Rudeče jagode "¦'l W.na sva bila jaz in nioja mati. Stanovala sva v boroej, lesenej koči. Slamnata skeba uad nama je naju čuvala dežj-i in sncga. Skozi ¦v mala, napokana okmea je prisvital zjutraj beli dan iu prisoval zm- čera Ijledi uiesoc. Vrtec pred k8čo je aama dajal najpotreliniSe zelenjava. A Se to borno bivalisče ni bilo uajiuo, nego bila ja arojiua kineta, naaeli?- Seg» se kacih tisoč korakov od najn gori na ttbra. Zato so mati hodflil delat k Reberniku in tak6 so si služili par mtLrnikov koroze in ko.š koraii& I (krorapirja) za trdo zimo, ko je prenehalo delo ua polji. Jaz sem pasol gospodarju desetorico topih ovac, gonil in wafal jih po strmiiiali med Ie5- I 6e?jem in saniolesovino. I Tak6 STa živela nekaj časa, nbožuo res. a živela 3va. 1 Potem pa so ini jeli lnati bolžhati. Pohrecavali in pokašljevali 30 nekaj ] dni pri pletvi 11 a ujivi; a ker so le omagovali in omagovali. legli 50 v po* 1 stelj, iz katere niso uikoli reč vstali. Nikogar niso iineli, da bi jira mab I poatregel; zaradi tega sera moral jaz ostajati doroa. da sem prinesel vode, 1 pieraUja\ jira postdj in oskvW, kat js bilo snjnega. 3e4i so jivn j>Tina§ali 1 od Rebernika: to se zna, da je ljila jed uavadna, primcnia le za zdravegs ^loveka. A tudi marali niso niati kaj jesti in navadno se jedi še dotaknili aiso. Oni dnevi so uii liili dnevi tuge. Gorko iu nepretvgoma sem že]e], d» mi ozdravijo niati in da m povrnem k ovcam na paSo. Ali Bog je aklenil drngaSe. Pešali so od dne do iat bolj in sušili se. Da bi mi nmrli, to mi vendar nikoli ni prišlo na misel, kajti bil sem otrok, Se zeU1 mlad; da bi me raati zapnstili, ki so živeli 1 niaBO nže od kar sem poinnil, kaj taoega rai v resnici ni prišlo na mar in povedai mi tnga tudi ni nihče, ker sem bil I z materjo sam in tudi iiiati niso nikdar izpregovovili besedice 0 snirti. Bilo je popčludne. Otožen sem slouel pri okenci iu zrl skozi Bipo na polje, kjer je vse živelo in gibalo se, kjer je solnce sijalo prijazno in veaelo. Pokličejo me mati k postelji in mi s tihira glasom ve!4, naj grem v gosposki dvorec prosit malo krepke juhe, čieš, da jiui gre tak6 ua mar. Vzel sem h \ Bklednika loneeno sklždico in bosopH sem korakal pioti gofjposkemn stano-Kaj kraseu je bil gospoaki dom. od tal pa do vrba! Velika okna je itne!, taka, kakersne so bile pri Das duri. in za okuoui so se videle dragoct^iiR pre-proge. Odprl seni na labno vratca iu stopal po stopnicah uavzgor s skledico v roei. A potem nisem vedel, kam se dejati, kam se obrniti. Zacuti me | kuharica, pride k ineiii in me vpraša, čft3a želim. Poprosil sem jo sramež-Ijivo, naj mi podari malo juhe za bolno mater. A oaa mi odgovori, da sama tega ne sme storiti ua svojo roko, da ide povprašat gosp<5. Tega Se ni treba bilo. Slučajuo pride gospa iz svoje sobe, lepo oblečeua gospft. Nu, zagledavši me, prtmeri uie z oGuii osorno iu potem zagovori nekaj, za-besedl v ptujem, neumevueiu mi tedaj jeziku. A iz glasu ujeaega govora^ iz neprijaznega blčska v ujenili oeeh sem taktfj spoziial, da jej nisem po všefii. Odkazala mi je, s prsti pomiguivži, pot po stopuieali doli in otiSel sem s prazuo skledico. otišel iz bogatega poslopja 3 strahora iu tropetom. Tam pred gosposkitu stanoni seui se ustavil, kjer je niej temuimi vr-bami in rumeniini bekami žuborel potok. DiSavc okusuih jedil mi jt pripihal ' veter skozi na pol odprto okuo. In zrl sein uckaj trenotkov v bistro yodo in mialil . . . ia uaposlcd sem sklenil, da se iie vraem prazuih vok k boluej luateri. Dejal sem klobuk pod pazdubo in tekel eruz poljane proti strniinam. j Težke so mi bile nogi5, a hotel sem kiualu opraviti iu prinesti materi ru- I dei!ih jagod. Iz brezovega lubja sem napravil koharčka in jel vauja na-birati. Stikal sem pod graiovjem ia uiej skalinnnii, pripogibal yisoko travo tn obiral jagode. In tam ua skali, krog katere je ruiilo Dajveč jagod, ležal ;¦¦ ijad. zrit t svitek, in leno sc je odvijal, zažnvSi me. M>ni pa jn groze ;ifolklo srcž, skočil sein na stran in ozr! se pri tnj priei na ravnino. prosti-:,jočo 6« pod mano, kjer se je lahno zibalo rnmeno žitovjB, kjer je po belej ¦sti drdrala svitlefa se kočija iu v njnj se vozila bogata gospa iz graščine. K« sem napolnil koharčka z jagodami, ntrgal sem dolge, osulile bilke in na-nizSval na nje rudečc jagode. Nato sem se spustil nizdolu in radostilo se mi jc sreč. češ, kako veseli bodo mati rndečib jagod, mati, katero sem silno Ijnljil, strastno Ijtibil. Dolgo časa sem moral naVtirati; kajti nS6 se je mraSilo, ko sem dospel do kflčfl in zvon je pri bližnjej cerkvi zronil nAveMarijo" in njegov niili glas se je tožno vazlival v veeftrnem zrakfl, otoino se je glasil raojeraH svcn. Stopim v sobo z jagodami v roei. Temno jfl bilo po vsch kotovih; bitim k materinej pnstelji in tiho joj pošdpnem na uhJ: nMati, jagod aem vara pri-ncsel. Ali bodete jedli jagode, mati ?" Tako sera iieptal in pritisnil poljnl) liii materino čclo, gorak poljnb na mvzlo Celo .... A odgofora nisein dobil. niti najmanjše besedice ui bilo slišati iz nst l>remilfl mi matere. In strašua slutnja se nie je polastila; kaka, takrat §e sam nisem vedel. Samo to seni čutil, kako mi je kri od vseb stranf grozo-vito pritisnila na sre^. Cutil sem solz^, ki ao mi zarosfle v oSnsu in z drbtajočim glasora sem klical inater in jih budil in jib prizival . . . Ali zamiin! niso s« oglasili; za Tselej so premolknili ravno takrat. ko sem jim nabiral sladkili jagod. In obupno sem jih objel z rokama okclu vratii in stokal in jokal. Prišel sem ob zav^st. Ko se zjntraj prebudim, otarem si oH in ozrem se okolo sebe. Lepe sanje srm sanjal. siviijb svcent1; zdaj sem nglodal mater ležeiic na deski stedi zakajnne k6fie in ogrneno z be!o piateniun. Pri rarličevem vzglavji je brleJa svotilnica in