Naši dopisi. Z Goriškegra. (Resna beseda uditeljstvu na Goriškem.) BPrirnorska je jedina v naši državi, koje uditeljstvo nima svojega lista, kar gotovo ne dela posebne dasti našim sosedom." ¦_Učit. Tov." str. 132,1. 196. Ta stroga, a žalibog istinita obsodba, daje mi povod, da spregovorim nekaj besed z namenom, da ne ostanejo ,glas upijodega v pušdavi." Uditeljštvo slovensko je lahko ponosuo na svoje delovanje v 1. 1896. Na prvem mestu naj omenim našo ,,Zavezo*, katera je konečno prišla do prepričanja, da ^ljudska šola naj se podržavi", ako node uditeljstvo do konec sveta zastonj dakati, da se uresnidijo njega težnje po pravidnej in zasluženej plači v primeri z delom, trudom, odgovornostjo, važnostjo službe ter v primeri z drugimi stanovi. Slovensko uditeljstvo je v svoji ,,Zavezi" slovesno protestovalo proti dosedanjemu .zboljševanju" v posameznih kronovinah, kajti vse dosedanje zboljševanje — ni nid zboljšalo in po tej poti se ne pride do zaželjenega namena. Vse slovensko uditeljstvo naj se strastno oklene izjave ,Zaveze", da uditelj imej drž. uradniku jednako plado. Ako tega nodejo in ,ne morejo" (?) dati posamezne dežele, naj to stori država! Drugi, nič manj važni korak, je storilo štajarsko uditeljstvo o binkoštih v Gradci brez ozira na narodnost. Popolnoma se strinjamo z ,,Udit. Tov.", kateri piše na strani 285.: »Ta shod — prvi, a ne zadnji svoje vrste — dosegel je svoj velik moralni vspeb. Solidarnost, kolegijalnost, navdušenje za stvar, kar vse je združilo štajarsko uditeljstvo brez izjerne v inpozantnem zboru, mora sleharnernu inponirati, mora vspodbuditi uditeljstvo drugih kronovin, da stori tako, kakor so storili štajarski kolegi: javno nastopiti, javno izredi svoje želje in zahteve, javno in odlodno zahtevati, da se izreko vplivni možje, ali so prijatelji uditeljstvu in šoli in ali hodejo pomagati obema do zaslužene lepše bododnosti." Odkritosrdno izjavljam, da sem obdudoval vrlo štajarsko uditeljstvo na tem shodu ter da se povsem strinjam s klicem vrlega »Udit. Tov.", da naj uditeljstvo tudi v drugih kronovinah posnema štajarske kolege. S tem, da sem na prvih mestih omenjal naše j.Zaveze" in vrlih štaj. kolegov, nisem imel namena zapostavljati kranjskega uditeljstva, katero stoji na delu slovenskega uditeljstva, kajti g. tovariš s Kranjskega, Jernej Ravnikar, je jako krepko zagovarjal svoj predlog pri ^Zavezi", da naj se ljudska šola podržavi, ker dežele nodejo o primerni uredbi plad nid slišati; slovensko udit. v Ljubljani je tudi vložilo na dež. zbor jedino primerno prošnjo, da naj se udit. plade tako preurede, da bodo jednake pladarn drž. uradnikov, a dokler se to ne zgodi, naj se dolodi primerna doklada. Posebno v čast kranjskemu slovenskemu uditeljstvu pa je — »Udit. Tovariš", kateri posebno krepko in vrlo zastopa šolo in uditeljstvo. Ponosno sme biti uditeljstvo na svoje glasilo! Le po tej poti naprej ! Ponosni bodite na misel o snovanji BUdite ljskeg a konvikta", na ^Cesar Franc Jožefovo ustanovo za uditeljske sirote na Kranjskem" ter na flSlovensko udit. društvo za vojvodino Kranjsko." S takim delovanjem smete zaupno gledati prihodnosti v obraz! Kako pa je na Primorskem?! Žalostna nam majka .... Primorska je jedina dežela v naši državi, koje uditeljstvo nima svojega lista, kar gotovo ne dela posebne dasti našim sosedom — piše v resnici ,Udit. Tov." — A ne le to, rnarveč tudi marsikaj druzega ne dela posebne dasti uditeljstvu na Primorsketn in še posebej ne onemu na Goriškem. Primorska se deli na tri deželice: na Goriško-Gradišdansko, Tržaško in Istro. Že ta razdelitev ni v prilog naravnemu razvoju šolstva in uditeljstva. Poleg tega pa prebiva na Primorskem še troja narodnost: Slovenci, Hrvati in Italijani. Poslednji so skoro povsem gospodarji na Primorskem, kajti brezobzirno gospodujejo v Istri in Trstu, le na Goriškem je nekako ravnotežje. Glede uditeljskih plad ponašati se sme Trst z okolico, da ima dobro plačano učiteljstvo, a žal, da tacn še nimajo deželne postave na podlagi veljavne drž. šolske postave od 14. vel. travna 1869. Glede ureditve šolstva pa se sme ponašati Goriško-Gradišdanska, kjer je šolstvo strogo lodeno po narodnosti tako, da se ne godi nikaka krivica — le v Gorici nimajo Slovenci še ljudske šole kljubu vsim razsodbam vseh mogodih oblastnij. Da je šolstvo na Goriškem dobro urejeno, gre hvala ces. svet. g. Fr. Vodopivcu. — Glede gmotnega stanja učiteljstva pa je Goriško in Istra med najzadnjimi v Avstriji. Že tak položaj je kriv, da ima učiteljstvo vezane roke bolj kakor kje drugod Vendar to nikakor ne opravičuje, da učiteljstvo — spi spanje pravičnega . . . Učiteljstvo na Primorskem irna tudi nekaj svojih društev in sicer na GoriškoGradiščanskem ima že vsak šolski okraj (brez Gorice) svoje okrajno društvo; v Istri je tudi že nekaj tacih društev. Najstarejše je menda za Koperski okraj, o katerem že več casa ni glasu, a nekdaj je lepo delovalo. Mlajie za voloski kotar, kjer so združeni v bratski slogi Slovenci in Hrvatje, je pričelo lepo delovati: vsprejelo je BZavezo" v Opatiji ter se izjavilo za svobodno šolo v ,,Učit. Tov." — Na Goriškem so tri slov. učit. društva in na Gradiščanskem jedno laško. — Po številu udov in po legi v središču dežele je najvažnejše ono za goriški okraj, a po delavnosti je presega tominsko učit. društvo, katero se je tudi izjavilo za svobodno šolo v ,,Učit. Tov." ter izdalo neko spomenico, v kateri se poteguje za zboljšanje žalostnega učit. stanja. Sicer pa je nastal v goriškem okraji med učiteljstvom nek razkol, katerega je provzročilo nesporazumljenje radi postopanja v dosego zboljšanja žalostnih gmotnih razmer. — Sad tega razkola je okrožnica, katero je izdala manjšina, težeča po napredku, po takem postopanji, i kakoršnem se odlikuje učiteljstvo na Štajarskem in Kranjskem. Dotično okrožnico je priobčil tudi BUčit. Tov." na strani 273. — Po reorganizaciji je klical ,Popotnik" in ,,Učit. Tov.", po združitvi v deželno učit. društvo so klicali in težili posamezni tovariši tudi na (ioriškem in celo občni zbori učit. društev na Goriškem so sklepali, da naj se osnuje dež. učil. društvo, a sklepi so ostali le sklepi, izvršili se doslej še niso. Zakaj neki ne ? Posamezna učit. društva so sklepala, naj se ustanovi učiteljski konvikt v G o r i c i, a zastonj je bil vsak sklep. Zakaj ? In še marsikaj druzega se je sklepalo in sklenilo v komaj preteklem času, a izvršilo se ni nič. Zakaj ne? Na te z a k a j je odgovoriti z zato, ker manjka dobre volje, ker manjka delavnosti, požrtvo valnosti, navdušenja, ker manjka duha naprednosti in povzetnosti itd. Vsega manjka. Vsi članki v naših listih so bili doslej zastonj, ker merodajnim osebam je ljub laški: dolce far niente . . . Veliko večino teh ,,zato" ima na rovaši učit. društvo v središči goriške dežele, kajti ono je poklicano in njemu se je poverovala naloga, da izvrši storjene sklepe. Učit. društvo za goriški okraj je krivo, da so na Goriškem med učiteljstvom take razmere, kakoršne sem doslej opisal. Predsedništvo — odbor istega društva zadene ogromna večina vsega neuspeha; ker ono ,,spi spanje pravičnega", ker je ,,zakopalo talente", rnesto da bi jih obrestonosno naložilo; ono ,,gotovo ne dela posebne časti našim sosedom" — prav pravi ,,Učit. Tov." Kako pa je to mogoče? Naravno zato, ker predsedništvo in odbor je vedno o istih rokah, katerim je napredek društva deveta briga; katerim je glavna naloga, vrteti in podstavljati stroj, ki se pri vozu imenuje zavora in cokla; društvo vodijo možje, katerirn ni znan pregovor, da ,,ponižnost puste čakati pred vratini, — a moč vrata ulomi";... Dovolj! Zaloga je bogata, ako ne bode pomoglo to, pride še in to toliko časa, dokler se mršave naše razmere ne obrnejo na bolje. Tedaj .... Maribor. (Hospitacije). Učiteljsko društvo mariborske okolice je po nasvetu svojega vrlega c. kr. okr. šolskega nadzornika, ravnatelja g. H. Schreinerja lani uvedlo hospitacije v šolah te okolice. Dosedaj so bile že 4 dobro obiskovane hospkacije. Dne 4. svečana je bila hospitacija v Framu, koje se je udeležilo 30 gg. učiteljev. Gosp. učitelj Pučelik je se svojimi učenci III. razreda podaval uzorno učno sliko šol. pouka v predmetih iz računstva, obravnavanje berila ,,Čudna škrinjica" in iz zemljepisja Kras, njega podnebje, vodovje in rastlinstvo, naglašujoč škodljive nasledke posekavanja gozdov in k temu primerno pesmico. Triglav so učenci končno izvrstno, 2glasno zapeli. V e s t n i k. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod Letnar Lovro, nadučitelj v Mengišu, 4*80 gld.; gdč. Gerkman Emilija, učiteljica v Mengišu, 2*40 gld.; gdč. Konschegg Friderika, učiteljica v Ljubljani, 1*20 g"ld.j gdč. Raunacher Ema, učiteljica v Ljubljani, 1*20 gld.; gdč. Illerschitscli Franja, učiteljica v Ljubljani, 0.90 gld.j gdč. Golf Klntilda, učiteljica v Ljubljani, 0*90 gld.• gdč. Naglas Jakobina, učiteljica v Ljubljani, 0-90 g"ld.5 gdč. Bauer Alojzija, nadučiteljica v Ljubljani, 1-20 g*ld.; g. Dragotin Benedik, nadučitelj v Srnledniku, 1-80 gld.; gospa Julija Moos, nadučiteljica v Ljubljani, 1*50 gld.; gdč. Wessner* Marija, nadzorovalna dama na višji slov. dekliški šoli v Ljubljani, 1*50 gld.; gdč. Zupan Nežika, učiteljica v Ljubljani, 1-20 gld.j gdč. Marout Marija, ueiteljica v Ljubljani, 0*90 gld.; gdč. Borowsky Julija, učiteljica v Ljubljani, 0-90 gld.j gdč. Zemme Fianja, učiteljica v Ljubljani, 0*60 g"ld.; gdč. Gusl Emilija, učHeljica v Ljubljani, 1*20 gld. Učiteljski konvikt: Čestilci r. drd. Ivana Starca v Postojini po g. Št. Primožiču 28 K; učiteljstvo I. mestne šole v Ljubljani in sicer gg.: c. kr. okr. šolski nadzornik Andrej Žuiner 10 K; vodja Maier Jožef 2*40 Kj Furlan Jakob, Gangl Engelbert, Josin Maks, Petras Henrik in Režek Juraj a 1*20 K; Gale Fran 60 hj g. J. Zalokar, pot. trgovec, 1 K; gdč. Milka Žigonova iz Metlike, 4 K; gdč. Gusl Emilija, učiteljica v Ljubljani, novoletni odkup 1 Kj g. Janežič Janko, učitelj v Ljubljani, novoletni odkup 1 K$ g. A. Razinger, učitelj v Ljubljani, 40 h; g. Fran Bah.ovec, učilelj v Ljubljani, 2 K^ gdč. Emilija Thuma nabrala na sokolovi maškaradi v Postojini, 11 K; g. Moos Julija, nadučiteljica v Ljubljani, l#20 K; gdč. W e s s n e r Marija, nadzorovalna dama v Ljubljani, 1*20 Kj gdč. Zupan Nežika, učiteljjca v Ljubljani. 1*20 Kj gdč. M a r 0 u t Marija, učiteljica v Ljubljani, 1-20 Kj gdč. Z e m m e Franja, učiteljica v Ljubljani, 1*20 Kj gdč. Gusl Emilija, učiteljica v Ljubljani, 1*20 Kj po g. Fran Crnagoju: gospa Premelič-Črnagoj 2 K, gdč. Črnagoj Pepa 2 K. g. Premelič Jože 1 K, g. Bloudek Boleslav, c kr. inženir v Tacnu 4'60 K; g. Ferdo Juvanc, nabral na maškaradi v Cerknici 6 K; g. Ulrik K 0 n j a r, učitelj v Motniku, 3 E; sl. ,,Kmetska posojilnica na Vrhtiiki", 40 K; TP 0 s t i 1 i j o n č e k" nabral na inaškaradi čitalnice v Metliki 8 Ej čisti dohodek zabavnega večera s totnbolo, ki ga je priredil g. učitelj J. Baraga v Besnici pri Kranji dne 28. svečana t. 1. 14 K; g. Fran Slanc, nadučitelj v Litiji, nabral ob odhodnici g. pl. Andriolija pri odličnih prijateljih nove šole 60*20 K^ g. dr. Lovro P o ž a r, ravnatelj višje slovenske dekliške šole v Ljubljani, 2 K* slavna posojilnica v Zagorji ob Savi, 10 Kj gosp. J. Potrato, učitelj v Št. Vidu pri Brdu, 2-40 K. M. Močnikov spomenik: G. Ravnikar Jernej, nadučitelj v Mokronogu, 10 K. Osobne resti. Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji imenoval: g. Franca Potokarja pri D. M. v Polju stalnim učiteljem istotam, g. Jožefa Samido v Smuki stalnim učiteljem istotam, g. Matijo Petscheta na Toplem vrhu stalnim učiteljem istotam, gspdč. Rafaelo Inglič v Begunjah za stalno učiteljico istotam, g. Antona Sinerdelja v Planini stalnim učiteljem istotam, g. Rudolfa Horvata v Oreheku, nadučiteljem v Zagorju in gospoda Ivana Klemenčiča na Rečici, učiteljein na meščanski šoli v Krškein Iz službenih ozirov sta bila premeščena g. Franc Spintre, nadučitelj v Kočevji, v Kamnik in g. Valentin Burnik, nadučitelj v Kainniku, v Metliko. — Gspdč. K. Eržen je nastavljena začasno na dekliški šoli na Vrhniki. Učiteljski konvikt. Ob ustanovitvi našega društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so mnogoteri tovariši naši zmajevali z glavami, češ, nikdar ne bode nič iz tega! Veseli nas, da je dandanes, ko naše društvo napreduje bolj in bolj, število nasprotnikov in nevernib Tomažev tako pičlo, da popolnoma izgine v številu prijateljev in podpirateljev naših. In toliko smo že prevzeti ob požrtvovalnosti vrlih tovarišev in tovarišic, ob vstrajnosti in odločnosti, s katero so se poprijeli dela in končno ob lepib uspehih, katere doseza trudapolno, požrtvovalno delovanje odborovo pri raznih prijateljih našega narodnega učiteljstva, pri raznih zastopih, društvih in korporacijab, da zavestno prorokujemo vsein in vsakemu: Ne bode preteklo štiri, pet let, in inieli bodemo v beli Ljubljani belo hišo, o kateri bodemo mogli reči, da smo jo zgradili sami, podprli z darovi dobrih prijateljev svojih, da imamo svoj dom, a otroci naši varno zavetje! — Kolikor nam svedočijo naše informacije, je naklonjen društvu našemu slavni dež. zbor, mestni zastop in kranjska hranilnica. Vsak teh treh važnih zastopstev nam bode svoječasno priskočil izdatno na pomoč ter omogočil izvršitev započetega dela. Nadejamo se — kolikor so nara porok zagotovila — da bodemo imeli že letos prostor, kjer bomo začeli s pomočjo božjo in podporo prijateljev svojih kmalu kopati ternelj. Tudi načrti se že izdelujejo. — Tovariši. stopimo odločno na delo, da kolikor mogoče kmalu dosežemo zaželeni zmoter! Vsak in vsaka, komur je za napredek in povzdigo učiteljstva, deluj, pa pridobi našemu diuštvu prijateljev in podpornikov! Pisali smo že nekoč o tem, a danes ponavljamo besede: Dandanes ni več učitelj satno tisti, kdor vrši v šoli stanovsko svojo dolžnost, nego tisti, ki dela po svojih močeh za naš konvikt! Odlok o volilnih zadevah. Upravno sodišče je na pritožbe odredilo, da upokojeui učitelji niinajo prednostne volilne pravice. Analfabeti. Pri zadnjih državnozborskih volitvah za V. kurijo v Ljubljani je bilo med volilci, ki so prišli na volišče, dobia tretjina analfabetov. Vsi ti ,,zavedni volilci" so še iz stare šole! Naši državni poslanci. Mesta in trgi na Kranjskem so poslali na Dunaj odločne pristaše nove šole, kmetske občine pa udane pristaše stare ,,verske šole"! Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. 0 redni seji, katera se je vršila v torek dne 9. sušca t. 1., smo prejeli nastopno poročilo: Potem ko predsednik proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar o došlih kurencijah in pove, kako so bile rešene, kar se vzame brez ugovora na znanje. Pri ravnateljstvu c. kr. zaloge šolskih knjig je uposlovati še naknadnega kredita za knjige ubožnirn učencem in učenkam. S 1. mal. travnom t. 1. je otvoriti na obrtni pripravljalnici I. mestne deške petrazrednice v I. oddelku vsporednico in v pokritje nedustatka napraviti prošnjo na občinski svet, deželni odbor in trgovinsko zbornico. Dalje je deželni odbor in trgovinsko zbornico naprositi, da svoje prispevke za vzdrževanje obeb obrtnib piipravljalnic primerno zvišata. Prošnji pomožnih katehetov Frana Birka in Frana Ferjančiča za nakazilo nagrade glede pouka v verouku za I. polletje lekočega šolskega leta in pa prošnja nekega učitelja za novčno podporo se pripoiočilno predlože deželneinu šolskemu svetu. Radi podiranja starega in priprav za zgradbo novega župnišča se irna ob velikonočnih počitnicab na vnanji uršulinski šoli pouk prekiniti do 10. vel. travna t. 1. Učitelju Avgustu Kleču se pripozna s 1. sušcem t. 1. tretja službeno starostna doklada. Reši se več prošenj za dovolitev izpusta iz vsakdanje šole in pa zopet na prošnjo za oprostitev od obvezne slovenščine na mestni neinški dekliški ljudski šoli. Na znanje se vzame nadzornikovo poročilo o telovadnemu pouku na isti šoli. Potem, ko predsednik poroča o opazkah, ki jih je napravil povodom obiska I. mestne deške petrazrednice in inestne nemške dekliške šestiazrednice in odgovori na neko vprašanje glede nameravane in sklenjene prezidave I. rnestne deške petrazrednice, sklene se seja po šestih zvečer. Odlikovanje. Dne 7. sušca se je vršila na II. inestni šoli sicer tiha, a vendar javne omembe vredna slavnost. Župan ljubljanski Hribar je izročil diplomi meščanstva ljubljanskima starostama mestnega učiteljstva, gospodu pokojnemu voditelju II. mestne šole Leop. Belarju in sedanjeinu voditelju omenjene šole, gospodu Fr. Raktelju. V lepo okrašeni telovadnici se je k tej slavnosti zbralo ljubljansko učiteljstvo z gosp. nadzornikom Fr. Levcein. Gospod župan Hribar je omenil v svojern nagovoru, da je preteklo 25 let, od kar službujeta slavljenca kot učitelja in vzgojitelja v Ljubljani; občinski zastop Ijubljanski je imenoval oba svojima meščanoma ter ju tako odlikoval v najvišji ineri. ln zaslužila sta tudi oba gospoda to odlikovanje! G. Belar deluje že na ljudsko-šolskem polju od leta 1847., za dobe svojega upokojenja pa na glasbenem polju, kateremu je žrtvoval svoje moči od početka svojega učiteljevanja. G. Raktelj vzgaja mladino našo od leta 1851. in še danes ni prenehal s plodonosnim svojim delovanjem. Koliko sto in tisoč otrok sta že vzgojila oba! S tein pa nista odlikovana samo slavljenca, nego s tem je odlikovan zajedno ves učiteljski stan, zlasti mestno učiteljstvo, katero deluje vstrajno, vzorno in vspešno v naših šolah ter tako vzreja nežno mladino v odločno, narodno, zavedno meščanstvo. To delovanje učiteljstva se je začelo bolj kakor kdaj prej upoštevati sedaj, in verovati sme naše učiteljstvo, da so se mu jeli svitati boljši časi. Na to je izročil gospod župan krasno izdelani diplomi gg. Belarju in Raktelju. Govor gospoda župana Hribarja je bil vzprejet z glasnirn odobravanjem. — Gospod Belar izreče ginjen iskreno zabvalo za toliko odlikovanje, češ, da se bo še izkazal vrednega odlikovanja; zato hoče še nadalje do poslednjega diha delati za napredek in orniko narodovo. Končno zakliče slavo mestneinu šolskemu svetu, občinskemu zastopu in njegovemu dičnemu načelniku županu Hribarju. Vsi prisotni so pritrdili glasno govorniku. Gosp. Raktelj zahvali takisto g. župana za odlikovanje. Slavljenec pravi, da nima zaslug, storil je le to, kar je storiti dolžan. Pri poslovanju njegovein so mu pornagali in ga podpirajo še sedaj vrli tovariši, s katerimi deli odlikovanje svoje. To bodi našemu učiteljstvu v spodbudo, da bodo še nadalje sveto služili domovini po geslu: ^Vse za vero, dom, cesarja!" Glasni živijo-klici so pritrdili govorniku. S tem je bila končana slavnost. Gg. slavljencema častitamo tudi mi presrčno, želeč, da ju ohrani Bog še dolgo vrsto let ter blagoslovi njiju velezaslužno delo mej narodom slovenskim! Klerikalci in krščanski socijalisti. Prvi hočejo imeti učitelja za mežnarja, drugi pa mežnarja za učitelja! Vabilo. Okrajno učiteljsko društvo za radovljiški okraj bode imelo svoj redni občni zbor dne 8. rnal. travna t. 1. v Radovljici. Začetek ob 3. uii popoludne. Razven običajnih toček bode poročal gosp. J. Korošec „0 Julskih Alpah". K obilni vdeležbi vabi odbor. Razinger - Žumrove stenske table so ravnokar izišle v Kleinrneyei*jevi bukvarni. Offlcium defunctorum. Volks-Ausgabe je knjižica, katero je piiporočati učiteljernorglavcem, posebno začetnikoin. V knjižici so antifone in psahni, ki se pojejo pri mrličih, preložene na navadne note z ,g' ključem. Samoglasniki, na koje pride kadenca i. t. d. so razprto in bolj debelo tiskani. Po tej knjižici poje lahko vsakdo tako zvane Mbile" ali jVigilije", če tudi o koralu nič ne ve. Velja 18 kr. v Katoliški bukvarni v Ljubljani. Fr. Bazpotnik C. kr. izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole v Ljubljani. Usposobljenostni izpiti se začno dne 3. vel. travna ob osmih zjutraj. Ljudsko šolstvo na Kranjskeni. Deželni odbor kranjski je začel proučevati in ukiepati, kako bi se v smislu letcšnjih sklepov in resolucij deželnega zbora izboljšalo gmotno stanje ljudskih učiteljev, in kako bi se za dež. finance ugodno uredilo zalaganje njih plač. Krščanski socijalisti dunajski so odkriti nasprotniki nove šole. To je pokazal tudi obč. svetovalec dunajski gosp. Gregorič, ki je v seji obč. sveta 11. svečana t. 1. rekel: Učitelji so plačani uradniki, mi smo oni, ki lahko zapovedujemo, česar se bodo naši otroci učili v šoli: Krščanski socijalizem je tem najaovejšim osrečevalcem le nekako figovo peresce, s kojim prikrivajo svoje klerikalne naklepe. Gorenjeavstrijski deželni zbor se je tudi posvetoval o povišanju učiteljskih plač. Sklenil je, da se plače zboljšajo, kadar bodo dopuščale gospodarske razrnere. Učitelji bodo pač še morali dolgo čakati. Klerikalna večina bode vedno trdila, da gospodarske razmere povišanja ne dopuščajo. Poslanec Ebenhoch je pri tej priložnosti zopet izlil ves svoj srd na učitelje. Očital jini je, da nitnajo vere in doraoljubja in da se pajdašijo s socijalisti. Poslanec Beurle je Ebenhochove napade zavračal kot pavšalna sumničenja. Povedal mu je več jako resničnih, a gorenjeavstrijskega klerikalnega voditelja se ničesa ne prime. Poslanec Zehetmayi* je pa zatrjeval, da se kmetom še slabše godi, kakor učiteljem, potem se je pa izrekel, da se zopet upelje šolnina. Z upeljave šolnine menda hoče ta klerikalec povzdigniti stan. Propala mladina. ,,Hrvat. Braniku" pišejo: Znanoje, kako se prizadevajo Madjari, da bi po železnicab na hrvatski zernlji zasnovali madjarskih šol. Te šole so jedro njih kolonij, v katere love in mamijo domačine, da jih raznarode. Tu navajam istinit slučaj, ki more v srce zbosti slehernega Slovana: Dne 13. m. m. sem potoval na železnici iz Broda v Vinkovce. V istem kupeju je bilo par drugih potnikov in več malih šolarjev, ki so se z raznih postaj in stražnic vozili z vlakom v Vinkovce v madjarsko šolo. Hkratu so pričeli otroci popevati hrvatsko pesern po ariji nJoš Hrvatska nij propala". Toda strmite, s kako popačenim tekstom! — Ta izgubljena dečarija je pela: rJoš Hrvatska nij' propala, — Al če na skoro! — Visoko se ona stala, — Al če bogme past" itd. Tako se na teh nesrečnih šolah otroci raznarodujejo, da celo svoji domovini žele zlo in propast ter ji pljujo v lice! Ni mogoče, da so si otroci kaj tacega sami izmislili. Ta žalostni slučaj dokazuje jasno, da iinajo madjarske šole na Hrvatskem popolnoma isto svrbo, kakor inej Slovenci v Istri in po Goriškem BLege nazionale"! Času primeren sklep. Na shodu okrajnega učiteljskega društva v Marijinem Gelji se je sklenilo, stopiti v zvezo s slovanskim učiteljstvom ter v združeniiai močmi delovati proti klerikalnim naklepom, da bi se skrčila šolska dolžnost ter utesnil ljudsko šolski pouk. — Mi smo v tem smislu še pisali v našem listu, zato ta sklep zgoraj omenjenega učiteljskega društva z največjiin veseljein pozdravljarno. Oziraje se na nevarnost, ki preti avstrijskemu ljudskemu šolstvu in učiteljstvu, nas ne sme ločiti narodnost posameznikov in tudi ne posatnezne kronovine; vsi snio avstrijski učitelji in vsi imarno jednega in istega ,,sovražnika'-! Vedno ista pesem. Naši doniači nasprotniki nove šole se še sedaj ne morejo pomiriti, ker sta gg. ces. svetnik Murnik in dr. Ivan Tav.ar volila v deželni šolski svet kranjski g. dr. Schaffer-ja. Znano nam je mnenje slovenskega učiteljsva o tej izvolitvi; zato povemo javno in odkrito, da je slovenskemu učiteljstvu prav po volji, da je namesto kakega nasprotnika nove šole izvoljen v dež. šol. svet napredni, svobodomiselni ter novi šoli in učiteljstvu naklonjeni dr. Schaffer. Tabilo. Kamniško učiteljsko društvo ima svoje zborovanje v četrtek dne 22. mal. travna; ako je ta dan deževno vreme, pa prihodnji četrtek 29. mal. travna na Prevojah pri g. Škoficu ob 10. uri dopoludne s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Zbirka pravopisnih in spisnih vaj, poročevalec g. Srečko Malenšek. 4. Volitev odbora. K obilnej udeležbi najuljudneje vabi odbor. Naznanilo. Bilo je okoli novega leta, ko sern se na povabilo g. J. Dimnika odločil, da hočem v prid ,,Uči teljskemu konviktu" izdelovati in zalagati šolske zvezke. To svojo namero sporočil sein tudi slavnemu vodstvu imenovanega konvikta, s katerim sem v to ime stopil v tesnejšo zvezo in dogovor. Temu primerno objavil je potem tudi že Učiteljski Tovariš notico, v kateri so se narodni učitelji že naprej opozarjali na to mojo idejo, ki je bila ondi opisana v glavnih potezah. Glede na to usojam si pripomniti, da setn si sedaj že pribavil v to svrho potrebno zalogo papirja najboljše vrste ter si za jedno omislil tudi najnovejšo mašinelno pripravo za izdelovanje napominjanih šolskih zvezkov. Le-ti zvezki se v dotični moji delavnici že prav pridno izdelujejo, tako da mi bode v kratkem mogoče z razpošiljanjern uzorcev do vseh slavnih šolskih vodstev pričeti, koji uzorci naj potem sami hvalijo blago, ki bode v ceni jednako, pač pa kvalitativno mnogo boljše in okusnejše od vseh dosedanjih zvezkor, ki se rabijo po Slovenskem. V isti namen nameravarn nadalje vpeljati tudi šolske ploščice (tablice), o katerih hočem ob priliki natančnejše izpregovoriti. Končno naznanjam, da poleg sedanje svoje trgovine prav v kratkem otvorim tudi še posebno prodajalnico z vsakovrstnim šolskim blagom, tako da mi bo tnogoče najbolje in z najboljšitn blagom postreči šolskim in učit.eljskim krogom v vsakem oziru. Zagotavljajoč že naprej, da se bodem vsikdar po svojih močeh potrudil, se priporočam in belježim z odličnim spoštovanjern Josip Petrič, izdelovatelj šolskih zvezkov in tvorniška zaloga papirja v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 22. Okrožnica iz ,,srečnih starih časov". Dan na dan in ob vsakej priliki trobijo nasprotniki nove šole o popačenosti in sprijenosti sedanje rnladine ter trde v jedno rner, da je vseinu temu kriva nova šola. Seveda, pravijo, vse bolje je pa bilo v ,,srečnih starih časih"! Nastopna okrožnica škofijskega konsistorija v Lincu z leta 1816, kaže natančno, kako vse bolje je bilo takrat: C u r r e n d e. Jn Folge eines hohen Studienhofcommissions-Decrets vorn 6. Septernber (1816) Rggs. intim. October 14.486 wird den Herren Decanatsschulaufsehern hiemit aufgetragen, ihre unterstehenden Katecheten und Lehrer anzuweisen, der immermehr einreifienden Immoralitat der Schuljugend mit allem Nachdrucke entgegenzuarbeiten, sich dann von ihnen am Ende des Schuljahres einen Bericht iiber den sittlichen Zustand der Jugend rnit Angebung der Quellen ihrer Unsiltlichkeit einreichen zu lassen, um ihn dann in dern jahrlichen allgerneinen Scbulberichte aufzunehmen. Vom bischoflichen Gonsistorium Linz, 16. November 1816. S i g i s m u n d , Bischof. Johann Evangelista VValdhauser, Domscholaster und Schulenoberaufseher." Da bi se prišlo v okom vedno večji nenravnosti rned mladino, je ista oblast tudi odredila: _2. Der Religionsunterricbt muss eingreifender, herzlicher und eifriger gegeben werden, als noch an vielen Orten geschieht." nManche Katecheten ertheilen diesen Unterricht auf eine Art, die zu oberfl&chlich oder zu philosophisch ist, zu wenig in das Herz und Leben eingreift ....¦* Kako pri srcu je bila šola gospodom duhovnikom, je razvidno zopet iz okrožnice istega škofijskega konsistorija, koja se je izdala zaradi tega nweil viele Šchullehrer sich beklagen, dass sie diesen Auftrag nicht befolgen konnen und bisher keine Sammlung der Scbulverordnung haben, — weil ibnen dieselben von ihren Ortsseelsorgern nie initgetheilt wei-den.1' Tako je bilo glede nravnosti mladine, glede veronauka za časa verske šole in glede šolskega obiska v nsrečnib starih časib." Državnozborski kandidat iz ,,verske šole". Koliko so se učili v stari šoli, nam kaže ta-le slučaj. Fr. G. iz S. v Dol. Avstriji je nastopil namreč kot državnozborski kandidati za V. kurijo ter je razposlal volilcein ta-le oklic: Als Kantidatt am 9. Miirz 1897, Als Kattolischer Grist dratte ich fiir das gemeine Follg for. 1. Das der Bauer stand ist heidzudage ein Beschwerlicher stand ist das ist genau zu begreifen denn wir legt ini Sofiell auf das er es nicht mer er dragen kann. 2. Das der Gevverbetreiber nicht mer leisten kann als er leisten tud. 3. Das der Kleinheiller heittzudage so Gestelt ist, wein es nicht Vo Seinen Eigenen inutte her untter Spartt Von der Hittn da fon laufen konn. 4. Das die Kattolischen Prister und die Kattolischen Lerer ir Racht auf den Grist Kattolischen Glauben er halten und ich mith innen miht wirken wolle. Seyfrieds, arn 19. Februar 1897. Franz Gasting"er, Hausbesitzer in Nr. 4 Seyfrieds. In vendar je stavil kiščanski socijalist Vergani v dež. zboru predlog, naj se šolska dolžnost skrči! Potrjena šolska knjiga. Naučno ministerstvo je potrdilo Fr. 0 r o ž n o v Z e mljepis za meščanske šole. III. stopnja. Dobiva se v R. Miličevi zalogi. Važna odredba. Mit Beziehung auf den Bericbt vom 2. Janner 1896 Z. 1349 betreffend die vorn Religionslehrer angestrebte Einfuhrung der Beaufsichtigung der Schulkinder an Sonn- und Feiertagen beirn vormittagigen Pfarrgottesdienste durch den Lehrkorper der Volksschule in B . . . . wird dem Bezirksschulrathe unter Riickschluss der Beilagen im Einvernebmenn mit dem furstbischoflichen Ordinariate eroffnet, dass in Anbetracht der Schvvierigkeiten und Bedenken, welche sich gegen das Ansuchen des Religionslehrers N. N. in B. geltend machen, vorderhand diesfalls eine Verfugung nicht getroffen werden kann. Der k. k. Bezirksschulrath hat demnach diesfalls das Weitere zu veranlassen. Laibach, am 2. Marz 1896. Der k. k. Landesprasident Hein m/p. Knjige wSlovenske Matice" za leto 1896. Minoli mesec jela je BSlov. Matica" razpošiljavati svojirn članom knjige za leto 1896. Te so: ^Letopis", uredil A. Bartel, dr. Glaserjeva »Zgodovina slov. siovstva" III. del, II. snopič nSlov. narodnih pestni1', uredil dr. Štrekelj, ^Slov. zemlja II. del", in sicer opisuje v tej knjigi prof. Rutar ^Sainosvoje mesto Trst in inejno grofijo Istro"; BKnezova knjižnica", III. zvezek. Vseh knjig je torej 5, kar je za ceno 2 gld. jako mnogo ob tako malem številu naročnikov. Priznati se mora, da je berilo jako izbrano in gotovo najde vsak naročnik nekaj, kar mu bo ugajalo. Popolnorna jednostranska pa nikakor ne mora biti ^Matica", da bi, rccimo po želji nekaternikov, gojila samo znanstvo, po želji drugih zopet samo leposlovje. Izključno znanslven rned letošnjimi knjigami je jedino nLetopis" in izključno leposlovna ^Knezova knjižnica". V ostalih treh je kolikor toliko združeno utile cum dulci. Toda vkljub vsemu trudu odbora, da izdaja knjige, katere čita lahko i izobraženec i neizobraženec, ne le da število udov ne raste, ampak celo pada po nekaterih pokrajinah. Tako n. pr. je nazadovala škoflja goriška za 17, Tržaško-koperska za 6 in krška za 9 udov, dočim se v drugih škofijah kaže jako bagatelen prirastek. Vzrok temu nazadovanju tiči jedino le v skrajni letargiji in apatičnosti poverjenikov in razumništva; koliko je olikanih in omikanih Slovencev, ki niti ne vedo, da sploh obstoji književno društvo z imenom nSlov. Matica"! Tudi slov. učiteljstvo se malo briga za prospeh ^Slov. Matice", tako da velika večina niso njeni členi! Čas je že, da se prebude BMatičini1' poverjeniki iz mrtvila; saj nam, kaže število udov ^družbe sv. Mohorja", kaj da premore žilavost poverjenikov! Šolski štrajk. Po nekaterih planinskih deželah je duhovščina začela hudo agitacijo proti nnvi šoli. Najpiej se hoče znebiti nepovoljnih jej učiteljev. Neki nemški list pripovednje, da duhovniki že nagovarjajo stariše, naj ne pošiljajo otrok v šolo, koder so liberalni učitelji. Če bodo poklicani, zakaj otrok v šolo ne pošiljajo, naj poreko, da otrok ne morejo pošiljati v šolo učitelju, ki jih katoliški ne vzgaja, arnpak le sprija. Klerikalci se nadejajo, da bo vlada poskrbela, če se začne tak štrajk, da se vsaj iz planinskih dežel odpravijo liberalni učitelji in šola popolnoma izroči v roke duhovščine. Prepričani so namreč, da se sedanja vlada ne bode upala odločno upreti hujskačem proti novodobni šoli. Klerikalci povsod začenjajo boj proti novi šoli, v nekaterih deželah bolje, v drugih manje odkrito. Jeza proti učiteljem je v klerikalnih in krščanskosocijalnih krogih silno velika, ker so se nekateri učitelji predrznili govoriti na nekaterih sbodih in potegovati se za svobodno šolo. .Vat.erland" zahteva temeljite reforme šolstva. Krš.anskosocijalni listi prete učiteljem na vse inogoče načine in jim očitajo, da niinajo soditi o strankah, ker niso hodili v visoke šole, kakor rnnogi krščanski socijalisti. F^oslednja trditev je prav smešna. Po tem takem bi tudi dunajski župan Strobach ne srnel soditi o drugih strankah, ker tudi ni znano, da bi bil kdaj hodil v kako višjo šolo. Slovenski običaji zapisal deželni šolski uadzornik J. Šuman. Časopis za avstrijsko folkloristiko (Zeitschrift fur ost. Volkskunde) prinaša v svojem 12. sešitku za 1. 1896. dva slovenska običaja od Sv. Ane v Slovenskih goricah. Prvi nam pove, da običavajo tam mrtvega hišnega gospodarja, predno ga na pokopališče odneso, še na hišni prag položiti, da vzame slovo od hiše in gospodarskih poslopij. (Stari Slovani so verovali, da se duša rnrtvih ne preseli koj v ,,nav", nego da se še nekoliko časa mudi na drevju okoli hiše, zato so nastavljali mrtvecem raznih jedil na okno). Drugi običaj predpisuje, da se mora svinja potrositi z ,,žegnano soljo", predno se jo zakolje, kakor so Grki posipali živalske žrtve z ječmenom. — Pri tej priliki opozarjamo naše izobraženo občinstvo na omenjeni časopis in želimo, da bi se našel tudi kateri Slovenec, ki bi zbral mnogobrojno naše folkloristično gradivo, ki je raztreseno po vseh mogočih naših zbornikih (Slov. Bčeli, Šolskem prijatelju, Slov. Glasniku, Novicah, Zvonu, Kresu, Mat. letopisih itd. itd.), ali da bi vsaj napisal znanstveno napotilo, kje natn je teh stvari iskati in je priobčil v navedenetn časopisu. Predmeti naj bi bili urejeni po načelih Krekove ,,Einleitung in die slavische Literaturgeschichte". Učiteljski konvikt. Posl. Višnikar poroča o prošnji društva za zgradbo učiteljskega. konvikta v Ljubljani za podporo in predlaga z oziroin na to, da ima društvo še premalo nabranega denarja, dežela pa ne inore toliko prispevati, kolikor bi bilo za zgradbo sedaj treba, naj dež. zbor izreče, da priznava važnost konvikta in da bode zanj prispeval, kadar bo zgradba zagotovljena. — Sprejeto. Listnica uredništva:Sl. dlrektorlj ,,Zareze«: Ni bilo §e mogoče; prosimo potrpljenja. — 0. dopisnik z Goriškega: Dopisom, ki vspodbujajo učiteljstvo na delo v blagor našega stanu in korist nove šole, je naš list vedno na razpolago; prosimn, le nadaljujte. Pozdiav! — V logaški okraj: Hvala lepa; pri prvi priliki. Pozdrav ! — Da nam bode mogoče čim preje vstrečti željam p. i. sotrudnikov, borno zaradi pretesnega prostora stalni članek ,,M a r t i n in J e r a" ustavili za toliko časa, da bode dovršeno ,,Ustavoznanstv o". — Podrobno razpravo v nonnalnošolskem zakladu bomo objavili takoj, ko bo izgotovljen stenografični zapisnik. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Zahl 281 B. Sch. R. An der zvveiclassigen Volksschule in Oblak gelangt die z\veite Lehr- stelle mit den Beziigeu der IV. Gehaltsclasse zur Besetzung. Die Competenzgesuche sind bis 18. April 1897 hieramts einzubringen. K. k. Bezirksschulrath Loitsch, am 25. Marz 1897. Pouk po formalnih stopnjab se vrši gladko, naravno, zanimanje raste, pazljivost je neprisiljena in trajna in konečni uspeh živo priča, kolike važnosti je pouk po navedeni metodi. Po šolskem pouku razvil se je v tem živaben razgovor, mej kojim se je povdarjalo, da so take hospitacije več vredne nego uradne konferencije, ker se z učenci to dejansko pokaže, kar se sicer leoreLično obravnava. Navzočni gosp. ravnatelj in nadzornik je bil sam vidno zadovoljen z lepim učnim uspehorn ter je v krasnem govoru unemal gg. nčitelje v tem smislu za jednak uzorni šolski pouk in napredek. Jednako je gosp. učitelj Lud. Cernej v krepkem govoru naglašal vrli uspeh hospitacij, izražujoč željo, naj bi se povsod uvedle take hospitacije v dosego uzornega in uspešnega šolskega pouka.