24. števftka. V Trstu, v soboto 2S. 1635. TXVi[;. „EDINOS T" Uhaja .i v u k rut na ruden, vaako STSdo ta loboto oh 8. uri zjutraj. „Edinost" »tane : •a vae leto gl. «. —; iaven A Tat. 9.— gi. ■a polu leta , S.—; • • 4.50 , ■a četrt lota . 1.50; , , 2.25, Z „Novičarjem" vred: za tho 1- to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 , e«trt „ . 1.75 Poaamične fttevilko ho dobivajo ▼ pro-ilajalnicah tobaka » Trato po & nov., v dorloi in ▼ Ajdovščini po • nov. — „NoviCar" pa po 2 nov. Oglasi in osnaalla M rakune po 8 dot vrtinca v petitu ; a« BMlOTft a debelimi Arkanii ae plačuje proator, kolikor bi ga obaeglo navadnih vratic. Poilana, javna zahval«, otmrtnioe itd. ie rakune po pogodbi. Vsi dopisi ae pošiljajo urodniitvo Piazza Canerma it. 2. Vaako piano mora biti frankovano ker nefraakovuia ae ne apre-;emajo. Kokopiai ae vraiajo. Naročnino, reklamacije i* inaerate prejema upravnlitvo P i a*»a Caaerma it. 9 Odprte reklamacije - o proate poitnin«>.' Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »T *4too«t ]• moč« Pozor tržaški mestni in okoličanski Tolilci? V listi tržaških mestnih volilcev, sestavljeni od slavnega magistrata za bodoče mestne volitve, izpuščeni so mnogi volilci in to posebno naše narodnosti, ker se je držal magistrat njemu uga-jajočega krivega načela, da so volilci le oni, kateri imajo v Trstu domovinsko pravico. Mi pa opozarjamo, da so po državnih zakonih volilci v vse občinske zastope, toraj tudi v tržaški mestni zbor, vsi oni, kateri plačujejo sploh kak davek od posestva, kupčije, obrti in od kakoršnih si bodi dohodkov, to so posebno oni, ki so v privatnih službah in ki plačujejo dohodninski davek, ako stanujejo v tržaški občini. Volilec je torej vsak, ako plačuje tudi najmanjši davek. Ker poteče z dnem 2. aprila t. 1. doba za rekla- PODLJSTEK. Božič na Angleškem. (Iz "W. Irvinga „knjige črtic" preložil V.) III. Božični dan. (Dalje.) Ker je bilo jutro, če prav mrzlo, ven-dor čudu lepo in jasno, Sli so skoro vsi domači peš t cerkev, ki je bila staro poslopje od sivega kamna, stoječe blizu vasi, pol milje od parkovih vrat. Cerkve se je držalo nizko, prijazno župnišče, ki je bilo očividno tako staro kakor cerkev. Njegovo eprednjo stran je popolnem zakrivalo tisovo drevo. Skozi njegovo gosto perje narejene so bile odprtine, da je mogla svetloba v mala starinska okna. Ko smo Sli mimo tega skritega gnezda, stopil je ven duhov-nik ter šol pred nami. Pričakoval sem, da ugledam krepkega, dobelega župnika, kakor se često nahajajo v zložnem bivališči blizu doma bogatega gospoda, a motil sem se. Pastor je bil suh, črno oblečen možiček s sivo lasuljo, ki jo bila dokaj preširoka ter je molela od ušes, tako, da se je glava v njej videla skrčena kakor suh lešnik v svoji lupini. Nosil je ogoljeno suknjo z dolgimi polarni in žepi, v katerih sta imela pro-etora biblija in pesmarica. Njegovi tenki nogi bili sta videti še tanjši, ker sta tirali v velikanskih, z velikimi zaponami olep-šanih čevljih. Pran Braoebridge me je poučil, da jo duhovnik z njegovim očetom v Oxfordu stanoval v isti Bobi in da je to macije (ugovore) za one, kateri so izpuščeni proti omenjenem načelu zakona iz volilnih list, prosimo vse naše davkoplačevalce, ki ne vedo, ako so vpisani v volilnih listah, da se javijo najkasneje do 7. ure zvečer 31. tega meseca v tiskarni Dolenčevi, kjer dobe vse potrebne informacije in podpišejo od političnega društva Edinost" pripravljene reklamacije, katere se ulože brez vsacega troška za re-klamante.Vsakdo naj prinese sč sabo davčne knjižice, oziroma davčne plačilne naloge. Ako vrše vsi svojo rodoljubno dolžnost, je-upanje, da se naš slovenski element pokaže v Trstu in okolici kakor važen, do sedaj po lastni krivdi neuvaževan faktor. Toraj na delo! \J župnijo dobil ne dolgo potem, ko je oče nastopil svoje gospodarstvo. Lovil je vse z gotijskimi črkami tiskane knjige ter le redko bral delo latinskega tiska. Castona in "Wynkina de Wordea izdaje bile so mu največje veselje. Neutrudljivo je zasledoval starih angleških pisateljev, ki so se pozabili, ker niso dosti vredni. Bržkone z ozi rom na nazore gospoda Bracebridge-a je pridno raziskaval navade o slovesnostih in praznikih prejšnjih časov ter je bil pri tem, tako rekoč, kakor da je kakšen posveten človek. Tako se je bil uglobil v te stare zvezke, da se je v resnici zdelo, da mu odsevajo z obličja, katero si — ako je obraz sploh ogledalo duše — mogel pri merjati z naslovnim listom gotijskega ro kopisa. Prišedši do cerkvenih vrat slišali smo, kako je župnik kregal sivolasega cerkovnika, ker je mej zelenje, s katerim je bila cerkov ozaljšana, dejal tudi omelo. Dejal je, da je to nesvet grm, kateri se je s tem onečastil, da so se ga Druidi poslu žovali pri svojih mističnih ceremonijah ; dasiravno ga ljudje smejo brez greha rabiti za slovosno olepšavo dvoran in kuhinj, so ga vender cerkveni očetje razglasili za nnsvetega in popolnem nerabtjivega za svete namene. Bil je v tej zadevi tako trdovraten, da je bil ubogi cerkovnik pri siljen, odstraniti velik del skromnih znamenj svojega ukusa, predno se je župniku ljubilo, pričeti službo božjo. Znotraj je bila cerkev čestitljiva, a preprosta ; ob stenah bilo je več spomenikov Bracebridge-ov, in baš poleg oltarja Volitve pred durmi! (Koneo.) Kakor rečeno: mi smo hladni do dna duie glede na vprašanje, ali bode nemška naselbina sledila pozivu „L' Indipendeteja" ter podpirala tisto stranko, katere ne bi smela nikakor podpirati, ako so jej res pri srcu koristi občine in koristi države. Tudi radi Italijanov se nočemo razgrevati, ali pripomniti treba venđer še nekoliko besedi. Rekli smo že, da je savladala mej ljudstvom velika nezadovoljnost z dosedanjim gospodarstvom v mestnem zboru, ki je v poslednjem času prikipela do vrhunoa; in ravno v tej nezadovoljnosti je vir obupnim klicem „L' In-dipondenteja" £po svesi s Nemci. Strah naših laških radikalcev pa ne izvira le iz nezadovoljnosti, nastavši vsled velike mi zerije v trgovini in vsled slabega gospodarstva .ravnokar »spuščenega mestnega zbora, ampak tudi is okolnosti, da imamo mej naiim italijanskim ljudstvom šo mnogo lojalnega živ-1 j a. Poreče nam morda kdo radi ,te poslednje trditve, da smo v nekakem na-sprotatvu sami seboj. Res j« to, ali le na vides. Trdili smo vedno — in trdimo še danes —, da je skoro vea Trat okužen iredentistiškim duhom. A ta isrek treba prav razumeti: s izrekom „ves Trst" smo menili tiste kroge, ki so se jedini v zadnjih letih udeleževali javnega življenja naiega, ki so kričali in — gospodovali in terori zovali vso našo javnost, vse meščanstvo. Da, terozovali : ne mnogoštevilna, ali drzna klika potegnila je nase bil je nagrobni kamen starega dela, na katerem je ležala podoba vojnika v popolnem orožji, s prekrižanima nogama, v znamenje, da je bil križar. Povedali so mi, da je bil to jeden izmej rodbine, ki se je odliČil v sveti deželi, in sicer isti, kojega podoba je visela v dvorani nad kaminorii. Mej službo božjo stal je mojster Simon v cerkvenem stolu ter prav na glas odgovarjal župnikovetnu petju, kažoč pri tem tisto obredno pobožnost, katere se točno drži plemenitnik stare šole in po-tomeo dobre stare obitelji. Zraven Bem tudi opazil, da je z nekovim posebnim kretanjem preobračal liste velikega molitvenika, morda zato, da je kazal veli-kansk pečatni prstan, ki mu je krasil prst ter bil bržkone rodbinska dedina. Videlo pa se je, da ga bolj mika glasbeni del službe božje, ker je v jedno mor gledal na kor, pritrkovaje z velikim povdarkom in gibanjem telesa. Godci, sedeči na majhni galeriji, delali so jako smošno sestavo glav, ki so bile nakopičene druga nad drugo. Mej njimi opažal sem posebno glavo vaškega krojača, bledega človeka z umaknenim čelom in brado. Piskal je na klarinet in obraz mu je bil videti, kakor da je od samega piskanja tako poostren. Vmes je bil tudi majhen, ozkoprsen mož, ki se je globoko pripogibal in trudil nad svojim basom, tako da je bilo videti le zgornji del njegove okrogle, gole glave, ki je imela podobo nojevega jajca. Mej pevkami bilo je par prijetnih obrazov, katere vso oblast, najela je tolpo slepo udanega umazanega časopisja, a katerega pomočjo je res dosegla, kar je hotela doseči — namreč, da so se preplašili lojalni elementi ter se poskrili drug sa drugim. In še danes si ne upajo na beli dan, ker trepetajo v strahu pred italijansko-radikalno inkvizicijo, katera zdrobi vsacega nasprotnika, ki jej pride v roko. Kako je moglo priti tako daleč P utegne povprašati marsikdo. O, dragi prijatelji : v Trstu — in na Primorskem sploh — grešilo sn je mnogo in se greši še dan danes — govorimo le odkrito ! — s vladne strani. Prvi velikanski greh ae je storil v letu 1868., v onem usode-polnem trenotku, ko so se okoličanom odvzeli stari privelegiji — in vsa poznejša sgodovina od leta 1868. sem je nepretrgana zgodovina zmot in grehov. Neodpust-ljivo slepoto prezirale so se pogubne nakana na jedni strani, a nekako strastno zagriže-nostjo stikali so po nevarnostih tam, kjer jih nikdar bilo ni in jih tndi danes ni. Mej nami Slovenci ao iskaH sovražnikov državi, a tam, kjer jih je najti v resnici* tam jih niso hoteli iskati. Pod pretvezo* da jedini Italijani so na Primorskem kulturni živelj, nasprotovali ao nam Slovencem, a dobiček od tega ni imelo ni italijansko ljudstvo v svoji skupnosti, ni kultura, ni ugled avstrijsko-domoljubnega mišljenja, ampak so je imeli le tiati krogi, kojih *rce je — v Rimu. Saj je notoriška, vsem nam znana istina, da ao ti krogi kar javno proglasili geslo: da treba iskoristo-vati slepoto vlade. In izkoristovali so jo res, izkoristo vali tako prebrisano, da je slednjič obnemogel lojalni livelj in je je ostri zrak mrzlega jutra nadahnil z jasno rožno barvo ; a gospdda koristi izbrani so bili očividno bolj radi njih glasu, nego H radi njih vnanjosti, in ker jih jo več moralo peti iz jedne knjige, nastala jo vsled tega skupina čudnih glav, obrazov, skoro kakor gruča kerubinov, kakeršne nahajamo časih na kmetih na nagrobnih kamenih. Zbor je navadno službo božjo Šo dosti dobro opravljal; glasovi se vedno nekoliko šepali za godali in neki počasni godeo skušal je zdaj pa zdaj zamujeni čas s tem dohiteti, da je a čudovito nag-lostjo zdrčal preko kake pasažo in pre-skočil po več taktov. Skušnje glavni dol pa jo bila cerkvena skladba, katero je mojster Simon pripravil in priredil, veliko pričakujoč od nje. A nesreča je naneBla, da se je takoj od početka naredila napaka ; mej godoi nastala je zmešnjava; mojster Simon je bil rudeč kot kuhan rak; vse je bilo šepavo in napačno, dokler niso prišli do zbora, ki se je pričel z besedami; aBkupno zdaj zapojmo pesen". To je bilo kakor znamenje, naj vsak krene svojo pot. Nastalo je grozno razglasje in zmešnjava. Vsak si je skušal pomagati, kakor se je dalo in kar se da dobro, ali, boljo rečeno, hitro priti do konca, izvzemši starega pevca s koščenimi očali, ki so stiskala dolg, zveneč nos. Ker je po naključji stal malo proč od druzih in jo bil ves zamaknen v svojo melodijo, drobil je 60 vedno dalje svoj glas, obračal glavo, po strani gledajoč v knjigo, ter pesen končal z nosljajočim samospevom, ki je trajal najmonj tri takte. (Dalje prih.) obnemogla vlada sama, tako, da ae radi« kalna gospoda danea čutijo državo t državi. Po tej poti prišli amo do žalostne dobe groznega pritiska, ki je prisilil, da bo obmolknili vsi poštenomisleči. In zato smo imeli popolnoma prav, ko smo rekli, da so se poskrili lojalni življi, boječi se preganjanja in gmotne škode. Gotovo pa ne bi bili storili tega, ako no bi bili prepričani, da jim ni pričakovati krepke moralne zaslombo ■ vladne strani. Posebno neodpustljiv greh so bili tudi nesrečni kompromisi z laškimi radi-kaloi. Po teh kompromisih zašli so v zbornico ljudje, ki so se sicer nazivali „konservativce", a se v resnici skoro v ničemer niso razlikovali od radika'cev. Bilo je to sgolj barantanje za itnena, za osebe, a jedra, zistema, se ni doteknil nikdo. S takimi „konservativci* ni bilo drugače mogoče, nego, da sta dosledno izgubljala tla vlada in državna misel. Iz teh resnic sledi neizprosno logiko; da mora vlada kreniti na drugo pot, da mora zopet zvabiti na pozorišče lojalni ži-velj mej italijanskim ljudstvom, — kar pa more doseči le s tem, ako stopi z odprtim vizirjem v boj proti • t r a n k i, gospodarivii do sedaj — in ako pokaže krepko voljo braniti vsakega pred krutostjo poslednje imenovane stranke. Volitve so pred durmi I Vladnim krogom dunajskim pa je nastala sveta dolžnost, da vsaj sedaj, ob jednajsti uri, pridejo do zavesti prenevarnega položaja, v katerem se nahaja misel državna tu ob Adriji. Tu t Trstu se bije boj sa državne koristit Trst je jedino pomorsko tržišče države naše. brez Trata ni trgovine, brez Trsta ni mogoč gospodarski razvoj ▼ državi naši. S tem je povedano vse in gola potrata časa bi bila, ako bi hoteli nadalje dokazovati neizmerno važnost našega mesta za vso Avstrijo. K večjem, da naglašamo še semljepisno lego mesta tržaškega, koja pri poznani gosp6di še bolj noti hrepenenje po bratcih onkraj velike luže. Pri takih okolnoslih državi ne more biti vsejedno, kako mišljenje da vlada v tem mestu. In naša država bi bila podobna nespametnežu, ki žaga vejo, na kateri sedi, ako bi pripustila, da bi se ohranili ali celo še bolj utrdili dosedanji, zareB prežalostni odnosaji. Še je čas, ali će bodo še nadalje tiščali z glavo v pesek, utegne p iti trenotek, ko bodejo primeram vsklikati: prepozno,prepozno! Mi Slovenci bodemo vršili svojo domoljubno dolžnost v vsakem slučaju, a umijemo si roke, ako vspeh ne bode odgovarjal našemu trudu in nagim željam. Vlada naj si zapomni: naša izguba« njena iiguba! — Govorili smo! Zemljiška odveza v Istri. Gov or posl. dr. Matka Laginje v seji posl. zbornice dne 14. marca t. 1. (Dalje in kouec.) Tako je bilo sedanjemu posestniku Gahariji Juretu pok. Ivana iz Žminja, na katerega se nanaša razdel (frakcioniranje) it. 5195 z leta 1891. in št. 5722 z leta 1892., po računu deželnega računarskega urada plačati za jedni in isti dolg za škodljive parcele enkrat 83 gld. 25 kr., in drugi krat 32 gld- 3 kr., dasi se more ska-sati z dvema pobotnicama v izvirniku, glasom katerih se je plačalo v letu 1876. dne 17. septembra 35 gld. 82 kr. in dne 16. januvarja 1879. leta 52 gld. 68 kr. ; in sicer stoji zapisano na drugi pobotnici c. kr. davkarije, da se je ta znesek plačal a saldo sua quota, to je, v popolno poravnavo njegovega dela dolga. Menim, da sem n tem dokazal za-doBtno, da pri vsej dobri volji oblaatev — katere nočemo tajiti nikakor — ni mogoča sedanja evidenca, in sicer iz toga vzroka, ker se je pregled, osobito v letih 1860. in 1875., vršil zelo slabo; in kar se je pri snovanju postavilo na slabo podlago, ni mogoče popraviti pozneje tudi z najboljšim knjigovodstvom. Drugi vzrok, zakaj da je zelo težavno izvrševanje pregleda, obstoji v naših čudnih razmerah, da se namreč močno kosajo tla in zemljišča, da se pogosto deli lastnina, in zahteva torej prepisavanje dolga na dotičnega novega posestnika vsikdar obilo časa in truda. Iz tega je torej razvidno, da bi se davčni uradi razbremenili pri svojem delu, ako se konečno uravna to vprašanje, kar bi nas privelo do blagodejne posledice, da bi davkarije pričele na bolji in — če smem tako reči — pametneji način izter-javati cesarske davke in doklade. Primoran sem omenjati še neke druge okolnosti, ker odločuje tudi ta, da so pri slabem pregledu dolgov v prejšnjih letih mnogi plačali to, kar se vender tirja od njih. Ko sem se bavil z uravnavo zem-Ijiškoodveznih dolgov neke družine, prišla mi je slučajno v roke dotična knjižica, torej izvirni predpis; in s pripomočjo že umrlega ravnatelja gospodarskega računarskega oddelka v Poreču, kateri je dobro poznal stvar, prišel sem na to, da je deželni odbor v letu 1892. z odlokom štev. 5215 tej družini, to je, sinovom Mateta Ritoja Gustiniča, tudi nastopno zaračunal mej dolgove: dolg št. 35 davčne občine Sv. Vital, hrvatski RitoŠev breg, koji je odgovarjal dolgu št. *6/36 izvirnega predpisa ; obstoječo dolžno glavnico 20 gld. 9 kr., obresti pa lestvici 2 gld. 15'/» kr., tekočo in prejšnje zamudne obresti 20 gld-19'/, kr., eksekucijski stroški 2 gld. 27V, kr., idejalni kolek 1 gld. — in vender je stranka srečne hranila dotično knjižico skozi 30 let, kar se vender ne more zahtevati od kmeta, iz katere je razvidno, da je stranka popolnoma plačala svoj dolg že v letu 1863. s predplačevanjem desetletnih obrokov. Prepričati se torej morete o vznemirjenju mej prebivalstvom. Kajti, če tudi nočemo verjeti trditvi vsakega posamičnika, da je plačal, vender moramo pripoznati z druge strani, da vse probivalstvo niso sami lažniki, in da utegnejo prav imeti mnogi mej temi ljudmi, ako trdijo, da so plačali svoj dolg že pred mnogimi leti. Predaleč bi prišel, ako bi hotel tu pobližjo navajati vse nedostatke v administrativnem obziru pri upravljanju te nesrečne naprave. Tu tudi ni prostor za to ; ome* njam le, česar sem se doteknil že v zadnjom svojem govoru, da smo bili v Istri, in iuli drugod v Avstriji, žal, tako nesrečni, da H6 niso spolnjevali dobrohotni nameni vzvišenega vladarja našega, izraženi že v prvem odveznem patentu. V §. 33. jednega prvih odveznih patentov z leta 1849. rečeno je izrečno, da bode ustanoviti posebne hipotekarne zavode v olajšanje plačevanja teh dolgov. — Gospoda moja! Mi v Istri smo čakali do leta 1882. na tak hipotekami zavod, in ker je to na vse zadnje vender kupČijsk in ne Čisto gospodursk zavod, moram povedati obža-lovaje, da ni bil dosedaj v nikako korist za posamično obvezance kmetskega prebivalstva, kateremu na korist bi moral služiti v prvi vrsti tak zavod. Konečno hočem navesti še par vzgledov, da dokažem, kako pogubno vplivajo tirjatve zemljiško-odveznega zaklada na realni kredit malega posestva po Istri. Glaso ui odloka deželnega odbora istrskega št. 5786 ex 1892. ima neki GaŠpar Vra-tovič iz Morganov plačati 45 gld. 75 kr. od parcel, katerih Čisti dohodek znaša 2 gld. 36 kr.; dolg znaša torej 19 krat toliko nego čisti prihod. Glasom odloka št. 6506 z leta 1892. za neko stranko v Rovinjskem selu znaša čisti prihod škodljivih parool 2 gld. 88 kr., dolg zemljiški odvezi pa 86 gld. 43 kr., to je, okolo 30 krat toliko, kolikor čisti prihod. Glasom odloka gt. 2279 ex 1892. imela bi plačati brata Gozdan Ivo in Miho 185 gld. 16 kr., dočim znaša čisti prihod škodljivih parcel 5 gld. 58 kr.; dolg zemljiški odvezi znaša torej 33 krat toliko, kot katastralni čisti prihod. Debeljih Pasko iz Žminja plačal je še v letu 1875. znesek 112 gld. 20 kr. na račun dolga št. 159. Morda ne bi bil plačal, ali pri gradnji železnice Divača-Pulj razsvojili so mu jedno parcelo in se je seveda dotični znesek položil pri davkariji in pozneje tudi zaračunil v pokritje dolga zemljiški odvezi; torej 112 gld. 20 kr. je trebalo v osvobojenje parcel, katere ima sedaj v lasti Formasari Mantovan Marijana. To je razvidno iz poročila davkarije Pazinske, št. 4101 ex 1892. Dotične parcele imajo čisti prihod 2 gld. 62 kr., plačal se je torej že v letu 1875. znesek, koji 44 krat preseza katastralni čisti prihod. Resnica pa je, da finančne oblasti računajo navadno ceno zemljišč po 20 krat-nem katastralnem čistem prihodu, a da hipotekami zavodi le redkokrat dovole posojila na podlagi cenitve nad 20 kratnim katastralnim čistim prihodom. Če pa so posamična zemljišča v Istri obremenjena s 30—40 kratnim katastralnim čistim prihodom, in še več, je jasno potem, da ne more biti govora o kakem realnem kreditu. Naj le imajo njih oksselenoe g. minister za poljedelstvo in drugi ministri najbolje namene z nami, naj nam obljubijo celo nagrade za vinarske zadruge in drugo; ali če pri tem ne moremo obsolutno nič storiti z lastnimi sredstvi, zahvaliti se moramo, žal, še na teh obljubljenih malih subvencijah, ali kakor se sicer to imenuje. Nadejam se, da se je marsikdo od gospodov prepričal po mojih izvajanjih, da si prebivelstvo samo ne more pomagati. Le njegova ekscelenoa, gos p. finančni minister bi nam mogel pomagati s tem, da predloži visoki zbornici postavni načrt v ta namen, da se konečno uredi ta zadeva. Nadejam se, da njegova ekscelenoa vse mogoče stori v tem pogledu, a deželni zastop dežele istrske vsprejme gotovo z največjo hvaležnostjo te predloge državne vlado. Da se pa stvar hitreje razvije in konečno uredi, ker prebivalstvo, dolžniki zemljiške odveze v Istri, ne morejo dalje čakati, usojam si predlagati resolucijo z opomnjo, da gro tu za nekako malo Irsko, koja prosi gospodarsko podpore vse stranke te visoke zbornice. (Resoluoijo Laginjevo smo že priobčili v našem listu. Op. uredništva). Politični pregled. Notrani« dežela. Poslanska zbornica. V večerni seji dne 21. t. m. so se Poljaki zopet pokazali — Poljake, nezanesljive in slepe noameluke. Posl. P a c a k je predlagal namreč, da se poročilo imunitetnega odseka v zadevi Spinčičeri postavi na dnevni red prihodnje seje, kajti zbornici da je sveta dolžnost, rešiti to zadevo še v tem zasedanju. Ko je hotel predsednik dati na glasovanje Pacakov predlog, oglasi se kar naenkrat poljski poslanec Abrahamovicz zahtevajoč, naj so kon-statuje razmerje glasov; storil pa je to zato, ker je vedel da so mnogi poljski poslanci nalašč odšli le v ta namen, da je bila zbornioa nesklepčna. In res je konstatiral predsednik, da je zbornica nesklepčna in je zaključil sejo. Naslednjega dne (22. maroa) je pa glasovala zbornica o Paoakovem predlogu in ga — odklonila. In tako se zopet zavleče ta zadeva, katera toli peče isvestne kroge. Mi pa imamo zopet nov dokaz, da se Poljaki dajo uporabiti za vsako krivico, ako lo oni niso prizadeti po njej ! V seji dne 22, t. m. pričela se je razprava o novem oivilnopravdnem redu. Pravosodni minister je rekel, da ho je ministerstvo pri urejanju te predloge resno trudilo, da zagotovi načelu javno- sti in u s t n o s t i. Po tej predlogi bode sodnik navajal stranke pri zastopanju njih interesov, opustil se pa je formalistični značaj dosedanjega pravdnega reda. Zbornica je odkazala predlogo pravosodnemu odseku. Nato so vsprejeli predlogo o i z • točno-galiških železnicah, kakor tudi načrt oprevzetji lokalne železnice Ljubljana-Kamnik. — V večerni seji so se vršile volitve v delegacije. Izvoljeni so: za Istro R i a z i, namestnik B a r t o 1 i. (Odločil jo žreb) Za Gorico: grof Fran Coronini, namestnik grof Alfred Coronini. Za Trst: pl. S t a I i t z , namestnik Burg-s t a 11 o r. — V seji dne 23. t. m. jo vsprejela zbornica postavni načrt o uravnavi pravosodnih studij r. resolucijo vred, zahtevajočo, vlada naj skrbi za vzgojo učnih močij za pravo in pravno zgodovino s 1 o-vanskih narodov ter zakonski načrt, zadevajoč zgradbo anatomiško-fizijolo-giškega zavoda na vseučilišči v Lvovu. Vsprejeli so pa tudi po posl. Kaizlu na-svetovani §., da se z letom 1894(1895 na tem vseučilišči osnuje medicinska fakulteta, dasi se je temu upiral naučni minister. — V seji dne 24. t. m. odgovarjal je minister za trgovino na interpelacijo GessmannovO radi nedostatkov pri južni železnici. Seveda se je g. minister potegnil najodločneje za to železnico. Isti minister je odgovoril na interpelacijo Rizzi jevo radi lokalne žoleznice Trst-Poreč, da je pripravljen podpirati to podjetje. Koliko bi pripomogla država za zidanje, pa bi se moglo določiti še le potem, ko bode zuano koliko dajo interesenti. — Posl. Spinčid in Lagi nja sta interpelovala radi slabega poznanja hrvatskega in slovenskega jezika od strani sodnih uradnikov in radi pomanjkljivega vodstva zemljiških knjig na Primorskem ; potem radi koufiakovanja lista „II Diritto Croatto" v Pulji, in slednič zato, ker se je listu .Naša Sloga" v Trstu zaukazalo uradno, da mora ponatisniti neko razsodbo v italijanskem jeziku. Zatem se je nadaljevala in zakljnčila razprava o postavi proti ponarejanji živil. Postavo to so vsprejeli, kakor jo je predlagal odsek, z 107 proti 94 glasom. Proti so glasovali ministri, nemška levica in Mladočehi. Različne vesti. Predsedniitvo pol. druitva „Edinost, vabi odbornike, njih namestnike in vse zaupne može tega društva k posvetovanju o predstojećih volitvah v mestni zbor, katero bode jutri v nedeljo ob 10. nri pred-poludnn v prostorih „Del. podp. društva". „Novičar" izide danes opoludne. Vsebina uiu bode zanimiva, ker prinese marsikaj, kar nismo mogli uvrstiti v „Edinosti* radi pomanjkanja prostora. f Josip Koman, župnik v Sežani, umrl je dne 24. uiarca t. 1. po dolgotrajni bolesni v 72. letu dobe svoje. Bratu pokojnika, velečastitemu gospodu Ivanu Nep K o m a n u , izrekamo iskreno sožalje. Kdo ima volilno pravico? Kakor znano, vložili so v letu 1885. mnopi takozvani podružniki (consorti), ki so dotedaj pač volili za drž. zbor, pa še nikoli za deželni, oziroma mestni zbor, svoj protest prot* temu, da se jim odteguje tako važna volilna pravica; ta protest jo zavrgel mestni odbor, na kar so dotični pritožniki vložili tožbo proti mestnemu zboru pri državnem sodišču. To sodišče je odločilo, da ne-vpisanje podružuikov mej volilen za dež., oziroma mestni zbor, pomenja žaljenje ustavnih pravic omenjenih pritožnikov. — Vlada jo zaukazala na to, da so morajo podružniki zapisati v imenike voliloev, toda mestno starešinstvo se ni hotelo pokoriti temu ukazu, ampak je uložilo pri namest-ništvu neko obrambo, češ, da volilno pravico za mestne volitve imajo le oni, kateri so Bprojeti za meščune, vsi drugi davkoplačevalci pa da so izključeni. Namestni-fttvo je predložilo to zadevo ministerstvu za notranjo zadeve. Slednjič se je moralo mestno starešinstvo vender uduti ter jO konsorte vpisalo v Imenike volilcev. Ker pa je gotovo da so letos zopet izpustili — seveda poleg druzih volilcev — prav mnogo konsortov, opozarjamo čestite volilce na nastopno: Marsikatera dežela v Avstriji je imela previlegije, in pred letom 1848. so take previlegije imeli tudi posamezni stanovi ; toda ustava je preklicala vse one previlegije, katere se ne ujemajo z osobno avobodo ljudstev in ker ustavnost tudi terja, da se noben stan ne izključi iz javnega živenja, velja za vso Avstrijo tudi naredba, da jo vsak pošten državljan, ki plača postavni minimum na davkih, volilec v občinske, deželne in državne zastope« To pravico izrecno in odločno povdarja temeljni zakon naše države od 21. decembra 1867, ki je podlaga sedanjega javnega ustavnega živenja v Avstriji in je torej ovrgel vse poprpjšnje zakone previlegij, kolikor jih je bilo še v rabi in so zadevali temeljna državljanska prava avstrijskih ljudstev. In člen IV. omenjenega zakona se glasi tako le: Vsi državljani, ka* teri v kaki občini plačujejo davek od svojih posestev alipa od svoje obrtnije, imajo v isti občini aktivno in pasivno volilno pravioo za volitve v srenj-sko zastopstvo in uživajo v tem obziru enake pravice z onimi, ki so v občino pristojni. Temeljni zakon torej prejasno terja, da je v Trstu volileo ne le tisti, katerega priporočajo radikalna gospoda, ampak da je volileo vsak, kdor v Trstu ali okolici plačuje davek in to se mora odslej goditi ne le zarad zakona, ki veljavno obstoji, temuč tudi v imenu logike, pravice in pravo svobode« kajti logično je, da oni, ki doprinaša k občinskim potrebam, ima v isti občini tudi kaj govoriti; pravično in svobodi primerno je, da volilna pravica postane kolikor le mogoče občna in neodvisna od ljubavi ali sovraštva političnih strank, ali celo svojevoljnih in svojepridnih svojati, kakor se to godi pri nas v Trstu. Za družbo sv. Cirila in Metoda podarila dva „dominikanca14 brez kibicov 1 gl. Koncert na korist družbe sv. Cirila in Metoda priredita ženska in moška podružnica tržaška v gledališču „Fenice" dne 21. majnika t. 1., to je prvi binkoštni praznik. Pri tem koncertu bodo sodelovali „Slovansko pevsko društvo", dramatični odsek in tamburaški zbor „Tržaškega Sokola", Narodna čitalnica v Dekanih priredi na velikonočni ponedeljek, t. j. 3. aprila, veliko veselico s petjem, godbo, igro, srei-kanjem in plesom. Opozarjamo, da se bodo pele skoro samo nove pesni, in da nastopi (prvikrat v Istri) tudi mešani zbor. Na-tanjenejši program priobči se v prihodnji številki. Nadejamo se, da se udeleže te voaelice vsi daljni in bližnji rodoljubi, iz Pomjanščine, Buzešćino in iz Brega itd. še po 8mrtil Uradni „II Mattino" prinaša dopis z otoka Krka poročajoč, da je tamkaj umrl škof mons. Feretič. V tem dopisu lahonski dopisun opisuje življenje in delovanje pokojnika ter mu našteva raznovrstne grehe rukoč, da so se na Erku zelo varali glede na njega politižko vedenje. Pokojniku očita dopisnik, kar mu ni nikdar poprej, da je namreč pri občinskih volitvah vsikdar volil z narodno hrvatsko stranko. Ali tega ne pripisuje prepričanju pokojnega biskupa, ampak trdi, (in to je nečuveno), da se je biskupu zadnji čas „pamet skrajšala" (dava segni d' indeboli-raento mentale), radi česar njega dejanja baje niso izhajala iz njegovega prepričanja, temveč iz podpihovanja onih, ki bo mu bili blizu, namreč znanih hrvatskih prvakov (oorifei) dr. Volariča, dr. Orlića in dr. Vi-tezića. — Kratek je sicer dopis, a poln grdega podtikanja in nesramnega črnenja, po kojem se uradni „II Mattino8 odlikuje mej druzimi tržaškimi kukavičjimi listi. Znani rek „Nil nisi bene" o mrtvecih pač ni pristopen grdemu pisunu omeujenega dopisa, kateri pisun meri druge zgolj po svojem vbtrnjaškom in lahonskom vatlu ter ga ni sram sramotiti celo mrtvece. Ho? j 3 sicer, da nafti nasprotniki ^nimajo niti pojma o prepričanju in o načelih, koja so bila veljavna blagemu pokojniku pri njega delovanju; a na gomili tako odličnega cerkvenega dostojanstvenika ae mora pač tudi »agrizenec dostojnejše vesti. Evo dokaza, da cvete barbarstvo mej istrskimi Lahoni - Posl. Burgstaller postal je predmet „Indipendenteju", da se šali žnjim, češ, da se mu o raznih prilikah dali razumeti, da bode prihodnji župan v Trstu. Po izvolitvi poslancev-svetovalcev volil se bode, kakor druge krati, tudi letos novi župan in glasilo lahonskih radikalcev v Trstu že uporablja to priliko, da priporoča za tržaškega župana sedanjega dr. Pitterija. Nam Slovencem je vse jednako, ali izvolć mestnim županom v Trstu Judeža ali Kajfeža, kajti dosihdob nam nikdo izmed županov ni bil pravičen ter ni uvaževal naših željft. Tudi g. Burgstaller ne bi bil menda doBti boljši v tem obziru, obžalujemo pa, da ima slavna vlada v Trstu tako malo vpliva, da niti tega ne more doseči, da bi se vender enkrat vzela moč iz rok nestrpnim laškim elementom ter da bi se tudi nam Slovencem dovolilo vsaj nekoliko pravic v občini, za kojo plačujemo tako ogromne občinske doklade. Prod svojim pragom naj pometajo! „II Piccolo" je poročal nedavno, da se je pri sv. Ivanu dogodilo „ostudno nasilstvo". Žal, da je resnioa na tem, ali „II Piccolou bi moral povedati, da so dotični suroveži — izvzemši menda jednega — prav blizu tistemu društvu, koje dobiva — kar je javna tajnost — podpore od „Lege Na-zionale". Pred svojim pragom pometajte torej in ne skrunite časti poštenih, veri, narodu in domovini udanih okoličanov ! S takimi dogodki obsojeni so kar najostreje vaši raznarodovalni nameni. Poštenje je na naši strani! Evo vam zopet dokaz : kjer propada slovenska narodnost tam propadata tudi nravnost in versko čutstvovanje. O dogodku samem se nam poroča, da je polioija že spravila pod ključ vse 4 divjake, od katerih so trije oženjeni in jeden samec. Iz letnega poročila pevskega društva „Adrija" v Barkovljah posnemamo, da je aodelovalo skozi vse leto pri tem društvu 38 udov-pevcev. — Ustanovnikov je bilo 7, podpornih udov I. razreda je uplačalo udnino 42, in onih druzega razreda 9 — skupaj toraj 98 udov. Do konca leta je pa odstopilo ali šlo k vojakom 7 udov pevoev. — V minulem letu je priredilo društvo dve veselic', en plesni venček in en islet v Sv. Križ ter več „pevskih večerov". Veselice so v gmotnem obziru primeroma slabo izpale, kajti društvo ni imelo ugodnih prostorov za prirejanje ve-selio — posebno pa se pogreša primerna dvorana. Izlet v Sv. Križ izpal je povsem ugodno na veselje tamošnjih domačinov — ter pevoev izletnikov. — Društvo jo uvelo v Barkovljah nagrobno petje ter pojejo pevci nagrobnice za vsakim umrlim udom. Ali tudi neudje — in sploh vse uglednejso družine vabijo društvo, da poje mile naše nagrobnice dragim umrlim. Društvo je praznovalo primerno tudi cesarjev rojstni dan pri veliki udeležbi domačinov. Odborovih sej je bilo v mino lem letu 11 rednih in 1 izvanredna. V minolem lotu izgubilo je društvo marljivega svojega pevovodjo Hrabr. Ražcma, kateri se jo vedno trudil v korist društva. — Društvena knjižnica je narastla na 360 knjig ter udjo čitajo iste z velikim veseljem, in sicer tako, da bi bili lahko v izgled marsikteremu mestnemu bralnemu društvu. — Poročilo se spominja slavnega uredništva lista „Edinosti", katero jo imelo vedno odprte svoje predalo v korist društva. — Omenjati jo še, da napravi društvo v mesecu maju veliko veselico na planem, a v bližnji spomladi izleta v Sežano in Sv. Marijo Miigdaleno dolenjo. Posvetovanja mej odposlanci trgovinskega ministerstva, tržaške trg. zbornice, magistrata in finančne oblasti glede izvršenja in uporabe novega pomola št. 4. ter določitve pravih mej prostega okrožja (punto franco) v Trštu vršila so se te dni pod predsedništvom namestnika primorskega. O sklepih se ničesar ne ve. Prihodnji mesec bode drugo posvetovanje o tem na Dunaju. 0 Vlnoreji predaval je nekda, kakor posnemamo iz laških časopisov, profesor Perhauz na ljudski šoli pri Sv. Ivanu, Ljudstvu je nekda to predavanje tako ugajalo, da bode rečeni gosp. profesor danes nadaljeval svoj poduk. Laški listi pa molčč o tem, v kakšnem jeziku da je predaval omenjeni gospod, pač pa vedo povedati, da ga je občinstvo pazljivo poslušalo! Kako bi se še le zanimalo za te praktične pre-skušnje, ako bi se mu predočile v njega materinem jeziku! Zgradba železnice iz Tržiča v Čer- vinjan se je dovolila. To dovoljenje je vzbudilo veliko veselje v Trstu in po Fur-laniji. V Oervinjanu imeli so na večer, ko so zvedeli o tem odloku, razsvetljavo in velikansko veselje. Mestni zaatop se je telegrafično zahvalil tržaškemu namestniku in posl. Burgstallerju. Želcznica ta bode precejšnje važnosti tudi za Trst, kajti z njo se znatno skrajša pot iz Trsta v Benetke, posebno, ako se ta železuica zveže z bližnjo italijansko železnico; koristna bode sa Furlansko sploh ter bode morda sča-oma marsikje po Furlaniji oživela obrtnijo. Glavna Črta je že pripravljena ter dogotovljen most preko Soče, vsled česar s« ta Železnica lehko dogotovi in odpre še tekom tega leta. Po tej progi bosta menda najbolj prizadeta mesto Gorička ter južna železnica, koja poslednja izgubi del svojega prometa z Italije. Slovenski romarski vlak v Rim! priredita podjetnik Josip Pavlin in Katoliška družba v Ljubljani v ponedeljek dne 10. aprila. V!ak bode odhajal: Iz Ljubljane ob 1.46 pop., Borovnice 221, Logatca 3.02, Planine 3.19, Rakeka 3.33, Postojne 3.54, Prestranka 4.06, Št. Petra 4.20, Divače 4.55, Sežane 5.12. Opčine 5.24, Prošeka 5.33, Nabrežine 5.55, Tržiča (Mon-falkone) 6.25 zvečer, Ronka 6 33, Zagrada 6.43, Rubij 6.57, Gorice 7.43. Nazajgrede se sme po Laškem proti naznanilu vožnja šestkrat prenehati, in je ista dovoljena brez vsake doplače z vnakiin voznorednim osebnim in brzovlakom. Po Avstriji, to je od Kormina (Cormons) sem, je pa izstop na voljo, torej neomejen. Listki so za nazajvožnjo 30 dni veljavni. Vožni listki preskrbe naj se prej ko prej, skrajni čas je pa do 4. aprila, ker pozneje, če bo vsprejetn sploh šn mogoč, bode vsak listek 50 kr. dražji. Dobivajo se pa vozni listki pri imenovanem podjetniku vlaka, pri „Katoliški dr žbi* v Ljubljani, kakor tudi pri mnogih župnijskih, občinskih in poštnih uradih. Slovenci! Ne zamudite te lepe prilike in pakažite v prav mnogobrojnom številu vernost in udanost našemu svetemu OČetu; oglejte si pa ob enem prekrasno prestolico katolištva in lepo laške pokrajine, v kar ste uljudno vabljeni. Podpisani uljudnu vabi vse društve-niko in drustvenice k posvetovanji glede volitve odbora pri prihodnjem obrnem zbotu „Delavskega podp. društva*. Posvetovanje bode v nedeljo dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Kari Ukmar, načelnik nadzornikov. Ueojam si naznanjati svojim odjomni-kom v trgovini z manifakturnim blagom pok. Ivana Miliča, da sem te dni zopet odprl bogato zalogo manifakturnega blaga v Via Nuova št. 27. Ceno nizke. Spoštovanjem : M. Milic. Zahvala. Podpisane družine zahvaljujejo so iz globine srca vsem dragim osebam, ki so jim skazalo svoje sočutjo v veliki žalosti vsled bridko izgube nepozabne hčere, oziroma sestre Erneste Gasperčič, umrlo dne 16. t. m. Družine: Gasperčič, Marinšek in Selies. Gostilna „Alla Citta di Vienna", Piazza Cusorma št, 2. (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša krušku in isterakegu vina 1. kakovosti in grafiko pivo. Izbornu kuhinju, sprejem-Ije naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družino na dom. in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ooni: Teran iz Aubora po 42 kr. in najboljša istorska vina po 28 kr. liter. — Za obila naročilu ho priporoča 26 — 1 A n t o li B r o v o d a n 1. V gostilni „Alla Croce di Malta" i'iazzu dellu Zonta, točijo se iHtrsku in furlannka vina najbolje kukovoati po 82 kr. litor. Kuhinja dobra in poxtrežba točna. Vino v sodčkih za družino po 2U kr. 1. franko nu doin. 13—7 Spoštovanjem Y. C OVAC I C H. Dobro vino prodaja se v Žminju in sicer pri naših čestitih kmetih 2500 «1» 3000 hektolitrov po XI 14 -rf; golil. Žuiinjsko vino je na dobrem ■—r ginsn. 2 Natatičneja pojasnila daje g. N. Butkovič, obč. tajnik v Žrainju (Istra.) Jak, Klemene __TRST BV Via S. Antonio št 1. ^ priporoča veliko zalogo manufakturnoga blaga lipruv prispelega za letno sezono in mcer: perkale, .suknu iz volue za ženske in molke; okrasnike, trake, čipke, podstave za žensko in možke obleke, židane rute, ko nčen i no in platenino, nogo-vice za žensko in možke; maje in konca in volne za ženske in možke, srajce za žensko in možke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bi-cikliste, narokvice za ženske iz Švedskega konca in židane, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vso po jako nizki ceni. brivec v *9 via Stadion it. 1, jrriporora ar slav. občinstvi* za blagohotno obiskovanje. Cl. Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892. Najboljše sredstvo za želodec katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, 12—25 je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel Piccoli, lekar „pri an i> 11 goldinarjev lezniške postaje v Istri poslan, nko ho naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni on modro« na peresih (Federmatratze). Ti raodroci so ro-K lidno iz najboljšo tvnrino narejeni, imajo ^ po SO dobro vozanih, močnih pores iz najboljšega bakrenoga d rata, so s finim Afrikom tapccirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15-20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera posteljo v notranji luči. — Ako He torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, jo pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča«.te žimnice, slamnice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vstrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena 7a nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, _dtvaiioY, stolov, preprog, za-grinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ceniki 8 podobami zastonj in franko. Hitra in poštena postrežba, nizke ceno posebno pri baliSčih in obširnejih naročilih. Otročji vozički jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicor v vseh barvali, kakor rudeče, modre, sivo in olivno po gold. 5.50, 8, 7, 8, 9, 10 in višjo po vsaki ceni do 2o gld. to to to to to to to 8» to to to to to Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov. ""^fi is-30 Kotranove sladčice katere izdeluje lekamičar PRENDINI v Trstu Telefon 8t. 384. 22-52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranorega izvlečka iz Norredčkega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kAtra-nova voda in glavice (Kapsule), lažj'j se, proživajo in prebavijo tor se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V Trstu se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo ne tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Nič več kašlja! Balcamskl petornlski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 22—10* PRAXMARER „Ai due Mori* Trat, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko. Bogate knjiga i uzorci, kakoršnih še ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz ne popuščam za 2'/, »11 3'/, goldinarjev pri metru, ne dajem dtfll krojačem, kakor to dela konkorenca na račun zadnje roke, ampak imam le trdna ln člata oana, tako, da mora kupiti vsak laaabnlk dobro in oano. Prosim torej zahtevati le moje knjige z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popnatka. SN0VIJ ZA OBLEKE. Peruvien in dosking z u častito dllhovščino, pred pisane snovi ia uniforma o. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegaice, telovadce, livreje, ■akna ia biljarda ln Igralna mize, preproga za vozove, loden nepremičen za lovake suknje. anovU za prati, potna ogrtače od gld. 4-14 itd. — Kdor hoče knplti vredno, polten:, trajno, člato volneno aukcano blago, ne pa dober kup cnnje, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do IVANA STIKAROFSKY v BRNU 24—12 (v tem Mancheatru Avstrije) 24—6 Največja zaloga fabrlikaga sukna, v vrednosti '/, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmoinott izjavljam, da moja roka zdruioje največe Izvažanje sukna v Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene- Da se prepriča o vsem tem, prosim ■lavno občinstvo, tla si, kadar mu prilika nanese, ogleda velikanske prostore mojih proda* Jalnic, kjer ima posla 150 ljudij. Pošilja se le po poštnem povzetju. Dopisuje v nemžkem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. Nova patent »umotvornu brizgalnica za trte in rastline „SyphonlaM prekaša vae do aedaj poznane brizgalnico — ker deluje SAM0TV0RN0. To dokazujo tisoči pohvalnih pisem. Sliko in popin je zahtevati pri tovarni za gospodarske ter vino-rejske stroje. PH. MAYFARTH & C. Wien, H., Taborstrasse 76 10-8 Katalogi zastonj. Vsprejemajo ee zarit'>pniki. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfijo koneeaijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-eesijonovani zastop '»O—8 „Red Star Linie" na Dunaju, IV WeyringergasB0 17 ali pri Josip-u Strasser-u Sdeditionsburca fur die k. u k. Staut»bahiien in Innsbruck. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenr v Trstu.