wn hm rfûi IbCl pniać Na pragu pomladi Za nami je praznik kulture, pred nami pa mesec, posvečen ženskam. Če dobro pogledam, so meseci v letu res lepo razporejeni, skoraj vsak mesec ima vsaj en tak ali drugačen praznik, ki je nečemu posvečen. Žal v zadnjem času čedalje več praznikov postaja pravi raj za trgovce, mi pa počasi že izgubljamo občutek in smisel za prvotni namen praznika oziroma praznikov. Doma ali v soli narejena otroška voščilnica je eno najlepših daril, ki ga lahko nekdo dobi - pa naj si bo to za božične praznike ali pa za materinski dan. Je res potrebno zapraviti kar nekaj denarja, da nekoga osrečimo? V bistvu vsi vemo, da ne, pa vendar vedno znova podležemo potrošniški mrzlici in oglaševanju. Verjetno nas je k temu privedlo tudi pomanjkanje časa. Ročno izdelana voščilnica zahteva kar nekaj časa, truda in domišljije. Nekaj stavkov in želja osebi, ki jo želimo obdariti tudi ni prav enostavno napisati. Tako je včasih res lažje iti v trgovino, kupiti darilo in ga izročiti. Hitreje je in bolj enostavno, ni nujno, da je celo dražje. Včasih se nam morda tudi zdi, da tako 'domače' darilo ni dovolj vredno, da ga je potrebno 'oplemenititi' s pravim, kupljenim v trgovini. Res je, tudi ljudje smo različni in različno sprejemamo in dajemo ter imamo različne občutke ob obdarovanju. Kakorkoli že, spomnite se te dni na žene in na matere. Razmislite o njihovi vlogi v vašem življenju in se jim primerno zahvalite. In ne samo žene in matere, vsi ljudje si vsaj kakšen dan ali pa vsaj kakšen trenutek zaslužimo, da nam bližnji povedo, koliko jim pomenimo. In da povemo ali pa na kakršenkoli način to pokažemo tudi sami. Ne samo za določen praznik. Kljub kar nekaj praznikom na našem koledarju je to veliko premalo! A Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 30. marca, je 14. marec. PIZZERIA KAPRA ZAPOSLI PIZZOPEKA (možnost priučitve) IN GOSPO ZA POMOČ V KUHINJI. TEL. 041 711-507 GLIHA ANDREJ Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Lukovica na podlagi Zakona o medijih (Ur. list RS, št. 35/01, 69/06) in 8. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/03, 1/04), objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OBČINE LUKOVICA ROKOVNJAČ Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: • je državljan Republike Slovenije oziroma ima iz^kaz o aktivnem znanju slovenskega jezica, če ni državljan Republike Slovenije, • ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri, • je poslovno sposobna oseba, ki ji ni izr^če^a prep^oved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja. Od kandidata za odgovornega urednika med drugim pričakujemo, da ob prijavi na razpis predloži programsko zasnovo glasila. Izbrani kandidat bo imenovan za čas mandata Občinskega sveta Občine Lukovica in bo delo opravljal nepoklicno. Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici, z opombo "Za javni razpis -Rokovnjač", in sicer najkasneje do 15. 3. 2007 na naslov: Občina Lukovica, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stari tig 1, 1225 Lukovica. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 8 dneh po sprejeti odločitvi. Za morebitne dodatne informacije v zvezi z objavo, pokličite, prosimo, na tel. 01/ 72-96-300. Popravek V januarski številki Rokovnjača je v članku Božični koncert prišlo do neljube napake, in sicer: Med solisti je nastopil tenorist Miha Lenarčič (ne pa Lavrenčič, kot je bilo zuapisano). Za napako se mu opravičujem. A Marta Keržan CÎ) 1H-: L KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19 e-pošta: kss.lukovica @ lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 SUBVENCnE V LETU 2007: Vlaganje zahtevkov (neposredna plačila, SKOP, OMD) bo potekalo predvidoma od 1. 3. do 15. 5. 2007. Kdor želi v letošnjem letu kandidirati na kakršna koli druga sredstva v kmetijstvu, mora v tem času oddati vsaj osnovno vlogo (obrazec A in B). Elektronski vnos vloge je obvezen in bo možen tudi na lokacijah KSS. Za pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov in vnos se bo potrebno predhodno naročiti. Naročila (osebno ali po telefonu) bom sprejemala od ponedeljka, 5. 3. naprej v jutranjem času. Da bi vlaganje zahtevkov potekalo čim bolj nemoteno in da bi bili seznanjeni z vsem (kaj lahko zahtevate, na kakšen način, kakšne so vaše obveznosti, roki, način prijave za elektronski vnos^) in še posebej z novostmi, vas vabim, da se 7. ali 8. 3. udeležite predavanja (podrobnosti so v nadaljevanju pod "predavanja SKOP"). Poudarjam, da boste v okviru neposrednih plačil lahko samo letos vlagali zahtevek za dodelitev plačilnih pravic na stanje GERK-ov en dan pred elektronskim vnosom vloge. V naslednjih letih bo možno plačilne pravice pridobiti samo iz nacionalne rezerve. Glede na to dejstvo ter na dejstvo, da bo predvidoma z letošnjim letom sprememba višine katastrskega dohodka (zaradi upoštevanih subvencij bo le-ta višji) priporočam, da letos vse kmetije vlagate zahtevek "za subvencije v kmetijstvu". PREDAVANTA SKOP: V Lukovici bodo predavanja v Kulturnem domu Janka Kersnika, Stari trg 1 in sicer: V sredo, 7. 3. ob 16. uri: Ukrepi kmetijske politike s poudarkom na ukrepih SKOP (subvencije 2007). V četrtek, 8. 3. ob, 10. uri: Ukrepi kmetijske politike s poudarkom na ukrepih SKOP (subvencije 2007), ter Osnovno izobraževanje iz navzkrižne skladnosti (skrajšana verzija). V četrtek, 29. 3. ob 9. uri: nadaljevalni ekološki tečaj na temo 'ekološka živinoreja'. V 2. polovici marca: Praktičen prikaz obrezovanja drevja v travniških sadovnjakih. Prijavljeni interesenti bodo o datumu in lokaciji obveščeni, objavljeno pa bo tudi na oglasni deski KSS. CERTIFIKAT ZA OPRAVLTANTE DEJAVNOSTI: Eden izmed pogojev za opravljanje dejavnosti na kmetiji in njeno trženje je tudi ustrezna izobrazba. Zato zbiramo prijave za peko kruha, potic, peciva, ter izdelava testenin na tradicionalen način, za predelavo sadja, za predelavo zelenjave, za predelavo mesa in za ostale dopolnilne dejavnosti, ter tečaj za nosilce turističnih dejavnosti na kmetiji. Prijavite se lahko meni ali pa Marti Kos (tel. 83977-69), ki je zadolžena za dopolnilne dejavnosti na našem območju. A Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka k^lt^^a KD FRANCE BERNIKA DOMŽALE FEBRUAR 2007 GLASBA Petek, 23. febiuar ob 20.00 JSKD - Območna izpostava Domžale Recital baročne glasbe koncert Zasedba: Petra Einfalt (flavta), Luka Einfalt (tuba), Igor Seme (klavir) Petra Einfalt se je flavto začela učiti v Glasbeni soli Domžale, šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Leta 2000 je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Mateju Zupanu. Izpopolnjevala pri Larsu Asbjornsenu v Kristiansandu na Norveškem. Zaposlena je v Glasbeni šoli Domžale in je redna članica Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Luka Einfalt se je z osmimi leti začel učiti igranja na trobento v Glasbeni šoli Kamnik. Šolanje je nadaljeval kot pozavnist na Srednji glasbeni šoli in leta 2000 uspešno diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Domnu Jeraši, tri leta kasneje pa diplomiral še kot tenorski tubist pri prof. Darku Roškerju. Zaposlen je bil v Orkestru slovenske policije, sedaj pa se posveča pedagoškemu delu v Glasbeni šoli Domžale in vodi Godbo Lukovica. Pianist Igor Seme je leta 2002 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani; že v času šolanja je večkrat zmagal na tekmovanjih mladih glasbenikov Slovenije, sodeloval z najrazličnejšimi glasbeniki in bil na državnem tekmovanju nagrajen s priznanjem za najboljšega korepetitorja. Redno sodelovanje z domačimi in tujimi profesorji, uveljavljenimi komornimi zasedbami in solisti, mu je z domačih koncertnih in gledaliških odrov odprlo vrata tudi v tujino. Brezplačne vstopnice bodo na voljo pri blagajni kulturnega doma. OTROa Sobota, 24. februar ob 10.00 - za IZVEN Lutkovno gledališče Maribor Po motivih bratov Grimm: Rdeča kapica lutkovna predstava Rdeča kapica je na odru Lutkovnega gledališča Maribor zaživela v sodobnejši, humorni preobleki, jedro predstave pa vseeno ostaja priljubljena pravljica. Saj veste, tista o deklici z rdečo kapico, ki svoji bolni babici, v hiško sredi gozda nese košaro z dobrotami. Vmes sreča lačnega volka, ki s potegavščino poje tako babico kot Rdečo kapico _ toda na srečo mu pot prekriža lovec in vse skupaj se srečno konča. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Cena vstopnice: 3,20 eur (767 sit) Oh, ta kultura! člani medžupnijskega pastoralnega sveta župnij Brdo in Zlato Polje smo na svoji seji 8. 2. 2007, torej na sam kulturni praznik, razmišljali o pomenu kulture v našem življenju. Zavedamo se, da je pojem kulture zelo širok in ima za vsakega svoj pomen, vendar se kljub temu čutimo dolžne, da svoje misli podelimo s sokrajani. Že sam kulturni praznik v človeku zbudi mešane občutke. Kaj ni zanimivo, da smo si za praznik, ki naj bi nas spomnil na vso lepoto, ki jo ustvarja človek, izbrali smrt in ne rojstvo pesnika, ki je naš, v tistem času zatirani narod, dvignil na sam evropski Parnas? Že to je dokaz, da je kultura v Evropi zrasla in je trdno zasidrana v krščanstvu. Krščanski svet namreč slavi spomin na svoje največje žene in može, to je na svetnike, na njihov smrtni dan. Zato, ker verjamemo in verujemo, da se s smrtjo začne večno življenje. Zato nas boli, ker se v današnjem času nekateri trudijo dokazati, da kultura in krščanstvo nekako ne hodita skupaj. Že zdaj pa doživljamo rezultate takšnega mišljenja in delovanja. Kaj vse je danes "lepo in kulturno" in tudi subvencionirano s strani družbe ... Marsikaj od tega v resnici ni kulturno. In če takega ne sprejemamo, ker ob tovrstni "kulturi" duša ostane prazna, nam tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, kaj hitro zavežejo jezik s pojasnilom, da se na stvar ne spoznamo. Vendar kljub temu mislimo, da je kultura namenjena vsem nam. Še več, da mora človeka bogatiti in dvigati in mu dajati tudi duševno hrano, ki jo potrebuje na življenjski poti. Predvsem pa je dolžnost nas odraslih, da damo otrokom nekaj lepega in jih vzgojimo v prepričanju in čutenju, da lepota dviga človeka. In da je kultura namenjena temu, da nas notranje obogati, da bomo lažje in s ponosom stopali skozi življenje. ^ Medžupnijski pastoralni svet Župnij Brdo in Zlato Polje Valentinovo - vsak dan Valentinovo je dan ljubezni, dan, k^i lahk^o je l^ za Pa naj ho to za p^a^t^čk^e v d^i^oje ali z^a iju^t^^če ^t^a^ge Lj^b^z^^n n^i le ^^s^tc^, da n^oro ^e zatjut^^i;. Lj^t^z^^n p^r^^i^a je le t^s^a, kii z^a v^^n^o jo ot^ču^i^. Tu^i to je Ijut^^z^^n pr^ai^a, k^i ču^i i^saka jo Ijut^^^a ma^^a,. Ljut^^z^^n je lahk^o tu^^i ^o, da imaš t^a^, kar je ^o. Pa n^aj t^o to ž^i^i^a^, t^as^^^na, ali kakšna c^otr^a k?njiga. K^o n^oio jutro se ro^^, z ljut^^z^n^i;jo ga sp^rejm^i t^. ^n koo ^e^m^na n^oč ^e naf^^i, z Ijjut^^z^n^ijo zapr^i (^či.. Lju^t^če sanje sanjaj t^, tu^^i t^akr^at., k^o ^e za i^^d^n^o t^e^mu naredi, k^o z^^st^alo to srce ^n ^e tošposloi^il Rože za mami Zm praznik tebi, mamica, voščilo iskreno iz srca! [opek rož sem ti nabrala, saj si vedno jih imela rada. V življenju svojem skromna si bila, zato so rože s travnika domačega. Vsaka z ljubeznijo bila je utrgana, v zahvalo tebi, draga mamica. Ana Pungartnik s Trojan k^lt^^a KNJIGA JE OROŽJE, VZEMI JO V ROKE! Slavnostni govornik Marjan Gujtman Moški pevski zbor Janka Kersnika 8. februar, praznik slovenske kulture, je vedno tudi čas za razmislek o našem mestu v kulturnem dogajanju, predvsem pa trenutek za potrditev, da smo kultura ljudje: knjiga bi bila mrtev predmet na polici, če je ne bi brali, glasba bi bila brezpredmetni notni simbol, če je ne bi poslušali in poustvarjali, ljudski običaji bi bili mrtev spomin, če se ne bi zavedali, da smo iz njih izšli ^ Letošnje prireditve ob kulturnem prazniku v občini Lukovica so se začele na predvečer praznika 7. februarja s prireditvijo Veseli večer malo (z)mešano v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, na katerem so sodelovali člani dramske skupine KD Janka Kersnika, MPeZ Janka Kersnika, ansambel Grintavci, ansambel Pr'jatli ter člani gledališkega krožka OŠ Janka Kersnika Brdo. Po uradnem začetku s himno je povezovalka Helena Urbanija napovedala slavnostnega govornika Marjana Gujtmana, direktorja Knjižnice Domžale. Slavnostni govornik seveda ni bil izbran naključno, ampak z namenom, saj je bila ob 10-letnici Potujoče knjižnice rdeča nit tokratnih prireditev ob slovenskem kultumem prazniku v občini Lukovica prav knjiga, tista mala, nekaterim tako odvečna in nepomembna stvar. V uvodnem delu je razmišljal o kulturi na Slovenskem, kjer ima zares izjemen položaj: skozi vso zgodovino se je identiteta slovenskega naroda potrjevala prav z njo. Med nami živi kot dinamična, izzivalna in neodvisna sila. Ima status. Bistveno prispeva k razvojni uspešnosti ljudi." Osrednji del je kot človek, ki se tudi poklicno ukvarja s knjigo, namenil prav njej, konstitutivnemu elementu države, predmetu, "ki biva na dveh ravneh: je hkrati kulturno blago in tržna dobrina". Ob razmišljanju o krizi knjige pa njene prihodnosti ob naraščanju knjižnične izposoje nikakor ni črnogled. Zmotno je namreč mnenje, da v računalniški dobi knjižnice niso več potrebne, saj elektronska era ne bo prinesla konca pisani besedi, saj se "brez temeljnih znanj v labirintu informacij namreč ne bo moč znajti". Tu pa imajo pomembno mesto predvsem lokalne knjižnice (konkretno od Trzina, Lukovice do Moravč) v povezanosti s sodobno matično Knjižnico Domžale. Ostali del večera je bil namenjen kulturnemu poustvarjanju -tokrat s smehom, sproščeno, zabavno, raznovrstno: igralci KD JK s skeči iz sodobnega življenja v različnih situacijah, učenci osnovne šole z Lažmi Frana Milčinskega ter mladi igralec s prizorom, kaj vse se ti zgodi v šoli, za pestrost in razgibanost pa še pevski zbor ter ansambla. Predstava je napolnila kulturni dom v Lukovici tudi naslednji večer v četrtek. Za zaključek še misel iz slavnostnega govora Marjana Gujtmana: "Kultura je in mora ostati vrednostno središče slovenskega naroda kot prostor samoizražanja, kritičnega mišljenja in tudi kritične avtorefleksije." Tako se "^slovenska kultura danes samozavestno odpira v prihodnost, v skupni evropski prostor, kjer vidi možnost in izziv za lastno ustvarjalnost in hkrati ohranitev svojih posebnosti." ^ Marta Keržan Masa in Stane Pellc v vlogi hčerke in očeta Člani gledališkega krožka k^lt^^a 10 LET POTUJOČE KNJIŽNICE V NAŠIH KRAJIH - NAŠE POTI SO VEZ MED LJUDMI V petek, 9. februarja, so v Osnovni soli v Krasnji z odprtjem razstave POP POTI POTUJOČE KNJIŽNICE, ki je nastala v okviru Extempora Krasnja 2006, počastili 10-letnico Potujoče knjižnice, ki je bila zasnovana in izdelana s pomočjo sredstev občin Kamnik in Lukovica, ministrstva za Kulturo ter matične knjižnice Kamnik. V decembru pred desetimi leti se je po vaseh občine Lukovica potujoča knjižnica, bibliobus, knjižnica v malem, urejena po pravilih bibliotekarske stroke, zapeljala prvič. V predbožičnem času je otroke razveseljeval Božiček, knjižničarki pa sta obiskovalce obveščali, kdaj bodo knjige na voljo za izposojo. Tako so prvi bralci v potujočo knjižnico prvič vstopili na Prevojah 6. januarja ob 15. uri. Prvi teden so se ustavili v 16 krajih v Črnem grabnu in v prvem tednu vpisali 62 bralcev. Nekateri so bili v knjižnici, pa čeprav taki na kolesih, prvič, nekaterim je potujoča knjižnica vzbudila veselje do branja. V desetih letih je bilo tako vpisanih 861 bralcev, od tega 746 v občini Lukovica in 115 v občini Domžale. Potujočo knjižnico so obiskali 27.000 krat in si izposodili 147.000 knjižničnega in neknjižničnega gradiva. Potujoča knjižnica opravlja izjemno knjižnično vzgojo, saj daje starsem tudi v krajih, ki so oddaljeni od stacionarne knjižnice, možnost, da skupaj z majhnim otrokom izbirajo slikanice in kasneje pravljice in primerne strokovne knjige. Za nekatere je tudi družaben dogodek, saj poklepetajo s sovasčanom, prijateljem, sosolcem. Knjiga je vrt, ki ga lahko nosis v žepu. - Take majhne vrtičke so v desetih letih zasadili v 34 krajih naše občine. Mnogi cvetijo zdaj v knjižnici v Šentvidu, ki je nastala prav iz skladišča knjig potujoče knjižnice. Direktor Knjižnice Domžale se je veri in Mitji Begušu ter Boži Požar, potujočim knjižničarjem, zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, saj z njim vseskozi potrjujejo rek "Naše poti so vez med ljudmi". Tudi župan Matej Kotnik je v nagovoru poudaril pomen bralne kulture in potujoče knjižnice ter se vsem, ki skrbijo za njeno delo zahvalil. In ko je jesenski veter odnašal poslednje liste z dreves, so se po poti Potujoče knjižnice popeljali člani likovnih skupin, da ujamejo v fotografske aparate in narišejo v skicirke naravo in kraje, kjer vozi bibliobus. V njihovih domovih so nastajala likovna dela, ki jih na skupni razstavi PO POTI POTUJOČE KNJIŽNICE predstavlja 38 slikarjev, ki so ustvarjali na EXTEMPORE KRAŠNJA 2006. Potujoči knjižnici in njenim knjižničarjem želimo, da bi knjige - luči civilizacije, s tako ljubeznijo kot do sedaj, približali vsem občanom! ^ Marta Keržan (Viri: Vera Beguš, Odprtje razstave ob 10-letnici Potujoče knjižnice, Krašnja, 9. 2. 2007; Marjan Gujtman: nagovor ob odprtju razstave, Krašnja, 9. 2. 2007) V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku ste bili v avli kulturnega doma v Lukovici povabljeni tudi v spodnje preddverje, kjer je Uredniški odbor Rokovnjača razstavil slike, ki so jih naslikali učenci OŠ Janka Kersnika s podružnicama Krašnjo in Blagovico. Na našo prošnjo se je odzvalo skoraj sto učencev z mentoricami, izbrali pa smo lahko samo dvanajst oziroma trinajst slik. Zavedamo se, da so se trudili prav vsi, zato smo se odločili, da se jim nekako oddolžimo in zahvalimo z javno razstavo. ^ Uredniški odbor OŠ Janka Kersnika Brdo ŠOLSKI OTRO[^I PA^RLA^MENT "JAZ IN [OLA ■ ŠOLA IN MI" S^UPA^J ZA PRIJAZNO ŠOL.O! Četrtkovo jutro, 18. 1. 2007, se je na šoli začelo živahno in polno pričakovanj, saj smo se za tri šolske ure na šolskem otroškem parlamentu zbrali predstavniki oddelčnih skupnosti, ravnateljica, mentorice skupnosti učencev šole in šolska psihologinja. Po uvodnem pozdravu smo izvolili delovno predsedstvo, Lindo, Vesno, Katarino in Aljaža. Nato je ravnateljica vse pozdravila in nagovorila s tem, da je vsak od nas in vsi skupaj kot sodelavci pomemben člen pri uresničevanju prijaznejše šole. Predlogi in mnenja bodo posredovani naprej učiteljem, (so)delavcem šole, staršem in ostalim. Za začetek smo pregledali, kako uspešni in zadovoljni smo pri uresničevanju letnega delovnega načrta skupnosti učencev šole. Pogovorili smo se o aktualnih akcijah, pri katerih nam lahko pomagate tudi starši in ostali občani, in sicer: - Do marca bomo vsak torek in četrtek med daljšima odmoroma v plastenko zbirali slovenske tolarje - kovance (ki so vam še ostali) v dobrodelne namene za otroke s cerebralno paralizo. Pobrskajte doma in prinesite čim več kovancev. - Do konca šolskega leta bomo zbirali izrabljene računalniške kartuše in tonerje. Starši in ostali, ki delate v službah, kjer se porabi veliko kartuš, prispevajte svoj delež. Denar bo šel za šolski sklad, akcija je ekološkega pomena. Kartuše se zbirajo v škatlo v računalniški učilnici. Manj uspešni (pomanjkanje zbiralnega vzdušja, s strani učencev pa premalo časa) smo bili pri zbiranju starega papirja. Spomladi nas čaka še ena akcija, o tem vas že zdaj obveščamo in veselo pričakujemo veliko papirja! Učenci so pohvalili aktivnosti ob tednu otroka in kinopredstave za novoletni kulturni dan. Glede čiščenja šolske okolice se držimo dežurstva in res poskrbimo za čisto okolico okrog šole, ne le pred šolo. "Čisto okolje = prijetno okolje = je odraz nas samih!" Medvrstniška učna pomoč poteka dobro, učenci so zadovoljni, imamo pa še precej prostih učencev prostovoljcev, ki bi nudili pomoč, zato naj se zainteresirani zglasijo pri šolski pedagoginji. Nato smo z mislimi o šoli in učenju zajadrali v temo letošnjega otroškega parlamenta "Jaz in šola - šola in mi" s ciljem predstaviti mnenja o šoli in nanizati predloge za prijaznejšo šolo. Predstavniki vseh oddelčnih skupnosti so poročali o delu in/ali sklepih z razrednih ur. Pripravili so zanimive plakate in za popestritev kratke zgodbice o šoli ter ostale izdelke. Videlo se je, da so se z razredniki trudili in se teme lotili z zavzetostjo. Pohvala vsem! Izrazili so mnenja, kaj jim je v šoli všeč in kdaj se počutijo prijetno, kaj jih moti in kdaj jim je neprijetno ter številne uporabne predloge in ideje za prijaznejšo šolo. Mnenja in predlogi posameznih oddelkov so bila podobna oz. skladna, predlogi so bili večinoma realni in konkretni/izvedljivi. O nekaterih motečih stvareh smo se pogovorili podrobneje, za najbolj pereče so pri skupinskem delu zapisali predloge za izboljšanje. Predvidene delavnice zaradi pomanjkanja časa nismo izvedli v celoti, pa tudi sicer so učenci pri poročanju navedli stvari, ki bi jih dobili preko delavnice. Ugotovili smo, da je precej stvari, katerih spreminjanje je odvisno od državnega nivoja oz. od denarja. Kljub temu pa smo mi, in vsak izmed nas, tisti, ki lahko veliko storimo za boljše počutje v šoli. Poročanje smo zaključili s pregledom bistvenih motečih stvari na šoli in predlogov za izboljšanje le-teh ter nizanjem predlogov za OP za naslednje leto (kratko delo po skupinah). Pa si poglejmo, kaj menijo o šoli učenci. 1. KAJ NAM V ŠOLI JE VŠEČ učitelji - pohvala učiteljev - prijazni učitelji - pripravljenost učiteljev za dopolnilni pouk glede na naš čas - zamujanje učiteljev - prijazna knjižničarka pouk - referati - poskusi pri pouku - LVZ, ŠVZ - nivojski pouk: druženje sošolcev vseh razredov - izbirni predmeti - ko ni naloge - ko smo pohvaljeni - veliko se naučimo - dobri predmeti dejavnosti - teden otroka - veliko dejavnosti - športni dnevi - šola v naravi - ekskurzije - poučevanje inštrumentov - izposoja učbenikov družabne aktivnosti - igra - druženje - plesi - dežurstvo šola kot prostor - računalnica - veliko igrišče - nova oprema - urejeni prostori - knjižnica - nove garderobe red, urejenost šolskega okolja - red - čistoča v šoli - čisto podeželje medosebni odnosi - prijateljstvo - druženje - ljubezen malica, kosila - šolska malica odmori, počitnice - dovolj dolgi odmori - počitnice omarice - garderobne omarice - rezervni ključi za garderobne omarice 2. KAJ NAS V Soli moti učitelji - prestrogi učitelji - nekateri učitelji so strogi, vzvišeni - sitni učitelji pouk - preveč domačih nalog - veliko testov - spraševanje (časovna neusklajenost učiteljev) - slabe ocene - dopolnilni pouk je istočasno kot izbirni predmet - nivojski pouk: različni kriteriji ocenjevanja - preveč predmetov - zato preveč domačih nalog za vsak predmet - preobremenjenost - le 2 ocenjevalni konferenci - stres, napor, skrb ob konferenci - neuspeh - težavnost - preveč SLO, TJA - premalo ŠVZ dejavnosti - šola brez spolne vzgoje medosebni odnosi - moteči sošolci - grdo obnašanje fantov - prepiri in slabo vedenje nekaterih učencev - razlike med učenci - sošolci se tepejo in zmerjajo - neresni učenci - mlajši učenci hodijo na zgornji hodnik šola kot prostor - premajhna telovadnica - stenska ura v mali telovadnici - čakanje v čakalnici - zaklenjeni razredi - preozke stopnice - predolgo zvonjenje zvonca - stari stoli v učilnicah - napačne barve učilnic red, upoštevanje pravil - kazni urejenost šolskega okolja - umazana tla - umazana stranišča - nečista telovadnica malica, kosila - malica - premalo pestra - slaba kosila - premalo časa za malico (učitelji zaklenejo razred) dežurni učenec - da dežurni učenec ne sme imeti sladkarij - dežurni učenec dobi preveč dela od drugih delavcev na šoli, potem je okaran, da ne dežura omarice - omarice - garderobne omarice so preblizu, se prerivamo (pogovor o samodisciplini vsakega posameznika) prevozi - cene prevozov - vinjen voznik avtobusa, cik-jcak vožnja voznika - ne počutimo se varno - nespravnost avtobusa - rezervirani sedeži v avtobusu - prerivanje na avtobusu - preveč moraš hiteti na kombi ostalo - prehitro spreminjanje kriterijev - meril za vpis v SŠ 3. PREDLOGI ZA PRIJAZNEJŠO ŠOLO - predlogi za izboljšanje naše šole in življenja v njej učitelji - spraševanje - dogovor med učitelji - zabavni, nasmejani učitelji - da učitelji ne delajo razlik, pravični učitelji - da bi se učitelji razumeli z učenci - več reda v razredu pouk - več pouka v naravi, vsaj 1 ura zunaj na prostem - krajši pouk, pouk od 7. do 11. ure - manj šolskih potrebščin - pouk: na zabaven način, aktiven način - dogovor o spraševanju - manj domačih nalog - več petja znanih pesmi pri glasbi - več vzgojnih predmetov - več pogovorov - več priprav na test - manj predmetov - brez nivojev - negativne ocene se ne bi vpisale - več razlage pri MAT - več zabave dejavnosti - več izletov, ekskurzij (ob tem manj obiskov muzejev), športnih, naravoslovnih in kulturnih dni - več ogledov kino redstav - spolna vzgoja - tabori za 8. in 9. razrede (strožji nadzor za problematične učence ali pa naj jih spremljajo starši oz. jih pošljemo domov) - več zanimivih dejavnosti - astronomija razredne ure - več razrednih ur - daljše razredne ure s časom za pogovor in več zaupanja do učiteljev/razrednikov, teme RU: starši, prijateljstvo, droge, starši, spolnost, bonton, spoznavanje sebe, drugačnost, ljubezen, vrednote, težave, spori družabne aktivnosti - več igranja, predlog za šolsko igralnico (razredna stopnja) - da se skupaj zabavamo - parkeljni za Miklavža - več plesov medosebni odnosi - več razumevanja in boljši odnosi med mlajšimi in starejšimi učenci - da bi se posamezni učenci lepše obnašali - da bi učenci spoštovali učitelje - vljudno govorimo - več zabave - učenci bi morali biti bolj potrpežljivi - medsebojno spoštovanje - da bi si pomagali med seboj - več zaupanja - manj hinavščine - spoštovati moramo samega seb in druge - da smo med seboj prijatelji - da skupaj sprejemamo odločitve - poslušamo drug drugega šola kot prostor - stara miza za grafite (da bi lahko nanjo po mili volji čečkali) - večja knjižnica z več knjigam - da ne bi čakali v čakalnici - manj učencev v razrede - igrišče za košarko, več košev na igrišču - še ena telovadnica - lepša šolska fasada - več igral na igrišču - tribune v telovadnici urrejenost šolskega okolja - živobarvne učilnice s plakati, slikami, grafiti, učilnica v obliki sonca - drugačna melodija zvonca (Sklep: učenci do 28. 1. 2007 prinesejo novo melodijo) - koši na igrišču in brez gnilih jabolk na tleh - na straniščih milo in brisačke, čistejše - čistejše učilnice in večje, bolj urejene red, upoštevanje pravil - obravnava le hujših napak - da učenci upoštevamo navodila in pravila - da dežurni razred za čiščenje šolske okolice redno pobira smeti okrog in po šoli - učenci bi morali za seboj pobirati papirčke, predvsem tisti, ki s seboj prinesemo bonbončke - skrbeti moramo za red - da bi učenci izpolnjevali dolžnosti in upoštevali šolski red malica, kosila - avtomat za sladkarije in pijače - samopostrežna malica, bolj pestra izbira malice, več časa za malico, sladoled - boljša malica - bone za malico 3X odmori - več odmorov, daljši odmori - glasba med odmori dežurni učenci - dežurni pobira smeti - točna določitev nalog dežurnega in da bi lahko imel bonbone (Ugotovili smo, da bonboni privedejo do onesnaženja s papirčki povsod po šoli in izsiljevanja; sklep: pedagoginja se dobi z 8. in 9. razredi in se dogovorijo glede pravil dežurnega učenca) prevozi - brez prerivanja na avtobusih + cenejši prevozi ostalo - šolska zdravnica 12. 2. 2007 se bomo udeležili medobčinskega otroškega parlamenta, ki bo na OŠ Preserje pri Radomljah. Skupaj z mentoricami se pripravljamo, izbrali smo plakat za razstavo. Ostale plakate smo razstavili na šoli. Vabljeni na ogled! Predlagane teme za otroški parlament za naslednje leto pa so: - SPOLNOST - drugačnost - prijateljstvo - droge, odvisnost - plesi - prepovedani izdelki na šoli - uporaba interneta Učencem je bilo na parlamentu všeč in so se dobro počutili ter izkazali pri predstavitvah. Smejoč pozdrav z Brda! A Nives Zelenjak, mentorica skupnosti učencev šole PRVA^^I TUDI V NOGOMETU!!! OŠ Janka Kersnika je področni prvak v nogometu! Na tekmovanje, ki je potekalo 19. 1. v Medvodah in 22. 1. v Komendi, smo se uvrstili kot drugouvrščena šola domžalske regije. Med seboj se nas je pomerilo pet najboljših ekip kamniške, domžalske in medvoške regije, torej prvaki in podprvaki svojih regij. V izenačenih tekmah smo letos pokazali največ in po lanskem uspehu, osvojenem tretjem mestu, letos dodali še piko na i in postali prvaki. S tem smo se tudi v nogometu uvrstili med 32 šol v Sloveniji, v četrtfinalni skupini pa nas že čakata šoli iz Dekanov in Trbovelj. Področni prvaki Uspeh, ki je prišel ob pravem času, kajti v naših krajih je ponovno zaživela želja po obuditvi nogometnega kluba. Fantje s svojimi uspehi kažejo na to, da lahko gradimo prihodnost na mladih. Kljub temu da NK Lukovica ne deluje že dolgih nekaj let, nogomet v Črnem grabnu še vedno živi in čaka, da prebivalci omogočimo pogoje in odpremo vrata razvoju športa še na malo višjem, klubskem nivoju. Naj veliki uspehi naših mladih igralcev opogumijo tiste, na katerih je naloga izpeljati projekt ponovnega zagona nogometnega kluba. Čestitke vsem igralcem! A Klemen Avbelj društva NOVO VODSTVO KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIZA (KO RK) R^FOLCE 12. 1. 2007 je bil sklican občni zbor KO RK Rafolče, ki ga je vodil predsednik KS Rafolče Marjan Kveder. Poročilo o dosedanjem delu je v imenu predsednika KO RK Milana Ambrožiča podal poročevalec Viktor Jemec. Novo vodstvo s starim predsednikom Milanom Ambroiičem, predsednikom KS Rafolče Marjanom Kvedrom in gostoma Emilijano Srebotnjak in Branetom Kosmačem Vsako leto so bile izvedene tri glavne dejavnosti: 1. krvodajalske akcije v januarju, maju in septembru. Udeležba je bila glede na majhnost okoliša in v primerjavi s sosednjimi krajevnimi skupnostmi vedno precej številčna; 2. vsako leto je bil organiziran izlet po Sloveniji. Prevoze avtobusa, ki je bil vedno poln, je najprej opravljal Vid Kožar. Zadnja leta pa je prevoznik Ciril Gerčar, ki vedno sodeljuje tudi pri pripravi in izvedbi izleta; 3. vsako leto je potekala novoletna obdaritev starostnikov v sodelovanju s KS Rafolče in OZ RK Domžale. Na občnem zboru je bilo predlaganih in izvoljenih pet novih članov odbora KO RK Rafolče. Predsednica je postala Ljudmila Zajc, blagajničarka Marija Zupan, tajnicca Danica Hančič, člana pa Jože Jerin in Srečo Gerčar. Prejšnji predsednik KO RK Rafolče g. Milan Ambroiič na svoji petdesetletnici Nova predsednica KO RK Rafolče Ljudmila Zajc je predstavila program dela za leto 2007, ki pa se lahko tekom leta dopolni. Zahvalila se je tudi dosedanjemu predsedniku Milanu Ambrožiču. Sekretar OZ RK Domžale Brane Kosmač je razložil nekaj stvari glede organizacije RK in ob koncu Milanu Ambrožiču izročil plaketo za dosedanje delo pri KO RK Rafolče. Predsednica OZ RK Domžale Emilijana Srebotnjak pa je razložila, kako poteka pridobivanje finančnih sredstev in v katere namene se lahko uporabljajo. Tudi ona se je Milanu Ambrožiču zahvalila za dolgoletno sodelovanje. Milan Ambrožič se je kot 25-letni predsednik (srebrni jubilant) zahvalil predvsem krvodajalcem in vsem, ki so karkoli pomagali pri delovanju KO RK Rafolče. Zahvale pa so bili deležni tudi KS Rafolče, OZ RK Domžale in Občina Lukovica. Pred praznovanjem abrahama je tako predal organizacijo v vodenje mlajšim članom. Novemu vodstvu želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu. A Leon Andrejka in Viktor Jemec Občni zbor Športnega društva Zlato Polje Na letošnjem že 11. občnem zboru ŠD Zlato Polje so številni člani popolnili društveni prostor, da prisluhnejo, kako je društvo delalo v preteklem letu. V uvodu je predsednik Janez Hribar pozdravil prisotne, nato pa vodenje prepustil delovnemu predsedniku Marku Vrankarju, ki se je zahvalil za zaupanje. Sledili sta poročili predsednika in tajnika, v katerih so se vrstili zanimivi dogodki iz leta 2006. Najobsežnejše prostovoljno opravljeno delo je bila dograditev 25-metrske skakalnice na Mali Lašni. V celoti smo prepleskali in obnovili vse oznake - črte na igrišču ter namestili pomični nadstrešek pred garderobami. Zelo aktivni smo bili pri organizaciji smučarskih skokov, saj smo poleg odprtja nove skakalnice izpeljali kar štiri tekme. Poslušali smo blagajnikovo poročilo Romana Klopčiča, ki nam je predstavil pozitivno finančno stanje, osvežili pa smo tudi ostala dogajanja in pa nogometne aktivnosti, ki v društvu prednjačijo. Potrdili smo načrt dela ter športnih aktivnosti za tekoče leto. Besede o zglednem medsebojnem sodelovanju nam je namenil tudi predsednik KS Zlato Polje Štefan Pavlič. Vinko Jeras je pohvalil vključevanje mladih v društvo, saj je le-to prava usmeritev mladine v rekreativno in zdravo življenje. Kot svetnik nam je zagotovil še večjo podporo in povezavo z občino. Po sklepu upravnega odbora društva je Igor Močnik z Male Lašne za dolgoletno ustvarjalno delo v društvu prejel posebno plaketo. Sledila je zahvala vsem krajanom, Občini Lukovica in sponzorjem, članom za aktivno sodelovanje in delo ter povabilo za vsestransko prizadevanje tudi v prihodnje. Večer smo zaključili ob klepetu in prijetnem druženju. A Tone Habjanič Igor Močnik je prejel nagrado za dolgoletno sodelovanje Nogometna manija v prihajajočih mesecih Na nogometnih igriščih in okoli njih se dogaja veliko. Goli, spletke, prepiri, odstopi, zamenjave ... Tudi v Sloveniji ni nič drugače! Novi selektor slovenske reprezentance Matjaž Kek je optimističen in poln zagona, da slovensko ekipo zopet postavi na noge! V sosednji Italiji pa je nogomet pravi nacionalni šport in temu primerno je tudi vzdušje na tekmah. Doživite ga tudi vi! V začetku leta 2007 si skupaj s Študentskim klubom Domžale in turistično agencijo Tentours oglej nogometno tekmo (ali več) v Italiji. To so tekme Serie A, zato o kvaliteti in pravih derbijih ni dvomiti! Za nekaj malega denarja dobiš vstopnico za tekmo in prevoz, poleg tega pa je v ceno vštet tudi voden ogled mesta Milano in stadiona San Siro, kjer se vse tekme Serie A tudi igrajo. Inter - Roma: 4. februar, cena: 15.000SIT/62.59_ je bila odpovedana in prestavljena! Kdaj bo, si poglej na spletni strani www.studentski-klub.com Inter - Milan: 11. marec, cena: 17.000SIT/70.93EUR Milan - Cagliari: 22. april, cena: 8.000SIT/33.38EUR Inter - Lazio: 13. maj, cena: 14.000SIT/58.42EUR ŠKD! Zagotovi si sedež na stadionu, kjer prekipeva od energije, navijanja in nepozabnega vzdušja! Za več informacij obišči www.studentski-klub.com ali pokliči na 041/757-727. Bodi nogometni fanatik tudi ti! Poleg omenjenega v Študentskem klubu Domžale pripravljamo tudi ogromno drugih projektov - od smučanja, nočnega sankanja, klubskih študentskih večerov v Agrobaru ^ do tečajev tujih jezikov, turnirjev taroka, inštrukcij, filmskih večerov ...! Več informacij dobiš na spletni strani www.studentski-klub.com! Za posladek pa še nekaj utrinkov Študentskega kulturnega Festivala DNK - ŠTUNF 07 _ A Ana Strnad, Študentski klub Domžale Cene veljajo za člane kluba ŠD Trojane na smučanju v Bad l^leinkirchheimu Na smučišču nas je pričakalo sončno vreme Užitek na progi Letos vreme smučarjem ni bilo preveč naklonjeno, saj so smučišča dolgo samevala zaradi pomanjkanja snega. Tudi ŠD Trojane je moralo svojo vsakoletni enodnevni smučarski izlet prestaviti za 14 dni. 'Smučarski avtobus' je 3. februarja peljal v avstrijsko smučarsko središče Bad Kleinkirchheim, kjer smučarskih prog res ni manjkalo. Letošnji izlet je ŠD Trojane izvedlo v sodelovanju s ŠD čemšenik in nadebudnih smučarjev se je nabralo kar za dva avtobusa. Tokrat nam je bilo vreme deloma naklonjeno. Zjutraj nas je pričakalo jasno vreme brez oblačka in smuka na urejenih smučiščih je bila izredno prijetna. Dobro, da smo se do 14. ure že do dobra nasmučali, saj je na visokih smučiščih (najvišje proge so na 2000 metrih nadmorske višine) pričel pihati močan veter in vse naprave so bile ustavljene. Mi pa smo se lahko okrepčali v eni od mnogih ličnih smučarskih koč, kjer ponudbe res ni manjkalo, tako nas tudi veter, ki je neutrudno pihal, ni pretirano motil. A Mojca Smrkolj društva Rokovnjači kljub slabim napov^edim na snegu! Rokovnjaška torta gospe Magdalene Prizorišče [pela Močnik z Radia Hit Igor Jerman se je znašel tudi na snegu Res smo upali, da bo zapadel sneg, da bo zapadlo veliko snega^ A se ni uresničilo. Potem smo si želeli, da tisto soboto, 10. februarja ne bi deževalo, kot je bilo napovedano. In je uspelo! Vreme je zdržalo, snega je bilo ravno dovolj za spust, proga je tudi zdržala - zahvaljujoč tudi prizadevnemu osebju smučišča Kandrše in gostišča Vidrgar ter organizatorjem - Moto Klubu Rokovnjači. Dan prej je potekal tudi uradni trening, na katerem so se imeli zainteresirani že možnost prijaviti in spustiti po progi, s katero je bilo zaradi visokih temperatur res veliko dela. Na zdaj že tradicionalnem 3. zimskem Moto taboru je bilo za spust s pležuhi prijavljenih 84 tekmovalcev - tokrat ne samo iz domačega in okoliških moto klubov, ampak praktično iz vse Slovenije. Tekmovalci so se najprej pomerili v kvalifikacijah, nato pa 32 najboljših še v paralelnem spustu. Paralelni spust oziroma finale poteka tako, da se tekmovalci v parih spuščajo po progi - slabši izpade, boljši pa gre naprej, vse do končnega finala, ko se pomerita še najboljša dva. Končni zmagovalci v paralelnem finalnem spustu so bili: 1. mesto: Branko Šlambergar (Tiger iz Bukovca) 2. mesto: Uroš Žibert (Moto Černe) 3. mesto: Blaž Razpotnik (MK Lašk Pot) Najmlajši in najstarejši Eva Cerne Najboljši čas v kvalifikacijah je dosegel Gašper Cvetko (lanskoletni zmagovalec finala) iz MK Vaški Boysi. Kot zanimivost lahko omenimo, da se je kot predtekmovalka po progi spustila tudi Špela Močnik iz Hitove budilke. Med spustom je v ciljni areni za obiskovalce potekal zabavni program: nastopila je letošnja zmagovalka v bitki talentov Eva Černe, za plesni vložek so poskrbele plesalke iz Plesne šole Miki, na prizorišču so nas zabavali Prjatli, kasneje pa sta v gostišču Vidrgar igrala ansambel Merela in Prjatli. Po progi so se spustili tudi Selniški pležuharji - iz Country Cluba Selnica z izvornimi lesenimi pležuhi, starodobni smučarji "Suhe Špage" (društvo Rovtarji). Spoznali smo tudi prvo slovensko bob reprezentanco, ki je predstavila svoj projekt zbiranja prispevkov za bob. Med tekmovalci smo opazili Igorja in Marka Jermana (oba uspešna motoristična dirkača), Klemena Gerčarja (najmlajši prvak v motokrosu na 125 ccm), Roberta Kotnika (državnega prvaka v teku na 10 km). Letos smo podelili še nagrade prvim trem udeleženkam (Saška Cerar, Katja Goričan, Lara Urbančič), najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu, nagrado za najatraktivnejši padec ter nagrado za najizvirnejši pležuh. Uradni del je bil zaključen okrog 21h, zabava se je nadaljevala še v gostišču Vidrgar, kjer je za posebno presenečenje poskrbela gospa Magdalena, ki je posebej za ta namen spekla pravo rokovnjaško torto. Ob tej priložnosti se člani Moto Kluba Rokovnjači zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi dogodka: občinam Lukovica, Moravče in Zagorje, vsem sponzorjem, medijskemu sponzorju Radiu Hit ter vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da je moto tabor uspel! Več o spustu in dogajanju v Kandršah na 3. Zimskem Moto Taboru si lahko pogledate na spletni strani: www.mkrokovnjaci.com. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA BLAGOVICA Ko leto obrne nov list, se vsi obračamo nazaj na prehojene poti, na obljube, ki smo jih uspeli izpolniti (ali pa tudi ne^), in si ustvarimo neko vizijo za prihajajoče leto. Obljubimo si, da bomo letošnje leto res bolj skrbeli zase in svoje zdravje, da bomo - predvsem populacija nežnejšega spola - izgubili kakšen odvečen kilogram, ali da bomo zdaj pa prav zares prenehali s kajenjem. Takšne in podobne novoletne obljube ponavadi pozabimo že v nekaj dneh novega leta in naši načrti se prestavijo na naslednje leto. Obstajajo pa seveda izjeme. Takšni, ki ne samo obljubljajo, ampak svoje obljube tudi izpolnijo. Ena takšnih izjem je Planinsko društvo Blagovica. Da so delovni in da so izpolnili svoje obljube in plane, smo lahko slišali 27. 1. 2007 na njihovem že trinajstem občnem zboru. Poročila, ki so sledila planinski himni in kulturnemu uvodu, so nas prepričala, da planinci v lanskem letu niso sedeli križem rok. Že takoj po novem letu upravni odbor društva prične s pripravami na tradicionalni zimski pohod Golčaj -Špilk, ki je bil, kot vsako leto, tudi v lanskem letu zelo dobro obiskan. Prav tako tudi mladinski odsek takoj po novem letu poprime za delo in se pripravi na maškarado, ki je postala že pravi del mladinske tradicije. Delo se potem nadaljuje z vodenjem pohodov v znane in še neznane kotičke naše lepe dežele. Vodniki in celotno društvo so lahko zelo ponosni in zadovoljni z udeležbo na pohodih, saj je bila v lanskem letu povprečna udeležba na pohodih 30 pohodnikov, kar je prav zavidljiva številka. Vodniki pa včasih pokukajo tudi v lepe kotičke zunaj naših meja in to izkušnjo želijo deliti z ostalimi pohodniki. Rezultat tega je lanski že drugi treking po Lošinju in Cresu. Planinsko društvo Blagovica si je v lanskem letu zadalo dober izziv, in sicer tek na najvišji vrh občine Lukovica - Špilk. Dela je bilo ogromno, a so zadevo uspešno izpeljali in zadovoljni udeleženci so predlagali, da se akcija ponovi. Tudi markacisti v društvu imajo precej dela. Pridno hodijo po Rokovnjaški planinski poti in opazujejo, obnavljajo, ob vsem tem delu pa še vodijo evidenco in beležijo, kje so pomanjkljivosti in kam bo treba v prihodnje na delo. Letos so opozorili oziroma pozvali pohodnike, naj ne hodijo po raznih bližnjicah in si krajšajo poti. Navsezadnje vas hoja po bližnjici lahko prikrajša za kakšno zanimivost, pa še lastniki zemljišč so nejevoljni, če se ne držite markiranih poti. Mladinski odsek je imel v lanskem letu nekaj smole z vremenom in usklajevanjem terminov in zato niso uspeli osvojiti vseh vrhov, kot so si želeli. So pa namesto tega v lanskem letu razveselili s čudovitim koncertom mladih talentov, ki so ga posvetili 250-letnici rojstva W. A. Mozarta, ter članom planinskega društva in krajanom krajevne skupnosti Blagovica pripravili lep večer ob glasbi. Pohodi, izleti, treking, izobraževanja, urejanje okolice in še mnoge druge aktivnost so v načrtu za letošnje leto. Plan je bogat in verjamem, da bomo na naslednjem občnem zboru lahko spet prisluhnili poročilom, kjer bo črno na belem pisalo, da so spet izpolnili svoje ''novoletne obljube". Na letošnjem občnem zboru je planinsko društvo podelilo samo priznanja za petkrat prehojeno pot tradicionalnega pohoda Golčaj - Špilk, pa ne zato, ker ne bi bilo aktivnih in zaslužnih planincev, temveč zato, ker v letu 2008 praznujejo svojo 15-letnico obstoja in bi se radi takrat posebno zahvalili vsem dejavnim. Občni zbor se je zaključil ob prijetnem klepetu in prigrizku, z željo, da se čim večkrat vidimo na pohodih. A Maja Pustotnik Številna udeležba na občnem zboru ŠAHOVSKO SREČANJE Šahisti iz Zlatega Polja so tudi letos povabili medse prijatelje iz Rafolč, ki so se z veseljem odzvali njihovemu povabilu. Najprej prisrčen klepet, dobrodošlica in nato žrebanje. Vodja gostov Viktor Jemec je s svojo sedemčlansko ekipo navdušen zasedel prostor za šahovnico, saj je dobro vedel, da je pripeljal s seboj same dobre igralce. Društveni prostor je dokaj hitro onemel, pogled na sedmero šahovnic, poleg pa molčeči razmišljujoči igralci, je bil zanimiv. Prvi rezultati so dajali vtis, da bo gostujoča ekipa boljša, kar se je izkazalo tudi ob koncu, saj je prepričljivo zmagala. Prijeten zimski večer, ki smo ga preživeli skupaj, je še en dokaz, kako malo je potrebno za sožitje dveh sosednjih društev, tako mladih kot starejših. A Tone Habjanič Prijeten večer smo zaključili s skupnim fotografiranjem d^^š^^a REDNI LETNI OBČNI ZBORI TUDI V G^SILS^IH DRUŠTVIH To je čas rednih občnih zborov kot najvišjih organov društev, da naredijo 'obračun' dela za preteklo leto in se dogovorijo o aktivnostih za tekoče leto. Tako je v teh tednih tudi v gasilskih društvih. Eden od občnih zborov je bil 10. februarja v Prostovoljnem gasilskem društvu Trojane. Na podlagi predstavljenih poročil za preteklo leto je bilo ugotovljeno, da je delo organov društva tudi v letu 2006 potekalo v skladu s programom in pristojnostmi, določenimi s Statutom društva in Pravili gasilske službe. Tekoče naloge iz splošnih pristojnosti društva in njegovih organov so ti v preteklem letu vestno in odgovorno opravljali. Med 96 članicami in člani je 15 pripadnikov gasilske mladine, 28 gasilcev pripravnikov, 33 gasilcev operativcev, 8 rezervnih gasilcev, 8 veteranov in 4 s statusom člana. Med vsemi je 27 % žensk. Društvo je v lanskem letu obeležilo 95-letnico delovanja in ima marsikaj pokazati. To je na občnem zboru poudaril tudi predsednik Gasilske zveze Lukovica Matjaž Markovšek, poveljnik GZ Zdravko Tkalec pa je opozoril na izostanek aktivnosti pri napotitvi posameznikov na različne oblike gasilskega izobraževanja. Društvenih izobraževalnih aktivnosti v obliki različnih gasilskih vaj, tudi sektorskih, je v primerjavi z drugimi društvi največ v trojanskem društvu, ni pa dovolj individualnih izpopolnjevanj. Uspešno sodelovanje z drugimi društvi potrjuje udeležba predstavnikov številnih drugih gasilskih društev iz domače Gasilske zveze, pa tudi iz Motnika, Ločice pri Vranskem in Kolovrata. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki vseh drugih društev iz domačega kraja. Posebna zahvala za uspešno sodelovanje in pomoč pa je bila namenjena Gostinskemu podjetju Trojane d.o.o. in pa seveda občanom z območja trojanskega gasilskega društva. Velik del pozornosti je bil na občnem zboru namenjen planu dela za leto 2007. Sklepanje pogodb z občinami o izvajanju gasilske javne službe, skladno z novim zakonom o gasilstvu, ne bo samo formalnega značaja, saj operativno območje trojanskega društva posega tudi na območji občin Zagorje ob Savi in Vransko, od koder prihajajo tudi člani. Društvo v tem letu načrtuje nakup rabljenega vozila za prevoz moštva. Prenovljena dvorana bo postala registrirana učilnica za izvajanje izobraževalnih programov Gasilske zveze. Del pozornosti je bil na občnem zboru namenjen načrtovanim kadrovskim pripravam na volilni občni zbor v prihodnjem letu. V programu na operativnem področju so bile potrjene naloge izvedbe različnih gasilskih vaj, tekmovanj in oblik izobraževanj gasilcev. A Lado Goričan Ob~ni zbor gasilskega društva na Trojanah POHOD NA LIMBARS^O GORO Udeleženci pohoda Športno konjeniško društvo Bregar je bilo ustanovljeno šele lansko jesen, vendar je organiziralo že kar nekaj dogodkov v okolici Lukovice pri Domžalah. Sedež društva je na domačiji "Pr' Bregar'j" v vasi Trnjava pri Lukovici. Posebnost društva je, da organizira pohode tako za konjenike kot tiste, ki zaradi raznih razlogov ne morejo iti na izlet s konji. Tako je bil neko sončno nedeljo uspešno izpeljan tudi zimski pohod na Limbarsko goro. Enodnevnega izleta se je zaradi lepega vremena udeležilo precej pohodnikov ter konjenikov, ki so spremljali druščino. Do vrha so vsi skupaj prispeli v približno dveh urah. Vsem zbranim se je ponujal čudovit razgled na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp ter na del Julijskih Alp, ki so se kopale v toplih sončnih žarkih. Na vrhu so se pohodniki okrepčali s pijačo ter prigrizkom, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za konje. V večernih urah so se vrnili na domačijo "Pr' Bregar'j", kjer jih je že čakal topel golaž in kuhano vino. A člani ŠKD Bregar Foto: Marko Juteršek gospoda^s^^o Novo v Marché-ju Vabljivo in okusno Z odprtjem avtoceste smo v naši občini dobili še eno gostinsko podjetje, to je restavracija Marché ob Petrolovi črpalki v Lukovici. Znano je, da je ta velika švicarska gostinska firma na Petrolovih črpalkah po Sloveniji ob avtocestah prevzela vse gostinske usluge. V Rokovnjaču je bilo o tem pisano ob lanski otvoritvi omenjene restavracije. Naj spomnimo, da je v Marchéju v Lukovici zaposlenih 13 ljudi, od tega nekaj domačinov, da hrano pripravljajo pred vami, da imajo raznovrstno ponudbo, tudi v restavraciji izdelane različne testenine, da ponujajo raznovrstne pijače, tudi sokove iz sveže iztisnjenega sadja, da imajo privlačen otroški kotiček, da so gostoljubni in imajo odprto vsak dan od 6. do 22. ure. Edini, skoraj nerešljiv problem je, da je dostop domačinov z avtom do restavracije, izjemoma po avtocesti, nemogoč, razen če pešačimo nekaj sto metrov, pa še pri tem moramo biti zelo previdni, saj ni pešpoti. A o tem raje prihodnjič. V svoji najnovejši kulinarični ponudbi, imenovani BRUNCH (slovenskega prevoda ni), lahko rečemo, da je to zajtrk s kosilom, nudijo hrane, kolikor želite in katero želite, vključno s toplimi napitki in nekaj soka. To si lahko privoščite vsako soboto in nedeljo med 10. in 15. uro, za ceno 10,5 evra. Otroci imajo polovično ceno. Vodstvo restavracije si želi, da jih obiščete tudi v preostalih dnevih, posebno zdaj, ko se bliža pomlad in bo prijetno posedeti na terasi pred lokalom. Tudi na otroke čaka urejeno igrišče z različnimi rekviziti in igrali. Dobro se zavedajo, da je glavno poslanstvo Marchéja zadovoljiti tranzitne goste, pa vendar si želijo tesnejšega sodelovanja z lokalno skupnostjo, društvi in krajani. Ureditev pravega dostopa do lokala je izjemen izziv za vse. A Kamilo Domitrovič RO^OVNJAČEV ^RTNARS^I I^OTIČEK Vrtnarjeva opravila v marcu - suscu 2007 Slovensko ime za marec je sušec in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravljati na pomladno rast. Če se sušca da orati, bo treba v malem travnu jokati! Koledarska pomlad se največkrat začne 21. ali izjemoma 20. marca. Vrtnarska pomlad se večinoma začne nekoliko prej, ko se po zimskem mirovanju rastline začnejo prebujati. Marec je za vrtnarja mesec velikih skušnjav. Dela je veliko in marsikaj je že treba narediti. A kljub temu bodite previdni. Hladne in mokre zemlje še ne moremo obdelovati in čez noč še lahko privihra mraz, ki nam pokvari pomladno razpoloženje. Ko zacvetijo prvi tulipani, se začne zima počasi, a zanesljivo poslavljati. Bodite previdni pri občutljivih sadikah: nevarnost pozeb še zdaleč ni minila, čeprav so dnevi nekoliko toplejši. Kakor hitro postane nekoliko topleje in se zemlja osuši, pričnite obdelovati vrtne grede. Težke ilovnate zemlje se ogrevajo bolj počasi kot lažje in peščene. Dokler se zemlja oprijemlje obuvala, je za obdelovanje vsekakor prezgodaj. Ko pa pride pravi čas, odstranite zastirke in pokrivala. Odstranite korenine plevelov. Za konec pa grede lepo očistite in zravnajte, skratka, pripravite jih za setev in saditev. Iz semen vzgojite sadike zelenjadnic in zelišč. Če bomo imeli ugodnejše vremenske razmere, lahko začnemo s setvijo na prostem. V hladni in mokri zemlji semena in potem tudi koreninice rade zgnijejo. Najprej sejemo bolj odporne vrste zelenjadnic, na primer. bob, črni koren, visoki grah, korenje, čebule in špinačo. Pri odločanju o glavnatih solatah, korenju in drugih zelenjadnicah izberite vsakemu letnemu času primerne sorte - tako je treba marca sejati zgodnje ali srednje zgodnje sorte. V začetku marca lahko na okenski polici, v topli gredi ali ogrevanem rastlinjaku lahko sejete gomoljasto in korenasto zeleno, sredi marca pa tudi že papriko, jajčevec. Ob koncu marca lahko sejete tudi že paradižnik. Od marca dalje bo v vrtu veliko opravil. Če boste že zdaj končali vse potrebne priprave, bo pravi začetek vrtnarskega leta minil brez nepotrebnih stresov in težav. A Lep vrtnarski pozdrav Trajče Nikoloski Trošenje semen Sejanje velikh semen Sejanje v pladnje (priprava pladnja) Redka setev semena v pladnju odprte strani JA^NI ODGOVOR N.Si-ju Na poziv stranke N.Si, ki me v zadnji številki glasila Rokovnjač poziva k odgovoru, na kateri seji NO je bilo oblikovano besedilo, ki je bilo v 11. številki glasila Rokovnjač objavljeno z naslovom "Iztekel se je mandat" (vi ga sicer imenujete "zaključno poročilo NO"), vam skladno z vašo zahtevo posredujem javni odgovor. •Vsa zaključna poročila vsakega posameznega leta so se za seje svetov pripravljala in oblikovala na naših sejah v prisotnosti večina članov. Pri pripravi zadnjega poročila za svet zaradi upravičene odsotnosti nista sodelovali dve članici, vendar članov nikoli nismo preverjali, od katere stranke so bili predlagani. Poročilo je bilo pripravljeno za sejo občinskega sveta in je bilo obravnavano na 28. seji 20. novembra 2006 pod št. 8 dnevnega reda. Za obravnavanje poročil iz let 2004, 2003 in 2002 sej občinskega sveta ne bom navajala. Lahko jih pridobite v arhivu občinske uprave. Skladno s poslovnikom je tam hranjen tudi naš celoten arhiv. •V objavljenem članku, podpisanim z mojim imenom in priimkom, nikjer ne stoji beseda "Zaključno poročilo NO" in ne "predsednica", temveč je zapisano: "Informacijo pripravila Informacija je pripravljena v množini zato, ker smo vsi člani pri zadanih nalogah aktivno sodelovali. •Delo Nadzornega odbora je do trenutka obravnave "zaključnih letnih poročil" na sejah občinskih svetov "tajno ali zaupno", kar vam je dražje. Po obravnavah na imenovanih sejah ti podatki s sprejetimi sklepi sveta postanejo javni in dostopni vsem občanom. • Informacija z naslovom "Iztekel se je mandat" je bila pripravljena za občane naše občine, kar je iz teksta jasno razvidno. Nenazadnje, zame je pomembno, "kdo" me s svojo zrelostjo, dobrimi namerami in dejanji ocenjuje in sodi. S tako močnim negativnim nabojem so v našem glasilu vedno zahteve za razna pojasnila le iz vaše stranke. V vaših člankih, ki jih redno prebiram, je zaznati le vašo "neskončno popolnost". Žal mi je, in ne samo meni, tudi sicer mnogim Slovencem, oseb, ki so člani vaše stranke. Zelo veliko jih sama poznam, jih cenim in globoko spoštujem. Prav ob ustanovitvi vaše stranke in "prodaji naše prave Slovenske KRŠČANSKE stranke" vem, da iste, tudi sicer od vseh spoštovane osebe, ki so ostale v manjšini, zaradi prodornosti prišlekov niso zmogle obdržati imena osnovne, nam Slovencem ljube stranke in tudi ljudi. Javno me lahko z vašimi zahtevami pozivate na kar koli, vendar vam istočasno javno odgovarjam, da se na vaše pozive ne bom več odzivala in zasedala prostora v glasilu. Za "hude kršitve", ki sem jih zagrešila do občanov, vam je na voljo institucija za lokalno samoupravo pri vladi RS, do katere imate vso demokratično in legitimno pravico. A Odgovor pripravila Marija Vodušek PREDVIDENI PRENOSNI PLINOVOD UMA^K^NITI NA^SELJEM O predvidenem prenosnem plinovodu na odseku Trojane-Vodice pri Ljubljani, katerega potek je predviden vzporedno z obstoječim po celi dolini Črnega grabna, v zadnjih mesecih ni bilo veliko govora. Ali to pomeni zatišje pred nevihto, bomo najbrž kmalu ugotovili. Spomnil bi vas rad na posamezne aktivnosti, ki so imele epilog v sklepih Občinskega sveta Občine Lukovica. Začelo se je v letu 2006 s pripombami na okoljsko poročilo za prenosni plinovod s strani prizadetih občanov na Trojanah in z obravnavo vplivov na dolino Črnega grabna na sejah Odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje, kot organu občinskega sveta. Ta je bil tudi predlagatelj sklepov občinskemu svetu, ki je na izredni seji 27. marca lani sprejel ustrezne zaključke. Pripravljalce državnega lokacijskega načrta je pozval, da proučijo rešitev, da se trasa plinovoda v celoti izogne dolini Črnega grabna. Ugotovil je, da je ta dolina že prekomerno obremenjena z državno infrastrukturo. Dobrih 273 ha (64 metrov levo in desno od osi novega plinovoda) varovalnega pasu v občini Lukovica skoraj v celoti razvrednoti prostor ozke doline Črnega grabna. Nesprejemljiva je vzporedna trasa plinovoda skozi naselja V Zideh, Trojane, Šentožbolt, Zg. Petelinjek, Blagovica, Podsmrečje, Zg. Loke in Lukovica. Kako bodo investitor gradnje plinovoda Geoplin plinovodi iz Ljubljane, projektant in pripravljavec državnega lokacijskega načrta upoštevali vse naše zahteve, omenil sem le nekatere, bomo še videli. Kanček razumevanja pa so pokazali s pripravo variantne trase plinovoda Šentgotard (občina Zagorje ob Savi)- Podmilj, ki se izogne naseljem V Zideh, Trojane, Učak in Šentožbolt. To so tudi naselja, poleg Zg. Petelinjka, Blagovice, Podsmrečja in Zg. Lok, kjer obstoječi plinovod poteka ob stanovanjskih hišah, novi pa se jim še bolj približa. Nova variantna trasa plinovoda naj bi potekala od Šentgotarda preko naselja Hrastnik pri Trojanah (oba občina Zagorje ob Savi) v dolino Orehovice, od tu pa proti zahodu ob potoku in nato skozi raztegnjeno vas Zavrh pri Trojanah vzporedno z grebenom Reber proti Dolinam in od tam po soteski do naselja Podmilj. Nedvomno gre za traso, ki se prvenstveno izogne gostim naseljem. O tej variantni trasi so bili seznanjeni občani širšega območja Trojan na predstavitvenem sestanku 6. februarja 2007 na Trojanah. Okrog 40 prisotnih je izražalo podporo in tudi pomisleke novi variantni trasi. Svojo besedo bodo morali dati predvsem lastniki teh zemljišč. Iz posameznih razprav pa je bilo žal čutiti tudi navijaštvo za posamezno traso, po kateri bi bilo možno iztržiti višjo odškodnino. To pa je nesprejemljivo za vse, ki jim vzporedna trasa plinovoda povzroči preveliko škodo zaradi varovalnega pasu in prepovedi gradenj ter nevarnosti zaradi poteka plinovoda neposredno ob stanovanjskih hišah. Obstoječi plinovod, res da ostane in tudi v nadalje omejuje prostor s svojim varovalnim pasom, vendar je ta ožji in ima tudi krajšo življenjsko dobo. Ni pomembno, koliko let moramo še prišteti dosedanjim tridesetim, pomembno je, da plinovoda čez čas na tem prostoru ne bo več. Kaj bo takrat, naj odločijo naši potomci oziroma takratni lastniki. Drugo, enako pomembno pa je dejstvo o novem širokem varovalnem pasu (128 metrov), ki bo odvzetemu prostoru za avtocesto v dolini Črnega grabna, na Trojanah pa tudi neprimerni gradnji nad avtocestnim predorom, odvzel še preostale površine za razvoj posameznega kraja in posameznika, saj ne bo kje graditi. Zaradi tega ne bodo potrebne enkratne odškodnine, ampak bo potrebno terjati redne odškodninske rente. A Lado Goričan Z^UPA^N "POZA^BI^" ZA SEJO OBČINSKEGA SVETA Za ponedeljek, 12. februarja 2007, ob 18.uri, je župan sklical 3.sejo Občinskega sveta Občine Lukovica. Prišli smo vsi člani Občinskega sveta, tudi delavci občinske uprave, vendar župana ni bilo, ker je bil še na Štajerskem in o svoji odsotnosti ni pravočasno obvestil nikogar, ne upravo in ne člane sveta. Ker nihče ni imel njegovega pooblastila za vodenje seje, smo se razšli, začudeni nad takim županovim početjem in odnosom do Občinskega sveta. A Alenka Klemen, Lado Goričan in Tomaž Andrejka NAS JANKO OB 150-LBrNICI ROJSTVA PISATELJA JANKA KERSNIKA 1852-1897 SESTAVLJENKA IZ ODLOMKOV Kersnikovih literarnih del, pisem in govorov, spominov njegovih sodobnikov (Fran Levec, Fran Zbašnik, Fran Šuklje, Ivan Tavčar), poznavalcev ter proučevalcev njegovega življenja in dela (Ivan Prijatelj, Fran Erjavec in Pavel Flere, Anton Ocvirk, France Bernik, Mihel Glavan). Danijel Potočan, 2002 Janko Kersnik Lep večer je bil. Zahajajoče sonce je, slovo jemaje, rdečilo vrhunce košatih dreves in raz široke oboke daljnih gora so odsevali žarki večerne zarje v svojem čarobnem svitu. Čez širno, rodovitno polje in po tihih dobravah je razprostiral mrak svoj temni pajčolan. In v ta prijazni, molčeči mir je donel zadnji spev samotnega kosa in ž njim mehko ubiraje se melanholični glas večernih zvonov - dolgo odmevajoč od loga do loga - tako ljubkaje - tako pomirjevalno. (Nedeljsko pismo VI, odlomek.) MLADOST OTROŠKA IN DIJAŠKA LETA 1852-1870 Janko Kersnik Prelep je prvi cvet veselih mladih let .. (Slovo, odlomek; 1877.) >>> nadaljevanje iz prejšnje številke ... Pepi je bil ljubezniv, toda nekoliko otročji, gostobeseden in srborit dečko, ki sem ga moral precej trdo držati, da iz latinščine ni dobil kljuke. Z Jankom sem imel le malo opravka v pol ure sva bila vsak dan z učenjem pri kraju, ker je bil že vselej dobro pripravljen. Govoril je malo, bral pa veliko. In tudi kadar smo šli skupaj v šolo, je ves čas gostolel samo Pepi, Janko pa molče stopal poleg naju in se samo včasih malo nasmehnil. Čudno, kako sta si brata v moških letih menjala značaj : Pepi je zamišljen in malobeseden, Janko pa vesel in zgovoren. Dečka sta šolo dobro izdelala in zato me je gospa Kersnikova takoj prve velike počitnice povabila na Brdo, kjer je z otroki stanovala pri svoji materi gospe plemeniti Hoffernovi, graščakinji na Brdu. Seveda smo moja učenca in jaz pretaknili ves grad, kar nam je bilo dostopnega. Ob lepih dnevih smo polegali po velikanskem grajskem gozdu, hodili na sprehod v Črni graben. Čudil sem se, da je Janko, ki je seveda vsake počitnice prebil na Brdu, po bližnjih vaseh vedel vsaki hiši za priimek in poznal vsako dekle in vsakega odraslega človeka. Nekega dne leta 1865 mi reče Pepi : Naš Janko tudi pesmi sklada. Res? Kakšne? Pepi seže, poredno se smejoč, na polico po Jankovo knjigo ter vzame iz nje rokopis. " Ode an den Triglav! " se začudim, ko mi pokaže nemški slavospev velikanu Julijskih alp. Moj šestošolski ponos je bil hudo užaljen, da moj učenec, sin slovenske narodne rodbine, poje o Triglavu - nemške ode. Pridržim si rokopis, dokler pri učenju ne pride vrsta na Janka. Pepi mi je povedal, da pojete nemške pesmi. Veste kaj, Janko, Nemci imajo že toliko velikih pesnikov, da bi lahko shajali tudi brez Vaše slave. Ime nemškega pesnika Johan Kersnik tudi ne bi bilo, bog si ga vedi, kako lepo doneče. Pustite take stvari z mirom in rajši zapojte kaj slovenskega!. Nato mu pretrgam njegov rokopis ter mu ga položim na knjigo. Odslej sva večkrat govorila o leposlovnih stvareh in čuditi sem se moral, kako dobro je poznal naše tedanje slovstvo. Čez nekaj tednov mi pokaže Pepi spet na skrivnem zvežčič Jankovih sloven^skih pesmi; samega je bilo nekoliko sram, da bi mi jih pokazal. Prebirala in popravljala sva jih pozneje z Jankom, ki je lepo napredoval. Kot petošolec je dne 1.vinotoka 1866 v Glasniku objavil svojo prvo pesem Gomila. Janko Kersnik Mimo valovi šume hitro v daljavo, gori pa lipe stoje, zrejo v nižavo. Tiho si pesem pojo, glasno odmeva -zemlja, valovi, nebo, vse je prepeva. V slavo junaku doni, ki tu počiva, ki ga že stokrat sto dni zemlja pokriva. In pod gomilo hladno junak jo čuje, srce veselo, živo se mu raduje. (Gomila, odlomek; 1866.) Fran Levec Leta 1866 je bil gospod Kersnik prestavljen za okrajnega sodnika v Stično na Dolenjskem. Tudi mene so povabili Kersnikovi, da sem leta 1867 prebil velike počitnice pri njih.Tu v Stični je Janko komaj ušel nagli smrti. Neko viharno noč je treščilo v samostan, kjer so stanovali Kersnikovi, in strela je šla tako blizu Jankove glave, da mu je osmodila lase. Stični je bival tudi jurist Anton Tomažič, pozneje prvi urednik " Slovenskega naroda ". K prijatelju Tomšiču pa je hodil skoro vsak dan z Muljave modroslovec Jurčič, že takrat slavni pisatelj. Hodili smo na Muljavo in poležavali pod tisto znamenito hruško, pod katero je Jurčič snoval svoje povesti. Ivan Prijatelj Še preden se je začelo šolsko leto 1868/69, je začel Janko sedmošolec pisati dnevnik, ki se začenja 9. septembra 1868. Odlomki iz dnevnika nam kažejo, kako se je že takrat mladi Kersnik začel zanimati za politiko, kaj je čital, kako zrelega se je sam čutil in pa, da je bila zanj nastopila doba ljubezni. Janko Kersnik Nikdar, nikdar, ne bo tako, da bi se pozabila, nikdar, nikdar, ne bo tako, da bova se ločila. Saj najina ljubezen ni kot rožice po gori, ki dan na dan se prerode v izginjajoči zori. Glej, najina ljubezen je kot ona tuja roža, ki le na sto let cvetje ji žareča zora boža. (Nikdar, nikdar; 1868.) Ivan Prijatelj V jeseni 1868 je vstopil v sedmi gimnazijski razred s srcem, vzbujenim za poezijo in literaturo, za dijaško organizacijo, za slovensko javno in politično življenje in za ljubezen. Začel se je zanimati za sabljanje in si zapisovati v beležnico sabljaške tehnične izraze. Največ zanimanja pa je sedmošolec Kersnik posvečal literaturi. Poizkusil je s tovariši ustanoviti dijaški list Kres. Fran Levec Po mojem odhodu na Dunaj leta 1867 so se politične razmere na Kranjskem močno poostrile. Prišli so časi političnih pretepov, napočila je doba narodnih taborov, čeških čepic, belo-modro-rdečih zavratnic, in vse to je močno vplivalo tudi na nepremišljeno in vročekrvno gimnazijsko mladino, ki jo je silno hudo krotila tedanja šolska disciplina. Zlasti zaradi čeških čepic, ki jih je Janko zase in za nekatere součence naročil iz Prage, je prišel pri svojih učiteljih na glas, da je rovar in splošno nevaren človek, zato mu ni bilo več prebiti na gimnaziji. Njegov oče, ki je bil medtem prestavljen za sodnika na Brdo, je Pepita poslal na gimnazijo v Novo mesto, Janka pa je iz sedme šole vzel k sebi na dom, da se je kot eksternist pripravljal na maturo, ki jo je opravljal junija leta 1870. Pri zrelostnem izpitu so mu nekateri profesorji delali preglavice, a iz latinščine je imel ponavljalni izpit, ki ga je uspešno opravil oktobra. ŠTUDIJ NA DUNAJU IN V GRADCU 1870 - 1874 Janko Kersnik Tam v daljnji zemlji rožo je utrgal silni val; odnesel jo šumljaje proč od domačih tal. Pomladi krasnih dokaj tam tujka še cveti: al¥lice zardelo ji vedno bolj bledi. (Roža na tujem, odlomek; 1868.) Fran Erjavec Zaradi slabih oči mu ni bilo treba služiti vojakov. Fran Levec Jeseni leta 1870 se je prišel na Dunaj učit pravoslovja. Čudil sem se, kako se je bil potegnil zadnji dve leti, odkar ga nisem videl. Bil je ljubezniv družabnik, vesel, a ne preglasen. Družbe se ni ogibal, iskal je pa tudi ni. Dopoldne ga je bilo videti na vseučilišču, po obedu v kavarni, potem pa je vse popoldne pretičal v svojem stanovanju. Po stenah njegove osojne sobice so visele dolge dijaške pipe, debele palice in - fotografije njegovih roditeljev, bratov in drugih sorodnikov. Na mizi so ležale knjige, ki jih je najraje prebiral : Prešeren, Jenko, Heine, Stritar. >>>se nadaljuje v prihodnji šteiilki OBČINA MORA PRED r^LA^ČEVA^NJEM O^OL^JS^ DAJATVE OPRAVITI SVOJE OBVEZNOSTI Hudovanje občanov, ki so okrog novega leta prejeli račune javnega podjetja Prodnik d.o.o., Domžale za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja za celo leto 2006, je več kot upravičeno. Prodnik je prejel kar 100 pismenih ugovorov. Seveda se pri tem ne bomo obremenjevali s celotnim območjem, kjer Prodnik izvaja javno službo odvajanja komunalnih odpadnih voda, ampak ostali na svojem pragu, ki ga je treba najprej pomesti, torej v naši občini. Javno podjetje je v skladu z uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda z izstavitvijo računov pač opravilo svoje obveznosti, čeprav ni postopalo najbolj modro. Naložitev obveznosti plačila dajatve za nazaj za celo leto v zneskih, ki za družinske proračune niso majhni, prav gotovo ni bila modra. Če to ni moglo storiti med letom, nas občanov posebej ne zanima (iz Upravne enote niso prejeli podatkov o številu članov posameznih gospodinjstev). Ko sem razmišljal in predlagal, da bi obveznosti za nazaj izpustili, se s tem ni strinjal tudi naš župan. Občani moramo sicer vedeti, da gre za obveznosti, ki jih je predpisala država in se jim v prihodnje ne bo mogoče izogniti brez razloga. Če bo iz tako zbranega denarja žpricurljalo' tudi kaj do našega praga, bo seveda dobrodošlo. Koliko ga bo v resnici, bo predvsem odvisno od aktivnosti župana in občinske uprave, saj denar iz države ne bo prihajal kar sam po sebi. Županu in občinski upravi seveda lahko zamerimo, da niso pripravili programa ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za občino Lukovica in Ministrstvu za okolje in prostor podali pobudo, da bi minister s predpisom določil, katera naselja oziroma hišne številke ne bodo opremljene z javno kanalizacijo do leta 2015 in posledično s tem oproščena plačevanja okoljske dajatve. To dejstvo nas občane spravlja v slabo voljo, saj bi občina to lahko storila že sredi lanskega leta, pa tega ni še do današnjega dne. Vsi seveda ne bomo oproščeni plačevanja okoljske dajatve glede na državni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V njem je zapisan rok 31. december 2017, ko naj bi v 80 % obsegu uresničili odvajanje v kanalizacijo na poselitvenem območju z nad 50 prebivalci ter gostoto z več kot 20 oseb/ha. Taka poselitvena območja so v kartografski prilogi državnega operativnega programa tudi označena. Katera so taka območja (naselja) v naši občini, vemo tudi sami, toda nešteto je drugih, ki so manjša in katerih prebivalci so tudi prejeli račune za plačilo okoljske dajatve. To ni pošteno. Na sestanku na sedežu Prodnika 30. januarja letos, na katerem so sodelovali tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti, je bilo dogovorjeno, da se mora na Ministrstvo za okolje in prostor poslati zahteva za pismeno tolmačenje določb že omenjene Uredbe o okoljski dajatvi. Moje razumevanje 5. člena Uredbe se razlikuje od razumevanja posameznikov iz občinske uprave. Slednji menijo, da izločitev posameznih naselij oziroma hišnih številk iz občinskega programa izgradnje kanalizacije do leta 2015 še ne pomeni oprostitve plačevanja okoljske dajatve. Zahtevo po tolmačenju te določbe Uredbe je morala občina poslati v roku 14 dni oziroma do 13. februarja 2007. Drug dogovor na sestanku pa je bil, da mora župan predložiti Občinskemu svetu v odločanje občinski program ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na seji v marcu 2007. Dogovorili smo se tudi, da se obveznosti za leto 2007 pričnejo zaračunavati mesečno z računi za odvoz smeti. Ali bodo gospodinjstva, ki bodo za leto 2007 mesečno plačevala okoljsko dajatev, pa bodo kasneje oproščena tega plačevanja, dobila denar nazaj, ni nihče odgovoril. Tudi glede obveznosti za leto 2006 ni bilo dokončnega dogovora, saj direktor Prodnika d.o.o. grozi z izvršbami, naš župan pa, ne oziraje se na občane, tiho računa na ta denar, da kaj priteče v občinski proračun. A Lado Goričan ZDRAVJE JE POMEMBNA VREDNOTA V šolah in vrtcih zadnje čase srečamo vse več obolelih otrok. Bodisi s prehladom, z gripo ali celo z angino. Po si poglejmo najprej njihove značilnosti. Prehlad - vneta sluznica nosu in žrela, ki ga povzročajo virusi, ki se širijo kapljično ob kihanju in kašljanju. Gripa - enake značilnosti kot pri prehladu, le da gripo spremlja tudi visoka vročina, lahko pa tudi glavobol, bolečine v mišicah in sklepih in utrujenost ter suh kašelj. Angina - vnetje sluznice žrela in mandljev in je najpogosteje bakterijskega izvira (povzročitelji so streptokoki. Začne se z nenadno visoko vročino in močno bolečim in oteženim požiranjem. Mandlji so močno pordeli in obloženi z belimi gnojnimi čepi, bezgavke na vratu pa otečene in na pritisk boleče. Za vzpostavljanje zdravih razmer v vrtcih in šolah so pomembni usposobljeni vzgojitelji, učitelji in nenazadnje informirani starši. Le v sožitju lahko zagotovimo otrokom zdravo in varno okolje. Pomembno je ozaveščanje staršev, da obolelih otrok ne vozijo v vrtec ali pošiljajo v šolo - bolan otrok ne sodi v vrtec ali šolo! Veliko pa je tudi otrok, ki se po obolenjih vrnejo ne povsem zdravi. Kakšni so preventivni ukrepi oziroma kako lahko krepimo obrambne sposobnosti telesa: • otroci bi morali biti vsak dan na svežem zraku (tudi v zimskih mesecih), • navajati bi morali otroke na dihanje skozi nos, • zaužiti bi morali pet obrokov na dan, ki pa naj vsebujejo čim več svežega sadja in zelenjave, • popiti bi morali dovolj tekočine - vode, naravnih sokov, nesladkanih čajev (poparki slamnika, cvetov kamilic, ognjiča, plodov šipka • pri obolenjih dihal in žrela bi se morali izogibati mleku, maslu, siru, čokoladi, bananam (povzročajo sluzenje), • prehladna obolenja bi morali pozdraviti do konca. Prehlad lahko zdravimo doma. Babice so znale in še znajo pozdraviti marsikateri prehlad z raznimi naravnimi zelišči (npr. lipov, šipkov čaj, ob bolečinah grla pa grgramo poparke žajbljev ali robidovih listov ali slezovih korenin). Posebnega zdravljenja pri gripi ni - zdravimo le simptome (zbijamo vročino, pijemo veliko tekočine in počivamo). Možno je sicer cepljenje proti gripi. Otrok z angino pa mora obiskati zdravnika, da predpiše antibiotike, ki jih je navadno potrebno jemati deset dni. Seveda pa so najbolj pomembne higienske navade otrok, ki jih moramo tako starši, nato vzgojitelji v vrtcih in kasneje učitelji v šolah pri otrocih vedno znova privzgajati, saj bomo le tako vsaj malo preprečili prenos okužb. S skupnimi močmi nam bo uspelo, čeprav pravi ljudska modrost, da "bolezen prihaja in odhaja, kakor se ji zahoče; ponavadi gre v človeka z vozom, iz človeka pa po niti ali pa pridirja na konju in odide peš." Sergeja Križnar odprte strani PUST KRIVIH UST Maškare se postavijo na ogled... Sredi februarja so se po celi Sloveniji naokrog podile čudne pojave. Seveda, tako kot vsako leto v pustnem času. Tudi v naših krajih so na številna vrata potrkale maškare. Tako so se razkazovali naši najmlajši in si mimogrede izgovorili še kakšen pustni priboljšek. In zakaj se pravzaprav našemimo? Menda se v mrzlem zimskem času, ko je že slutiti pomlad, radi vračajo duhovi. Svojo jezo, ker so morali zapustiti ta svet, stresajo na najrazličnejše načine: posipajo s pepelom ali moko, mažejo s sajami, celo pretepajo, tečnarijo, zahtevajo odkupnino in darila, poskušajo kaj ukrasti ali vsaj premakniti, skratka, njihovih zoprnij ni konca ne kraja. Govorijo ne, če pa že dajo kaj od sebe, spremenijo glas. Ker pa so bili ljudje že od nekdaj zelo prebrisani, so kmalu ugotovili, da je z duhovi najmanj težav, če jim postaneš čim bolj podoben. Zato so si takrat, ko so slutili, da imajo duhovi svoje pohode, na obraz nadeli maske, se preoblekli v stare cunje, živalske kože, frfotajoče pisane trakove ... To staro ljudsko izročilo se je do danes obdržalo v svojem bogastvu in neustavljivi domišljiji, ki se razvname v pustnih dneh. Pustovanja po Sloveniji V mnogih slovenskih krajih so se ohranili pristni ljudski običaji, drugje so dobili nove razsežnosti, a pestrost, predvsem pa neustavljivo domišljijo je zaznati povsod, kjer nori pust. Najbližjo pravo pustno povorko lahko vsako leto občudujemo na Viru. Znano pustovanje pripravljajo tudi v Litiji, na Igu, zadnja leta pa vsaj za najmlajše poskrbijo tudi v Ljubljani. No, najbolj pristna pa so stara tradicionalna pustovanja: V Drežnici nad Kobaridom se v tem času podijo drežniški pustovi z lesenimi maskami, rogovi in ovčjimi kožuhi, v Cerknem se odvija laufarija, po Brkinih odmevajo zvonci škoromatov, v dobrepoljski dolini se zbirajo mačkare, v Cerknico prileti čarovnica Uršula s pisanim spremstvom, na Ptujskem polju strašijo kurenti ... Zanimivega dogajanja je v pustnem času po Sloveniji več kot dovolj, zato si prihodnje leto le vzemite čas za obisk enega izmed karnevalov ali pa se našemite le doma, sebi in otrokom v veselje _ A Igor Fabjan wave in pustovanje se lahko začne... AVTOŠOLA LONČAR do.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 Per Janez 041/988-961 Do 19. 3. imajo vsi vpisani eno uro vožnje brezplačno in dve uri soudeležbe pri urah vožnje za boljše spoznavanje križišč. lecaj CPP 19. 2. 2007 ob 18. uri V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Kaj menite o rev{~ini v na{i ob~ini? Revščina ni samo materialna ... NSl Izziv v prejšnji številki Rokovnjača me je malo presenetil, ker menim, da revSčine v smislu življenjske ogroženosti v Sloveniji ne bi smelo biti. Zdravstveni in socialni sistem dopolnjuje tudi karitativna dejavnost, razvejana po vsej državi, kar zagotavlja hitro ukrepanje, ko se pojavi potreba. Žal je za prizadete najtežji ravno prvi korak, ko je potrebno prositi za pomoč. Če obstajajo pomanjkljivosti v zaznavanju potreb, je to odraz slabo razvejanih tako imenovanih lokalnih socialnih podpornih mrež, na kar opozarja tudi čedalje več institucij Evropske skupnosti. Učinkovita strategija za oblikovanje lokalnih akcijskih skupin in socialnih podpornih mrež, bi morala biti dobra pot k pravočasnemu zaznavanju ogroženih posameznikov ali družin in s tem izkoreninjenju revščine. Revščina pa ni samo materialna, ampak se pojavlja tudi na drugih področjih, kjer jo je morda še težje odpraviti. Sama jo vidim predvsem v slabem razumevanju družbenega dialoga, kjer je še vedno nevarno imeti drugačno mnenje. Namesto da bi se pogovarjali o argumentih in bi bilo drugačno mnenje posameznika ali skupine priložnost za rast in razvoj nečesa novega, so nosilci pomislekov obravnavani kot netilci nestrpnosti in osebni sovražniki. Rešitev problema vidim v vzgoji za dialog in javno izražanje mnenj. Za vzgojo za dialog se v zadnjem času že trudijo v osnovni šoli, problem pa ostaja aktivna generacija, ki je zaradi zgodovinskih okoliščin na tem področju precej revna. Še huje kot z dialogom pa je z javnim izražanjem mnenj. Tu je premalo storjenega, tako v šoli kot tudi v občini in krajevnih skupnostih. Velikokrat imam občutek, da izražanje drugačnega mnenja sploh ni zaželeno, kar pa je v hudem nasprotju s staro in še vedno veljavno modrostjo, da več glav več ve. Želim si, da bi v naši skupnosti uspešno odpravili tudi tovrstno revščino. A Zinka Meden iZZiV Vpra{anje za naslednjo {tevilko: Kaj menite o novem na~inu financiranja ob~in? I^ako lahko Občina Lukovica črpa evropska finančna sredstva? v letu 2004 je mlada država Slovenija postala del Evropske unije (EU), ki smo jo državljanke in državljani spoznali za tisto okolje, ki v neizogibnem svetovnem procesu globalizacije tudi nam ponuja največje možnosti za nadaljnji razvoj in napredek. "Nesporno mnogo večje, kot bi jih imeli kot majhna, povsem samostojna in v integracijske procese nepovezana država," poudarja poslanka Evropskega parlamenta dr. Romana Jordan Cizelj, "vendar pa se te priložnosti ne ponujajo same po sebi in poiskati bomo morali poti in načine, kako jih v čimvečji meri izkoristiti". Z letom 2007 začnejo potekati številni projekti, za katere je bila osnova lani sprejeta Einančna perspektiva za sedemletno obdobje 2007 do 2013. Začne se obdobje priprave in izvajanja projektov sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj, kjer lahko za pridobitev nepovratnih sredstev EU s primernimi projekti kandidirajo tako podjetja, ki želijo dvigniti svojo konkurenčnost, kot druge javne in zasebne organizacije, univerze, inštituti, razvojne agencije in tudi lokalne skupnosti. Velike finančne vzpodbude za razvoj, ki jih EU nudi, organizacije v Sloveniji še vedno premalo izkoriščajo. "Evropski projekti so finančno in vsebinsko obsežni in za pridobitev evropskih sredstev je potrebno dolgoročno načrtovanje in povezovanje več zainteresiranih skupin. Verjetno prav preskok iz majhnih na velike projekte ter na najširše timsko delo predstavlja eno največjih ovir za slovenske potencialne udeležence v tem programu," pravi dr. Jordan Cizljeva. Začne pa se tudi obdobje črpanja sredstev, namenjenih sofinanciranju projektov za postopno zmanjševanje razlik v razvitosti posameznih regij Evropske unije. Sloveniji so v tem sedemletnem obdobju namenjena sredstva v okvirni višini 2,7 milijarde evrov s področja konvergence in 1,4 milijarde evrov iz kohezijskega sklada. Gre za področje uresničevanja nove regionalne politike, kjer bodo finančna sredstva usmerjena v tiste regije, ki jih najbolj potrebujejo, in bodo razvojne perspektive znale tudi najbolje izkoristiti. Evropske sklade tega področja predstavljajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad. Iz omenjenih skladov so financirani projekti, ki prispevajo h krepitvi kohezije in izboljšanju prometne in okoljske infrasrtrukture. Izraz kohezija pa pomeni podporo tistim načrtom, ki spodbujajo rast in nova delovna mesta, podpirajo raziskave in inovacije, razvoj informacijske družbe ter energetike, vključno z obnovljivimi viri. Finančna sredstva bodo podeljena tudi za projekte s področja varstva okolja in trajnostnega razvoja. Finančna sredstva so namenjena tudi teritorialnemu sodelovanju, katerega cilj je okrepitev čezmejnega sodelovanja s skupnimi lokalnimi in regionalnimi pobudami in projekti kot tudi krepitev medregijskega sodelovanja z izmenjavo izkušenj. Slovenija ima v ta namen do leta 2013 na voljo 104 milijone evrov. Pri čezmejnem sodelovanju bo ta denar na voljo predvsem za projekte spodbujanja podjetništva, razvoja turizma, kulture in čezmejne trgovine. EU bo podpirala tudi projekte povezav med mesti in podeželjem (izboljšanje dostopa do transportnih, informacijskih in komunikacijskih omrežij in storitev), pa tudi projekte za gradnjo čezmejnih sistemov in objektov za ravnanje z vodami in odpadki kot tudi tistimi za proizvodnjo energije. V poštev pridejo tudi projekti čezmejnega zaposlovanja, projekti za usposabljanje delavcev in brezposelnih kot tudi tisti za razvoj lokalnih trgov delovne sile. Pri transnacionalnih projektih bosta veljali dve prednostni področji, in sicer: 1. inovativnost in družba znanja, kjer bodo sredstva na voljo zlasti za ustvarjanje in razvoj znanstveno tehnoloških omrežij ter vzpostavljanje povezav med znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami in podjetji; 2. okolje in preprečevanje tveganja, s sredstvi za zaščito in upravljanje s porečji, obalnimi območji, morskimi viri in mokrišči. Za razpoložljiva sredstva lahko kandidirajo poleg ustreznih inštitucij, organizacij, univerz in inštitutov tudi lokalne in regionalne oblasti. Od aktivnega pristopa ustreznih posameznikov in skupin, lokalnih in regijskih skupnosti je odvisna kakovost pripravljenih projektov in uspeh pri kandidiranju. Tako bodo v obdobju, ki se začenja z letom 2007, lokalne oblasti in posamezniki tudi iz Občine Lukovica lahko dokazali, da se svojih priložnosti zavedajo in so jih sposobni in pripravljeni tudi izkoristiti. A Darko Rudl JS9 zahvale V Ženski zvezi si bomo prizadevale za skupne vrednote Članice Ženske zveze NSi Lukovica smo se zbrale na delovnem srečanju v sejni sobi Občine Lukovica 25. januarja 2007. Z veseljem smo ugotovile, da vse z zanimanjem spremljamo družbeno dogajanje, tako na občinski kot na državni ravni. Zato se je ob aktualnih dogodkih razvila živahna razprava. Predvsem o strategiji za dvig rodnosti v Republiki Sloveniji, ki naj bi bila kriva za odstavitev ministra Drobniča. Sklenile smo, da jo bomo do naslednjega sestanka bolj podrobno proučile, saj po prvi seznanitvi ugotavljamo, da je bila pripravljena strategija korak k boljšemu položaju mladih družin in družin z več otroki. Predsednica je poročala o ogledu parlamenta Republike Slovenije, ki ga je organizirala Ženska zveza na državni ravni in sta se ga udeležili dve naši članici. Zanimivo je bilo slišati vtise o tem, s čim se ukvarjajo nekateri poslanci, medtem ko za davkoplačevalski denar sedijo v parlamentu. Članice smo sklenile, da si bomo dogajanje v parlamentu ogledale skupaj, saj je to očitno zelo zanimivo. Osrednji del srečanja je bil namenjen načrtom za delo v tem letu. V ospredje smo postavile domače dogajanje. Spremljale bomo delo občinskih institucij in se poskušale aktivno vključiti v prizadevanja za razvoj kraja. Zavzemale se bomo predvsem za večje spoštovanje NSl Htm SfBrenila temeljnih vrednot in si prizadevale za enakopravnost žensk na področjih, kjer opažamo tovrstne pomanjkljivosti. To bomo skušale doseči z različnimi predavanji in tečaji. Dolgoročno si bomo v domačem okolju prizadevale za graditev tako imenovanih socialnih podpornih mrež, ki so nujen pogoj za preventivo pred vsemi oblikami odvisnosti in večjo kakovost življenja v kraju. O svojem delu bomo poročale v javnih medijih in preko njih sporočale tudi svoje poglede na dogodke v ožjem in širšem okolju. Na koncu smo sklenile, da bomo delo Ženske zveze popestrile z družabnimi in izobraževalnimi izleti. V Žensko zvezo z veseljem vabimo vse ženske iz naše občine, ki vas naše delo zanima. Članstvo v Ženski zvezi ni pogojeno s članstvom v stranki NSi. Informacije lahko dobite na naslovu Občinski odbor Ženske zveze Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica ali po elektronski pošti lukovicaŽnsi.si. A OO ŽZ Lukovica Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregor~i~) V 49. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi dobri mož, ati, brat, stric, nečak in zet Marjan Česen po domače Jernejev Marjan iz Gradišč Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, številne sveče, cvetje in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za takojšnjo pomoč ob izgubi. Hvala gospodu župniku Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi ZD Lukovica, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, pogrebni službi Vrbančič, pevcem kvarteta Škrjanček in trobentaču za odigrano pesem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot ,in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Leila, Višja strokovna ëûla, d.o.o., Mencingerjeva 7,1000 LJubljana lel- 01/2811340, http://www.leila.si, irena.marinko@giJest.arnes.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR Vizija in strategija šole: Naše poslanstvo je dati âtudentonn dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeiežiti predavanj: matere z otro iti, iiOinerciali$te na terenu, zaposlene v tujini. Specializirani smo za izobraževanje posi ovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetovvseb u jejo praktične prime ne, značilne prav za ta de lovna mesta. Predrretnik: L letnik: raćunalni^tvo in in1bnnaiil