« Osupla in brez besed se obrnem in odidem. Vprašu- jem predstojnike otroškega zobozdravstva, ali naj zato ker je eden od zdravnikov odsoten zaradi česar koli že, pustimo propadati otroške zobke? Po takšnem sprejemu zbledijo vsa tista lepa navo- dila o obiskovanju zobo- zdravnikov z malimi otroci. Mnogo nas je takšnih star- šev, ki smo imeli opravka s tako »PRIJAZNIMI« zo- bozdravniki, po vsem tem pa naj še ti pričakujejo, da otrok ne bo strah, saj niso ne gluhi ne slepi ob takšnem nastopa- nju le teh. Mamica in mala Maja iz Celja ANTON KOMAR ZA StVIMI ZIDOVI Upravnik seje presedel na stolu, nato pa zaključil: ' Razen Vojka Cerarja vse dobro poznam, saj niste ^''čpri meni. Poznam vas kot dobre delavce, istočasno '^kot mlade ljudi, ki delate veliko napak in prekrškov ^^listvaijate vzdušje, ki kali dnevni red in medsebojne «nose. Vas, obsojeni Mirko Peče, sem sklenil kazno- z desetimi dnevi samice in prepovedjo prostih obi- '■^v za dobo dveh mesecev, vaju dva, ki sta pri tem f^agaia, pa čaka po pet dni samice. To kazen boste ^^ieli prestajati takoj v ponedeljek. Jnel seje prepir, ker je Mirko glasno zatrjeval, da je 'ojko vse to skuhal. Vzgojitelj ga je odločno utišal: Z vami. Peče, smo zaradi takih početij imeli veliko 'foblemov in ne nazadnje tudi sedite zaradi stvari, ki 'fso daleč od teh dejanj! Ker se ni dalo več pogovarjati, ^ ^pravnik ukazal pazniku, naj Mirka in njegova p^- odpelje nazaj na delo. Vojko je moral še ostati. '^^Sov vzgojitelj je zelo na široko povedal, kaj se je ^'^dilo. Upravnik je spet povzel besedo: Vi Cerar, pa boste morali zavzeti drugačno stališče .^l^ih odnosov, svetujem vam, da se naslonite na tisti obsojencev, ki si prizadevajo, da bi sodni ukrep dosegel svoj namen. Mladi ste še in izplača se, da si tovariše, ki vam bodo pomagali pri premagova- ,•"1 teiav in ovir, na katere vsak dan naletite. Začeli ste ne vem, zakaj ste iskali vezi prav s tem fantom, ki pozitivno prav gotovo ne more vplivati. je molčal. Zavedal se je, da sedi na zatožni in da je dolžan vse to poslušati. Molk je pretrgal 11) kije od njega zahteval, n^ pove svoje mnenje ^PJ^e okoliščine, ki so ga pripeljale tako daleč. časa je Vojko premišljeval, ali bi pripovedoval ki H ^^^^ ^^ ^^^^ opogumil in počasi pričel pripovedo- t^.^f^odek za dogodkom, dejstvo za dejstvom. Ome- prišlo do znanstva z Mirkom, kako gaje po odhodu Mirko nadlegoval in skušal tudi ^ '^^Piti, da bi spregledal njegove namene. Hon Vi poročeni? je končno vprašal upravnik, ko je ^ o^no slišal vso zgodbo. ^ JVe. ^ ^ imate dekle, s katerim si dopisujete? itip jf^kle sem imel, vendar so se vezi pretrgale, ko so V •'^.^i- Pofp^oj^ te.^; je iskal nek dopis in ko je iz obilice gradiva Snil kartico, je dejal: - Cerar je med preiskavo navedel naslov Jasne Kos. Je to naslov vašega dekleta? Vojku je postalo nerodno, ker so pričeli ti ljudje brskati tudi po najintimnejših stvareh njegovega življe- nja, hočejo mu vsiliti priznanje, daje Jasna res ryegovo dekle. V resnici si še sam ni bil na jasnem, ali bo iz vsega tega kaj nastalo ali pa bo moral svoja čustva potlačiti, ker ga bo ona zamolčala, znašel se je v drugačnih živ- ljenjskih okoliščinah, svobode nima in tudi osebna sreča mu ni omogočena. - Da. Z njo sem hodil, ko sem bil še prost. Nazadnje sem jo videl enkrat med preiskavo, ko so me z njo soočili. - Vi ste bili že enkrat pri meni in če se dobro spom- nim, sem vas le opozoril na dolžnosti in vas nisem kaznoval? je nazadnje povzel upravnik. - Danes ne morem zatisniti obeh očes, ampak moram izreči ukrep, ustrezen storjenemu dejanju. S svojim dejanjem ste porušili ravnotežje moralnih vrednot v sebi in zaradi tega sem prisiljen ukrepati, če že ne samo zaradi vas, pa tudi kot poduk drugim, da se to ne bo zgodilo več. Kaznujem vas s petimi dnevi samice, pogojno za dva meseca. Vojko ni gledal okrog, ampak je povesil oči in miro- val. Globoko v sebi je vedel, da mora prevzeti nase del krivde za nastalo situacijo in da za ta del prejema tudi kazen, ki se mu zdi visoka. Iz pripovedovanja drugih je vedel, da pomeni pogojna kazen veliko breme, nastopil jo bo takoj, ko bo napravil večji disciplinski prekršek. - Ob kazni pa želim slišati še priznanje, da se vam ni zgodila krivica, da dejanje obžalujete in da se takšnih stvari ne boste več lotevali. Zahtevam veliko, je pa to edina pot, da pridete iz labirinta medsebojnih obreganj in tudi podtikanj, da se dvignete ter pričnete živeti življenje, dostojno človeka in ne zakrnjenega obsojenca. Se vam zdi vaša kazen visoka ? - Priznam del krivde, kije na moji strani, vendar pa je kazen ostra, je rekel Vojko, čudeč se, da mu je to odkrito priznanje prišlo kar samo od sebe. - Mislim, da bo kazen dosegla svoj namen. Ko boste dalj časa tukaj, boste uvideli, da sem imel prav. Sed^j se vrnite na delo! Vojko je s paznikom odšel v delavnico. Skušal je pozabiti na ukrep. Bilje še mlad in prav vsaka stvar mu ni šla do živega. To je dobra stran mladosti. Tretje poglavje V sobo in tudi na delovno mesto so začela prihajati čudna sporočila, ki sijih Vojko ni znal tolmačiti in jim ni popolnoma zaupal. Precej dni je že minilo, od kar seje prvi skupini resnično posrečilo zbežati. Uprava je uvedla zelo stroge ukrepe in poostren nadzor ob večer- nih urah, celo preverjali so po posteljah, da bi pravo- časno odkrili manjkajoče obsojence. Zaporniki so reagi- rali tako, da so na veliko začeli odhajati v ambulanto in v bolniško, marsikdaj so izsilili hospitalizacijo v Zagrebu. Zdravnik je bil pri tem nemočen, nudil je tisto, kar je mogel, zaradi skromnih preiskovalnih mož- nosti pa je mor^ bolnike vedno znova pošiljati na dodatne preiskave: v Novo mesto, Zagreb ali Ljubljano. Vrste obsojencev pri psihiatru in psihologu so se večale in spisek je začel presegati dnevne zmogljivosti, čeprav so bili obsojenci pripravljeni čakati na razgovor tudi cel dopoldan. Ambulanto je vodil psihiater, ki je prihajal iz Ljubljane in sije resnično vzel čas, da seje z vsakim pogovoril in ga terapevtsko usmepal, čeprav je vedel, da je med bolniki mnogo takih, ki v razgovoru iščejo zgolj korist zase. Dveh starejših fantov, o katerih so govorili, da bosta skušala pobegniti na ta način, da bosta izsilila premesti- tev v bolnico, že nekaj dni ni bilo na spregled. Tudi Vojko je postal pozoren. Govorili so, daje eden od njiju požrl žlico in da sedaj leži na opazovanju v ambulant- nem hospitalu, drugi pa odklanja vso hrano in tekočino in ker je sladkorni bolnik, je padel v krizo, zato so ga sprejeh v ambulanto. Nekateri obsojenci so zatrjevali, da lahko izsilijo premestitev v bolnico, kadar hočejo, in ko so to zaradi stave skušah doseči, je marsikdo eno- stavno »izviseU, ker je zdravstvena služba postala izredno previdna in natančna ter je popustila le takrat, ko je uvidela, da je zaradi izsiljevanja že ogroženo zdravje obsojenca. A to obsojencev ni izučilo, mnogi so še naprej izsiljevali in zato pristali v disciplinski celici. Tisti, ki so se z disciplinskih kazni vračali naz^ v sobe, so pripovedovali, da nič kaj lepo ne ravnjo z »izsiljevalci«. Zgodilo seje celo, da so zaradi nesram- nosti do zdravstvenega osebja in paznikov nekatere pre- mestili v samico, kjer vlada poseben režim. Vojko je tem pripovedim prisluhnil, ni pa bil popol- noma prepričan, daje vse to res. Tudi Boris je menil, da je pri vsem tem mnogo napihovanja, čeprav je potrdil, da se marsikaj tudi resnično dogaja. Povedal je, da je imel s tistim obsojencem, ki ima sladkorno bolezen, že sam težave in da je že enkrat prej izsilil zdravljenje v Zagrebu. Posebej delikatno pa je požiranje tujkov-ob tem se sproži čisto poseben postopek. Bolnike te vrste sprejmejo v ambulanto, nato jim predpišejo tekočo hrano z obilico zelja, ker upajo, da bo tujek šel sam naprej. Kadar to ne uspe in postane bolnik ves izsušen ter prizadet zaradi bolečin, pričnejo rentgenološko kon- trolirati mesto tujka in opazovati njegov položaj. 20. STRAN - 6. JUNIJ 1991 PTROŠKI VRTILJAK Maj prinese marsiicaf če po pravici povem, se mese- ca maja skorju malo bojim. Osmi razredi bomo že kmalu imeli zak- ljučne izlete, zato se moramo še ta mesec zelo truditi pri pouku, ker nam bodo učitelji ocene kmalu zaključili. To je mesec, v katerem hočem nadoknaditi^ pri pouku vse, kar sem med le- tom prespala. Želim popraviti vse tiste ocene, ki se še d^o. Da pa ni maj le učenje in trplje- nje, dokazuje tudi to, da mu pra- vimo mesec ljubezni. Radi se za- Ijubljamo in smo zasanjani, če- prav si tega skoraj ne bi smeli privoščiti. DARJA ŠUPER V mesecu maju počnem najpo- gosteje tisto, kar bi morala skozi vse leto. Začnem se učiti, ko mi že voda teče v grlo. Celo šolsko leto pa se tega ne zavedam. Mnogi pravijo, da je maj mesec ljubezni, j£iz pa ravno tega mese- ca ne čutim tako, s£u moram mi- sliti na šolo. Seveda imam še dru- ge skrbi. Letos, ko sem v osmem razredu in gremo na izlet za več dni, imam še eno skrb več. Tudi zaljubljena sem, ampak s tem ni- mam težav. Edina moja nzgvečja skrb in težava je trenutno ŠOLA. POLONA FONDA Spet je tu maj. V šoli nas učite- lji in učiteljice že priganjajo: »Ali ne veste, da bo kmalu konec, pred sabo imate le še dober me- sec, potrudite se.« Ampak mesec maj prinese marsikaj. S svojo novo obleko te čisto prevzame in potem samo sanjaš in sanjaš, na šolo pa poza- biš. Zame je mesec maj nek^ po- sebnega. V njem tiči polno skriv- nosti. NIVES ŽLIČAR Novinarski krožek OŠ Slavka Šlandra PREBOLD Prijateljstvo Prijateljstvo je pomembna be- seda. Ljudje živimo skup^, drug z drugim. Vsi se nimamo enako radi, a se vseeno ne smemo kre- gati. Jaz imam dve prijateljici, ki sta mi najljubši. To sta Vanja in Mi- Ijana. Vanja je pridna učenka. Do sošolcev je prijazna, iz nikogar se ne norčuje. V njeni družbi mi je prijetno in zabavno. Miljana pa je moja soseda v bloku. Je tiha in mirna, a pri igri živahna in spretna. Obe prijateljici mi veliko po- menita. Upam, da tudi onidve ta- ko mislita o meni. VESNA KOLIN, 2. b COŠ Frana Roša Celje Delai bi rad kot: - direktor, ker kar naprej sedi in mu fino gre. Kristjan - trgovec z živili in bi po- gosto jedel sladkarije. David - komandir milice in bi se vozil z dobrimi avtomobili. Damjan G. - mesar, ker imam rad klobase. Franci - delal bi v Skupščini Slo- venije, kjer bi se redno sreče- val s predsedniki in ministri. Damjan R. - delavec v Topru, ker me pozimi ne bi nikoh zeblo. Uroš Učenci 4. b. OŠ Edvard Kardelj, SLOVENSKE KONJICE Hej, dopisovalci! Zopet smo skupaj. Danes imate na volo zopet nekaj na- slovov mladih Angležev. V na- slednji številki pa so zopet na vrsti vaši filmski junaki. Sarah Grogan (17) 21 St. Johns Mount. Wakefield West Yorkshire WE 2RR England Rachel Clase (17) Bethany Water Road Gornal Wood Dudley West Midlands DY3 2NH England Kate Nunnick (17) 27, Wakeley Hill Penn Woluerhampton West Midlands WV4 5RA England Narisala Iris Sojč, 4. r, OŠ Stranice Narisala Amanda Lipičnik, l.r, OŠ Stranice MODA V ŠOLSKIH KLOPEH svetuje: Valentina Hudovernik 8. a COŠ Fran Roš Voiančki Tudi za tako pomemben, kot je zadnji šolski dan v le- tu, lahko imamo jeans. To- krat priporočam svetlo je- ans mini krilo poudarjeno z voiančki. Ti so iz zelo modnega .pikčastega blaga, rdeče barve in z belimi pi- kami. Gornji del je krajša bluza, rdeče barve in se za- penja z velikimi gumbi. Tu- di čevlji so pikčasti, prav tako malo daljši uhani in gumica v laseh. Aifovi nagrajenci Polona Blagotinšek iz Orle vasi 15, Braslovče, je pravilno odgovorila na vprašanje Alfove nagradne igre. Izmed števil- nih dopisnic z vašimi kuponi pa je izžrebala tisto, ki sta jo poslala bratec in sestrica Tadej in Saša Pasar. IPRVA LJUBEZEN Šopek divjih češenj namesto besed slovesa, pozdrav pticam in poslednja tebi namenjena pesem. Prestregla bom dežne kaplje, med oblake bom narisala zlato piko in zbudila veter, da nama bo igral v slovo. Najino pomlad bom shranila v herbarij, sij tvojih oči bom ujela v poletno nebo, z obrazom bom obrnjena proti tebi, tako da bo manj vidno, da odhajam. NATAŠA Zadružni svet ^ KMETIJSKE ZADRUGE CELj^ ' razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje finančno računovodskih dbi - računovodja Kandidati morajo poleg splošnih in z zakonom d čenih pogojih izpolnjevati še naslednje: - višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomcL smeri - 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju s kih ali podobnih del - vodstvene in organizacijske sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpoi njevanju pogojev v 8 dneh po objavi na nask KMETIJSKA ZADRUGA CELJE. Kocbekova 5 h ko »ZA RAZPIS«. ' ^ O izidu bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po oprav Ijeni izbiri._ DELAVSKI SVET - ^ OGP »REMONT« CELJE ^ razpisuje prosta dela in naloge '1 DIREKTORJA PODJETJA ^ Kandidat mora izpoljnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene ali j ekonomske smeri, j - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delih, i - na osnovi rezultatov dela pozitivno ocenjena kan- didatova ustvarjalnost, organizacijska sposobnost in i sposobnost vodenja in usklajevanja delovnega pro^ cesa, - predložitev predloga razvojne usmeritve podjetja^ z opredelitvijo svoje vloge pri realizaciji le-teh j Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 (štirih) let. Razpis velja 15 dni od objave v časopisu. I Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre- jema splošno-kadrovska služba pri 0(3P »Remont« Celje, Oblakova 32. S stanovanji ne razpolagamo! Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. IVILADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.d. Ljubljana, Titova 3 če vaš ideal ni pisarniška kariera ali monotono delo za strojem, vas bo gotovo zanimala naslednja objava: MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.d., eno vodilnih trgovskih podjetij na področju knjigotrštva, papirništva, birotehnike in galerijske dejavnosti, odpira vrata sodelavcem, ki se ne bojijo izziva vznemirljivega, razgibanega in ustvarjalnega dela, h kateremu sodi sprotno dodatno izobraževanje doma in na tujem in seveda spodbudno plačilo. Tokrat vabimo v svoje vrste: VODJO POSLOVNE ENOTE CELJE Pogoji za kandidate so: - najmanj višja izobrazba ekonomske smeri - znanje enega svetovnega jezika - delovne izkušnje na področju organiziranja in ^ denja Če sodite, da vam poleg tega ne manjka tekmovaln^ ga duha, posluha za timsko delo, splošne razgl^ nosti in poslovne uglajenosti, so vaše možnosti večj®- - za- Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o ^ poslitvi v skladu z določili delniške družbe. Prošnjo-pošljite v roku 8 dni od objave na nasio^- MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.d., Kadrovs^ služba, 61000 Ljubljana, Titova 3. j; Vse dodatne informacije lahko dobite po telefo 061/214-511. Atkina zanka PES, KOS, PAS Na koncu vsake besede dodaj isto črko, da dobiš tri besede z novim pomenom. Katero črko boš dodal? Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 11. junija pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje. Rešitev prejšnje Atkine zanke je nit, ta beseda sodi na črto. Nagrado dobi: Mirjam Kampuš, Sv. Ema 10, 63253 Pristava pri Mestinju. jBBALCEJL 6. JUNIJ 1991 - STRAN 21 Slovenijo naj predstavlja Slovenija . Bardorferja se f^Ho zlasti starejše ge- Slovencev, ki so ,ade domačo glasbo letih po 1954 uživale |i?,Lem igranju ansam- S je vodil. Biljevir- harmoniki, iz kate- ^ liar vrele nove melo- i^^med katerimi je mnoge Km slišati danes pred- i" valovih osrednjega ''^nskega radia. ' na z Bardorferjevimi 3bami kmalu bolje, saj -dalj časa z njimi na veh- ''Variajo ^lani ansambla ■'ipija z vodjo Jožetom ^fem, ki bodo izdah kase- ! ^kateri bodo najboljše p in tudi neznane Bar- ^eijeve melodije. Rudi iijorfer. ki že vrsto deset- ; Sjivi in ustvarja v tujini, j \ namreč odločil in več ■ ;;^emdeset svojih glas- ^ uspešnic prepustil ^elavo Sloveniji. Jože jf zagotavlja, da bo to ka- ^lubo navdušila. Največ s pripravo melodij, a ljudje že poznajo in ve- l^ako so zvenele nekoč, ^bo s tistimi, ki jih bodo ^ na novo. ^ kratkim je bil Rudi i-dorfer v Sloveniji, kjer je 20 sodeloval s Slovenijo, .18 želi nobene stvari pre- Istiti naključju, ampak mo- biti kaseta takšna, da bo nevala. dvajsetih letih odsot- gti s slovenskega glasbe- nega področja sem se odločil in vse svoje skladbe zaupal ansamblu Slovenija,« pojas- nuje svojo odločitev Rudi Bardorfer. »Pri ansamblu Slovenija sem takoj opazil, da želi nekaj svojega, saj se ne zgleduje po drugih tovrst- nih ansamblih. Ne kopirajo drugih, kot jih to dela veči- na. Ponudil sem jim, naj na- daljujejo moje delo in prista- h so. Hvala jim. Jože Galič pravi, da bodo tudi svoj stil gojih naprej. Citre, viohna in orglice so tipični ljudski in- strumenti in ansambel obču- dujem, da je imel korajžo ob tolikšni poplavi uresničiti svojo smer. Prepričan sem, da bo to enkrat eden najbolj- ših slovenskih ansamblov, ki naj bi tudi zastopal bodočo samostojno Slovenijo. Ta mu naj da priznanje za nje- govo delo, da jim tega ne bo treba iskati v tujini, kot je to moral Avsenik.« Tako Rudi Bardorfer, ki je s svojim ansamblom imel pr- vo javno radijsko odd^o že leta 1956, z igranjem pa je začel dve leti prej s prvimi začetki, ki segajo v takratno zasedbo Big band, katero so sestavljali večinoma člani ar- mijskega orkestra doma JLA. Zraven je bil tudi Rudi Bardorfer, kateremu pa je bil njegov trio premalo in je poi- skal vokalno skupino, to pa je bil Gorenjski vokalni kvartet. Bili so izredno uspešni, saj so ob desetletni- ci igranja Bardorfeijevi fant- je imeli za seboj že 2500 kon- certov! »Igrali smo tudi po štirikrat na dan,« pojasnuje tako visoko številko Rudi Bardorfer. »Dvorane so bile nabito polne in bili smo res- nično popularni. V tednu smo imeli samo en dan pro- sto. Z vsem doseženim pa ni- sem bil zadovoljen, saj sem hotel doseči pravo kvaliteto, ki bo ostala ljudem v spomi- nu. Ob sebi sem imel skupi- ne kvartet Kranjčani, vokal- ni sekstet bratov Pleško in kvartet Zvonček, po kate- rem sem najbolj znan. Zak- ljučil pa bom zdaj s Sloveni- jo in vokalno skupino Ajda.« Bardorfer ima v radijskem arhivu okoli dve sto skladb, s čimer se lahko pohvali le malo pravih glasbenikov. »Čeprav živim že toliko let med Švicarji pa sem vedno pisal našo glasbo, saj sem v notranjosti čutil, da bodo prišh novi časi in da bo takš- na pesem postavljena na pra- vo mesto.« O slovenski domači glasbi, o kateri so različna mnenja, meni takole: »Slovenci imamo pravza- prav samo štiri originalne ansamble, ki so pri nas izo- blikovali svoj stil. Nestor na- še tovrstne glasbe je vseka- kor harmonikar Avgust Stanko, katerega učenec sem bil sam. Na drugem me- stu so Beneški fantje, ki so svojo okohco razveseljevali takoj po vojni. Nato naj ome- nim Avsenika z njegovo ti- pično zasedbo, s katero je osvojil svet, tega pa mu dol- go doma niso priznali. Četrti pa sem sam s svojim ansam- blom, triom in vokalno sku- pino, kar danes mnogi pos- nemajo, kot Slak, Fantje vseh vetrov. Bratje iz Oplot- nice in še kdo. To ni nič no- vega, jaz sem s tem začel.« Kaj pa slovenski ansambh v tujini? »Prepoceni se prodajajo in dosegajo ravno nasprotno od tistega, kar. pričakujejo. Mnogi igrajo v tujini za nek^ mark, samo da igrajo! Če od- šteješ vožnjo, pa hrano in druge stroške, bi toliko, če ne več, zaslužili tudi doma. Domovina je le ena.« Rudi Bardorfer ima rad slovensko glasbo, kot ima rad slovenski jezik. Mnenja je, da bi morali domačo glas- bo bolj ceniti in ji dajati po- goje za razcvet. To je del nas! Slovenska pesem ne sme iz- umreti in zdaj, ko bomo sa- mostojni, jo bomo še bolj po- trebovali. »Slovensko ljud- sko pesem je treba krepko podpreti in sam bom zastavil vse sile, da se bo to zgodilo. Svojega ansambla nimam več, bom pa to poskušal pre- ko Slovenije, ki ji zaupam. V meni so še melodije, ki jih bom pisal, igrajo pa jih naj v splošno zadovoljstvo vseh drugih. Ali ni to nekaj le- pega?« Danes v tujini Rudi Bar- dorfer piše najrazhčnejšo glasbo za različne ponudni- ke po vsem svetu. In kar je najbistvenejše, za Slovenijo, h kateri se zdaj preko Slove- nije in Ajde vrača, ni pozabil. TONE VRABL lOPOTARNIOA io, pa 'maš, ko limaš. |-olna luna je pričela fantazi- j že tisto torkovo popoldne, sem z gomuljko rinil proti iriborski frontni črti, kjer sta lopis Katedra in Altera pars ipomoči mnogih soorganiza- pokroviteljev in spon- iijev pripravih kulturni festi- i na katerem naj bi nastopi- 'možica še neuveljavljenih Supin. Z mladenko,"Ici mi je ves čas ^sla nasproti, ko je mimo dr- St^erska, sva spregovo- ■^šele na končni postaji, nato ^skupaj odšla do ŠTUK-a, je ta megalomanska ko- ^-cija dogajala. In medtem, ®5€m se v pogovorih z orga- '^oiji čudil, daje na priredi- prostoru relativno ma- je simpatična Ljuto- ^anka dokazovala, da zna ^ poskrbeti zase, tako da ^bil še ob eno skrb. prizorišču si je večina p^očih poiskala prostor ^^tonski senci in tako mediteranske sieste ^"»bno spremljala program . "^ru, kjer so se na soncu, ^ za drugim, v lastnem zo- . Ostali ansambli iz Murske ^^te, Ptuja, Ormoža, Mari- ijijj' Celja, Ljubljane in dru- t^^Slavnih mest severo- j^^ne Slovenije. Nenavad- Prešerno sem pozdravljal prijatelje, vmes pa nesrečnim fotoapara- t,' ^i. sem si ga sposodil .^ništvu, poskušal oveko- k,' predvsem nastopajoče, je bilo še svetlo. Ozvo- U^Je bilo dobro, tako da so lahko igrali v sohdnih najbolj pa sem si iz ^nn ef^®^^ programa za- nails iz Ptuja, or- IHij^^Pndigarje in Železobe- Robote. Mariborski radio ^ ki je prireditev v živo ^stv naravnost v gospo- j® odmori t^J^val na prizorišče z ne- ^.ja žlobudranjem iz stu- ^ 3 sem nemirno čofotal (^j-T^dalci, ki so se ob mra- '^odp ^^dno množiti. Ko so ; Posijali prvi reflektor- pokazali in izkazali ff^p' ®3by Zdravo in sveže laški It's not for sa- ^^stn*^ pa sem za nekaj časa rdečo nit, ter na koncu zabeležil še sezonske delavce in veterane Demolition group iz dolenjskih Cerkelj, ki so po- kazalt, da se ne dajo živi poko- pati. Ples ob ščipu seje preselil za edini šank in zgodnje ure so pognale prve delavske vlake, ko me je zagrabilo domotožje. No, pa človek po naporni noči kaj prehitro mish, da je vsega konec in zapre učke, ko jih ve- čina odpira. Medtem, ko sem se pogreznjen v globok spanec in s karto do Celja odpeljal na parkirni tir v Ljubljano, pa je tisti nesrečni fotoaparat izsto- pil na neznani postni nekje med potjo. Od moralnega mač- ka, ki sem ga glodal preostale dni, je ostal še kosmati rep, ki ne gre in ne gre po grlu, stro- šek pa mi bo še dolgo bingljal pred nosom za opomin in spo- min. »Glavno da smo živi in zdravi!« se človek kislo, a ven- dar tolaži. Upam, da se kmalu vidimo. Zlata harmonika Gasilsko društvo iz Dornave se je letos prvič, a uspešno, vključilo v krog organizatorjev izbirnih tekmovanj za Zlato harmoniko Ljubečna. V nede- ljo popoldan so se na priredi- tvenem prostoru pred šolo po- merili harmonikarji iz Prlekije in Ptujskega polja. V polfinale so se uvrstih: Zlatko Munde, Peter Jagodič, Jožek Rajh, Marjan Herceg in Stanko Horvat. Pred začetkom prireditve so na prireditveni prostor dosko- čiU tudi padalci ptujskega aerokluba. Pokroviteljstvo pri- reditve pa je imelo domače tr- govsko podjetje Solid. Nasled- nje izbirno tekmovanje bo 9. junija na Studencu pri Sevnici. M.B. Kal pa se dogaja? v Preboldu je postala navada, da se ob sobotah nekaj dogaja. Prejšnji teden nas je presenetil že drugi nastop zagrebške skupine Night jump (nočni skok po naše). Po plakatih sodeč, ki so se pojavili nekaj dni pred nastopom omenjene skupine, je bilo soditi, da gre za kakšno težkometalno skupino, ki pa so pri nas bolj redke, pa tudi njihova kakovost je bolj vprašljiva. Tisti pa, ki so že, so slaba kopija dobrih, tujih bendov. Toda v Preboldu presenečenje! Obiskovalci Intercluba so ves večer lahko uživali ob uspešnicah iz dobrih, šestdesetih let. Night jump je skupina, ki izvaja glasbo Erica Claptona, Boba Marleya in seveda nepogrešljivih Beatlesov. Plesala se ni dosti, toda marsikdo je zapel z njimi. Ni se nam treba bati, da bi tovrstna glasba utonila v pozabo, sploh pa ne, če bomo imeh še več takšriih Night jumpov. ^K^ gj^j masnEC 22. STRAN - 6. JUNIJ 1991 ZA RAZVEDRILO PISMO IZ LONDONA Jeziki so jim špansica vas Britanski »lingvisti« Odnos do drugih v Evropski skupnosti jezikov Najnovejše raziskave raz- gledanosti uslužbencev Evropske skupnosti so po- kazale, da Britanci in Irci najslabše obvladajo tuje jezi- ke. Samo 24% visokih irskih funkcionarjev v Evropski skupnosti zna več kot en sam tuj jezik, Britanci pa so samo za en odstotek boljši od svojih preziranih sose- dov. Najboljši tujejezičniki v Evropski skupnosti so Ni- zozemci, saj jih kar 67% gladko govori vsaj dva tuja jezika. Ob bližajočem se letu 1992 je tudi Otočane končno zagrabila panika: počasi za- čenjajo popravljati slab vtis in se celo uspešno učiti tujih jezikov. Vendar pa se tradici- ji zvesta Britanija ne more kar takoj obrniti po svežem vetru. V letih Britanskega imperija se je uveljavilo pre- pričanje, da se Angležem na- mreč ni treba učiti nobenega tujega jezika, kar tako ah ta- ko vsi govorijo angleško, to prepričanje pa bo izredno težko izkoreniniti. Eden iz- med ustanoviteljev Centra za politični študij Sir Alfred Sherman je v reviji Langu- age matters na primer zapi- sal, da gre samo za prevaro Evromanijakov, ki so prepri- čani, da bo poučevnaje evropskih jezikov v britan- skih šolah bistvenega pome- na za gospodarski razvoj dr- žave. Kot trdi Sir Alfred, so Angleži pač srečni, da prav njihov jezik služi za sporazu- mevnaje po vsem svetu. Naj so Angleži razvili svoj jezik do še tako zavidljive ravni, naključnega opazoval- ca običajno zmoti odnos po- nosnih Otočanov, do drugih jezikov. Dober primer za to je članek, ki je izšel v zadnji številki revye letalske druž- be Caledonian Airways Sky Life. Avtor David Taylor opozarja na pasti, ki jih skri- va grščina in daje spisek naj- koristnejših besed, ki naj bi se jih turisti naučili še pred dopustom. Takole piše: Članek v Sky Life »Angležem je grščina kar nekam nadležna stvar in na prvi pogled je videti povsem nerazumljiva, saj so vse črke drugačne. Pravzaprav to ni res; nekatere črke so enake tistim v latinici, nekatere so jim zelo podobne, spet tretje pa so videz enake, izgovori pa se jih drugače. Vas to kaj bega? No, seve- da je sprva videti res zamota- no, toda z vajo se njihove abecede ni težko naučiti in celo razumeti nekaj grških besed. V grščini je samo 24 črk in zdi se, da imajo ogromno samoglasnikov. In ko enkrat razpoznate črke, lahko razvozljate tudi po- men besed; vehko angleških besed namreč izhaja iz grš- čine. Slovnica je seveda nekaj drugega. Kot v mnogih evropskih jezikih (vsekakor pa niti približno ne v angleš- čini) so lahko grški glagoli moškega, ženskega ali celo srednjega spola; oblike gla- golov in pridevnikov pa se kar najjrej nekako spremi- njajo. Ce nameravate na pla- ži prebirati Platona v origi- nalu, boste morah nekaj časa posvetiti tudi grški slovnici, če pa bi radi samo obvladali nekaj besed in razumeli, kaj piše na izveskih pred trgovi- nami ah na tablah ob cesti, ali pa če bi radi v lokalu sami izbrali, kaj boste večerjah, vam bo naslednji povzetek nekaterih uporabnih izrazov prišel še kako prav. In če vas na primer samo zanima, kako se po grško re- če »da« in »ne«? Tudi pri tem morate biti previdni. Gr- ški »da« se izgovori nej, gr- ški »ne« pa oki. Okej? In še nek£y. Grki ne pozn^o angleškega vpraša- ja. Namesto tejga uporabljajo ločilo, ki mu mi pravimo pod- pičje. Kadarkoh boste torej ob koncu grškega stavka vi- deh »;«, to pomeni »?«. Nenavadno, kajne? Toda sčasoma se človek vsega te- ga navadi.« Angleški turisti in slovenščina Takšen je, žal, še vedno od- nos povprečnih Britancev do tujih jezikov - po njiho- vem mnenju se vsi, ki jim materin jezik ni angleščina, sporazumeva o v neobvlad- ljivih eksotičnih jezikih, ki so polni nesmiselnih slov- ničnih zakonitosti in izjem, pa tudi zapis besed, ki angle- škemu ušesu morda zvenijo še nekako domače, je po- vsem drugačen, kot bi (oni) pričakovali. Vprašajte An- gleža, ki je bil na počitnicah v Sloveniji ah ob jugoslo- vanski obali, kaj vse je videl. Porek? Rouvindž? Lubi- ano? Ali pa ga je celo zaneslo v Keldže, mesto ob Savinji? Pot iz teme čeprav bi večina Britan- cev ob branju prej navedene- ga članka verjetno zadovolj- no prikimala, se mnogim se- verno od Rokavskega preli- va vendarle odpirajo oči. V osnovni šoli v kraju Guild- ford južno od Londona se otroci od dvanajstega leta starosti učijo informatiko in poslovne predmete v fran- coščini. Tudi učitelje je pre- senetilo dejstvo, da se nihče izmed učencev ni povsepn iz- gubil v poplavi novih besed in struktur ter da postajajo iz dneva v dan boljši. Učitelji so prepričani, da otroci za- puščajo šole bolje opremlje- ni s praktičnim znanjem tu- jega jezika kot njihovi starši. Tudi v industriji so začeli na široko odpirati vrata mladim strokovnjakom, ki obvladajo še vsaj en tuj jezik. Sicer pa Angleži že skoraj zamujajo vlak - mladi kadri iz drugih evropskih držav lahko zase- dbo pomembna britanska delovna mesta, ker obvlada- jo angleščino in svojo stroko, večina njihovih britanskih kolegov pa se sicer lahko trudi s tujimi jeziki, še vedno pa tujcem v znanju le-teh še dolgo, dolgo ne bo kos. rmm Žandarji In ravbarji Ko smo bili otroci, smo se veliko igrali. Zdaj to že zdavnaj nismo več, ampak igračkamo se pa še. Ne vsi, da ne bo pomote. Ne- kateri. Nekaterim so se igrice na- mreč tako zelo priljubile, da so jim prešle v navado. Navada pa je razvada in je železna sraj- ca pa zato ni čudno, da brez skrivalnic, slepih miši in igrač- kanja z orožjem ne zn^o več živeti. Take ljudi, ki jim na vseh koncih in krajih že čisto razca- pane Jugoslavije udarja na otročje, jaz imenujem žandarji. To so nevarni tipi. Ker nisem psihiater, o njihovem karakter- ju v tem spisu ne bi govoril. Sicer se pa tudi ne splača, ker je tako psihoanaliziras)je naših vrlih Cefizljev sejanje v veter in po zakonih naše balkanske demokracije smrtno opasno. Poleg tega in za povrh pa smo o Luciferju že itak vse iz- vedeli pri verouku. Mogoče smo res hodili k raz- ličnemu verouku: jaz sem ho- dil v farof, vi pa na samouprav- ne sestanke. Na koncu seje pa vendar izkazalo, da smo vsi iz- gubljali čas. Edina razlika je v tem, da imam jaz vs^ moral- no zadoščenje: medtem ko je vaš Kardelj umrl, je moj Bog še vedno živ. Žal naši žandarji tega ne ve- do in se igračkajo in igračkajo. In še igračkajo. Tako kot smo se igračkah nekoč. Ko smo bili otroci. Naša najljubša igrica je bila »žandarji in ravbaiji«. Reč je zelo zanimiva: udeleženci se najprej osebnostno zdiferenci- irajo, nakar se ideološko in moralno razdružijo. Žcindc^i lovijo ravbarje, ravbaiji bežijo, žandarji streljajo, ravbarji stre- ljajo. No, na koncu se ne ve več, kdo koga lovi, že od začet- ka je pa problem v tem ^ če noče biti žandar. V^i k biti ravbaiji. Moram nr % da tudi jaz nikoli nise^^ biti žandar. Ta odločit^ H v meni tako zabetonirai^ danes, ko vstopam v k va leta, nadvse ljubim vseh vrst in barv in se d ^ v glavnem obnašam po mu: »Mam jih vidim mam.* ' ^M N^ še enkrat poudarim , me pn tem sploh ne ^ barva iyihove uniformen hov korobač in še hovo ime. V šoh so naT rekli, da naši žandaiji nisn'^ licaji. No, pravzaprav so n rekli, da tudi policaji nis^ kli so nam, da so miličniki to ljudski. Zakaj ljudskiniit do danes m jasno: menda at ker so tolkli narod po KnT.. in Beogradu. Zd^ je vse drugače. Po i, bruhu demokracije so v vtf jem delu naše mile Jugoskl spet policaji. Torej so le priznali, kaj Skoraj 50 let so se, packi n« tvarjali, da so ljudski miličniiu^ zd^ pa so spet - in to vedno boH - državni policaji. Ker pa, kot je znano, država z ljudstvom nima nič skupne, ga, mi ni jasno, kakšna je zdj< vloga naših žandaijev, pardon policajev. Ko gledam stavke ic demonstracije, se mi zdi, da ščitijo ljudstvo, ko pa ščitijo skupščino in gospode tovariM politike, se mi pa ne samo zdi da čuv^o državo. Kdo ve, koga navsezadi^ sploh v resnici čuvajo?! Jaz sumim, da sebe. To sklepam po tistih v sin- maslinastih uniformah z bei- mi pasovi. Ti gospodje, ki so tudi uradno še vedno tovariši v vsakem grmu vidijo potena alnega sovražnika. Daje stvar res patološka, do- kazuje dejstvo, da v te grm tudi streljajo. Včasih jih pnmi pa koga tudi ugrabijo. Zadiv primer dokazuje, da imajo zit sti radi ljudi v uniformi slo- venske vojske. To je še en do- kaz, da razlikujejo zrnje od plev prav toliko kot sovražniit do ustašev in četnikov. Ja, skoraj sem pozabil, da pi- šem o žandaijih in ravbaijih Saj res, kaj pa ravbaiji? Pustimo. Drugič. Saj je že to, kar sem nap» o žandaijih dovolj za pai ričeta. , ANTIZANDAI! Piše URŠKA GAŠPER . nadaljevanje V časopisih so se namreč ivno takrat razširile zgodbi- o »čudežnem« Kemronu, fa interferonu, ki da je poz- ravil že veliko bolnikov aidsom; jemali so ga tako, la so tableto položili pod ezik. Poleg splošne ambulante so dvakrat na teden odprli tudi zadnjo od štirih sob v ambulanti za matere in otroke. Tu so cepili otroke pred nalezljivimi boleznimi, ob četrtkih pa je bilo na pro- gramu načrtovanje družine. Uvedli so ga šele letos, v Ke- niji pa teče program že dve leti. Vsak četrtek je prišlo več ljudi, nekateri tudi le po- gledat, kaj vendar počno. Nekega dopoldneva se je oglasila nosečnica, mislim, da je bila že njena peta no- sečnost, in zaprosila za zašči- to. Pojasnih smo ji, da je to- krat že prepozno in bo mora- la počakati do poroda. Razo- čarana, ker se ji je podrlo še zadnje upanje, je cel dopol- dan prejokala v ambulanti in grozila, da se bo pokončala. Vendar ji nismo mogli po- magati ... Mož, ki jo je spremljal, pa je ves čas mir- no dremal na verandi. Toliko ga je pač skrbelo... Mnogi ljudje bi danes radi imeli manj otrok, saj je veli- ke družine težko preživljati. A tu se srečujeta sedanjost in preteklost. Ko še ni bilo cep- ljenj, je mnogo otrok pomr- lo, danes pa večina preživi in zato je treba razmišljati dru- gače, pokopati stare tradici- je, preslišati očitke starih staršev, ki se pritožujejo, da se še niso »rodih«. Po stari vraži se namreč vsak človek ponovno rodi v svojih vnu- kih. V prvem sinu, ki se rodi moškemu, se ponovno rodi njegov oče, v drugem mate- rin oče, v prvi hčerki očetova mati, v drugi materina... Že prvi dan sta nas Marko, naš mentor, in Flemming or- ganizirala. »Kar poskusite delati sa- mostojno. Preglejte vsak svojega pacienta, če pa česa ne boste vedeli, se bomo po- svetovali.« Prva težava je bila seveda sporazumevanje. Ko sem pr- vo bolnico, starejšo žensko, vprašala, kako se piše in za- radi kakšnih težav je prišla, sem dobila odgovor v kamba jeziku. Tako so morale »po- možne sestre« prevzeti vlogo prevajalk. Mimogrede so med preštevanjem tablet in pomivanjem stekleničk za sirup prevajale naša vpraša- nja in odgovore bolnikov. »Koliko je žena stara?« Opazila sem, da v zvežčiču niso napisali starosti. »Oh, saj ne ve. Mnogo sta- rejših ljudi tukaj ne ve, koli- ko let imajo!« Komu je mar za čas, če pa teče naprej tudi takrat, kadar ga nihče ne meri. Privaditi smo se morah tu- di načinu dela. Bilo je dosti hihitanja, ljudje, ki so priha- jali v ambulanto, so si nas radovedno ogledovali, sestre so paciente pregledale hitro. mi smo pa pri vsaki »malari- ji« vendarle še iskali znake, ki bi lahko potrdili, da gre za kaj drugega. Pravzaprav smo se ob tem tudi učih, eden od drugega. Tako me je Faith že prvi dan poaklicala v »kirurško« sobo. »To te bo gotovo zani- malo!« Sifrhs. Pri materi s štirimi otroki. Kmalu sem ji lahko vrnila presenečenje. »Faith, garje!« »Kako ste lahko prepri- čani?« Deklica, ki smo jo pregle- dovali, je imela noge, roke in trebuh polne drobnih bunčic in prask, tako značilnih za garje. A garij v ambulanti ne zdravijo, ker nimajo zdra- vila. Najbolj neprijeten je v am- bulanti vseskozi prisoten ob- čutek posebne vrste nemoči. Če bi nam pripeljah hudega bolnika, ki bi mu bilo treba hitro pomagati, bi lahko što- rih le malo. Sicer je res, da taki bolniki prihajajo redko, a tu in tam se to le zgodi. Tako je bilo tudi z ženo, ki so jo pripeljali, tik preden smo odšh. Bilo je še jutro, ordinacija še ni bila pripravljena, umi- vali smo »operacijsko« mizo, sestre so pripravljale zdravi- la, ko je na verandi nenado- ma nastal nemir. Pred ambu- lanto je ustavil avto, s katere- ga je stopilo nekaj ljudi. Na prikohci poltovornjaka je ostala le mlada ženska. Sta- rejši moški je nekaj razlagal in Faith, ki se ni nikoli raz- burila, se je tudi tokrat do- brovoljno ozrla na prikohco. Z moškim sta žensko dvigni- la s prikolice, poskušala seje postaviti na noge, z roko je lovila svoje krilo, da se ji ne bi razvezalo, nato pa se je prepustila nosačema, ki sta jo, mlahavo in bledo, napol odnesla v sobo. Mimo rado- vednih žensk na verandi se je, skoraj neopazno, izmuzni- la za njimi še drobna ženica z otrokom v naročju. »Kaj se je zgodilo?« Faith je že vedela in zdaj so bile njene oči resne. Ženska je rodila doma, nato pa je za- čela krvaveti. In nikakor ni mogla poroditi posteljice. Ker se je to zgodilo ponoči, so počakali do jutra in nato poiskali prevoz do ambu- lante. Nadaljevanje prihodnjič Bodice Politiki, ki so »nal^ teli na mino«, zdaj ce- lijo - da vojska odig^^ vlogo pirotehnika Na izložbenem okn" poslovalnice »KOM- PAS« je napis: Svet je lep - tega se predobro zavedajo politiki Še čudno, da Mijo- ševič tistim, ki zant^' vajo njegov odstop ^ reče - ^Ne čujet^ dobro!« »Borba za Jugps^ vijo« je v btsO. - »Protibirokrat!^'^'. revolucija« v preobleki Ob govorih po^^^l^ kov se človek spo^, - na papigo pred trg vino »ZelezninaT'' Kratico SFRJ si ko razlagamo dri^^^ - Slepomišenje tičnih razbijačev goslavije u MARJAN BR^^'^ jBBALCEJL 6. JUNIJ 1991 - STRAN 23 24. STRAN - 6. JUNIJ 1991 NASVETI ZDRAVILNE RASTLINE Zimzelen Zimzelen je naša simbolna rastlina, ker je bil v času slovenskih puntov simbol upora. Je tudi zdravilna rastlina iz družine pasjih strupov. To nenavadno ime družine (Apocynaceae) izvira iz grščine, ker je imela neka rastlina iz te družine pri starih Grkih slovesa, da ubija pse. V to družino spada kakih 300 rodov s 1500 vrstami, ki rastejo povečini v tropskih krajih. Nekatere vrste so strupene, povečini pa so zelo lepe, nekatere celo okrasne. Rod zimzelenov spada 12 vrst, ki so doma v tophh in zmerno tophh pokrajinah. Pri nas v Sloveniji raste divje mali zimzelen (Vinca minor L.) v svetlih gozdo- vih in med grmovjem. Cveti od aprila do junija, sicer pa raste v vsej južni Evropi in sega do Kavkaza in Male Azije. Dolga stebla se plazijo po gozdnih tleh in nosijo suhčaste, temno zelene usnjate in svetleče se hste. Peteroštevni cvetovi stojijo navpično in so lepe modre barve. Cvetovi zimzelena se medsebojno oprašujejo na svojevrsten način in zanimivo pri tem je to, da pelod ne kali na brazdi istega cveta in jih oprašujejo čebele in čmrlji. Spomladi, ko zimzelen pričenja cveteti nabi- ramo liste in tudi celo rastlino. Sveže liste posušimo v tanki plasti v senci na prepihu. Zimzelen vsebuje 0,3% alkaloida vinkamina in druge sorodne alkaloide, heterozid vinkozid, sitoste- role, čreslovine, urzolno lishno, čreslovine, pektine, grenke snovi itd. Zato je zimzelen grenkega in nepri- jetnega okusa. Alkaloid vinkamin zmanjšuje krvni pri- tisk podobno kot retzeerpin iz rauvolfije, rastline iz divjih, tropskih predelov Himalaje, ki tudi spada v isto družino. Lajša tudi tegobe pri prekrvavitvenih mot- njah v možganih. Alkaloid vinkristin pa uporabljajo za zdravljenje nekaterih oblik raka. Drugače pa uporablja zimzelen ljudsko zdravilstvo kot krepčilo in tonik. Iz listov še danes pripravljajo pripravke, ki zaustavljajo krvavitve, čistijo kri, celijo rane. Poparek pospešuje izločanje vode iz telesa. Zmanjšuje žejo pri sladkornih bolnikih in zmanjšuje kohčino sladkorja v urinu. Zmanjšuje tudi izločanje mleka. Jača delovanje srca in regulira menstruacijo. Zimzelen je zelo dober dodatek raznim čajnim mešani- cam, ki jih ljudsko zdravilstvo uporablja pri lajšanju najrazličnejših starostnih težav. Caj iz hstov zimzelena zaustavljajo krvavitve iz maternice, pljuč, črevesja, lajša težave pri hemoroidih, vnetju želodčne sluznice. Iz listov zimzelena si priprav- ljajo tonik in grenčico za krepčanje. Za čaj vzamemo eno vehko žlico zdrobljenih hstov in kuhamo približno 15 minut v 3 del vode. Ko je čaj kuhan, ga pustimo stati še dve uri, da se zdravilne snovi do konca izlužijo. Nato precedimo in popijemo večkrat na dan po žličko čaja. Grenčine jačajo in zato namočimo 100 g zimzelenovih listov v 1 htru črnega vina. Na toplem pustimo deset dni in nato precedimo. Rekovalescenti in starejši lju- dje naj popijejo po eno veliko žhco tega grenkega vina pred jedjo. BORIS JAGODIČ BIOENERGETIK ODGOVARJA Tresiiaji v roici Sem šestnajstletno dekle, že več let pa me spremlja te- žava, to so tresljaji v levi ro- ki, ki so se zadnje čase pre- stavili tudi v desno. Včasih so tako močni, da padem v nezavest. Vse mi pade iz rok, v roki takrat nimam mo- či. V nezavest sem zadnjikrat padla pred štirinajstimi dne- vi. V nezavesti sem pet do deset minut. Bila sem že na preiskavah v Ljubljani, ven- dar zdravniki niso ničesar odkrili, v Celju pa so rekli, da je nekaj narobe z živcem. Ko sem bila stara deset let sem se poškodovala pri pad- cu s kolesom, od takrat dalje čutim omenjene težave. Ro- ka se mi trese kadar sem jez- na, kadar me je strah v šoh in podobno. Sedaj obiskujem prvi letnik tekstilne šole, ra- da šivam, zato me moje zdravstvene težave ovir^o pri prizadevanjih za pridobi- tev poklica šivilije. Zlatka Odg.: Zlatka, morala se boš oglasiti pri meni, da ti uravnam energije, ravnoves- je imaš namreč popolnoma porušeno. Zato me pokliči ah me obišči, da se dogovori- va za terapije. Visoka SR že v otroštvu so mi ugoto- vili, da imam povišano sedi- mentacijo. Vehko sem bila po bolnišnicah, na raznih preiskavah, vzroka pa niso našh. Sedaj se mi giblje od 80 do 110, normalno je do 15. Probleme imam tudi z očmi, ki me neprestano zelo skeli- jo. Ob najmanjšem naporu mi otečejo kolena, obenem se takrat zelo slabo počutim. Zaradi tega ne dobim zdrav- niškega spričevala za oprav- ljanje dela, zato me je zdrav- nik predlagal za invahdsko komisijo. Lidija iz Pristave Odg.: Ker ste napisali svoj naslov sem vam že poslal do- pis, kajti nujno je potrebno pričeti s psihoterapijo. Mora- la bova spremeniti vašo mi- selno delovanje. Spoštovani prijatelji in tiralci! Zaradi preobremenitev vas prosim, da prenehate s telefonskimi klici v noč- nih urah na druge telefon- ske številke. Moja telefon- ska številka, ki je tudi v imeniku, je 0608 82-430. Če me ne dobite na tej, potem me ne boste na nobeni dru- gi, zato vas prosim, da ne vznemirjate mojih someš- čanov z enakim priimkom. Tudi sam imam ponoči rad mir, ko vas bom lahko spre- jel, pa vam zagotavljam, da me boste lahko dobili na omenjeni telefonski šte- vilki. KMETIJSKI NASVETI Košnja Na travniku bo ta čas košnja najvažnejše opravilo. Kositi je namreč treba tedaj, ko so trave že naredile lat, klas, cveteti pa še niso začele. Čas košnje je za kmeta, ki redi živino, najvažnejše opravi- lo. Zato so lepi dnevi namenje- ni izključno spravilu sena. Tre- ba ga je pospraviti čimprej in dovolj posušiti. Kdaj je seno dovolj suho, je odvisno od na- čina spravila. Kmet, ki bo do- suševal na dosuševalni napra- vi, narejeni po sistemu Aulen- dorf, mora krmo enakomerno razporediti po vsej površini tu- di v primeru, če pripelje le eno prikolico sena, ki ga je rešil pred nevihto. Ce tega ne nare- di, bo zrak pihal tam, kjer je manjši odpor. Manjši odpor pa ima plast, ki je že dovo^ suha. Plast, kije še mokra, d^e večji odpor, zrak je ne prepiha, kr- ma pa se lahko pokvari. Kdor ima urejen sistem do- suševanja na sončno energijo, mora krmo posušiti n^manj do polovice. Krma izgleda te- daj vsa pribhžno enake barve. Bilke trav so mehke, stebla de- telj pa so še žilava. Vendar so hsti detelj še toliko sveži, da se ne drobijo. Tudi pri teh sušilni- cah je treba enakomerno raz- porejati plasti in jo prepihati, torej vključiti ventilator, četu- di se zdi plast tako tanka, da se to ne splača. Tudi zelo tanka plast se rada sesede in ovira pretok zraka v naslednje plasti. IDA TEPEJ Uporaba različnih siiirnih dodaticov Silažne dodatke lahko razde- limo v štiri skupine: 1. Vplivajo na fermentacijo (razgradnjo) s tem, da spodbu- jajo mlečno kislinsko vrenje (mlečnokislnske bakterije, me- lasa, sladkor, encimi - celulo- za, suhi pesni rezanci). 2. Tudi vplivajo na fementa- cijo vendar tako, da prepreču- jejo rast mikrobov (kisline - klorovodikova, žveplova, fos- forna, mravljična, ocetna, pro- pionska...). 3. Preprečujejo kvaijenje si- laže zaradi dotoka zraka (ocet- na, propionska, maslena, izo- valerianska in izomaslena ki- slina ...). 4. Z njimi izboljšamo hranil- no vrednost silaže (žveplov di- oksid ali natriejv metabinufit, ciiikbacitracin - antibiotik...). Že iz teh nekaj besed, ko smo našteli samo osnovne se- stavine pripravkov, je razvid- no, da moramo pred nakupom in uporabo pripravka poznati način njegovega delovanja in razmere v katerih ga bomo uporabili (mokra ali močno uvela silaža, majhen odvzem, z beljakovinami bogata zelena krma, količina vodotopnih og- ljikovih hidratov - slad- korjev...). Najuspešnejši in najpo- membnejši (najcenejši) način preprečevanja kvarjenja silaže (segrevanje in plesnenje) je, da jo pokrmimo še isti dan. Pogo- sto odvzemanje tudi prepreču- je kvarjenje zraku izpostavlje- ne silažne površine. Pri tem je pomemben način odvzema. Čim manjša je površina nasta- la pri odvzemu (čim bolj ravna in nezrahljana - gladki rez z noži) tem manj bo kvarjenja. Dnevni odvzem n^ bo vsaj 10-30 cm (pozimi 10 cm, poleti 30 cm). Zato pri gradr^i silosa dobro pomislimo, koliko naj bo ši- rok. Dostikrat je boljše, da je silos ožji in daljši, kot pa širši in krajši. Na kvarjenje silažne mase v silosu vpliva tudi: - počasno polnjenje silova (napolnjen in zaprt mora biti v 1-2 dneh) - če venenje podaljšujemo in vozimo presuho krmo (seno) - če odlagamo z zapiranjem silosa - če slabo tlačimo Pa še nekaj: doslej še nismo spoznali čudežnega silirnega dodatka, ki bi lahko nadome- stil nujne tehnične postopke pri siliranju. Ti postopki so: - hitro polnjenje silosa - temeljito tlačenje - zavarovale silaže pred vdo- rom zraka in vode - pravilen čas košnje in pri- merna kohčina sušine Pri uporabi kateregakoli do- datka moramo vse postopke povezane s pripravo silaže opraviti nadvse skrbno in te- meljito. Če tega ne naredimo smo brez koristi zapravili de- nar in silirni dodatek. Kvahtetno silažo lahko kr- mimo vsem prežvekovalcem (govedo, ovce, koze) pa tudi konjem, prašičem, zajcem, pe- rutnini in divjadi. TATJANA PEVEC RECEPTI NAŠE BABICE Solata, sir in korenček Sestavine za štiri osebe: 1 glava solate, 100 g ementalca, 100 g gaude, 2 korenčka, 1 žUca gorčice, 6 žlic olja, sok 1 limone, sol. Solato očistimo, operemo in razrežemo. Sir narežemo na podolgovate koščke, korenček ostrgamo in naribamo. Gor- čico razmešamo z oljem, z limonovim sokom in soljo. S to omako prehjemo zelenjavo in sir, dobro premešamo in postavimo do uporabe v hladilnik. Po želji okrasimo solato s krhlji trdo kuhanih jajc. Zelena solata z gorgonzolo Sestavine za 4 osebe: 1 glava solate, 2 ne prezrela paradiž- nika, pol kozarca olja, 2 žhci kisa, 200 g gorgonzole, pol kozarca kisle smetane, 1 žlica vinjaka, sol, poper. Solato očistimo, operemo in narežemo. Paradižniku odstranimo seme in ga narežemo na kolobarje. Sohmo, popramo, zabelimo z oljem in kisom in potresemo z nadrob- Ijeno gorgonzolo. Solato prelijemo še s kislo smetano, ki smo ji primešah vinjak. Vse previdno, a temeljito preme- šamo in do uporabe postavimo v hladilnik. MODMi KLEPEf VLASTA Ne samo koledarsko, kaže, da se tudi glede na vreme vse bolj bližamo poletju, zato bo tudi naše klepetanje o modi vse bolj poletno obar- vano. Danes nam Vlasta Cah-Ze- rovnik predstavlja dva polet- na modela, ukrojena iz bom- bažnega blaga z imitacijo ze- brine kože. črno-bele proge, značilne za zebro, so v letoš- nji pomladansko-poletni modi visoko na lestvici pri- ljubljenosti, oblačila s tem vzorcem pa se prav lepo kombinirajo z ostalimi kosi garderobe. V prihodnjih številkah no- vega tednika bo naša modna svetovalka Vlasta Cah-Že- rovnik pisala o poletn'^i serijo pa bomo začelH strr^, kar poleti najbob!5 pnde - s kopalkami Seveda pa vas vabimo' hN oblikujete naše morin « svete in v uredništvo nl?^" te kar največ vprašaiii il« pa tudi samo predli o čem bi še pisali če k®"' priložili nagradni kupon"^ javljen v vsaki številki ^ ** ga tednika, vas bomo kn^ meseca uvrsitli v veliko v lo iz katere žrebamo dSj nika oziroma dobitnico? katnega, ročno pletenega^ loverja oziroma jopice v naslov pa je: Novi terinu Zebrasto v modi! Vprašanje: Ana iz Celja je dobila v dar 2 m bombažnega blaga v čr- no-belem vzorcu zebre. Za- nima jo, če je takšen motiv letos moden in kroj, ki bi ji pristojal. Postavo ima dokaj skladno, le z obliko nog ni zadovoljna, zato ne nosi mini kril. Kljub temu pa bi želela imeti mladosten in ne čisto klasičen model. Odgovor: Letos so modni vsi motivi, ki vsaj malo spominjajo na vro- če eksotične dežele, savano, puščavo, pragozd... torej tu- di vzorec, ki imitira kožo le- potice afriških savan - zebre Ce ne marate mini dolžiji- vam predlagam, da si nekoli- ko daljše krilo ukrojite iz^^ stih delov, ki pa jih spodaj n« zašijete do konca. Tako dobi- te zanimive razporke, ki P^- hoji in rahlem vetru nagaji^!" zakrivajo in odkriva)" hkrati. Lahko pa si sešijete tudi n^ kohko krajše krilo, ki dva visoka razporka ob sti^ neh. Spodaj oblečete črne ^ gice, iz ostanka blaga ^ ukrojite kratko bluzo, ki kriva popek in ramena, vam je letošnja minimalis na moda sicer pri s^^^^^g^A Bioenergetiku Marjanu Knezu lahko zastavite vprašanja pisno, na naš na- slov (NT&RC, Celje, Trg V. kongresa 3 a, za bioenerge- tika), vprašanju pa obvez- no priložite kupon »bio- energetik odgovarja«. Mar- jan Knez vam bo odgovoril v svoji rubriki v Novem tedniku. jBBALCEJL 6. JUNIJ 1991 - STRAN 25 26. stran - 6. junij 1991 21.55 DOKLER SE NE SNIDEVA SPET- (TILL WE MEET AGAIN - 6., zadnji del angleške nadaljevanke, 1989) 023.00 POROČILA 23.15 VEČER JAZZA KOPER T-- 16.00 ŠPORTNE ODDAJE 17:30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO- VENIJA; STUDIO II KOPER - OD- PRTA MEJA 19.00 TV DNEVNIK 19.30 ČAROBNA SVETILKA, otroški pro- gram: ČLOVEK PAJEK (THE SPI- DER MAN - risana serija) 20.10 AL CAPONE (Ameriški barvni film, 1975) 21.30 V SVETU DOMIŠLJIJE (Televizij- ska nanizanka) 22.20 ŽREBANJE LOTA 22.25 TV DNEVNIK 22.40 ŠPORTNA RUBRIKA AVSTRIJA I 9.00 ČAS V SLIKI 9.05 PISARNA, PISARNA, pon. 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE 10.00 ŠOLSKA TV 10.30 NAREDI ŠE ENKRAT, OČKA, pon. ameriškega filma (1986) 12.00 POPAJ, risanka 12.05 ŠPORT V PONEDEUEK, pon. 13.00 ČAS V SLIKI 13.00 Ml, pon. 13.35 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Ne- sposobnež 14.00 WALTONOVI, Sorodniki iz Kan- zasa 14.45 MOJSTRI JUTRIŠNJEGA DNE, mladi glasbeniki 15.00 Otroški program 15.05 ODDAJA Z MIŠKO, zabavne in po- učne zgodbe 15.30 AM, DAM. DES 16.10 ŠEST BARTONOVIH, avstralska otroška serija 16.35 MINI KLUB 17.00 MINI ČAS V SLIKI 17.10 WURLITZER 18.00 ČAS V SLIKI 18.05 Ml 18.30 SEVER IN JUG, 6. del nadalje- vanke 19.20 ZNANJE DANES 19.30 ČAS V SLIKI 19.53 VREME 20.00 ŠPORT 20.15 DEŽELA GORA 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI 21.07 POGLEDI S STRANI 21.15 ANDERSONOVO MAŠČEVANJE (Mousey - ameriško-britanski film, 1974) 22.25 DOOMVVATCH (Britanski film, 1972) 23.55 CHICAGO 1930, Sindikat 0.40 ČAS V SLIKI AVSTRIJA II 8.30 16.50 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.00 22.00 22.30 VREMENSKA PANORAMA LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Rudolf Hausner ŠOLSKA TV ORIENTACIJA PISARNA, PISARNA, Prepir in solze ZARJOVI, LEV! kviz LOKALNI PROGRAM ČAS V SLIKI VREME KULTURA TISTA STVAR JE, kviz TV KOTIČEK ZA ŽIVALI ČAS V SLIKI KLUB 2, POROČILA SLOVENIJA I 8.50 9.00 9.55 10.55 11.55 16.15 16.30 18.00 18.05 19.00 19.30 20.05 22.05 22.30 A KANAL^^^^ 20.00 KlU IN PRIJATELJI (10/12 del špan- ske mladinske nanizanke) 20.30 ZAPEUEVANJE .EVROPE (THE SEDUCTION OF EUROPE - nem- ški film) HRVAŠKA I 10.15 POROČILA 10.20 TV KOLEDAR 10.10 FAMILV ALBUM (8/26 lekcija ame- riške angleščine) 11.00 GIMNASTIKA (GYM - 6/20 del otroške serije) 11.30 LOVEC (HUNTER - ameriški barv- ni film, 1980) 13.05 RISANKA 13.35 HRVAŠKA NAIVNA UMETNOST (Dokumentarna oddaja HTV) 14.35 SAUIVI DOMAČI VIDEO (Ponovi- tev 8/19 dela humoristične nani- zanke) 15.05 POROČILA 15.10 TV KOLEDAR: SPREGLEDALI STE - POGLEJTE 15.20 ŠPORTNA DOBA 16.20 NA ZDRAVJE I (CHEERS-ponovi- tev 15/52 dela ameriške humori- stične nanizanke) 16.50 DOKLER SE NE SNIDEVA SPET (TILL WE MEET AGAIN - ponovi- tev 6., zadnjega dela angleške na- daljevanke, 1989) 17.45 GIMNASTIKA (GYM - ponovitev 6/ 20 dela otroške serije) 18.15 HRVAŠKA DANES 18.45 VIDEOBOOM 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK I 20.05 PLAVA LAGUNA (BLUE LAGOON - ameriški barvni film, 1980) 21.50 DNEVNIK II 22.10 STJEPAN RADIČ (Oddaja od 120 obletnici rojstva hrvaškega poli- tika) 0.00 YUTEL 1.00 POROČILA HRVAŠKA 17.25 Tel Aviv: EP V KOŠARKI (Ž): Jugo- slavija - Italija, prenos 19.00 DP V ROKOMETU, FINALE PLAY OFFA: Proleter - Zagreb, prenos 20.20 ATLETSKI MITING ZAGREB '91, reportaža 21.25 TOP CUP HTV 21.15 LOTERIJA 22.25 KRILA (WINGS - 1/15 del ameri- ške humoristične nanizanke) 23.00 POROČILA 23.20 LEPE REČI (FINE THINGS - 1/3 del nadaljevanke) 0.10 NOVA DOBA KOPER: AVSTRIJA I 8.35-12.05 IN 16.00-0.00 TELETEKST TV SLOVENIJA VIDEO STRANI ŽIV ŽAV, ponovitev REKVIEM ZA BORISA (Ponovitev drame HTV) INGVERJEVO DREVO (GINGER TREE - ponovitev 1/4 dela angle- ške nadaljevanke) VIDEO STRANI VIDEO STRANI SOVA, ponovitev PUJSOVI DOS- JEJI (THE PIGLET FILES - 2/14 del angleške humoristične nani- zanke, 1989); TAGGART (8/15 del škotske nadaljevanke, 1986) TV DNEVNIK I KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja RISANKA TV DNEVNIK II FILM TEDNA; HANUSSEN (HA- NUSSEN - madžarski barvni film, 1988) TV DNEVNIK III SOVA; ALF (ALF - 41. del ameri- ške humoristične nanizanke, 1987/ 88); TAGGART (TAGGART - 9/15 del škotske nadaljevanke, 1986) 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA II- 16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI 17.25 Tel Aviv; EP V KOŠARKI (Ž); Jugo- slavija - Italija 19.00 TV SLOVENIJA; STUDI MARIBOR - POSLOVNA BORZA, TV RULETA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ŽARIŠČE 20.30 MARIA CALLAS, portret 21.30 SVET POROČA 22.15 Ljubljana. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V BASEBALLU.repor- taža 22.45 Zrenjanin; 2. TEKMA FINALA DP V NOGOMETU (M); Proleter - Za- greb, posnetek 23.55 YUTEL televizijski SLOVENIJA I 8.35-10.20 IN 16.25-23.55 TELETEKST TV SLOVENIJA VIDEO STRANI BENJI (4/13 del ameriške nani- zanke) V CITYJU (CAPITAL CITY - pono- vitev 3/13 dela angleške nadalje- vanke, 1989) VIDEO STRANI VIDEO STRANI SOVA, ponovitev TAGGART (9/15 del škotske nadaljevanke, 1986) TV DNEVNIK I PO SLEDEH NAPREDKA, pono- vitev ALF (ALF - ponovitev 33. dela ameriške humoristične nanizanke, 1987/88) RISANKA TV DNEVNIK II VELIKI ZASUK (LA GRANDE CA- BRIOLE - 8., zadnji del francoske nadaljevanke) TEDNIK TV DNEVNIK lil SOVA; VI STE PA NAJBRŽ NJEN MOŽ (YOU MUST BE THE HUS- BAND - 3/7 del angleške humori- stične nanizanke); TAGGART (TAGGART - 10/15 del škotske na- daljevanke, 1986) 23.45 VIDEO STRANI 8.50 9.00 9.20 10.10 16.40 16.55 18.00 18.05 18.35 19.00 19.30 20.05 21.00 22.00 22.25 SLOVENIJA II 15.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO- SKUSNI PRENOSI 15.55 Tel Aviv; EP V KOŠARKI; Jugosla- vija - SZ, prenos 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO- VENIJA: STUDIO LJUBLJANA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ŽARIŠČE 20.30 SLOVO OD POLNE ZAPOŠLENO- STI (2/3 del izobraževalne oddaje) KAKO POMAGATI? 20.55 MALI KONCERT 21.05 VEČERNI GOST: MIRA OMERZEL- TERLEP 21.55 RETROSPEKTIVA TV DRAM JO- ŽETA BABIČA; MUTASTI BRATJE 23.30 YUTEL 16.00 ŠPORTNE ODDAJE 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE- ZIKU 18.45 ODPRTA MEJA 19.00 TV DNEVNIK 19.30 ČAROBNA SVETILKA, otroški pro- gram; MATT IN JENNY (Ameriška nanizanka); GIANNI IN PINOTTO (Risana serija) 20.15 BUCK ROGERS (Ameriška nani- zanka) 21.00 GRKI - POTOVANJE SKOZI PRO- STOR IN ČAS (1/4 del dokumentar- ne serije) 21.30 V SVETU DOMIŠLJIJE (Televizij- ska nanizanka) 22.20 TV DNEVNIK 22.30 ŠPORTNA SREDA HRVAŠKA I 9.00 JUTRANJI PROGRAM; Čas v sliki 9.05 Pisarna, pisarna, pon. 9.30 Francoščina 10.00 Šolska tv 10.30 MONTE CARLO STORY (Italijanski film, 1956) 12.10 REPORTAŽE IZ TUJINE, pon. 13.00 ČAS V SLIKI 13.10 Ml, pon. 13.35 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Isa- bel in njen snubec 14.00 VVICHERTOVI IZ SOSESKE, Mačke imajo rade baldrijan 14.45 BULVARJI TEGA SVETA, Kairo; Pyramid Road 15.00 Otroški program 15.05 DUCK TALES, Zlato runo, risanka 15.30 POJEDINA ZA ROJSTNI DAN, lut- kovna igrica 15.50 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB 15.55 JAZ IN TI POŠTA S KASANDRO 16.10 KOT- PES IN MAČKA, Babica stavka 16.35 GLASBENA DELAVNICA 17.00 MINI ČAS V SLIKI 17.10 VVURLITZER 18.00 ČAS V SLIKI 18.05 Ml 18.30 SEVER IN JUG, 7. del nadalje- vanke 19.20 ZNANJE DANES 19.30 ČAS V SLIKI/VREME 20.00 ŠPORT 20.15 DEKLE IZ SCHWARZWALDA (Nemški film, 1950) 21.55 POGLEDI S STRANI 22.05 DALLAS, Zadnji poljub 22.50 LEPOTA GREHA (Lepota poroka - jugoslovanski film, 1986) 0.35 ČAS V SLIKI 15.55 17.30 18.20 19.30 20,05 20.15 20.50 21.50 22.25 22.40 AVSTRIJA II 8.30 VREMENSKA PANORAMA 16 50 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar VVolfgang Denk 17.00 ZAVAROVANA DRUŽBA, 8. del 17.30 ZEMUA IN UUDJE 18.00 PISARNA, PISARNA, Desetak 18.30 KLJUČAVNICA, pogled v domove zvezd 19.00 LOKALNI PROGRAM 19.30 ČAS V SLIKI / VREME 20.00 KULTURA 20.15 MORILEC S KLADIVOM, tv film po knjigi Fred Breinersdorferja 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 ŠPORT, ČAS V SLIKI KOPER 22.00 TUTTI FRUTTI JUKE BOX (Glasbe- na oddaja v živo) vodi; ALEX BINI AVSTRIJA I 9.00 ČAS V SLIKI 9.05 PISARNA, PISARNA, pon. 9.30 ZEMUA IN UUDJE, pon. 10.00 ŠOLSKA TV 10.30 DEKLE IZ SCHVVARZVVALDA, pon. nemškega filma (1950) 12.10 GLASBENA SKRINJA, s Petrom Hoffmannom, Mario Bili in Mortom Shumanom 12.20 KLUB ZA SENIORJE, pon. 13.00 ČAS V SLIKI 13.10 Ml, pon. 13.35 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Sin g. VVintgata 14.00 KUNG FU, Caine in sguavi/ 14.50 PUSTOLOVŠČINA ŽIVALSKI SVET, Kormoran 15.00 Otroški program 15.05 FRAČJI Dol, Inšpektor Red z lutka- mi Jima Hensona, zadnji del 15.30 AM, DAM, DES 15.55 MINI SCENA 16.10 SUPERBABICA, Strupenjača, zad- nji del 16.35 USPEŠNICE IN NAPOTKI 17.00 MINI ČAS V SLIKI 17.10 VVURLITZER 18.00 ČAS V SLIKI 18.05 Ml 18.30 SEVER IN JUG, 8. del nadaljev- nake 19.20 ZNANJE DANES 19.30 ČAS V SLIKI 19.53 VREME 20.00 ŠPORT 20.15 VELIKA NAGRADA NARODNOZA- BAVNE GLASBE, prenos iz Gmundna 22.00 POGLEDI S STRANI 22.10 SELITEV REDKO PRIDE SAMA (The Chain - britanski film, 1985) 23.40 CHICAGO 1930, Doreen-Maney Story, ČB 0.25 ČAS V SLIKI del angleške nadaljevanke, 1989) 22.05 TV DNEVNIK III 22.30 SOVA; DRAGI JOHN (DEAR JOHN - 17/23 del ameriške humoristične nanizanke); BOCCACCIO 70 (Itali- jansko/francoski barvni omnibus film, 1970); SKRIVNI KABARET (SECRET CABARET - 2/6 del an- gleškega show programa) 1.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA II 16.10 Tel Aviv; EP V KOŠARKI (Ž); Jugo- slavija - Poljska, posnetek 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO- VENIJA; STUDIO MARIBOR - TE- LE M 19.00 VIDEOMEH, ponovitev 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ŽARIŠČE 20.30 SLAVNOSTNI KONCERT OB STO- LETNICI CARNEGIE HALLA (Pos- netek 1. dela glasbene prireditve) 22.30 OČI KRITIKE 23.10 YUTEL KOPER _ 16.00 ŠPORTNE ODDAJE 18.30 program V SLGVPMČ- 18,45 ODPRTA MEJA 19.00 TV DNEVNIK 19.30 ČAROBNA svetilka gram; VELIKA -televizijska nanizanki^^^ VITEZA (Risana serja) 20.10 ZGODOVINA FOTOGR del dokumentarne 20.30 DICKENSOVE nn^'®) (11., zadnji del anaSf^ vanke) ^^^^^ n^ 21.30 TV DNEVNIK ^ 22.40 ŠPORTNA RUBRIKA AVSTRIJA I 9.00 JUTRANJI program r"^ 9.05 Pisarna, pisarna, pon 9.30 Ruščina 10.00 Šolska tv 10.30 TROJICA, 0 KATERI c;p ^ (Nemški film, 1953) ČB ^^ 12.15 DOMAČE REPORTAŽF 13.00 ČAS V SLIKI 13.10 Ml, pon. 13.35 ZAHODNO OD SANTA FFu VVillard nadomešča šerifa ' 14.00 LIEBLING KREUZBERG valeč ' '' 14.45 MOJSTRI JUTRIŠNJEGA r^ mladi glasbeniki 15.00 Otroški program 15.05 OSTRŽEK, Ostržkov doloin,. sanka ^ 15:30 AM, DAM, DES 15.55 ZELENA TRATA 16.10 ZGODBE OD DRUGOD 16.35 MINI KVIZ ' """ 17.00 MINI ČAS V SLIKI 17.10 VVURLITZER 18.00 ČAS V SLIKI 18.05 Ml 18.30 SEVER IN JUG, 9. del vanke 19.20 ZNANJE DANES 19.30 ČAS V SLIKI/VREME 20.00 ŠPORT 20.15 XY - NEREŠENO, policija prosa pomoč ^ 21.15 ZNANI LJUDJE KUHAJO 21.25 POGLEDI S STRANI 21.35 ASFALTNI OTROK (Wild Th« - ameriški film, 1986) " 23.00 ŠPORT i 23.20 XY - NEREŠENO, odmevi a dalcev , 23.30 ADIOS GRINGO (Italijansko-lrn cosko-španski film, 1965) 1 1.00 ČAS V SLIKI AKANAL^^= 20.00 KlU IN PRIJATELJI (12., zadnji del španske mladinske nanizanke) 20.30 NERODA (LE CORNIAUD - fran- coski barvni film, 1964) HRVAŠKA I AVSTRIJA II A KANAI ^ 20.00 KlU IN PRIJATELJI (11/12 del špan- ske mladinske nanizanke) 20.30 NOSILA JE RUMEN TRAK (SHE VVORE A YELLOW RIBBON - ameriški barvni film, 1949) 8.30 17.05 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.00 21.30 22.00 22.30 VREMENSKA PANORAMA LEKSIKON UMETNIKOV, kipar Franz VVest SESTANEK Z ŽIVAUO IN ČLOVE- KOM, oddaja Otta Koeniga PISARNA, PISARNA, serija POVEJ RESNICO, igra LOKALNI PROGRAM ČAS V SLIKI VREME KULUTRA DOMAČE REPORTAŽE TRAILER, oddaja za ljubitelje filma POZOR, KULTURA ČAS V SLIKI KLUB 2, POROČIU 10.15 POROČILA 10.20 TV KOLEDAR 10.30 FAM1LY ALBUM (9/26 lekcija ame- riške angleščine) 11.00 LAŽEŠ, MELITA (2/5 del otroške nanizanke) 11.30 RIMSKE POČITNICE (ROMAN H0LL1DAY - ameriški film) 13.25 KLOP NA JURJEVSKl (KLUPA NA JURJEVSKOJ - 2/4 del domače nadaljevanke) 14.20 LEPA NAŠA (LIJEPA NAŠA - 2/5 del dokumentarne oddaje) 14.50 ŠAUIVl DOMAČI VIDEO (9/19 del humoristične nanizanke) 15.20 POROČILA 15.25 TV KOLEDAR; SPREGLEDALI STE - POGLEJTE 15.35 RISANKA 16.05 KRILA (VVINGS - ponovitev 1/15 ameriške humoristične nanizanke) 16.35 NOVA DOBA, ponovitev 16.50 LEPE REČI (FINE THINGS - pono- vitev 1/3 dela nadaljevanke) 17.45 LAŽEŠ, MELITA (Ponovitev 2/5 de- la otroške nanizanke) 18.15 HRVAŠKA DANES 18.45 ZAŠČITENA NARAVA HRVAŠKE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 1 20.05 SPEKTER 21.10 IZGUBLJENI SVETOVI, IZGINULA ŽIVUENJA (2/4 del ameriške do- kumentarne serije) 21.50 DNEVNIKU 22.10 DOPOLNILO 23.00 ALKEMIJA NOTRANJEGA ZVOKA (ALKEMIJA UNUTRANJEG ZVUKA - 3/4 del dokumentarne oddaje) 23.55 YUTEL 0.55 POROČILA SLOVENIJA II 10.15 POROČILA 10.20 TV KOLEDAR 10.30 FAM1LY ALBUM (10/26 lekcija ameriške angleščine) 11.00 ŽIVETI KOT VES OSTALI SVET (7/ 8 del otroške dokumentarne serije) 11.30 NORMA (Opera V. Bellinija) 14.10 RISANKA 14.15 ŠALJIVI DOMAČI VIDEO (5/19 del humoristične 14.45 POROČILA 14.50 TV KOLEDAR; SPREGLEDALI STE - POGLEJTE 15.00 KAKO JE NOR TA SVET (Ponovitev 10/13 dela humoristične serije) 15.30 SPLOŠNA PRAKSA (D. P. - pono- vitev 19/26 dela avstralske nani- zanke) 16.30 OD MAJA DO DECEMBRA (MAY TO DECEMBER - ponovitev 1/12 dela angleške humoristične nada- ljevanke) 16.50 LEPE REČI (FINE THINGS-pono- vitev2/3 dela nadaljevanke) 17.45 ŽIVETI KOT VES OSTALI SVET (Ponovitev 7/8 dela otroške doku- mentarne serije) 18.15 HRVAŠKA DANES 18.45 PRVI VTISI (FIRST IMPRESSIONS - 4/8 del humoristične nanizanke, 1987) RISANKA DNEVNIK I ŽIV DOKAZ (LIVING PROOF: THE HANK VVILLIAMS JR. STORY - ameriški barvni film, 1983) DNEVNIK EKRAN BREZ OKVIRJA YUTEL POROČILA nadjit SLOVENIJA I 8.35-10.25 in 14.55-1.55 TELETEKST TV SLOVENIJA VIDEO STRANI SORODNIK IZ LAZIN (2/5 del otro- ške nanizanke TV Sarajevo) VELIKI ZASUK (LA GRANDE CA- BRIOLE - ponovitev 8., zadnjega dela francoske nadaljevanke) VIDEO STRANI VIDEO STRANI , TEDNIK, ponovitev SOVA, ponovitev VI STE PA NAJ- BRŽ NJEN MOŽ (YOU MUST BE THE HUSBAND - 3/7 del angleške humoristične nanizanke); TAG- GART (10/15 del škotske nadalje- vanke, 1986) TV DNEVNIK I MARLBORO MUSIC SHOW (Pono- vitev glasbene oddaje) NEVARNI ZALIV (DANGER BAY - 1/20 del kanadske mladinske na- daljevanke) RISANKA TV DNEVNIK 11 ZRCALO TEDNA RAZGLEDNICE CLIVA JAMESA (2/ 5 del dokumentarne serije) RAZ- GLEDNICA IZ ŠANGHAJA V C1TYJU (CAPITAL CITY - 5/13 8.50 9.00 9.25 10.15 15.15 15.20 16.25 18.00 18.05 18.35 19.05 19.30 19.59 20.20 21.15 HRVAŠKA ll=^= 18.10 Tel Aviv; EP V KOŠARKI (Ž); Jugo- slavija - Poljska, posnetek 19.30 DNEVNIK 20.05 RISANKA 20.15 ORSON VVELLES - ŽIVLJENJE NA FILMU (2/4 del ameriške dokumen- tarne serije) 20.50 NOSTALGIJA 21.25 ALF (ALF - 26/31 del ameriške humoristične nanizanke) 22.00 MARLBORO MUSIC SHOVV (Glas- bena oddaja) 22 35 POROČILA 22^55 HOBOTNICA (LA PIOVRA 111 - 2/13 del italijanske nadaljevanke, 1987) AVSTRIJA 11 " 8.30 VREMENSKA PANORAMA 14.50 LEKSIKON UMETNIKOV, ste! kipar Zbynek Sekal 15.00 ŠPORT I 16.05 ZADEVA ZAJČEK (Causa Kts^ - češkoslovaški film, 1979) i 17.30 SREČANJE Z NARAVO, oddi) o živalih v sodelovanju z WWF 18.00 PISARNA, PISARNA, Prepiri 18.30 MILIJONSKO KOLO, nag igra 19.00 LOKALNI PROGRAM 19.30 ČAS V SLIKI/VREME 20.00 KULTURA [ 20.15 NEZNANI CHRISTIAN DOPM Dokumentarna oddaja o i^, salzburškega matematika infsi 21.00 ZNANOST, magazin 21.15 ŠILING, gospodarski magazin ^ 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 Mojstrovine NAPOLEON (Nap*i on - Vu par Abel Gance - ski nemi film, 1926) 2.15 POROČILA gratj 24 UR NA PREŽI Tel Aviv: EP V KOŠARKI (Ž); Jugo- slavija - SZ, prenos MEGAMIX NEKOČ JE BILA STEPHANIE DNEVNIK RISANKA KAKO JE NOR TA SVET (10/13 det humoristične nanizanke) LEPE REČI (FINE THINGS - 2/3 del nadaljevanke) OD MAJA DO DECEMBRA (MAY TO DECEMBER - 1/12 del angle- ške humoristične nadaljevanke) POROČILA SPLOŠNA PRAKSA (G. P. - 19/26 del avstralske humoristične nani- zanke) 16.00 ŠPORTNE ODDAJE 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE- ZIKU 18.45 ODPRTA MEJA 19.00 TV DNEVNIK 19.30 ČAROBNA SVETILKA, otroški pro- gram; VELIKA NOGA (BIG FOOT - ameriška nadaljevanka) 19.50 AKTUALNA TEMA 20.30 TUTTI FRUTTI (Glasbena oddaja) vodi: ALEX BINI 21.45 TV DNEVNIK PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO, d.o.o. 63301 Petrovče, Leveč b.š. telefon: 63/713-221 I40V0 HOVO tiOV© Ekskluzivna prodaja vozil DAEVVOO, NISSAN, PONTIAC, MITSUBISHI v CENI VOZIL JE VRAČUNANA CARINA! DAEWOOGSICOUPE(3V) 13.617 USP NISSAN SUNNYJX 16.126 USP PONTIAC FIREFLV 12.990 USP DAEVVOBASE 12.999 U5W DAEVVOOGSI 13.555 US^ DAEW00GTE 14.459 U5i^ MITSUBISHI LANCERGL 14.519 USP Plačljivo v dinarski protivrednosti po uradnem tečaju. Vsa vozila so opremljena za aircondition-om in stereo radijsko napravo. Dobava vozil v mesecu JUNIJU. Informacije na tel. 063/713-221 ali v prodajalni »BRANKO« V Ozki ulici 3 v Celju. 6. JONU 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 6. JUNIJ 1991 jBBALCEJL 6. JUNIJ 1991 - STRAN 29 30. STRAN - 6. JUNIJ 1991 jBBALCEJL 6. JUNIJ 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 6. JUNIJ 1991 Klt| NOČNE CVETKE • Prvi petardni žur so si v sredo ponoči izmislili štiije mladeniči, Željko, Sa- vo, Zoran in Avid. Žal pa nad pokanjem bombic niso bili prav nič navdušeni so- stanovalci v samskem do- mu ŽG Ljubljana na Ašker- čevi ulici v Celju. Nočnemu bombardiranju so naredili konec s tem, ko so poklicali policiste. Petardometalci bodo šli k sodniku za pre- krške. • Brioni so bili v sredo po- noči ogroženi. Gostilna v Zadobrovi se je kar naen- krat spremenila v pravcato bojišče. Andrej V., Anton Š., Bojan T. in Jože Č. so se mlatili, razgrajali in uniče- vali gostilniški inventar. Pretepači so si nakopali predlog za obisk sodnika za prekrške in kazensko ovadbo. • V bifeju na svinjskem sejmu v Celju sta se v četr- tek popoldne dva možakar- ja hudo sprla. Vzroka za spor sta bila dva: alkoholno vrenje in politično modro- vanje, pri čemer je podob- nost med politiko in svinj- skim sejmom zgolj nak- I ljučna. • Peto uro zjutraj sta si Di- ! laver M. in Milan R. izbrala ; za prepir v sahiskem domu ! v Ribaijevi ulici. Ta petkov prepir seje končal tako, da ^ se je Dilaver spravil nad I Milanov avto, ki ima zd^ : lepotno napako na strehi. Streholomilec je šel v pro- stor za alkoholno treznje- nje, čakata pa ga še dve po- ti: k sodniku za prekrške in na sodišče. • V petek popoldne je Mit- ja K. sporočil na policijsko postajo, daje pod stopnica- mi stanovanjskega bloka Pod lipami 22 našel brzo- strelko. Policisti so potem ugotovili, da ne gre za ne- varno orožje, ampak za otroško igračko. Takšne kragujevška Zastava zaen- krat še ne proizvaja. Takš- ne igračke tudi niso pri- merne za naše otroke. • V soboto okoli polnoči si je razgrajaška druščina mladeničev praznila aku- mulatoije tako, da je razbi- jala po drogovih javne raz- svetljave v Ulici 29. novem- bra, potem pa se je presta- vila na Veselovo ulico in stopnjevala razpoloženje s hojo po parkiranih avto- mobilih. Tri vozila so hudo pločevinsko poškodovali. Ljudje, ki zaradi hrupa niso mogli spati, so poklicali na policijo, razgrajači pa bodo odslužili primerno kazen. M.A. 93 POROČA Namesto da bi gorela le su- ha trava, je zagorel še drog električne napeljave v Jamo- vi ulici v Celju. Da je požaru botrovala neprevidnost pri kurjenju, ni nobeno novo od- kritje. Celjski poklicni gasil- ci so v minulem tednu preje- li še eno obvestilo o požaru. Gorelo naj bi v Jurčičevi uli- ci. Pa se, na srečo, z ognjem ni bilo treba spopasti. Bilo je le veliko dima zaradi podži- ganja podrasti. Da je tam, kjer je dim tudi ogenj, tokrat torej ni držalo. Uničenje ročne bombe iz časa druge vojne, prevažanje pitne vode in še ena »opera- cija«: reševanje prestrašenih iz dvigala v Milčinskega ulici 14. Zaradi vedno bolj črne prometne kronike je na spi- sku tedenskih opravil tudi triindvajset cestnopromet- nih reševanj. M. A. Uspešen Dan odprtih vrat v žALCU Torkov Dan odprtih vrat na Postaji milice v Žalcu je bil uspešen. Od desete ure do poznih popoldanskih ur so skozi ta vrata stopali šte- vilni občani, ki so želeli po- bliže spoznati policijsko delo in od policistov izvedeti ti- sto, kar jih je najbolj zanima- lo. Tudi videti so imeli mar- sikaj, kot na primer na foto- grafiji, ko si je občan, obi- skovalec, lahko oblekel ne- prebojni jopič, težak dvain- dvajset kilogramov. Asistira- li so mu policisti, ki so izurje- ni za posebne naloge, in, se- veda, sam komandir PM Ža- lec Stane Veniger. Kot smo poročali že v prejšnji številki, gre za ak- cijo Republiškega sekretari- ata za notranje zadeve Slove- nije, sicer pa je to le eden od korakov k približevanju po- licije javnosti. Odpiranje po- licije in njeno sodelovanje z javnostjo temelji namreč na spoznanju, da policija pri svojem delu potrebuje na- klonjenost občanov in njiho- vo podporo. Delo policistov je lahko učinkovitejše, če javnost pravilno razume nji- hovo delo in če jih v njihovih prizadevanjih podpira. Z ro- ko v roki torej, za obojestran- sko in skupno dobro in ko- rist. M. A. Foto: EDI MASNEC PROMETNE NEZGODE Trčenje v Grličah v četrtek, 30. maja se je, ob 10.30 uri, pripetila pro- metna nezgoda v kraju Grli- ce na Šmarskem. Ena oseba je bila hudo telesno poško- dovana, materialna škoda pa znaša okoli 10 tisoč di- narjev. Iz smeri Mestinja je proti Pristavi vozila osebni avto Ljudmila Mikulan (49) iz Svete Eme. Kc je pripeljala v Grliče do hiše številka 5b je z njene desne strani na ce- sto pripeljal voznik osebne- ga avtomobila Franc Drobne (48) iz Grhč. Vozili sta trčili, hudo telesno poškodovano voznico Mikulanovo pa so pripeljali v celjsko bolniš- nico. Nepregledni ovinek v kraju Grobelce v šmar- ski občini se je v petek ob 19. uri pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša oko- li 50 tisoč dinarjev. Voznik tovornjaka, Ernest Kladnik (26) iz Šmaija pri Jelšah je vozil iz Drobinske- ga proti Vinskem vrhu. V Grobelcah je pripeljal do nepreglednega ovinka, ta- krat pa mu je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Ida Tojnko (54) iz Šentjura. Oba voznika sta zavirala, vendar trčenja nista mogla prepreči- ti. V nezgodi seje hudo teles- no poškodoval sopotnik v osebnem vozilu, Adolf Tojnko (58) iz Šentjurja. Trčenje mopedistov v petek zvečer je prišlo do prometne nezgode na lokal- ni cesti v Ponikvi. Voznik kolesa z motorjem, 16-letni B. Š. iz Hotunj je vo- zil iz Loč proti Primožu in nato po Graščinskem bregu navzdol. V tem času mu je nasproti pripeljal voznik ko- lesa z motorjem, 15-letni B. K. iz Ponikve. Mopedista sta trčila, pri tem pa je bil hudo poškodovan šestnajstletni voznik. Brez čelade v Šmiklavžu se je v sobo- to zvečer pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan voznik motor- nega kolesa. Bogdan Komplet (35) iz Marija Dobja je vozil motor- no kolo iz smeri Ljubečne proti Bovšam. V nepregled- nem desnem ovinku v Šmi- klavžu ga je začelo zanašati, tako da je padel po vozišču, v času ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik oseb- nega avtomobila Jože Ran- zinger (63) iz Petrovč, ki je zaviral in vozilo ustavil. Kljub temu je vanj trčil mo- torist Komplet, ki ga je, sku- paj z vozilom, odbilo na trav- nik, kjer je obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Voz- nik Komplet med vožnjo ni imel varnostne čelade. M. A. Zaboden v prsa Minuli četrtek popoldne so v celjsko bolnišnico pripeljali Meha A. iz Žalca, ki gaje istega dne njegov »prijatelj« zabodel .v predel srca pri pošti na Hudi- nji v Celju. Zaenkrat so krimi- nalisti ugotovili, da je šlo za osebni spor med žrtvijo in sto- rilcem, za katerim še poizvedu- jejo. USTAMO PORUMeNBU STRANI Zbirat Miloš Ulcar Slovenec, 1941 Po zgodovinskih dneh, ki jih je doživelo Celje, se pričenja v našem mestu zopet redno življenje. Vsi uradi poslujejo naprej tako, da bo kmalu izginila vsaka sled preteklih dni. Nemške oblasti so že pričele z raz- nimi javnimi deli v okolici, zlasti z deli na naših cestah, ki so bile res potrebne popravila. Da bi oblast prepre- čila dvigovanje cen, je policija popisala zaloge blaga. Šef civilne uprave za Spodnje Štajersko, politični komisar za mesto Celje g. Krojzer je izdal odredbo, ki določa, kako ravnati z raznim blagom. Nadalje poziva prebivalce Celja, da odstranijo v 24 urah vse javne napise in jih čimprej nadomestijo z nemškimi. Prav tako za odredbo ukazuje, da morajo vse cene živilskim artiklom ostati na ravni 1. aprila 1941. Rečeno je, naj Celjani s hrano varčujejo, trgovci pa n^ jo enako- merno med prebivalce porazdeljujejo. Odredba poudarja, da je vsaka večja prodaja hrane posamez- niku zločin proti skupnosti in se bo najstrožje kazno- val. Opozarja se, da se nemška vojska sama vzdržuje, odnosno prehranja. Zaradi tega nemška vojska ne bo izvršila nikake zaplembe blaga. Prodaja predmetov vsakodnevne potrebe posameznim pripadnikom voj- ske ni zabranjena. V Celju je bila 16. aprila ob pol deveti uri zvečer velika manifestacija, ki so jo priredili pripadniki Kul- turbunda v podporo Adolfu Hitlerju in nemški vojski. Na pročelju mestnega poglavarstva sta viseh dve nem- ški zastavi. Ulica pred magistratom je bila zasedena do zadnjega prostora. Vojaška godba je odigrala več koračnic. Člani Kulturbunda so spuščah rakete in pesem je valovila po celjskih ulicah. Manifestacija seje zaključila s himno »Deutschland iiber alles«. Dve goljufiji Kriminalisti celjske UNZ so 28. maja odredili tridnevni pripor zoper Danico U. iz Ma- ribora zaradi suma, da je sto- rila več kaznivih dejanj golju- fije v Mariboru in Celju. Osumljena je goljufala tako, da je na pole za potrošniško posojilo sama vpisovala znat- no višje osebne dohodke, zato da bi lahko nakupila čim več blaga. Zapadlih dolgov ob no- vih posojilih ni poravnavala. Na tak način si je nezakonito pridobila blago v vrednosti preko 300 tisoč dinarjev. Dani- ca U. je imela pri sebi žig obrt- nika pletilske stroke in se na tak način okoriščala oziroma goljufala. Dva dni kasneje pa so krimi- nalisti odredili pripor zoper Franca H. iz Topol na Šmar- skem, ki je prav tako osumljen kaznivih dejanj goljufije s po- močjo naročilnic. Z njimi je »operiral« v različnih trgov- skih firmah na širšem celj- skem območju. Z naročilnica- mi je nabavljal v imenu nekega obrtnika in s tem trgovce ogo- ljufal za dobrih 300 tisoč di- naijev. Dva primera, ki n^ bosta v opozorilo trgovcem, ki v želji po čim večji prodaji preveč- krat poslujejo po sistemu »na lepe oči«. Padel skozi okno Drugega junija ponoči so pred samskim domom Vatro- stalne Zenice v Tovarniški uli- ci v Celju našli hudo telesno poškodovanega Hazima D. iz Zepč, delavca zeniške Vatro- stalne. Ko so ga našli, je bil Hazim močno vinjen, policisti pa so ugotovili, daje sam padel z drugega nadstropja samske- ga doma, kjer je stanoval. Dve nezgodi s traktorjem Prvega junija zvečer j jana Ž. (36) iz Bodrištii vozila traktor po tra Med prestavljanjem v nižjo prestavo je začeli vzvratno drseti. Taki s traktorja skočila 1 Katja Ž., pri skoku ji je s nilo in je padla med tra prikolico. S hudimi tel poškodbami so dekhco yali v bolnišnico v Celit Istega dne je po kol poti v kraju Lekmaijt traktor Srečko K. (31) i marja. Na traktorje imel to prikolico, na kateri s( Ijalo več oseb. Klakočg vožnjo vstal in pri te^m med traktor in prikn^ padcu je z glavo udarilj šasije prikolice, kolIH pa mu je zapeljalo p|jj| Utrpel je tude telesne^ be, zdravijo pa ga v celji nišnici. J MINI KRIMIČI V noči od 27. na 28. mso je odšel neznano kam osebni av- to znamke cimos AX, z registr- sko številko CE 242-606. Nez- nani storilec je vozilo odpeljal s parkirišča v Ulici Vrnjačke Banje v Velenju. Avto je vre- den 180 tisoč dinarjev. V noči na 29. maj je nekdo vlomil v Jelšin bife v Mestinju. Vlomilcu in tatu se je zahotelo cigaret, s katerimi se je dobro založil. Osemindvajsetega m^a do- poldne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Drapši- novi ulici v Celju. Hišo si je dodobra ogledal in jo zadovo- ljen zapustil. V žepu je imel devize in domač denar. R^ku Ž. iz Celja so celjski policisti minuli četrtek po- poldne zasegli plinsko pištolo, s katero je grozil Vladu M. Orožje so mu odvzeli v času intervencije zaradi Rajkove grožnje. Tisti, ki je 30. maja nepovab- ljen vstopil v stanovanjsko hi- šo v Dobrini pri Šentjurju, mo- ra biti pravi veseyak. Izmed vsega, kar mu je bilo na očeh. se je odločil za harra vredno 25 tisočakov. Zadnjega maja je ne vlomil v hotelu Evropa i v pisarno dveh švicars žavljanov (Internatiori sulting). Iz predsta omerxjene tvrdke je ( devize, vredne dobrih čakov. < Minuli teden je psi zdravniško pomoč v ^ bolnišnico Alojz Č. iz] luknje pri Laškem. SinJ mu je namreč med prel zlomil levo nogo, predi je oče sina udaril s kol« Prvega junija zvečer! metni policisti iz Celja| tri cesti« ustavili taksist ta A. iz Ljubljane, kijejf Ijane proti državni meji strijo prevažal štiri dri^ Turčije. Turki so bili b» kršnih dokumentov, 4 pa so prevoz plačali v ^ Turška četverica je moW prej k sodniku za prekfl jim je izrekel ukore zai» galnega prehoda naše} potem pa so jih napotili" ško predstavništvo v 1 Ijano.