riloga Novin.
ito XXVII.
Cena številki 1 Dinar.
■V
8. marca 1931. Številka 3.
ARIIIH LIST
Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
MARIJIN LIST 1
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen li8t
Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: K lekl J o žef, vp. pleb. v Črensovclh Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašeni; I verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena Marijinoga Usta je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. poštnine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje lo komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga z prilogov »Priprava na srečno smrt." Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, če plačajo naprej keliko le morejo. Smejo pa naročnino plačuvati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar.
Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela naročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej.
II.	Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo „Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dva dinara, zadnji mesec tri diftare.
Cena Marijinoga lista za države Evrope z Novinami vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8-50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta.
III.	Za države zvun Evrope, kak v Ameriko, Australijo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tudi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Ki ma z Marijinim listom naročene tudi Novine, plača za oboje na leto dva dolara aH 112 Din. v državaj zvun Evrope. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta.
Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv. meš v Linzi v »Seraphinskom društvi" i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne naročnike i za vse njihove namene.
V vredalštvi M Lista v .Črensovclh se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martin« pušpeka za 1 DiH 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 4. knižica: »Priprava za srečn« smrt" 2 50 Din.	_
Dari.
Dari na »Dom sv, Frančiška" v Črensovcih leta 1930. v Din.
Občina Črensovci. Nabiratelice: Plej Maričika i Čurič Veronika, Plej Kata i Nerad Mariča. Nerad Ivan 9, Hozjan Ignac 5, Žižek Marko 11*50, Žižek Ana 4"50, Žižek Štefan 10, Hanc Štefan 15, Kolenko Ivan 31, Horvat Marija 11*50, Gerič Matjaš 8, Horvat Štefan 11, Tumpa Kata 30, Kozlar Mihael 4, Markoja Anton 11*50, Markoja Marija 15, Tompa Ana 9, Denša Martin 7, Salaj Martin 11, Kozlar Marko 5, Horvath Matjaš 8, Škerget Lajoš
4,	Gabor Treza 7, Kelenc Štefan 4, Koštric Kata 30, Ritlop Štefan 18, Kovač Marija 2, Kovač Matjaš 575, Žunič Ivan 2, Kovač Kristina 4, Lebar Kata 2, Raj Treza 9"50, Hozjan Matjaš 6"50, Tumpa Martin 9'50, Lutar Mihael 12*50, Špiclin Janoš 6, Ritlop Anton 7, Salaj Ivan 4, Koštric Aga
5,	Mertik Jožef 6, Režonja Matjaš 2, Kozlar Ivan 1*50, Kovač Treza 1*50,, Gabor Ferenc 20, Žižek Kata 1*50, Nerad Jožef 11*50, Gabor Ivan 4*50, Hozjan Ivan 3, Hozjan Ivan 3*50, Kovač Štefan 6"50, Gjorek Jožef 12,
Vinjak Matjaš 3'50, Markoja Martin 12, Žalik Štefan 2, Halas Jožef 3, ,rvat Ivan 6, Zelko Marko 20, Horvat Mihal 2, Kolenko Ivan 2, Raduha r|{0 1, Gabor Jožef (Gornji) 10, Kozlar Martin 4, Gabor Marija 3, Tka-Bara 3, Denša Jožef 2, Faršang Marija 5, ^Ritlop Ivan 3, Horvat Šteta« 1» Kolar Ivan 2, Režonja Marija 2, Salaj Štefan 10, Tornar Marko 1, Serad Ivan 6, Kustec Ivan 2, Plej Jožef 100, Žižek Ana 2, Režonja Matjaš 2 Režonja Manka 2, Kovad Matjaš 3,^.Čolig Manka 20, Gabor Ferenc 10, £yrjč Martin 4, Kovač Kata 1, Lebar Štefan 10, Griiškovnjak Kata 2, Ko-vač Štefan 1, Farkaš Kata 2, Gabor Ivan 1, Tompa Martin 5, Rous Ana 2'50, Špiclin Anton 3, Nerad Ivan 25 par, Raj Rozalija 4, Ritlop Treza 2, galaj Ivan 10, Gabor Treza 2, Horvat Matjaš 4, Škerget Lajoš 2, Kozlar Marko 2, Jerebic Štefan 5, Salaj Martin 4, Denša Martin 4, Zelko Marko 20 Šernek Janez 3, Salaj Verona 1, Kelenc Kata 1, Zelko Ivan 3, Rous [anoš 5, Žalig Treza 10, Tkalec Ivan 1*50, Žalig Martin 1, Otroša Anton 2( Zunic Ignac 4, Faršang Bara 2, Ritlop Ivan 4, Horvat Ivan 5, Hozjan Ivan 2, Hajdinjak Marija 2, Markoja Anton 1, Markoja Manka 5, Tompa Ana 2, Horvat Štefan 2, Gabor Matilda 2, Tkalec Martin 1, Zelko Marko
10,	Kolenko Jožef 2, Salaj Štefan 1, Kozlar Martin 7, Žalig Jožef 10, Žalig Marija 10, Žalig Bara 10, Žalig Martin 5, Faršang Bara 5, Tornar Marija 2, Riti^p Ivan 3, Špiclin Aga 1, Gerič Matjaš 3,^ Horvat Marija 5, Kolenko Ivan 10, Skledar Bara 10, Halas Jožef 5, Žižek Marko 5. — Občina Žižki. Nabiratela: Koštric Jožef, Tibaut Martin. Žižek Klara 5, Krampač Martin 30, Kramar Matjaš 50, Zelko Jožef 20, Zver Štefan 20, Cuk Anton 32*50, Žerdin Albin 10, Fotivec Ivan 40, Fotivec Mihal 5, Žalik Jožef 10, Horvat Matjaš 30, Sobočan Ferenc 50, Griiškovnjak Ivan 25, Kavaš Mihal 20, Horvat Anton 65, Tonaj Jelena 15, Zver Anton 20, Nemec Magda 30, Špilak Matjaš 2, Horvat Verona 50, Žižek Martin 30, Haklin Martin 20, Griiškovnjak Anton 17'50, Leban Anton 130, Ritlop Viktorija 15. - Občina Odranci. Nabiratelice: Antolin Katarina i Maučec Katarina, Antolin Orša i Mlinaric Marija. Kociper Marija 8'50, Smej Anton 4'22, Maučec Mihal 14, Kavaš Mihal 5*30, Gabor Orša 5, Antolin Vinci 8'05, Zver Marija 2, Antolin Jelena 7, Antolin Kata 4'80, Čolik Mihal 16*50, Knaus Juri 4*80, Mli-narič Štefan 8*75, Virag Treza 4*30, Sečkar Ana 4*20, Marinič Andraš 7*35, Smodiš Roza 5, Kavaš Marija 4, Brnjak Orša 575, Kavaš Matjaš 5'05, Hodnik Margeta 5*75, Balaž Ila 8, Kociper Martin 5 05, Ferenčak Kata 4'80, Smej Marija 7*25, Horvat Marija 1*40, Antolin Andraš 4'05, Tel-jan Marija 3*55, Raduha Matjaš 6'40, Horvat Balaš 6"50, Kociper Juri 5*55, Mertik Jelena 2*65' Ferenčak Mihal 2*05, Matko Štefan 4*20, Colik Ivan 7*05, Vigič Treza 4*25, Zver Juri 7*25, Zver Juri 775, Zakojč Kata 4, Kavaš Marija 7, Kociper Orša 675, Zakojč Geta 670, Gostan Kata 11, Duh Štefan 10*25, Gostan Marija 7 40, Raduha Juri 9 50, Zakojč Mihal 12 75, Ferenčak Martin 20 25, Kavaš Marija 2'50, Smej Ivan 8 10, Ferenčak Marija 7, Antolin Martin 2 55, Antolin Štefan 2 30, Hozjan Ignac 4 80, Matko Ivan
11,	Raduha Marija 9 25, Jerebic Kata 6 50. Prendlin Štefan 2, Smolko Treza 325, Kovačič Marija 4, Ferenčak Balaš 7 30, Ferenčak Verona 4 05, Ščan-čar Jelena 8 15, Matko Marija 2 15, Tivadar Matjaš 4 50, Matko Štefan 475, Matko Jožef 4 55, Taljan Orša 3 05, Petek Kata 5 50, Ščančar Matjaš I 75, Smej Ana 130, Antolin Kata 7 60, Nedelko jUri 5 30, Mlinarič Treza 350, Lonec Treza 6 25, Mlinarič Marija 6 05, Tkalec Štefan 6 30, Gostan Ivan 3-25. Ferenčak Ana 5 75, Zver Marija 6 75, Balažic Ivan 7-50, Horvat Jelena 9 75, Lutar Klara 4-30, Škafar Marija 4 05, Vegič Marija 3-30, Zver
Jula 9 25, Zver Marija (Andrej) 6 75, Kavaš Ivan 7 30, TratnjekJožef 3-30 Ferenčak Marija 2, Čolik Kata 1-30, Kociper Marija 5, Sečkar Štefan 5-75'1 Kavaš Martin 8'25 Balažic Kata 4 05, Zadravec Jelena 3 25, Mlinarič Anton j 850, Zver Ana 3, Mlinarič Ivan 4, Balažic Verona 11-25, Kavaš Vince^l 10 30, Horvat Ignac 4 80, Antolin Jelena 4-05, Smodiš Matjaš 9 30, Matko ' Margeta 2 87, Smolko Jelena 1, Kavaš Katarina 2, Kociper Katarina 6, Za-dravec Anton 4, Bogdan Jula 2, Smej Martin 525, Vegič Ivan 4 25. Občina Brezovica. Nabirateo: Špilak Jožef. Kranjec Jožef 4, Raščan Štefan J 4, Matjašec Ivan 4, Raščan Ivan 4, Še men Štefan 4, Toplak Ana 4, Gerifi Bara 4, Raščan Ivan 10, Horvat Bara 4, Horvat Ferenc 10, Raščan Manka
4,	Raščan Marko 2, Denša Jožtf 4, Gjuran Geta 3, Gjuran Matjaš 3, Trat-1 njek Štefan 4, Lebar Kata 2, Raščan Bara 2, Šomen Matjaš 4, Raščan Matjaš 4, Prša Štefan 10, Balažic Bara 6, Horvat Jožef 2, Hozjan Ana 1 fl Špilak Ana 4, Horvat Štefan 2, Raščan Štefan 2, Špilak Bara 3, Maufec Štefan 4, Zver Jožef 1-50, Čoulig Štefan 6, Danša Janoš 4, Tornar Štefan 3. — Letos so darttvali: Godina Marija Dolnja Bistrica 50, KoštricJ Jožef i Tibaut Martin nabrala v Žižkih 45, t Žižek Ivan, občinski siromaki 145, Kovač Pavel Odranci v zahvalo za srečno odajo 10, D<\ Josip KočarB apel. sodnik Ncvi Sad 50, Utroša Bara G. Bitrica 10, Kavaš Štefan Odranci v zahvalo, ka je stvar občuvana 10, Ciglar Ivan G. Bistrica 5, Krenoslvan Beltinci 5, N. Beltinci v zahvalo za dare, štere je po sv. Antoni dobila 10, N, Beltinci prosi za zdravje ??, Mekiš Gizela Trdkova 10, Sukič Jožef čevljar Martinje po obliibi v zahvalo, ka je stvar ostala 100, isti nabrao 10, Maučec Kata i tovarišice nabrale v Odrancih 103, Madjar Janoš Hotiza v zahvalo, ka so po sv. Antoni pridelki blagoslovljeni 10, N. Hotiza prosi za zdravje moža 10, Kocet Magda Trnje 5, Ropoša Jožef cehmešter nabrao pri Gradi 17 od sledečih: po vl Din: Škaper Marija-Franciška i Marija, Lesic Štefan, Bokan Marija i Štefan, Lenarčič Karol; po 2 50 Din.: Bokan Lena, Bunderla Marija; po 5 Din.: Bokan Štefan. — Nerad Ivan Žižki 10, Horvat Marija V. Polana 5, Kelenc Ivan V. Polana 1, Kelenc Štefan V. Polana 1, Pucko Janoš V. Polana 1, Plej Kata i Nerad Mariča nabrale v Črensovcih 350 50, Škerbinc Marija Maribor mesečno rato za črep 27, Go-linar Lovrenc i žena Veruna v zahvalo za boži blagoslov pri stvari 100, Tompa Marija Črensovci 5, Horvat Mariia Črensovci 5, N. Črensovci prosi za pokojnoga očo 20, Šebjanič Jožef Črensovci v zahvalo za zdravje 100, Tkalec Marija Trnje 10, Novak Marija Dokležovje prosi za zdravje oči 10, Špiclin Anton v zahvalo za zdravje 10, N. Črensovci v zahvalo, ka je stvar občuvana 10, N. v zahvalo Srci Jezušovomi za czdravlenje deteta
5,	N. v zahvalo, ka je stvar občuvana 4, Žalig Janoš Črensovci od dere, ki jo je teško zasliižo 100, isti v zahvalo za ozdravlenje brata 10, N. N. 20, Kreslin Verona Sr. Bistrica v zahvalo Mariji Pomočnici, blaženomi Bos-ko Ivani i sv. Jezušekovoj Treziki, ka je sin dosegno preobleko 10, ista za f moža Kreslin Štefana 25, Stanko Ivan i Cigan Matjaš nabrala v Žižkih 373-50, Jakšič Ivan i Horvat Štefan nabrala na G. Bistrici 317, Sobočan Štefan i Stanko Martin nabrala v Trnji 277, C'gan Verona i Čurič Aga nabrale v Črensovci" 182 50, Žerdin Lena Žižki v zahvalo Mariji Pomočnici, ka je dete ozdravelo 10, Thier Anton i Terezija Sotina prosita za zdravje i v dober namen 10, Z. L. Martinje 50, Lončar Miška Beltinci 2, Utroša Ana Sr. Bistrica prosi v dober namen 10, Kolenko Štefan Chicago 110, Hozjan Martin Chicago 165, Frank Martm Chicago 55, Peterec Franc Chicago 55 Din. — Dča sirot povrni vsem obilno-	ODBOR-
ImM povej nam, ha ti je dalo mamiho 7
Jezušek; dala mi je krv. Krv, ki je plapolala po mojih žilaj, je njeni dar. Moja krv je boža krv. Edna kaplica te krvi reši celi svet vse hudobije. Ta krv je rešila svet, je zbrisala greh, je odkle-nola nebo i zaprla pekeo. Ta krv gasi ogenj v očiščelišči i lepša v njem trpeče duše. Ta krv je kopeo za vsako dušo na sveti i v očiščelišči. Pri spovedi se ta krv leva na pokorne dtiše i spreminja robe šatana v deco božo. Gdakoli kaj blagoslovi Cerkev, se blagoslov deli po za-sliiženji moje krvi. Blagoslovljena voda, ki se škropi na duše, na tela, na blagosljovljene predmete, pomeni mojo krv, te nevidno pretekanje. Ves blagoslov ide na svet po mojoj pretoče-noj krvi, po zasliiženji te. Če je človeča nedužna krv, kakAbe-lova kričala gor v nebo, ne bi moja neskončno vredna boža nedužna krv kričala gor za vas dečica? Jlas brvi tvojega brata hri-Či H meni" (Gen. IV. 10) sem karao morilca Kaina. Moja krv je rešenje za vsako dušo: Jeseni SIDO po njegOBOj brvi" (Ephes I. 7). Moja krv čisti daše ..Hristušova brv, bi je po svetom Diitii samoga sebe dao. bo očistila vašo vest od mrtvih del za službo živomi Bogi"
(Hebr. 9. 14). Moja krv opere vso nesnago, kakšteč staro z duš
„Oproo ]e dol z nas naše grehe po svojo] brvi" (Djan. ap. i. 5). Pa
ne samo opere, nego tudi olepša vse duše | bele SO postale 1 hPVi Bgneca" (Skriv. raz. 7. 14). Pa .moja krv deli vso zmago pravice: premagali so ga zavoio brvi flgneca" (Skriv. raz. 12-u). 1 blaženi je tisti, koga opere moja krv: JlaŽeni, hi OPBPBjO SVOja oblačilo V brvi Bgneca" (Skriv. raz. 22-14). Vidiš dušica, to je moja krv. Tak močna, tak dobra, tak hasnovita je za tebe. Vse od moje krvi mate dfišice na zemlji. Ta krv se pretaka den za dnevom pri svetoj meši na oltari i ta krv se pretaka po tebi diiša pri svetom prečiščavanji. Kelikokrat se koli., prečistiš z mojim telom, dobiš vseli i mojo krv, ar živoga tda nega brez' krvi. faz pa živem vekomaj. Za te dar, za svojo Tiožo krv, šte-
<s>
ro sem od svoje drage mamike dobo po čudnoj milošči sveto-* ga Duha prosim jaz, dušica, tvojo krv. Ne prosim te to, da bi se dala vmoriti i tak prelejati tvojo krv za mene. Ta milošča je dana samo nešternim izvoljenim mantrnikom. Jaz te prosim tvojo krv tak, ka mi jo daš v službo. Tvoja krv je puna hudih poželenj i nagnenj, s šterimi mi ne more služiti, meni večno svetomi Bogi! Poteri zato z mojo v krvjov svojo puntarsko krv, živi poleg svojega stana čisto! To je prvo, ka želem od tebe. Kem večkrat se prečistiš, tem slabejša bo tvoja krv, tem vekša je tvoja zmaga nad telom. Pa poleg čistosti naj te gosto prejemanje moje krvi okrepi tudi v borbi proti nerednomi jeli i pili. Pa ne pozabi moje detece, da opojne pijače i nezmerno jelo neizmerno pokvarjajo borbo duše proti čistosti. Pa če maš gorice, zmisli se včasi tudi na siromaške cerkve i njim vošči nekaj pova z trsa. Ar samo te pov se more spremeniti v mojo božo krv.
Jezuš tvoja sveta krv naj nas napoji, ščisti, zveliča, gosto-krat jo ščem v sebe pustiti i za službo svetih meš bom rada darUvala.
ISKSsSBSaS^^
Baša Ivan,
plebanoš i espereš v Bogojini
Febr. 13. malo pred polnočjov je bogojanska fara zgubila svojeg pastira, Slovenska Krajina svojega lubečega dobrotnika i vodnika. I edn i drUga je pokazala 16. febr. pri pokopi s svojov velikanskov vdeležbo' i z odkritim žaluvanjom i glasnim objokavanjom pokojnoga dužno zahvalno lubezen do njega. Vsa čast obema. Tak resnoga, tak lepoga poko| že dugo nesmo vidili. 18 duhovnikov i neštete vnožice naroda so spreva jale pokojnoga. Najgenlivejše pri njem pa je bilo tisto skupno sveto ofc hajilo, Štero so darfivale duge-duge vrste tretjega reda i Marijine druži ob poldvanajstih v zimskom časi za pokojnoga. Kak bogato je poplača dober Jezuš pokojnomi njegov vnogi-vnogi trud za razširjanje gostog svetoga prečiščavanja s tem pobožnim prečiščavanjom. Lepšega dara dol re bogojanske dušice ne bi mogle pokloniti svojemi pokojnomi dobron duhovniki.
Marijin List |e tesno zvezan s pokojnim. Od začetka njegovoga^; dozdaj njemi je bio pokojni širiteo, to je 27 let, bogati sotriidnik i pet f vrednik. Gda je začeo obhajati svojo 25 letnico, je pokojni držao pr predgo v Crensovcih. Veliko zahvalo njemi je dužen Marijin List i r njegovi naročniki, zato je vse prosimo, naj plačajo svoj dug pokojnomi naj molijo za njegovo dušo i darujejo par svetih prečiščavanj za njo.
Marijinoga Lista vredništvo je plačalo za pokojnoga večne me ovak tudi dalo i da za njega opraviti sv. meše. Poleg teh duševnih da
0a je poslalo na grob pokojnoga eden zemelski dar: venec iz rastečih rož, ft so precvele na vredništvi i pri drugih naročnikaj M. Lista. Poslalo je te cveteČe rože v zahvalni spomin za njegove lepe duševne rožice, štere nam je duga vremena trgao v M. Listi, kda je pisao v njem od Marijinih ja-jtosti. Trak na venci je noso napis: „Vredništvo Marijinoga Lista v Čren-sovcih bivšemi gorečemi vredniki i bogatomi sotriidniki v zahvalni spomin."
Tretji dar, šteroga je Marijin List poklono pokojnomi, je tista liibe-gen, sšterovseje vimeni vseh naročnikov v svojoj predgi vrednik M. Lista poslovio od pokojnoga v bogojanskoj cerkvi pri pokopi.
V zahvalni spomin do pokojnoga govor v celoti objavimo na stranej Marijinoga Lista. Glasi se etak:
BDragocena je pred Gospodovim licom smrt njegovih svetih." (Ps. 115 —15). Vsaki, ki brez smrtnoga greha vmerje, je Gospodov sveti. Sveta je njegova smrt i dragocena pred Gospodom. Dragocena pred Gospodom je zato takša smrt, ar stvorjenje tisti najvekši dar da svojemi Stvoriteli, šteroga v živlenji ne njemi ga je moglo dati: svoje živlenje v božoj l&bezni. Viipamo se, ka je smrt našega dobroga pastira i našega miloga prijatela preč. g. Baša Ivana ešpereša i plebanoša tudi takša bila. Inačiša biti niti neje mogla, ar po takšem živlenji, kakše je on pelao, je mogoče samo dobro vmreti. Dovolite, da ne pokojnomi v pohvalo, nego nam v spod-bfido narišem glavne jakosti njegovoga živlenja. Dober Jezuš, ki v Oltar-skom Svestvi prebivaš, blagoslovi moje slabe reči, pokojnomi pa daj večni mir.
Prvo, ka v pokojnom od daleč vidimo kak velikansko goro, je njegova gorečnost za božo čast i zveličanje diiš. Ne je bio te navade, da bi naglašuvao, ka dela. Tiho je paseo čredo Gospodovo. S tem je sebe naj-bole podigno pred očmi Gospodovimi, čredi pa najbole hasno. 33 let je bio v duhovniškoj službi, 33 let predgar, spovednik, vodnik nemrtelnih diiš, 33 let vučiteo dece, okrepiteo mladine, svetlost i tolažba v grob nagnjene starine, 33 let je z djanjom kazao, ka je z rečjov včio vse: Liibi Boga nad vse, bližnjega pa kak samoga sebe. Vi dragi bogojanski farniki ste mi svedoki, da vam je njegova velika gorečnost dugo vremena vsako nedelo i vsaki svetek dve meši služila, dvakrat, včasi še trikrat predgala! Ka bi trije mogli delati, je opravo sam. I to ne čemerasto, ne z vočime-tanjom, nego z dobre vole, z lUbeznosti. Prek 22 let je bio, dragi bogojanski farniki vaš oča, ki si je zaročo vaše dfiše k Bogi, da prosi tU za njihovo posvetitev.
Hi, Gorečnost za božo čast i zveličanje diiš njemi je dala pero v roke, naj to prinese ta duševno dobro, kama njegova reč neje mogla segnoti. Posta je pisao na hasek našega ludstva, pet let je vrejuvao Marijin List i katekizmuš vam je zročila njegova roka. Držao se je opomina sv. Pavla apoštola do Timoteja: „Glasi reč božo, prizadevaj si prilično i nepriliino" (II. Tim. 4—2). Vsako priliko je porabo, da Boga odiči i bližnjemi hasni.
Kak je duhovnik postao, je včasi globoko korenje pustila prošnja Jezušova v njegovom srci: „Pustite male k meni", (Mat. XIX.—14) i wPridite k meni vsi ki se triidite i ste obteršeni i faz vas olehkotim" (Mat. XI. 28). Od prvih vUr mešništva je bila njegova najvekša skrb: deco i vse diiše gostokrat pripelati k Jezuši po sv. prečiščavanji. Ta gorečnost, naj pogasi Jezušovo žejo po diišaj, ga je den za dnevom na vUre dugo v spo-vednico posadila — predpoldnom i šče popoldnevi. — I bio je v njej kro-
tek sodnik za vsakoga pokornika, potrpliv zdravnik^za^vsakoga betežnika lubeči oča za vsako svoje diihovno dete. Žrtviivao se, naj Jezuš-vas doto i vi Njega. Kak krasna lfibezen gorečnosti 1
Ali vido je, ka je mala bila cerkvica, v šteroj vam je delio kruh živ. lenja, vas je pa bilo dosia. Vido je, da se morete stiskavati na malom prostorčki, kak zrnca peska v vrečici i ka zavolo toga ne morete zadostiti svojim verskim dužnostim. Zato naj vam, svojim ovcam, pastir pomore se je odločo na veliki stopaj. V liajdragšem i najtežavnejšem časi se j^ odločo, da vam zida novo, veliko, prostorno cerkev. Zidao jo je i dozidao ka je postala edna najvekših umetnin daleč okoli. Nego tak se njemi je zgodilo, kak se pripovedavle od ftice pelikana. Ftica je mela mlade. \ prišla je rana zima i neje najšla živeža za nje. Odleti s tople gnezde prvi den i klUka z klunčkom po ledi, da bi ga predrla i vlovila kakšo ribico za mlade. Pa bila je preslaba, led je bio predebeo. Drugi den tudi zaman proba. Ravnotak tretji den. Mladi pešajo; če njim dnes ne da hrane, vmer-jejo, ka napravi te ? S klunčkom vseka v lastno žilo, v srčno žilo i z last-nov toplov krvjov nahrani gladne mlade v lubečem gnezdeči« Ti oživejo i si, ar je zima popustila, poiščejo živež, a mati je vmrla v gnezdi. Pelikan je zgubo lastno živlenje, da pri živlenji obdrži svoje mlade. V tom lflbečem v tom lublenom gnezdi, v bogojanskoj fari je mešnik-pelikan daruvao svoje živlenje, naj vi njegova duhovna deca v toj novoj cerkvi živete pravo duhovno, Kristušovo živlenje. Predragi bogojanski farniki, odkrito vam povem ve mi je pokojni sam to zavUpao — velike skrbi i težave pri zidanji te lepe cerkve so njemi podkopale zdravje, ka ga tak rano v grob sprevaja-te. Kelikokolikrat zato li pridete v to cerkev, nikdar ne idite z nje, ka ne bi si mislili na veliki aldov, šteroga je vaš pastir doprineseo za vas i ka ne bi molili za njega. Pa od roda do roda pripovedavajte: meli smo tak gorečega duhovnika, ka je svoje živlenje dao za nas, naj samo mamo to cerkev i se v njej zveličajo naše dUše.
Gorečnost za božo čast i zveličanje duš je nalagala pokojnomi tudi zatajuvanje. Zadovolo se je z najprostejšov hranov i lehko pravim, da ne človeka v fari, ki bi meo, kak pokojni leta dugo za večerjo samo kiselo mleko. Zakaj to šparanje ? Dohodke, ka je nosila fara, je potrošo za vzgojo mladine, naj ta pride do svojega cila i je na pomoč svojemi lUdstvi. Ka ma bogojanska fara teliko dijaštva, kak maloštera, je njegova zasluga. Ka se toga lepo število pripravla na duhovniški stan, je on pripomogo. Ka se je mogla roditi matica našega dijaškoga roja, Martinišče v Soboti, je kak predsednik odbora za zidanje Martinišča glavno vlogo igrao. Gda preglednemo vsa ta dela njegove gorečnosti za božo čast i zveličanje duš pri njegovom otrUjenom, mrtvom teli, moremo na njega obrnoti reči sv. Pisma: „Gorečnost za tvoje hiše me razjeda" (Jan. II. 7.). Da, gorečnost za božo hišo, za božo čast i zveličanje duš ga je razjela, potrošila. Zato pa obstojimo njegovo drvo z gcnjenim srcom i vročov željov: Daj dober Jezuš, da mo tudi mi tak goreči za božo čast i zveličanje duš, kak je pokojni bio.
Vsaki človek ma slabosti. Jaz je mam, vi je mate, meo je tudi pokojni. Ali njegove človeče slabosti i falinge je pokrila velika odevka IU-bezni. Sv. DUha reči, večno istinske najmre trdijo, da „goreča liibezen za rešenje diiš pokrije vnožino grehov" (Jak. V. 20.). Goro je za božo čast i je živlenje dao za njo, ar je nad vse lubo Boga. Žrivtivao se za svoje ov-
ii-e ar je Sore^e liibo te. Nit, na štero je bilo napelano njegovo celo živlenje« Je liibezen. Liibo je vsakoga brez izjeme. Liibezniv je bio do vsakoga i ne pitao si domači, ali tiijinec, prijateo ali sovražnik, dobrotnik -ji gkodoželnik, lfibezen je skazao vsakomi. O kak lepa je njegova liibe-EA do mačehe, štero je liibo, kak svojo istinsko materi Srečni bi bili sta-dšje, ie bi je prava deca tak liibila, kak je pokojni liibo svojo vrlo mačeho. Kak genliva je njegova liibezen do svojega roda, do svoje držine! Qta bole svojih ne more liibiti. Kak nesebično je liibo on svoje ovčice! jjikdar ne iskao svojega haska, nego samo njihovoga. Nas vse duhovnike je pa lflbo, kak svoje prave brate. Vsem je vsikdar vse šteo biti, naj spu-}il reči sv. Pavla apoštola: „Vsem sem vse postao" (I. Kor. 9-22.). Srdov i trdote njegovo srce neje poznalo do nikoga. Smilen je bio do vsakoga. Za slovo nam vsem kriči iz triige: „Predragi, liibimo se med sebom" J (L Jan. 4. 7).
Pokojni je rojen 1. 1875. apr. 11. v Beltincih od kmečkih starišov. tak je zdaj star 56 let. Kaplaniivao je sedem let, pri Rabskom sv. Martini, pri Sv. Jurji i v Rohonci. Tri leta je bio plebanoš v Novoj Gori, štera zdaj spada v Burgenland v Austriji, skoro 23 let je pa bio plebanoš v Bo-gojini. 33 let je paseo čredo Jezušovo pun dobrih del i vreden velikoga zasliiženja. Ka bi njemi večni Pastir to kem prle poklono, ar se očišče-lišča maloštera diiša reši taki po smrti, — ga s ponižnimi molitvami prosimo. Amen.
Govor sv. Oče Pija XI. celomi sveti.
Na den obletnice svojega kronanja dne 12. febr. t. 1.* je meo sv. Oča Pij XI. svoj prvi govor na novoj odpretoj radiotelefonskoj postaji v vati-kanskom mesti. Ta radiotel. oddajna postaja je podignjena pod ravnanjom samoga svetoznanoga elektrotehničkoga izumitela Marconija (Markoni), ki je pri tom govori bio navzoči. Ob polpetih je dospeo sv. Oča v sprevod-ništvi kardinalskoga zbora v prostore vatikanske radiopostaje pa je sledeči lepi govor držao celomi sveti:
Vsakomi stvorenjl.
Prvikrat se nam nudi prilika, da se moremo posltižiti z zaistino čUd-nov Marconijovov iznajdbov na tistom mesti, gde po skrivnom Sklepi Bo-žem nasledujemo Prvaka Apoštolov, šterih navuk i predge so namenjene po Božoj naredbi vsem narodom i vsakomi stvorenjl (Mat. 28—19; Marko 16, 15.). Obračajoči se zato k vsem i ^vsakomi prvikrat s tov prilikov opirajoči se na Sveto Pismo pravimo: „Čii j te nebesa, ka gučim i zemla pos-liišaj reči mojih viist" (Cant. Moys. Denter. 32 — 1.) »Poslušajte to vsi narodi, poslušajte vsi zemljani širom sveta bogati i siromaki vkup." (Ps. 48. 2—3.) „Uijte otoki i poslušajte narodi iz daleka" (Iz. 49, 1.)
Bogi.
Prva Naša reč naj bode: „Dika Bogi na višini , na zemli mir Iiidem, ki so dobre vole" (Luk. 2—14). „Dika naime Bogi zato, ka je v našoj dobi dao Iiidem takšo moč (Mat. 9, 8), da se njihove reči zaistino razlegajo na vse kraje sveta; (Ps. 18, 5. Rim. 10, 18) i na zemli mir, gde vr-iimo poslanstvo Onoga božanskoga Odkiipitela Jezuša, ki pridoč je na-

glaso mir, mir onim, ki so daleč i mir onim, ki so bliže, (Ef.2—7) pomirjata* v krvi svojega križa tisto, ka je na zemli i tisto, ka je na nebi." (Kol. i. JJS
KatoliCancom.
Kda se tak obračamo do ludi, zapovedava nam Apoštol, da delani« dobro vsem, predvsem pa tistim, ki so iste vere. (Gal. 6.—20.) Naj Zat° pregovorimo najprle tem vsem, ar ti so primleni i živejo v Gospodovo! porodnici i v Gospodovoj ovčarnici katoličanske Cerkve, pa Nas zovejo 1 sladkim imenom Oča, a to so posvečeni Pastirje i verniki, ovce i agnjeci štere vse je Nam izročo Pastir i Krao, vseh, Kristuš, da je pasemo j * njimi ravnamo. (Jan. 21—15; Mat. 16—19.)	^
DUhovniStvi.
Vi naši častniki kardinali Sv. Rk. Cerkve, Patriarhi, Eršeki, Pušpecje Prelatje i duhovniki v različnih stopnjaj cerkvene uprave, vi ste posebni predmet naše vsakdenešnje skrbi pa deležniki pa pomagačje v istih brigaj Prosimo i rotimo, da vsaki od vas ostane v tistom pozvanji, na štero je določen (I. Kor. 7-20), da dostojno hodite v pozvanji, na štero ste poz-vani (Ef. 4—1), pasite čredo Božo, štera je med vami, kak takši, ki ste čredi s srcom v zgled (I. Petr. 5-2) i kda pride Višji Pastir, dobite ne-venlivi venec slave. (I. Petr. 5-3). A Bog mirii pa, ki je od mrtvih zbQ-do velikoga Pastira ovc, našega Gospoda Jezuša Kristuša, naj vas usposobi za vsako dobro delo, da spunite njegovo volo; i naj v vas to, ka njemi je drago, zvrši po Jezuši Kristuši. (Hebr. 13 -20).
Redovniitvi.
Zdaj gučimo z vami, prelUbleni sinovje i hčere, ki se brigate za vek-še dare i naslediijete vu veri svetih zaoblub i na redovniškoj poti celoga živlenja nesamo zapovedi nego i žele i tanače Božanskoga Krala i Zaroč-nika. Vi se trudite, da v Cerkvi Božoj cvet devištva širi svoj prijeten dišeč, razsvetlujete jo s premišlavanjom, krepite jo z molitvami, bogatite jo z znanjom i znanostjov, pa tudi se posvetite deli predgarske i apoštolske službe, da bode ona vsebole poštuvana i da se povekša. Tak ste zaistino zadrugarje nebeskoga i angelskoga pozvanja: kem dragocenejše blago pa nosite, tem bole se potrudite, da ga občuvate ne samo zato, da svoje pozvanje i odebranje potrdite nego i zato, da v vas, kak v posebno vernih i pobožnih slugaj najde Srce Krala i zaročnika vekšo tolažbo i zadoščenje za brezštevilne žalitve i nemarnosti, štere Njegovoj nedopovedli-voj lUbavi povzočajo jUdje,
Misijonarom.
Naša vusta odpirajo se i vam (II. Kor. 6—11), predragi sinovje i hčere v Kristuši, ki moleč delate v misijonaj za razširjenje Kristušove svete vere i Njegovoga kralestva. Kak so negda prvi bili Apoštolje Cerkve, tak ste i vi postali za zgled občudovanja: v nevarnosti, vu vnogoj potr-plivosti, v potrebaj i poteškočaj (II. Kor, 1—10; 6 4; Hebr. 10-33.) Kak oni tak ste i vi »slava Kristušova"; (II. Kor. 8-23). Ar vi v težavaj, večkrat celo v verigaj i s krvjov do smrti bijete dober i veliki boj vere tr-plenja (I. Tim. 6 12; II. Tim. 4—7; Hebr. 10. 32); pa spovedajoči pravo vero pridobivate duše i sejate semen bodočih krščenikov. Pozdravljeni viteški vojniki Kristušovil Istotak srčno pozdravlamo domačine duhovnike i katehište, kak najbolši sad vaših trUdov, štere oni z vami delijo.

r
T- 7 —
Vsem vernikom.
Naše srce se širi k vam (II. Kor. 6-11), vsem katoličancom-mesta i ]0ga sveta, a posebno vam svečki, ki z nami i častitov našov bratjov, ®jpeki i duhovniki delate v Apoštolstvi, kak so to prvi verniki delali, Iki i ženske so njim pomagali, zato je hvalo Apoštol (Fil. 4-^3). Vi boži narod i ovce njegove paše (Ps. 99 3) vi ste odebrani rod, kra-tevsko dUhovništvo, sveti narod, ludstvo pridobleno. (I. Petr. 2, 9.) Vašo »kost naj poznajo vsi lUdje i kajkoli je istinskoga, kajkoli je poštenoga, kajkoli je pravičnoga, kajkoli je svetoga, kajkoli je miloga, kajkoli je hva-»rednoga i če se vam ponUdi kakšakoli jakost i kakšakoli dobra reč, to mistite i delajte (Fil. 4, 5-8), da se vu vsem diči Bog. (I. Petr. 4-11.)
reči idejo tUdi našim vrlim širiteiom M. Lista v Slov. Krajini. Vr.)
Nevernim i loienim.
\ I k vam se obrača naša miseo i naš govor, ki ste oddaljeni od vere , Kristušovoga jedinstva. Ar za vas vsaki den prikažemo Bogi i Gospodari vsega molitve i aldove, srčno proseči, da vas razsveti s svojov syet|oščov i da vas pripela i združi z ovcami, šteri poslušajo njegov gias, da bode edna ovčarnica i eden Pastir. (Jan. 10—16.)
Oblastnikom.
Ar smo dužni vsem, žato najprle gučimo onim, ki so poglavarje, da ravnajo v pravičnosti i lubeznosti, da bodo zidali, ne pa rušili (II: Kor. 10-8), imajoči vsikdar pred očmi, da nega oblasti zvUn od Boga (Rim. 13—1) i da bodo Bogi davali po najostrejšem sodi račun. (Modr. 6—6.)
PodvrZnlkom.
Onim pa, ki so podložni, velimo, naj bodo pokorni ne kak ludem, nego kak Bogi, znajoči, da što se vlasti opre, se božoj odredbi opre; a jteri se pa opirajo, sami sebi spravlajo sodbo. (Rim. 13 2.)
Bogatcom.
Spodobno velimo bogatinom i siromakom. Bogatinom, naj se majo za hlapce bože Previdnosti pa za čuvare i delivce Njegovih dobrot; njim je sam Jezuš Kristuš priporočao siromake i od njih de Boži Sodnik več zahtevao nazaj ar so več meli; (Luk. 12—48.) naj nikdar ne pozabijo bože reči: jaj vam bogatci I (Luk. 6 - 24.)
Siromakom.
Siromake pa srčno lepo prosimo, naj se zglednejo na siromaštvo našega Gospoda Zveličitela Jezuša Kristuša pa da se spomlijo njegovih prilik i njenoga obečanja pa zato ne zanemarijo prilike, ka si ne bi ležej spravili duhovno bogastvo; ravnotak je potrebno ka se z dobrim i pravim srcom priporočajo Bogi i svojih rok ne vtegnejo za krivico. (Ps. 124—3.)
Delavcom i delodajalcom.
Prav lepo prosimo delavce i delodajalce, naj jih ne vodi duh nepri-jatelske borbe i tekme, nego naj bodejo s prijatelskimi i bratskimi vezmi vezani, ka de z edne strani hasnilo^i zaslužki i upravi, z druge strani pa de napredUvalo delo i marlivost. Naj zahtevajo ka je pravično, naj dajo ka je pravično, tak bo vzajemno povekšavalo splošno dobro i nastane "lir med stanovi.
/	Trpeiim.
Te reči, stere naslednje spregovorimo, smo je zaistino najprle štel je v srci občutili, zročimo vam, ki ste v nevolaj i betegi, v betegi i j«; losti, posebno, ki vse to trpite od neprijatela Boga i človeče družbe. G^* vam poklanjamo svoje molitve i svojo pomoč, keliko nam je li mogoče j gda vas izročimo liibezni vseh, vam pravimo v imeni Kristušovom, koga zastopamo: »Pridite k meni vsi, ki se trtidite i ste obteršeni, jaz Va» olehkotim." (Mat. 11-28.)
Blagoslov za vse.
Na konci podelimo Mesti i Sveti i vsem, ki v njima prebivajo, Apoj. tolski blagoslov, ka včinimo v imeni Oče i Sina i Duha Svetoga Amen. "
3ezušeh svojoj mamibi.
Vu plenice me zavila Mama moja draga mila Ka je sprela i setkala To je Sinki z srca dala Ne iskala svile drage Rade srebrne i zlate Iskala je moje žele: Po bogastvi hrepenele, Po bogastvi siromaštva Ki odpre nebeška vrata.
SRČEN.


% ■
Sveti Janoš od Boga zvani. 1
Vmro 8. marca 1. 1550. v Granadi na Španjolskom. Sveti se isti den njegov god.
»Blaženi so mirovni." Jezuš je včio to. Miroven . . . kak globoka reč. Za mir vsikdar biti pripravlen, v miri biti vtrjen je tidi značaj. Ščeš ti tQdi takši trden značaj postati ? Ali moreš? Poslušaj i vči sel V Granadi je prišo v zavod neki den mladi mož i je zaproso sprejem v red. S| pogledom od Boga presvetlenim je spoznao ustanoviteo i prednji hiše sv.
oš od Boga zvani, da prišlek nema pozvanja. Njegovo prošnjo je mo-odbiti. To je tak razdražilo prosilca, kandidata za svetost, da je začeo oša neizmerno grajati, celo zgrabo je za kamen i ga je liičo svetniki v raz. Človeka so zgrabili, da bi ga za njegovo surovost kaštigali. Janoš v pa proti tomi stano i pravo: »Naj bežil To je razumlivo, da seje raz-jjdo na mene. S tem, da sem njegovo prošnjo odbio, sem sam to zakri-v0f Jaz njemi rad odpustim. O keliko zrokov mam jaz, da drugotni te jnale falinge odpustim, komi je Bog tak velike duge odpiisto." Ne je šlo {0 zlehka, ka je svojo divjo, čemerasto naturo tak potro. Dosta boja i premagovanja je mogo prestati prle pa še več molitvi i milošče bože je potrebuvao kak je „mir postao v njegovih trdnjavah" (Ps. 12, 1, 7.) To je sam priznao nevedoč ednok.
jR^Zgodilo se je v tistoj štrtini mesta, kde so Mavri prebivali. Mavri so bili muslimanske ali poganske vere. Edna čupora fanatičnih nevernikov je obdala poniznoga redovnika, kričala i se drla nad njim, ga zasmehu-vala i zasramfivala zavoio njegove krščanske vere. „Kakše čude je pa de-lao tvoj KristuS?" se njemi je norčaro eden. »Malo čfido gotovo ne," odgovoro je Janoš, »da se jaz v tom hipi, kda me teliko dražite, ne čemerim, nego se premagujem pred svetim zakonom Boga i ne delam nikaj takšega, ka bi bilo nevredno za ednoga krščenika." | »Blaženi so mirovni; oni se sinovje boži bodo zvali." (Mat. 5, 9.)
__(Bilmeyer O. S. B.)
Mladenec i mladenka nekaj vama pravi BI. Dev. Marija, posliišajta ka!
Marija:
Draga moja decal Zadnjič sam vama povedala, ka kdekoli sta, moreta vsaki den opraviti svoje molitve. Štere so te molitve? Prva jejiitraš-nja. Mladiva sta, ne trgajta postele z dugim ležanjom. Vode friške se tudi ne bojta. Moj sinek jojestvoroza čiščenje i zdravje. Kak se zbudita v do-ločenoj v tiri, včasi stanita, pokleknita proti cerkvi, kde moj Jezuš, vajni Bog prebiva i ga molita. Zadostuje kratek pozdrav: Hvalen bodi Jezuš Kristuš. Zatem se sramežlivo opravita gor. Pri umivanji i oblečenji mislita na mene, svojo deviško mater'i me prosita, naj čuvam vajno nedužnost. Zaviipna detinska molitev mi gene materno srce i nemorem deteti odpovedati svoje pomoči. Potem pa pokleknita i opravita jiitrašnjo molitev. Zmolita Angeo Gospodnov, zročita se Srci Jezušovomi, meni, sv. Jožefi, svojemi patroni i angeli čuvari i si prosita miloščo, ka ta te den rešeniva smrtnoga greha i vse druge telovne i vremenitne nesreče. S tcv zročitvijov zednim si zbudita namen, ka celi den, kaj koli ta delala, ta opravlala vse zato, ar je to boža vola. Zato ta delala, zato počivala, zato si vzela potrebno hrano, zato šparala z zaslužkom, ka je to boža vola. Bog tak žele. Če ta tak delala dragi mladenec i draga mladenka, te vama bo vsaka vaj-na stopnja čerez celi den služila samo bože milošče i večno nebeško plačilo.
Ta jutrašnja molitev i ta zročitev pa ne trpi dugo. Dobrih pet minut vse lehko opravita. Če ne bi si znala sama nabrati potrebnih reči, navčita se na ete. Gda Angeo Gospodov odmolita, etak nadalujta:
»Sladko Srce Jezušovo Srce mojega dobroga Odrešenika zapri me v

sebe I Dobra moja nebeška mati, BI. D. Marija, skrij me pod tvoj maternj plašč! Sveti Jožef, Jezušov i Marijin čuvar, čuvaj me! Liibleni, moj patron krstni i firmanski, pa dragi moj angeo čuvar vari me vsega hfidoga v dfi. ši, v teli, v vrednosti, najbole pa smrtnoga greha i nagle nepripravne smrti. Celi denešnji den zevsem opravilom darujem Bogi na čast i za zve-ličanje svoje duše, ar je tak boža sveta vola. Očanaš . . . Zdrava bodi Marija . . . Dika bodi Bogi ..." — Zadostuje to, draga moja deca, samo verno opravita to kratko pobožnost.	(Dale.)^l
Sveti Jožef i Devica Marija.
Očom i materam.
Meseca marca precvete dvoja rožica: zvonček i vijolica. Prva pela k oči sv. Jožefi, drUga k materi Mariji.
Sv. Jožef je oča. Ne teloven, nego duševen oča Jezušov. Jezuš se je meo od device roditi po večnom božem sklepi, zato sv. Jožef njemi je
samo duševen oča mogo biti. I kak takši ma veličastnejše očinstvo kak očevje najbolše dece, kak očevje samih svetnikov. Sveti Jožef je namestnik samoga nebeskoga Oče, ki je oča, večni oča Jezuša kak Boga. Vekše časti oča ne more dobiti, kak če ga sam Bog postavi mesto sebe za krušnoga očo svojemi sini.
Nastane tfi pitanje, ka velikoga je včino sv. Jožef, ka je mogo to I neizmerno čast dosegnoti? Nikaj driigoga ne, kak to, da je Marijo pod Isvojo obrambo vzeo, da se je skrbo za njeno čast, njeno poštenje, njeno orehrano. Zvoljenoj materi božoj je to včiifb, zato je tak veliki pred Gospodom. Marijo je za svojo vzeo, čeravno je bila sirota. Marijo je za svo-vzeo, čeravno je zgubila kraljevsko ime i čast svojega očaka Davida. F Marijo je za svojo vzeo, čeravno je bila edna najprostejših deklic v državi. Marijo je za svojo vzeo, ar je ltibo njeno čisto, sveto, bogaltibečo diišo. Vidite dušice, ta jakost se je dopadnola dobromi Bogi, zato ga je postavo za svojega namestnika pri rojstvi i odgoji svojega Sina.
Krasen zgled za vse dečke-mladožence, kak naj iščejo v zakoni v prvom redi čiste, pobožne duše zaročnice i ovo drugo pitanje vse na zadnje pustijo. Boži blagoslov neprestanoma rosi na takši zakon, šteri se sklene po nameni i zgledi svetoga Jožefa.
Na god sv. Jožefa, 19. marca se vsi navčimo od sv. Jožefa prav lii-biti i zato goreče častiti njegovo sveto zaročnico, Jezušovo i našo mater, BI. D. Marijo. Mladenci pa naj se še pbsebi navčijo od njega lubezni do gistih, pobožnih dfiš i s tov naj si iščejo pomočnico za zakonsko živlenje.
Marca 25. je god Marije, Jezušove matere. Te den je postala boža Mati po milošči svetoga Duha na čuden način. Mati je postala i devica ostala ka bi bila vučitelica za vse: device i zakonske. Za device, ka ne lepše priprave za zakonski stan, kak je čistost; za zakonske, ka so matere Bogi Ifiblene samo te, če v svojoj deci Jezušeka gojijo i odgojijo. Dete je boži dar. Boži dar se pa more Bogi dopadnoti. Če se ne dopad-ne, ga zavrže. Ka odgovarjaš mati predraga na pitanje: Jeli Bog sprejme tvoje dete za dar? Jeli je vredno Boga? Jeli bi prišlo k njemi, če bi je zdaj zvao v večni žitek? Je čisto? Je trezno? Jebogavno? Je brez smrtnih grehov? Pozna Jezušeka? Ga Itibi? Če ne hodi rado k njemi, če se pred njim slabo oponaša, ga sovraži. Tvoje dete sovraži Jezuša ? Mati ka na to odgovoriš materi Mariji? Včimo se od matere Marije vsi Jezuša nositi v svojem srci, v svojoj duši, v svojem žitki. Matere pa naj se navčijo od nje v svojoj deci ogajati i odgojiti Jezuša, ka de deca spodobna k njemi, najbolšemi deteti.	■_
Na železnici. Tak znate, kak je na vlaki. Pride eden, pride drfigi pa vkiip sedijo. Komaj se vlak gene, se že začnejo pogovarjati. Vse pride na vrsto, tudi vera pa duhovniki. Med našimi popotniki je bila nekša gos-podičina pa je pravila: „jaz verjem, samo k spovedi ne hodim. Spoved si je zmislo papa Ligvorij." Ne sam njoj mogeo odgovoriti. Vlak se je ravno stavo, mogao sam iti doli. Če pa še kda pride z vami vkflp, pa njoj povejte, de je sv. Alfonz Ligvorij bio pušpek. Narodo se je leta 1696. Kak bi on mogeo spoved zmisliti, če pa je 300 let pred njim bio vmor-jeni sv. Ivan Nepomuk, zato, ka je ne šteo povedati, ka je čiio pri spovedi. Gospodična slabo poznate zgodovino katoličanske Cerkve! (Putnik).
*
Najdrakša kniga. Samostan sv. Pavla v Korintiji na Grčkom je meo edno biblijo v treh zvezkih, takzvano Guttenberško biblijo. Samostan je bio v velkom siromaštvi, zato je bio prisiljeni, da knjigo oda. Kiipo jo je nekši dr. Vollbehr za 300.000 dolarov. To je najvekša cena, ki se je kda plačala za tiskano knjigo.	(Putnik).
Poznaš Gospodovo priliko od delavcov v goricaj ? Vsi so edno-
isto plačo dobili, ki so v goricaj delali. Zakaj ? Zato, ka ki po katoličan-skoj veri žive, tisti vsaki si samo nEbO more zaslužiti. Gorice so življenje po veri Jezušovoj. Ki pa ne dela v teh goricaj, ki ne žive po veri Jezu-šovoj, si pa samo edno kaštigo more zaslužiti: mesto nebe pcbEO. Ka je nebi plača, v pekli pa kaštiga različna, te pa vera vči.
Kda širiš vero Jezušovo? Če moliš v te namen, če se zatajuješ v te namen i če daruješ v te namen. Daruješ tUdi te lehko, če si siromak. Kakda? Tak, če si naročaš Marijin List? Ne veš, ka je M. List že dosta duhovnikov vzgojo, tudi misijonare i misijonarke ? Ne veš, ka je dosta naših starišov dalo svojo deco na misijonsko pozvanje, štere je na to na-digno Marijin List! ? Če si ga naročiš, podpiraš tUdi ti kralestvo bože po misijonaj.
Kda je naša zahvala največ vredna? Gda maš zdravje v družini, puno štalo i hlev, gda ti veter bogato vlati ziblje na poli, gda se ti s trsa zdravo grozdje smeje i se ti nagiblje drevje pod težov dobroga sada, te je lehko praviti: Hvala Bogi 1
Gda ti je dUsa vesela, familija pobožna, se ti rača moliti, kda te do skuz gene predga i popevka, gda kelikokolikrat te obišče Jezuš pri prečiš-čavanji ti vseli guči na srce tak sladke reči, te je lehko praviti: Hvala Bogi.
Ali gda ti beteg kralUje v hiši, kUga v hlevi i štali, gda ti suša vni-či pov na njivi, toča pa sad na drevi i gorice, te praviti: Bog plati, je neizmerno zaslužno. Eden te Bog plati je več vreden, kak stojezero v blagoslovi.
Ali gda ti je duša zbegana, nemirna, gda so ti tvoji domači na žalost, kda te molitev ne veseli, gda ti je gosto prečiščavanje suho, kda tak misliš, ka te je vse zapustilo, te eden Bog plati je milijonkrat več vreden, kak milijon v dUševnoj tolažbi i sladkosti.
(Šaruga Matjaš.)
Sveta gruda.
Mogoče si ešče ne čUo, da bi bila grUda sveta. V istini pa mora bit zemlja vsakomi sveta, ne samo polodelci.	r .«
Ka je človeki sveto?
Misli si, da stopaš v cerkev. Okoli tebe vlada tajna tišina. Najprle opaziš oltar. Pred njim beii posvet. Svete podobe te gledajo resno i slovesno. Naši pokojni so tudi hodili sem v cerkev molit, zato se jih tU več-
I— 13 -
trat spominjamo. Tu si bio že kak dete; v cerkvi si preživo najlepše tre-utke življenja, mogoče tudi najstrašnejše, če si nevredno prejemao sves-
Na tom mesti mora potihnoti vsakdenešnje življenje. Tfi se ne kiipfije, L odavle, tO se ne kregajo, ne jejo, ne pijejo. Na tom mesti kralUje sa-?,o molitev i pesem, sama pobožnost. Stojimo pred Iicom najsvetejšega goga. Na tom mesti si začeo živeti za Boga, tU ti bodo tudi spevali re-i wiem • • • strašne misli na večnost so tU doma.
Na takšem mesti primejo človeka posebna čutenja; ne ve ali je še na enili. Zbudi se ti detinska vdanost i čut svete dužnosti.
Če pišemo od svete grude, je pitanje, če tudi te mamo takše čutenje, je na toj grUdi tudi nekaj tajnoga, nekaj nerazumljivoga, vrednoga spoštuvanja, ali ma nekaj svetoga?
Ff Što šče doživeti svetost cerkve, mora iti v cerkev. Če želeš preživeti svetost grude na svojoj njivi, moraš na njivo iti. BlUzi je že sprotoletje,, skoro boš hodo z veseljom na njive, zato poslušaj.
Gruda je sveta, to se pravi, da mora meti nekaj sveže z Bogom. Bog je napravo človeka iz zemlje pa njemi je vdihno nemrtelno dušo. Zemlja pa boži dih, to je človek 1 Zato radi pravimo zemli, da je naša mati, mati-zemla. Iz zemle smo prišli, v zemlo se povrnemo: „Prah si i v prah s? povrneš." Tak nam pravi Cerkev na pepelnično sredo.
V notrašnjosti zemle delujejo tajne sile. Vzemi grudo zemle v roke pa jo poglednil Iz nje ti izvira vse živlenje. V njoj ma korenine prelepa roža, iz nje ceca živlenjsko moč. Prekrasna roža, njena lepota, vse to je samo spremenjena zemla, spremenjeni prah. Vsaki den moliš: „KrUha našega vsakdenešnjega daj nam dnes." Pogledni, tvoja molitev se spuni iz matere zemle. GrUda je sredstvo v božih rokaj, da posluhne tvojo molitev. Vidiš, kak skrivnostna je ta grUda, kak puna živlenja i
Od koga maš to grudo zemle? Od svojih prednikov. Oni so se za njo bojUvali, za njo trpeli. Ostavili so večkrat svoj dom zato, da bi ti mirno živo v svojoj hiši. Če kmet zanemari svoje imanje, ali na zemlo jemle same dugove, pravimo: Če bi za to znao njegov oča, bi se v grobi obr-no." Ali ne čutiš, da je v toj grUdi nekaj svetoga? Tvoji predniki so se že znojili na toj zemli. Z znojom i skuzami so ti porosili grudo i jo tebi zapustili. Če kmet mora falat zemle odati, se čuti, kak da bi njemi deo srca odrezali; telko duševnoga trplenja njemi to dela.
To sveto grudo moraš ti obdelavati. Poljedelsko delo je služba Bogi._ Bogi služiš, ar on po tebi dela čudeže na tvojoj njivi. Kda hodiš za plugom, sejaš na njivi, ali kosiš, misli na boža dela. To so najsvetejše misli, šterih nema delavec v tovarni, ne rudar v temnih rovih. Kelko nepotrebnih reči delajo delavci po mestaj i tovarnaj; ti pa delaš najpotrebnejše,, brez šteroga ludje ne bi mogli živeti. Bog po tebi ohranja svoja stvarenja, pri življenji. Vidiš, da je tvoje delo služba Bjgi.
S sveto grUdo te vežejo najtesnejše vezi dela. Ti si navezani na svojo njivo kak mož k ženi, kak duhovnik na svoje vernike, šteri mora prenašati najteškejše žrtve i dati tudi življenje. Tvoje delo je pa tudi veliko delo za narod. Vsi smo naime odvisni od kmeta.
Dužen si, da svojo zemlo daš deci. Zato jih vgajaj tak, da bodo znali ceniti domačo grUdo. Da bodo znali delati, delati veselo s pesmami.
Tvoja grUda je odvisna od božje vole. Ti sejaš, pa ne veš, če boš žeo. Mogoče ti vupanje prekriža suša ali povoden, mogoče toča. Ne veš,
ali zavupaš na Boga, zato vsikdar s križom začneš delo. Prle, kak zasa diš plug v svojo grudo, jo z otikov prekrižaš. Tudi sveta Cerkev ti pr08*j I za blagoslov, zato ide na Markovo pa na križni tjeden s procesijami njive i moli za poljske pridelke.
Dokeč bo naš narod z verov i vupanjom na Boga obdelavao svojo zemlo, bo zadovolen; dokeč bo lUbo svojo sveto grUdo, bo srečen.
Življenjepis Chatnbon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
XVIII.
Kak je spunila sestra Marija Marta Jezušovo naročilo?
Naša sestra, štero je lubezen do Boga takrekoč potrošila, je porabila to priliko i je zaprosila našega redovnoga očo (Sv. Frančiška Sal. Vr.), naj njej prosi miloščo, ka kemprle more priti v svojo nebeško domovino, kde de večno Dobroto mogla vživati: »Hči moja moraš spuniti svojo nalogo 1 . . Nišče ne more priti v nebesa, prle kak spuni svojo nalogo tti na zemlji. Če bi sem prišla pa bi tu vidila, ka svoje naloge nesi šče zvr-šila, bi se na te svet nazaj povrnola, ka bi jo zvršila pa bi gledala na tisto diko, štero po tom boži Vučenik dobi i ka se s tem zadosti razžal? jenoj božoj pravici . . . Jako sem blaženi zavolo tiste dike, štera i na mene sija te, kda zdihavaš k svetim ranam." Tak je podpirao i krepo sestro Marijo Marto kak je sama razodela, naj zvrši svojo nalogo. Ta naloga je bila, — kak smo vidili — v prvoj vrsti to, naj zasluženje ran našega Gospoda Jezuša Kristuša vceni za vojskUvajočo se i trpečo Mater-cerkev. Potem si je mogla prizadevati, ka se v najširšem krogi, celo po čelom sveti razširi ta zveličavna pobožnost.
Prvi deo se je nje same tikao. Naš Gospod jo je že davno na to ob-vezao s slovesnov oblubov, ka je njena prednica etak zamerkala: „Jaz Chambon Marija Marta sestra oblubim našemi Gospodi Jezuši Kristuši, ka se vsaki den darujem nebeskomi Oči z ranami križanoga Jezuša za zveli-čanje celoga sveta i na hasek i spopolnitev mojega reda. Molim ga v srci vseh tistih, ki ga pri svetom prečiščavanji k sebi vzemejo. Zahvalim se njemi, ka tak rad pride v toliko src, štera so pa tak malo pripravljena ga sprejeti. Obečam našemi Gospodi, ka s pomočjov njegove svete milošče i v dUhi pokore darUjem vsakih deset minut nebeskomi Oči njegove bože rane i presveto telo, ka vsa svoja dela združim ž njegovimi svetimi ranami, po nameni njegovoga molbe vrednoga Srca za zmago Materecerkve, za grešnike i za v očiščališči trpeče duše, za vse potrebe mojega reda, za novinke i vučenice, v zadoščenje za vse tiste grehe, štere so tU včinole... " Vse to iz lUbezni brez bremena greha."
Oblika daruvanja se etak glasi: „večni Oča, Jaz ti darujem rane našega Gospoda Hezuša Hristuša, ha bi zacelile rane naše duše.
Sestra Marija Marta je obečala za vsaki deset minut to daruvanje: Nego ne je minula edna minuta dneva, ka njena vUsta ne bi ponovila toga daruvanja, k šteromi je pridjala šče to drUgo: fiMo] UezuŠ, ŽBVOlO žaslfi-ženja svojih svetih ran odpusti nam i smlluj se nam.
Živlenje naše sestre je tak postalo nepretrgana molitev. Iz njenoga obraza je zarila združitev z Bogom i tiha zbranost Če si jo zagledao, si se zagrezno, ar je oči vsikdar povesnola, viistnice pa vsigdar gibala. Posebno na dilaj se je takrekoč pogrozila v tistoga, ki jo je za vredno naj-geo, ka ga je z duhovnimi očmi gledala kak očo i dobroga prijatela. (Dale.)
Starišje i deca.
Srečno je dete, štero je bilo vzgojeno v dobroj krščanskoj družini. Srečni so starišje, šteri majo dobro deco. Hvala Bogi je ešče pri nas v Slovenskoj krajini vekši tao dobrih driižin, pa vidimo, ka je z dneva v den slabejše. Skupne molitve, posebno večerne, se že več ne opravlajo povsedi.' Klantivanje po noči je pogosto. Sinovje hodijo domo kesno v noč. I starišje se v vnogih mestaj za to niti ne brigajo. Vnogo družin se že dobi, kde več nišče ne opravla dnevno molitev. I zato tQdi nega bo-žega blagoslova. Starišje nemajo več oblasti nad svojov decov. Vse šče biti moderno. Kratke janke, gole roke, do pet dolge zimske kapute, kapu-če tudi po zimi — na vse to gledajo naše dekline. Tiidi plesišč se ne branijo. Kreganje v družinaj je vsakdenešnja reč. Ja celo se zgodi, ka se v drližinaj zbijejo. Prosim Vas lepo, v driižini se zbijejo. Sin ide nad očo, nad mater. Ja, sin ide na tiste, šteri so njemi dali živlenje, šteri so ga vzgojili i dosta i dosta z njim pretrpeli. Deca ošpotavlejo stariše, starišje pa deco. Zgodi se, ka cele tedne ne gučijo med sebov. Celo se tožijo. Oča preklinja deco, sin preklinje stariše, preklinja včasi tisto vtiro, kda se je narodo. Vse to pa ešče dosta bole grdoga se dogaja že tiidi v naših drližinaj, štere se ešče poštimavlejo, ka so pobožne. Zavolo vsega toga napišem par reči od dužnosti dece do starišov i starišov do dece.
Deca do starišov:
Najprle poslušnost. To le prva dužnost dece. Starišje so boži namestniki. Oni majo svojo oblast od Boga. Zato se morejo dati deca od starišov voditi. To nam lepo kaže mali Jezušek. On je bio svojim starišom pokoren. Bog je bio pokoren liidem, ka bi tak pokazao, kak lepa čednost je pokorščina. „Deca, bodite pokorni svojim starišom v Gospodi, zato ka je to prav (Eph. 6, 1.). »Deca, bodite starišom poslušni v vsem; zakaj to ugaja v Gospodi." (Kol. 3, 20.)	-
Spoštovanje- »Spoštuj očo i mater tvojo . . .", pravi Strta boža zapoved. Deca so. dužna starišom spoštovanje. Morejo pa deca svoje stariše v srci vpoštflvati. »Oko, štero zasmehavle očo i zamedevle pokorščino do matere, bodo vrane skliivale i takše oko so požrli mladi orli". (Preg. 30, 17). Z driigimi rečmi: Što svoje stariše zaničOvle, ne zasluži, ka bi dugo živo, ne zasluži, ka bi ga po smrti pokopali. S spoštiivanjom morejo de-ca s starišami i od starišov gučati. Kak grdo, nesramno i brez spoštuvanja vnoga deca s svojimi starišami gučijo. Ošpotavlejo i preklinjajo je zato, ka so ne spunili njihove vole. Z njih se posmehavajo. Deca ne nflcajo več tistih lepih reči: mati, oča; pravijo njim: naš stari i naša stara.Gntis i sramota nad takšov decov. — Na Prususkom je živo hudoben sin, šteri bi se rad rešo svojega očo. Preveč grdo je ravnao z njim, sramotio ga je i preklinjao, večkrat je pravo na glas: »O da bi šatan žie skoro prišeo po tebe, staroga nimakal" Lehko si mislimo, kakša velika žalost je bila to za
staroga očo. Oča si je že sam želo smrt, da bi meo mer, pa je mogeo čakati, da ga Bog pozove. Večkrat je opomeno sina na štrto božo zapo-ved i je pravo: »Dete, moje detel Zmisli si denok, ka gučiš; Bog te bo kaštigao, more kaštigati; zasliižo si njegov srd i prva strela, štera na sprotoletje vdari, more tebe zadeti!"	(Dale.)
CERKVEH1 - GLASU
J. KO N T LM
Pozvanje po »Marijinom Listi." Eden naših dečkov je pred kratkim preoblečen v zavodi za vzgajanje misionarov v Italiji. Kda nam odkriva svoje veselje, ka je prišo do prve stopnje svojega pozvanja, se nam zahvaljuje za Marijin List, steri njemi ,,je spravo misijonsko pozvanje."
Nova fara v Beogradi. Z letošnjim letom se je ustanovila v Beo-gradi peta katoličanska fara. Posvečena je sv. Petri. Vodijo jo jezuitje. Majo vsako nedelo štiri svete meše i pri vsakoj je kapela puna pobožnih vernikov.
Novi plebanoš i ešpereš. Za lendavskoga plebanoša i ešpereša lendavske ešperešije je imenovani preč. g. Ivan Jerič. Iz srca čestitamo i njemi želemo obilno božega blagoslova.
Bog zove v svoje gorice. Dr. Milan Petrovič, ki je položo z dobrini uspehom doktorat prava i je bio državni uradnik, je lani v Zagrebi posvečen za duhovnika. — Dr. Zalaznik Mina rodom Slovenka profesorica je odišla z svojega dobroga mesta v Indijo za misijonarko. Iz Indije piše, da je že prevzela svoje misijonsko delo, ki je težavno. — Dr. Selden Delanj, luteranski farar v Newyorki v Ameriki je ostavo svojo bogato faro pa je prestopo v katoličansko Matercerkev. Zdaj je v Rimi i se pripravla, da postane katoličanski duhovnik.
VSEBINA
Jezušek povej nam, ka ti je dala mamika?
f Baša Ivan, plebanoš i ešpe* reš v Bogojini.
Govor sv. Oče Pija XI. celomi sveti.
Jezušek svojoj maraiki.
Sveti Janoš od Boga zvani.
Mladenec i mladenka nekaj
vama pravi BI. D. Marija poslušajta ka! Sveti Jožef i Devica Marija. Kratke misli, ki daleč segajo. Sveta gruda.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. Starišje i deca. Cerkveni glasi.
9 10 12 12
14
15
16