PROLETAREC
3TEV.—NO. 968.
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 1. APRILA (APRIL 1), 1926.
LETO—VOL. XXI.
Upravni&tvo (Office) S689 WEST 26th ŠT, CHICAGO, ILL.—Telephone Rockvell 2864.
ZAPRAVLJANJE ENERGIJE.
Predstavite si mogočen slap. Noč in dan drvi navzdol vodna sila. Ako ničesar ne goni, je to zapravljanje energije. Sila, na ta način izgubljena, je za vedno izgubljena. Energija, ki jo predstavljajo premogovi skladi v zemlji, je shranjena, ker čaka, da se jo izkoplje in porabi pozneje. Sila slapov je izgubljena in samo s to silo, ki drvi neporabljena po vodopadih, bi človeštvo lahko neizmerno izboljšalo svoj položaj.
Para ni nova. Človek jo pozna od časa ko je iznašel ogenj. Ni pa poznal sile pare, in zato je ostal pri svojem primitivnem orodju dolga stoletja in* tisočletja. Ko je iznašel, da se da energija pare vporabiti v njegov dobrobit, je bila izvedena ena najdalekosežnejših revolucij v ekonomskem razvoju človeka in njegove družbe.
Ogromne piramide, mesta, gradove, velikanske trdnjave preteklosti, je zgradil človek preteklosti z rokami, s fizično silo. Trpel je, trpel tako zelo, da je bil zasužnjen v trpljenju. Stroji kar jih je bilo so bili primitivni in človeku niso olajšali trdega dela.
Para je bila prva energija, ki jo je človek upregel da je delala zanj. Poznal je sicer že prej druge sile, npr. vodopade in veter, ki pa z daleka niso predstavljale tega kakor para. Z iznajdbo energije pare so pričele prepregati kontinente železne ceste. Na morju so se mesto jadrenic pojavile parne ladje, ki so v teku razvoja postajale večje in večje ter se spremenile v kolosalne zgradbe, v katerih prebiva tisoče ljudi. Opremljene so z vsemi modernimi pripomočki, ki jih more dati akumulacija energije — para in elektrika.
Iznajdba elektrike je pomenila drug velikanski korak naprej. In elektrizacija je šele v povojih. Velikanska bremena fizičnega dela je že odvzela človeštvu. In odvzame mu lahko ]>raktično vsa, kot je tako jasno razkladal sloviti veščak in iznajditelj na polju elektrotehnike pokojni dr. Kari P. Steinmetz.
Po slapovih Niagare se pretaka ogromno neporabljene energije. Steinmetz je dejal, da bi mogla v sedanji uredbi izgubljena energija, ki drvi po slapovih Niagare in drugih vodopadih po vzhodu, napraviti v ekonomskem sistemu, ki
ne bi baziral na profitu in izkoriščanju človeka, družbi ogromne ugodnosti. Ker teh ugodnosti povprečen človek danes še ne more pojmdti, pusti, da se zapravlja energija ki bi mu če bi bil pametnejši pomagala v raj kakršen je sploh mogoč na svetu. Energija, ki jo predstavljajo premog, olje in elektrika, je energija, ki je ustvarila današnjo civilizacijo in dala podlago bodoči civilizaciji. Odpravila je telesno suženjstvo in ustvarila mezdno suženjstvo. Mezdno suženjstvo, četudi predstavlja za delavsko ljudstvo vse kaj drugega kakor idealno uredbo, je vendarle korak naprej od nekdanje telesne sužnosti. Če je bil mogoč ta korak, zakaj ne drugi? Zakaj ne bi mogel človek vseh teh nepreglednih, njemu poznanih in še nepoznanih energij, vposliti sebi v prid, v prid vsemu človeštvu in zgraditi uredbo, v kateri bo živel kot človek?
Posebna tehnična komisija ruskih znanstvenikov je dobila od sovjetske vlade nalogo oceniti hidro-električne sile v sovjetski Rusiji. Po dokončanih študijah je poročala, da predstavljajo 64,850,000 konjskih sil, kar je 50% več kot so ocenjene enake sile v Zedinjenih državah. Večina teh ogromnih vodnih sil v sovjetski Rusiji je še neporabljenih — kvečjemu da gonijo žage in mline. Z neporabljeno energijo, ki drvi po slapovih, bi se moglo producirati dovolj električnega toka za vso Rusijo. Vse železnice, vse tovarne in vse stroje bi lahko gnala električna sila, producirana z vodno silo. Vsa Rusija bi bila lahko razsvetljena z elektriko, in vsak dom bi lahko imel električne stroje za izvrševanje dela katerega se danes izvršuje z rokami, če ne bi bil človek še vedno tako primitiven in se s tako težavo pomikal naprej.
Sovjetska vlada ima v svojem ekonomskem programu ogromen načrt, obsegajoč vse prostrano ozemlje ki ga ima pod svojo kontrolo — elektrizacijo Rusije.
Nemčija, Zedinjene države in nekaj drugih dežel je na polju elektrotehnike doseglo že velikanske uspehe. Ampak večina energije se še vedno po nepotrebnem zapravlja, ali se jo pusti da se izgublja popolnoma. Ostala služi v prvi vrstu profitu in potem šele ljudstvu.
V zadnji svetovni vojni je bilo zapravljene
ogromne reke človeške, tehnične in naturne energije — drvila je po veličastnih slapovih navzdol kakor drvi reka po slapu ki ne goni ničesar —izgubljena, po nepotrebnem zapravljena sila. Vse znanje, vse sile so bile vposljene v naporih destrukcije in danes, leta po vojni, človeštvo še vedno trpi posledice in jih bo trpelo še dolgo let.
Po porodu kapitalizma se je pojavila nova sila — proletariat, ki je gradil in zgradil današnjo industrialno družbo. Mogočna reka je proletariat, goni tovarne in vse obrate, ampak tiste svoje sile, ki bi lahko njemu koristile, večinoma pušča da drve navzdol po slapu neporabljene.
V sedanjem času bi proletariat lahko veliko storil sebi v prid, ker je veliko izkusil in se veliko šolal. Razen tega pozna razvoj in zakone razvoja. Pa vendar izgleda, kakor da še ne pozna teh stvari, da se še ni dovolj šolal in zato troši svoje energije sebi in vsej človeški družbi v škodo, razen tistemu delu, kateremu je edini cilj profit in ki živi od profita.
Šola je draga in sloni na izkušnjah ter na eksperimentih vseh časov. Človek, sam na sebi energija, umska in fizična, je dosegel to kar ima z umsko in fizično energijo. Umska energija je upregla vse druge sile v službo človeka, ni pa še upregla človekovega razuma v toliki meri, da bi človek delal za človeštvo enako kakor zase. Energija človeka je danes v veliki meri še energija živalskih pohlepov in to je treba poraziti, zato da nastane boljša družba, ki bo vredna človeškega človeka.
-.t
Fašistične unije v Italiji edino "legalne".
Italija ima danes postavo, ki določa, da se smejo podjetniki pogajati samo s fašističnimi unijami in da smejo delavci zahtevati (kolikor pač smejo zahtevati pod fašizmom) samo pod okriljem fašističnih unij. S tem so vse druge unije postavljene izven zakona. Zveze pojetni-kov so že prej pristale v ta pogoj, pač ker se jim izplača. Zakon nadalje zabranjuje stavke, razen v skrajnih slučajih. Spori med delavci in delodajalci se morajo reševati na konferencah in potom razsodišč. Ko je Mussolini zahteval od zbornice sprejem tega zakona, je rohnel proti socialistom, češ, "da je socialistično pridiganje razrednega boja pogubno za delavce in delodajalce." Mussolini je za kooperacijo delavcev s kapitalisti, za utrditev kapitalizma v modernih oblikah, in za gotove socialne reforme, ki so mogoče pod kapitalizmom. Zanimivo je, da je skoro ves svoj govor posvetil napadanju na socialistične teorije o ekonomskem razvoju. Ni rekel, da je kapitalizem večen, pač pa, da bo živel še mnogo stoletij predno ga nadomesti kak drug sistem. Na-
dalje je nekdanji voditelj italijanskih radikalnih ekstremistov dejal: Kooperacija med razredi-je fundamentalno načelo fašističnega sindika-lizma. Delo in kapital si nista sovražnika. Oba predstavljata vsaki svoj razred, ki izpopolnjujeta drug drugega."
Italijanska industrija je danes ravno tako regulirana z zakoni kakor vse drugo politično in gospodarsko življenje v Italiji. Kapitalistični interesi so zadovoljni, ker vedo, da se jim pod Mus-solinijem ni bati in da so dobro zavarovani. Ali Mussoliniji, ki jih zgodovina precej pozna, niso trajni, ampak samo začasen pojav.
t^® c^®
Bergerjeva predloga za zavarovanje delavcev.
V kongresu je precej progresivcev toda en sani socialist — Victor L. Berger iz "VVisconsina. Drugi so ali republikanci ali demokratje. Nekaj je med njimi, kot že rečeno, "progresivcev", ki se včasi nočejo pokoriti ukazom Morganovih diktatorjev. Republikanska in demokratska stranka je ena stranka z dvema imeni. Razdeljena je na dvoje radi interesov kapitalistične politike. Kadar bo ameriško ljudstvo to igro spoznalo in se pridružilo svoji, to je socialistični stranki, bo nastala iz obeh kapitalističnih samo ena stranka. To se je že zgodilo v Minnesoti, Wisconsinu ,North Dakoti in nekaterih drugih krajih, kjer so napredne sile pričele ugrožati večino kapitalističnih strank.
Victor L. Berger ni samo socialistični kongresnik, ampak je eden najrazumnejših članov poslanske zbornice. Je tudi eden izmed najdelavnejših in edini, ki dela izključno za ljudske interese. To mu je mogoče zato ker je socialist in izvoljen kot socialist. On za svoj mandat ni odgovoren bosom republikanske ali demokratske stranke, ampak socialisttični stranki v Wis-consinu in direktno volilcem.
Ta Berger je eden izmed oni redkih poslancev, katerega ime je redno v listih. Zastopan je v njih radi svojih predlogov, ki jih kapitalistično časopisje ne more ignorirati. Meseca marca je sodrug Berger zopet predložil načrt socialnega zavarovanja za delavce. Kajpada, socialistični predlog, za katerega se intresi, ki so poslali v kongres ostale poslance, ne navdušujejo. Ampak delavstvu bi vendarle koristil, če bi bil sprejet. Bergerjeva predloga določa, da bi vsi delavci, ki delajo za dnevno plačo, dobivali po šestdesetih letih starosti penzijo od države. Tisti kateri bi jo ne bili potrebni, bi jo ne dobivali. Tisti ki so jo potrebni, ki so se v šestdesetih letih zgarali za druge, bi dobivali, če bi bil Ber-gerjev načrt sprejet, $8 na teden. To je zelo malo, ampak Berger je predložil načrt v taki obliki da prisili tiste ki se slikajo za ljudske prijatelje pokazati svojo barvo.
En sam Berger socialist je za ameriško delavstvo v kongresu vreden več kakor dva ducata "progresivnih" kongresnikov, kateri so bili indorsirani od unij-skih voditeljev, češ, da so vredni zaupanja. Letos so kongresne volitve. Glasujte povsod za naše kandidate, kajti delavec ki glasuje za kandidate kapitalističnih strank, vrže svoj glas proč in ob enem igra vlogo hlapca in nevedneža.
POTVARJANJE ZGODOVINE.
(Predaval Ivan Molek v klubu št. I. J. S. Z. dne 26. februarja 1926 v Chicagu, 111.)
(Nadaljevanje.) Isto velja tudi za druga ljudstva. Splošno zgodovino iz vseh časov zadnjih pettisoč let je treba šele odkriti in nanovo spisati. Kajti to, kar imamo danes, je le zgodovina vladajočih razredov, deloma potvorjena in v interesu vladarjev prikrojena zgodovina, ki sloni na zmotah, napačnih premisah in ne na faktih. Zgodovina Združenih držav je stara komaj 150 let in tudi ta nosi pečat tiste interpretacije, ki jo zahtevajo gospodarski interesi vladajočih slojev. Ameriški zgodovinar odeva revolucij onarne očete z nekako svetniško glorijolo in našteva njihove vrline ter dobre strani, njihove slabe strani pa zamolči, dasi je znano, da so vsi imeli več ali manj napak, ki so vplivale na javno življenje. Zgodovinar ne pove, da so se revolucij onarni očetje po zmagi nad Angleži dolgo časa prepirali, če bo neodvisna Amerika republika ali monarhija. In kar je glavno, zgodovinar ne navaja pravih vzrokov revolucije Američanov. Vzroki so bili ekonomski, ne politični. Prvi borci za odpravo zamorske sužnosti so v zgodovini še danes prikazani kot zločinci; vsak general v ameriških vojnah ima več važnosti kot ti možje.
Zgodovina v merodajnih knjigah, kolikor je ni falzificirane, je napačno interpretirana ali raztolmačena. To so tista zamazana očala, skozi katera moramo gledati, kadar pogledamo v prošlost. Zgodovina je polna džingoizma, šovinizma in pasjeponižnih poklonov mogotcem, do-čim prezira prave boritelje za prava zatiranih slojev in prezira veleume, ki so se poganjali in trpeli za luč resnice in napredek človeštva. Zgodovina je spisana na principu, kakor da so od vseh začetkov bili hlapci in gospodarji na svetu, kakor da tako mora biti, ker drugače ni mogoče in kakor da so neke zunanje sile vplivale na razvoj človeštva in so vladarji, pooblaščeni od zunanjih sil, vodili tok razmer.
Vse to je zmota. Ako hočemo zgodovino prav razumeti, jo moramo tolmačiti edino v luči naravnega sociologičnega zakona, katerega sta odkrila Kari Marks in Friderik Engels in prvič dala svetu leta 1848. To je materialistično pojmovanje zgodovine ali ekonomski determini-zem. Princip tega zakona je sledeči:
"Obstoječa oblika ekonomske produkcije in izmenjave in iz te sledeče socialne organizacije v vsaki zgodovinski dobi tvori podlago, na kateri je zgrajena zgodovina političnega in razum-niškega gibanja v dotični dobi; edino ta podlaga nam more pojasniti potek zgodovine. Vsa zgodovina človeštva (po razpadu primitivne komunistične družbe) je zgodovina razrednega boja
med izkoriščevalci in izkoriščanci ter vladarji in podaniki; zgodovina razrednega boja tvori razvoj, ki je danes dosegel štadij, ko izkoriščan in potlačen razred — proletarijat — se ne more več osvoboditi drugače, kakor če istočasno in enkrat za vselej osvobodi človeško družbo v splošnem iz ekonomskega sistema izkoriščanja in razrednega boja."
Samo na podlagi tega principa moremo prav pojmiti in umevati zgodovino. Edino na podlagi ekonomskega determinizma lahko pravilno tolmačimo vse pojave in velike zgodovinske dogodke v vseh dobah odkar obstoji socialna organizacija človeštva. Materijalne razmere so bile tiste, iz katerih so potekale vse druge razmere od vseh začetkov. Priznam, da je vplivalo podnebje, da so vplivala tla, krajevni odnošaji in iz mentalne konfuzije se pojavljajoče reli-gijozne ideje na razvoj socialne organizacije, ampak vse to in drugo so postranski faktorji.
Človek se je ločil od živali in postal pravi človek ne tedaj, ko je shodil po dveh ali morda tedaj, ko je razvil jezik in začel abstraktno misliti, temveč tedaj, ko je naredil orodje, s katerim je lahko izdelal drugo orodje. Orodje za izdelovanje orodja je meja med človekom in živalmi. So živali, ki tudi imajo orodje, toda to orodje se nikdar ne izboljša in je vedno v istem primitivnem stanju. Človek je pa svoje orodje izboljšal; s tem je obogatil svoje izkustvo in znanje ter razvil govor in možnost kombiniranja misli.
Sledimo potem človeku in človeškim rodovom skozi vse dolge dobe in videli bomo, da tisti ljudje in oni rodovi, ki so imeli najboljše orodje za pridobivanje materijalnih potrebščin, so najbolj napredovali in zmagovali v boju za obstanek. Rod, ki je odkril poljedeljstvo, je prvi bil gospodar zemlje in utemeljite! stalnih naselbin. Rod, ki je prvi odkril železo, je položil temelj politični državi in civilizaciji. Stara egipčanska civilizacija je cvetela in propadala z močo in sušo ob reki Nil. Ta reka, ne bogovi, je dajala sedem debelih in sedem suhih krav. Stara Palestina, dežela mleka in medu, ni bila pro-kleta radi tega, ker so Izraelci molili zlato tele in od časa do časa pozabili na Jehovo, pač pa radi tega, ker je bila cesta med Azijo in Afriko, po kateri so roparski poglavarji roparskih narodov hodili ropat drug k drugemu. Razne vojne med Grki in Perzi so bile vojne za gospodarsko premoč. Kartažani ali Punci na severnem obrežju Afrike so bili Angleži starega veka, ki so mislili, da je Sredozemsko morje njihovo jezero. Rimljani so pa hoteli morje zase. Sledile so tri velike vojne, ki so uničile Punce.
(Konec prihodnjič.)
Kapitalizem ni samo hijena, ki ti gloje kosti, temveč zahteva za beraške cente še dušo po vrhu.
Ali bodo ostali pri svojem "pozivu"?
Frank Zaitz.
Nasprotniki socialistov v SNPJ. so bili in so večinoma ljudje, ki imajo ali koristolovske namene, ali so reakcionarji in klerikalci, ali bosi v kaki trustjanski domeni, in pa vsi tisti ki napadajo kar je na svetu pametnega vsled svoje nevednosti in pa zato ker jim je tako prirojeno ali pa ker so tako naučeni.
Poslednja leta se je del nasprotnikov socialistov prelevil v "komuniste". Ne v tiste komuniste, ki se bore"proti krivicam sedanje ekonomske uredbe, ampak v "komuniste", kakršni so v zavezništvu reakcije. Te "komuniste" in nekaj nesvobodomiselnih "svobodomislecev" (takih ki k maši ne hodijo) vodijo v borbi proti socialistom in proti napredku v SNPJ. importirani "komunisti"— nečlani SNPJ. Pričakovali so že v Waukeganu sijajne zmage. Ali igra ki jo vodijo je tako prozorno umazana, da je pametnim ni bilo težko spoznati, in to je vzrok, da ni dobila toliko pristašev kot so igralci pričakovali, vzlic temu, da jim je šlo precej stvari, živih in drugačnih, na roko.
Notranji boji kot taki so v kvar vsaki organizaciji. Če količkaj mogoče, je boljše da rešuje svoje zadeve brez strupenih medsebojnih napadov, brez natolcevanj in brez bojev iz katerih sije sovraštvo, zlobnost in strast. Ali za inteligenten polemičen boj, kadar mora biti, je treba dveh razumnih struj, teh "dveh" pa v jugoslovanski javnosti v Ameriki ni.
V	SNPJ. v pravem pomenu besede ni notranjih bojev. Boje proti nji vodijo zunanji elementi —klerikalci in "komunisti", s katerimi je v zvezi par "vplivnih" progresivcev, ki imajo to veliko napako, da niso progresivni. V ostalem so vsi takozani notranji boji veliko bolj osebni kakor načelni. Zakaj, bom ob priliki pojasnil v drugih člankih in pa na debati, ako se protiv-niki ne bodo umaknili. Nasprotniki socialistov v SNPJ., kar jih je v SNPJ., namreč nasprotnikov, so pod duhovnim vodstvom nečlanov. Klerikalni so podložni frančiškanskemu generalnemu štabu, "progresivnim" pa poveljuje "časnikarski poročevalec" s konvencije SNPJ. v Wau-keganu. Načelen je ta boj samo v toliko, v kolikor se tiče protisocialističnih grup, katere imajo za svoj skupen cilj ubiti vpliv članov sodrugov v SNPJ. in se polastiti kontrole, toda ne iz načelnih, ampak iz koristolovskih in reakcionarnih razlogov. Od naše strani je ta boj načelen, ker v drugačne boje ne verujemo.
V	ta namen so na konvenciji v Waukeganu ustanovili "progresivni" blok, ki pa ni progresi-
ral iz Waukegana, ampak zašel nekam v Michi-gansko jezero in utonil. Samo njegov duh poskuša strašiti. Glasilo tega "progresivnega" bloka v pokoju je "D.S.", katere interes ni da se SNPJ. razvija in raste v duhu kakor ga ima sedaj (ima pa ga premalo), ampak da pride ali pod "Radnikovo" kontrolo, če pa je to nedosegljivo, tedaj naj zmaga v nji vsaj skrajna reakcija.
Sedanji urednik "D.S." pripoveduje teden za tednom o korupciji socialistov v SNPJ. in o drugih njihovih lopovščinah. Grozne reči so bile že priobčene ter govorjene, in če bi bilo le nekaj tega res kar piše, je skrajni čas, da se socialiste spravi za zidove v interesu SNPJ. Da pokaže svoj pogum, je pripravljen celo debatirati, odklanja pa debatirati o SNPJ. pred članstvom SNPJ. On je za "splošno" debato s temo, " po kakšnih potih mora hoditi delavstvo da pride v socializem", kar pa ni drugega kakor "pesek v oči", s katerim ne bo nikogar več preslepil.
On "razkrinkava" socialiste v SNPJ. Razkrinkava jih največ v "D.S." in pa na hrvatskih shodih. Bilo bi na mestu, da jih prične razkrin-kavati tudi na debatah pred članstvom SNPJ. Zato mu je bila na njegov poziv "za debato" predlagana sledeča tema:
SOCIALISTI V SNPJ. RAVNAJO NEPOŠTENO Z JEDNOTINO IMOVINO IN SI JO PRILAŠČAJO ; NJENO ČLANSTVO PRODAJAJO AMERIŠKI BURŽVAZIJI; NJIHOVA TAKTIKA JE IZDAJALSKA ZA ČLANSTVO SNPJ. KATEREGA TVORIJO DELAVCI IN ZA OSTALI DELAVSKI RAZRED.
Ako Chas. Novak in njegovi neprogresivni zavezniki niso strahopetci, ako upajo trditi iz oči kar trdijo v listu in v ožji ustmeni agitaciji, bodo sprejeli to temo, šli debatirati pred članstvo SNPJ. in razgalili lopovščine socialistične korumpirane mašine. Ako Chas. Novak to temo in pogoje sprejme, se bo debata vršila eno nedeljo popoldne v Chicagu, prvič ker sva oba v Chicagu, drugič ker je "jedro" neprogresiv-nega bloka SNPJ. v Chicagu, in tretjič, ker od tu izvirajo vse intrige, — kakšne, to vedo prizadeti in drugi. V Chicagu je nad tisoč članov in članic SNPJ. Več sto jih je v okoliških društvih. Vse to članstvo tvorijo delavci. Protivnik se torej ne mOreizgovarjati, da bi bila ta debata pred članstvom SNPJ. debata za zaprtimi vratmi. Svoj boj v "D.S." je s svojimi zavezniki koncentriral na socialiste v SNPJ. Debata mu nudi priliko socialiste razkrinkati ustmeno pred članstvom. Ako se mu to posreči, ga bo dobil na svojo stran, neprogresivni blok pa je na njegovi strani v vsakem slučaju, kar mu bo v slučaju poraza vsekakor v veliko tolažbo. Torej, ali ostanete pri pozivu in sprejmete predlagano temo ?
Petletno premirje na antra-citnih poljih.
Anton Garden.
Še ni dolgo — komaj nekaj tednov — odkar je bilo vprašanje antracitnega premoga javen problem. Za časa zadnje premogarske stavke na antracitnem ali trdem premogovem polju se je več ali manj zanimala cela dežela za to vprašanje, ki pa ni bilo novo; spravila ga je ponovno na površje skoro šest mesecev trajajoča stavka. Kljub temu, da se trdi premog rabi v splošnem v vseh Združenih državah, so bile najbolj prizadete vzhodne države, katere navadno rabijo, posebno za domačo vporabo, skoro izključno trdi premog. Naravno, da je bilo zanimanje za to stavko poleg stavkovnega okrožja največje v teh, od pomankanja premoga najbolj prizadetih krajih. In ravno tako tudi, da bolj kot je ljudstvo v teh državah čutilo "pinch" stavke v obliki pomanjkanja trdega premoga ter v oderuških cenah zanj (dokler niso njegove zaloge pošle) in za razne "substitutes" ali nadomestila, največ v obliki mehkega premoga in koksa, bolj se je zanimalo za stavko, katera je bila pravi Gordijev vozel.
Ali zanimanje za potek in končanje te stavke ni bilo socialno inteligentno, razen od strani majhne socialno misleče skupine ljudi. To nam priča žalosten fakt, da je takoj po zaključku stavke ves hrup in šum od strani prizadetega ljudstva izginil, kot izgine prikazen. In to največ radi kapitalistično moronske mentalnosti ljudstva na eni strani in na drugi, kar je odsev prve, radi tega ker je bilo zanimanje vseh prizadetih skupin vkoreninjeno v njih posebne in ožje po stavki prizadete interese. Te skupine in njih ožji interesi se dele v tri grupe: prvo tvorijo konzumenti trdega premoga, drugo stavkarji, in tretjo lastniki antracitnih premogovnikov (kapitalisti). Poleg teh glavnih skupin so se ob času zadnje stavke pojavile še dve drugi ali "ekstra" skupini — kar se navadno zgodi ob vsaki večji stavki, posebno še ako se ista vrši v eni izmed glavnih industrij kot premogovna industrija — zastopajoč "javne" ali "ljudske" interese.
Ena izmed zadnjih dveh "ekstra" ali "zunanjih" skupin navadno sestoji iz vplivnih višjih uradnikov, kot npr. governerja, kongresnika ali senatorja, člana kabineta ali predsednika Združenih držav, kateri igra ali igrajo vlogo posredovalca, navadno v "interesu ljudstva" (konzumentov) po splošno znani formuli "v vsestransko zadovoljnost". O fundamentalni kontradikciji te formule ni tukaj govora in ravno tako tudi ne o navadni kapitalistični pristranosti teh "ljudskih" zastopnikov. Fakt je, da v slučaju uspešnega zbljižanja obeh bojujočih struj, kar je materijalen pripomoček za končanje stavke, da si tak posredovalec splete večjo politično slavo, kar za njega pomeni večjo politično kari-jero in kar je navadno glavni motiv njegovega posredovanja. Da je bilo v zadnji antracitni stavki več aspi-rantov za posredovanje je splošno znano; ali materi-jalnega uspeha niso imeli še celo governer Pinchot ne, kljub tem da se je močno prizadeval končati stavko in v splošnem tudi v resnici dobro zastopal ljudske interese, namreč interese konzumentov in antracitnih premogarjev. Njegov skrbno izdelan načrt za poravnavo konflikta in njegovo prizadevanje v izrednem zasedanju pennsylvanske legislature v to smer je bilo fun-
damentalnega značaja. Ali direkno tudi on ni imel uspeha in njegov politični kapital je toraj ničeven. Vzlic dejstvu, da je Coolidge, kateri je izmed vseh dosedanjih predsednikov Združenih držav v najpopolnejši meri orodje ameriškega kapitalizma, spretno držal roke proč od stavke, mu je kapitalistično časopisje vseeno pripisovalo vso zaslugo za poravnavo stavke.
Druga izmed teh dveh "ekstra" skupin, katera se je "od zunaj" pečala s vprašanjem kako poravnati stavko, je sestojala od socialno mislečih intelektualcev, ki se zbirajo okrog "Lige za industrialno demokracijo". Ta organizacija, ki je intelektualno krilo ameriškega socialističnega gibanja, je v to svrho izvolila poseben odbor, katerega naloga je bila izdelanje načrta na podlagi specialne študije. Izmed vseh objavljenih načrtov v svrho poravnavo stavke (in teh je bilo vsaj pet) je bil načrt tega odbora, po mojem mnenju vsaj, najdale-kcsežnejši in najfinejši, bodisi od strani interesov antracitnih premogarjev kot konzumentov. Kak upliv je ta načrt naredil na voditelje premogarjev mi ni znano, ker ga niso komentirali v javnosti. Njegove glavne točke so bile, organiziranje stalne komisije na principu enakega zastopstva premogarjev in lastnikov industrije; njena naloga bi bila, (1.) študiranje delavnih razmer in produkcijskih metod; (2.) na podlagi teh študij podati sugestije upravi rovov za ekonomično obratovanje industrije in (3.), podati v določeni dobi pred potekom tekočega kontrakta definitiven načrt za dosego nadalj-nega medsebojnega sporazuma. Za funkcioniranje te komisije bi vsaka stranka prispevala $50,000. Nadalje je ta načrt določal priznanje "check-off-a" po operatorjih pri vsakem rovu kjer se premogarji izrečejo zanj s tričetrtinsko večino; takojšnje petdesetcentno povišanje dnevnih plač in pozneje pa revidiranje vseh plač za kontraktno delo bodisi navzdol ali navzgor. Z nekaterimi izjemami je sličen načrt predloži) tudi governer Pinchot; ali pri poravnavi stavke se ni vpoštevalo nobenega izmed teh načrtov. Opomnili je še, da sta oba načrta zahtevala popolen dostop do poslovnih knjig po komisiji in seveda pri tej točki zadela na sršenovo gnezdo. To je namreč zadnja točka, na katero bi operatorji prostovoljno pristali; pokazati njih profitel
Kot že omenjeno, je bila ta stavka od prvega do zadnjega dne Gordijev vozel: zavozlana in misterična kot malo stavk in polna dinamita. Brezuspešna pogajanja so se vršila, z večjimi ali manjšimi presledki, od julija 1925 pa skoro do zadnjega dne. Radi izredne bo-jevitosti obeh strank, in posebno še od strani premo-garskih baronov, je konferenca za konferenco nasedla na kleše; in ob času ko je opazovalec najmanj pričakoval sporazuma, je časopisje nekega jutra sporočilo, da je nova pogodba že skoro dodelana, ter da bo podpisana še isti dan!
Zadnja drama — ali je bila tragedija? — na antracitnem polju je bila toraj zaključena s perfektno finezo. Bila je vseskozi zanimiva; v prvi polovici radi splošne neživahnosti velikega kolosa in v drugi, radi stopnje-valne realizacije o resnosti borbe in preteči nevarnosti katera je grozila rudarski organizaciji s potekom stavke. Paradoksa je bila popolna. S prvega je bila stavka za premogarje "počitnice" (povprečno delajo premogarji na antracitnih poljih okrog 270 dni na leto, nekateri več nekateri manj). In od začetka je vse kazalo da stavka ne bo dolgotrajna — dva ali tri mesece, dokler ne se izčrpa precej velika zaloga trdega premoga. To mišljenje, ki je bilo splošno, je dalo tudi povod govorici, da je bil med zastopniki rudarjev (Lewisom) in
lastniki industrije tajen sporazum, kateri naj bi bil dal povod za stavko v prvi vrsti z namenom, da se izčrpajo nagromadene zaloge premoga. Ko hitro se to zgodi, se je domnevalo, bo tudi konec stavke. Da je tak sporazum obstal dvomim, ker poznejši razvoj stavke odvrača vsako podlago za tako domnevanje. Prvič je stavka trajala okrog tri mesece dalj kot pa zaloge trdega premoga; in drugič ni nikaikega dvoma, da so imeli operatorji namen in dobro izdalen načrt za uničenje rudarske organizacije na antracitnem polju. Evidence za to je dovolj. Da se jim ni posrečilo izvesti načrta, se je zahvaliti vztrajnosti in solidarnosti premogarjev ter mnogim delavskim organizacijam, katere so ob kritični uri priskočile stavkarjem finančno na pomoč. In ko so baroni premoga in velebankirji videli, da je doma-lega vse organizirano delavstvo pričelo materialno pot-pirati stavkarje, so izprevideli vso futilnost v nadaljevanje boja.
Na vprašanje, kdo je zmagal v tem boju, je odgovor v prvi vrsti odvisen s kakega vidika človek gleda na stavko. Ako se vpoštevajo prvotne zahteve premogarjev, oni gotovo niso zmagali; ako se pa na drugi vpoštevajo zahteve in načrti lastnikov industrije, ni zmaga tudi na njih strani. Stavka se je toraj končala s kompromisom. Glavne zahteve premogarjev so bile "check-off" in povišanje plač. Kot znano, so se stav-karji vrnili na delo po stari plačilni lestvici; ako so dosegli "check-off", je pa za enkrat še odprto vprašanje. Voditelji premogarske organizacije trdijo da, ali v podpisani pogodbi ni ta zahteva nikjer direkno omenjena. Na drugi strani je bila glavna zahteva lastnikov prisilna arbitraža, kakor tudi ne zvišanje plač. Zadnje so dosegli, ali v prvi so docela pogoreli. In ker je bila prisilna arbitraža njih glavna zahteva, njih "trumf" karta, se iz tega lahko sklepa, da je bila zmaga, ako se to sploh more tako imenovati, na strani premogarjev.
Stavka sama na sebi je bila popolno razočaranje za vse socialno misleče ljudi. In Debsovo odprto pismo na premogarje po končanju boja je bilo povsem na mestu in vredno splošnega komentarja, posebno od strani premogarjev. On označuje tekočo ali novo pogodbo za dobo petih let, "petletno premirje". Ko preide ta doba bodo premogarji in ameriško ljudstvo stali pred enakim problemom kot pretekli borbi. Socializacija rudnikov je edino zdravilo. Premogarji, oz. njihovi zastopniki, niso še nikdar imeli lepše prilike uspešno spraviti to vprašanje pred ameriško javnost v toliki meri kot za časa zadnje stavke. Kakor je ameriško ljudstvo v splošnem brezbrižno za vsa socialna vprašanja, bi bilo ob času stavke z oddihom sprejelo to idejo ter razmotrivalo o nji. Glavni voditelji premogarjev so o tem seveda skrbno molčali in to radi tega, ker so ji po večini nasprotni, kot je kapitalizem sam nasproten ideji socializacije industrije. Ali si bodo premogarji to tudi zapomnili?
Premogarska organizacija je toraj srečno prestala zadnjo krizo na antracitnem polju. Za časa petletnega premirja si bodo premogarji nabrali novih moči in sredstev za nadaljevanje boja, ki jih čaka ob koncu te dobe. Ameriško ljudstvo bo še nadalje plačevalo oderuške cene za premog z običajnim godrnjanjem in zvra-čalo krivdo za visoke cene enako na premogarje, kot na lastnike premoga in špekulante. Veliko težja usoda čaka organizirane premogarje na poljih mebkega premoga. Prihodnje leto, ako ne prej, bodo bili odprt boj za obstanek rudarske organizacije. A merry world indeed.
LJUBLJANSKI TIPI
Satirično-psihologični obrazi.
Spisal Josip Suchy.
(Nadaljevanje.)
Nekdanja "spehkamra" na rotovžu.
Prav za prav so bili vendar patriarhalično lepi časi, ko je v stari kot lahkomišljeni razvpiti Ljubljani za vse nočne junake zadostoval še stari, skoraj bi rekel dobrovoljni občinski zapor na ljubljanskem rotovžu. Pretepali so se vedno radi v mestu dobrodušnosti in v gotovih dnevih tedna ali sezije so bile krvave glave, razbite šipe, odlomljene noge miz in stolov in ubiti kozarci skoraj na dnevnem redu. In kaj se je zgodilo?
"Fajmoštrov" vajenec je prihitel na rotovž.ter tam v klasični kratkosti raportiral: "Sliš'te, naš gospod se priporoča ter prosi, da bi koga k nam poslali, ongav Janez razbija, kelnerca ima že luknjo v glavi, pa hitro pridite!" "Inspekoion", ki je bil že vajen teh dnevno-nočnih usans, je nemo poslušal ter po daljšem odmoru odgovoril s prezirljivim glasom: "pridem pogledat'.', nakar se je zdehaje vzdignil s klopi, na kateri je do sedaj smrčal in spal, pomignil policaju, ki je bil ravno prost, to se pravi, ki je ravno kibiciral svojim taroki-rajočim tovarišem, in pomožna četa, broječa dva moža, se je odpravila na ogled.
Ako se je obojici posrečilo ongavga Janeza ali sploh dotičnega zabavljivca, pretepača in nočnega ne-pokojneža zalotiti in flagranti, tedaj je organ zakona prijel dotičnika za ovratnik suknjiča, ga vrgel v naročje pred vratmi stoječega policaja, čigar obligatna funkcija se je sedaj začela s tem, da je zločinca ne baš rahlo otipal po glavi ter ga izpodbudil s par sunki pod rebra, nato pobiral raz tal onemoglega, omenjeno proceduro še dva- ali trikrat ponovil ter mu naposled s strogim poudarkom lastnega polnooblastja ukazal, da nastopi neizogibno pot, kateri ukaz je podkrepil z besedami: "marš naprej, lump, falot zanikarni, baraba ljubljanska!"
In to je učinkovalo. Inkulpat, ki so se ga prej vsi bali kakor Čaruge, je ponižno se uklonivši "oblastnim" navodilom potrpežljivo stopical pred neprestano pre-klinjajočim in s strani ga bunkajočim stražnikom. Energični potegljaj za zvonec in papa Pirh, za take v svojem koledarju rdeče podčrtane noči popolnoma previden, t. j. pripravljen in opremljen s spodnjimi hlačami, copatami, nočno haljo in s korobačem v roki je odprl ter v svoji godrnjavosti vprašal reprezentanta lokalne hermandade: "Kaj še ni miru! Kaj pa spet prinesete lepega? Aha, ongavga Janeza, no da, tega je še manjkalo, da bo ragu gotov — le not ž njim — tako! in jezik za zobmi, drugače bo pel tale korobač. Lahko noč, gospodje!"
Organi, splašeni iz svojega kontemplativnega nočnega miru in radi tega prekomerno renčavi so hlamu-drali nazaj na svoja uradna ležišča, dočim je vražje-divji papa Pirh, sedaj vsemogočni gospodar, označil novodošlecu s par sunki v lakotnice pot — v špeh-kamro. Ključavnica je zahreščala, omrežena vrata so se na pol odprla in "prirastek" je spomočjo brce pod pod-koleno sfrčal v temno past. Gostje, ki so na pogradih spali spanje pravičnih, so morda mrmrali nad neza-željenim prenaseljenjem hospica. Drugega dne je de-
žurni "vertravtar" s pomočjo policija enega za drugim potegnil iz brloga, nakar se je inkvizicija pričela.
In zgodovina je nevzdržno nadaljevala svojo pot.—
Huppa-Huppa.
Novomodni "huppa-huppa" je na svoji turneji za-vojeval naposled tudi naše dične amaconke, pričenši pri trinajstletni pupi pa vse do prezrelih matron. Klicu zapeljive sirene se je odzvalo vse, kar je sicer v diko parketnim tlom — in preko teh še nebroj drugih. To je bilo vrvenja v neki ljubljanski kavarni, ko se je tako okrog desete z vseh odprtin vsul v kavarno kaleidoskop huppa-huppa antuziastk. Mičen pogled na razgalje-nost, na razpoloženost, na oble gornje lakti, na rožnato pobarvana lica in razpaljene oči naših dobrorejenk, na prisrčno-zahrbtno pozdraviljanje in pomežikavanje p. n, gospodov soprogov, varuhov, kavalirjev, na naše galantne, galonirane in dovzetne parketne mladiče, skratka na ves ta huppa-huppa tingeltangel. Bliskoma so bili zavzeti vsi razpoložljivi prostori v kavarni, kakor vrabci, če jim vržeš perišč drobtinic. Seveda sparoma, vsaka ob roki svojega. Sparoma so sedli, sparoma so sedeli in sparoma odšli, čim je prestal odmor. Čudil sem se, videč toliko reprezentantinj "nevarne" starosti in onih že preko te. Vse v grand-gali, odnosno v "le-tenskih" oblekah. Odkrito povedano, dolgo sem premišljeval, kaj bi moglo vplivati, da se za ples izven obligatnih parketnih levov in levinj interesirajo tudi zrele in prezrele mamice in matrone. Pa mi je povedal natakar, da je ravnokar bil na razporedu — huppa-huppa. To mi je reklo vse, namreč mojemu doume-vanju huppa-huppa plesa. Predstavljam si namreč, da je to neka vrsta galopne poskočnice, ki učinkuje, da se mahoma ustavi poapnenje odvodnic, da se učvrsti krvo-tok in da se olajša prebava. Slednji učinek mi je raz-tolmačil ono veliko število 80 do 100 kilogramskih huppa-huppa mas. Med temi sem sicer pogrešal marsi-kako markantno ljubljansko debelino, no pa je bilo zraven vendar še precejšnje število onih kandidatinj parne kopeli v Frančiškanski ulici, ki so si do sedaj "teret života" preganjale s paro in z masažo. Huppa-huppa je najboljši nadomestek za parne kopeli. Ta učinkovitost huppa-huppa plesa se nanaša seveda le na starejše kalibre, dočim je pri mladih, mlajših in najmlajših povsem druga. Pri tej pasmi plesalk učinkuje huppa-huppa deloma senzitivno-senzualno, deloma seksualno. Pa saj ni čuda, ko pa je pri tem poskočnem galopu celokupni cerebralni aparat zaposlen. Tako si namreč predstavljani učinek jaz, sicer pa ne vem, da li domneva odgovarja istini. Pa bo najbrž tako.
Rekapitulacija: huppa-huppa je zelo prikladen teren za gojitev rogov in rožičkov. Varuj se!
Julki!*
"Julietta reina, grassa ne magra, bella, el viso tondo. Tra l'onde di lascivi amori lusingando i de-siri, uccise i cuori."
Napolitanska narodna. Spominjam se tistega dne, ko si stopila v naš krog kot da bi bilo včeraj. Zibala so se tla in ječale so stopnice, ko si silo svoje telesnosti napotila do nas. Bodi pozdravljena! Marsikak pogled se je poglobil v tajin-stvenost tvojih oči, bodreč te, da vrneš, da kvitiraš nemi pozdrav. Ni zastonj apeliralo oko na tvojo ljudo-milost, ni iskalo zastonj plamenečega in vzpodbujajo-
* Tehta 120 kg.
čega žara tvojih čarobnih oči. In vplašeno nad tolikim čarom je nehote zastrmelo oko liki žrtev, ki zre v kačo, nezavedajoč se, da jo bo bržčas požrla. Tako si učinkovala na vsakogar, ki se je drznil dvigniti svoj pogled v tebe, boginjo. In zapalila si svetožar v drugem svojem domovju ,kjer so dolgo pogrešali iskre. Zavladala si širom svoje druge domovine. Kdo te ne pozna danes, kdo ne spremlja tvoj stasiti ponos po patriarhalič-nih ulicah velemesta Le petit Parisa? Ti uzrujavaš srca ubogega moškega spola. Se-Ii zavedaš, da si zlo-činka, da hotoma uničuješ ves moški spol, ki je zapadel tvoji osveti! Ti čarodejka, ki s čašo opojnosti v rokah gaziš preko trupel — tra l'onde di lascivi amori lusingando i desiri — usmrčaš srca! Nehaj, zakaj tvoje zločestvo je prikipelo do vrha in osveta zanemarjenega ženskega sveta je na pohodu. Ne plaši tolikih žrtev, boginja, zadovoljuj se, ako bije za tebe le eno ranjenih src; uvidi pogibelnost, ki preži izza vsakega vogala na tebe in one, ki slede tvojim stopinjam. Pomisli, da je bolje imeti vrabca v roki, nego na strehi. Spametuj se — če sme sploh smrtnik tebi, čarodejka, svetovati — in ne stopaj po ulicah, kakor da bi hotela reči: "Evo me, kaj košta svet?" Ne proži svoje bujne grudi v megleno jutro in v solnčni dan, ne razgali oble lakti, da ne pomnožiš žrtev. Ne oblači se, da vsakdo trpinov lahko nemoteno motri konture, ki so dika dra-žestni boginji in vredne zgolj le pogleda bogov-sovrst-nikov! Ne obračaj svojih bujnih oči po svetu kakor Pavliha, ki mu je svetovala mati, da naj meče volovske oči po cerkvi, če hoče dobiti nevesto; pa je šel in kupil pri mesarju volovske oči ter jih metal po ženskem svetu v cerkvi. — Ogrni se v tajinstveno kopreno, ki pri-stoja boginji, ako in kadar biva med smrtniki, in ne razgali se, ako ne pred onim, ki edini misli, da ima patent nate.
Julka, reina Julietta, ti naš ponos in naša dika: pozdravljena!	(Konec prihodnjič.)
vt®
Lore in drugi bivši komunisti za "novo" stranko.
Komunistični listi so poročali, da poskušajo "bivši" komunisti v New Yorku organizirati novo stranko, ki bo kakor W. P. "edino prava". Voditelj gibanja za ustanovitev nove stranke je baje Ludwig Lore, urednik newyorške "Volkszeitung"; Lore je bil do prošle jeseni član eksekutive Workers' Party in eden njenih vodilnih članov. Konvencija ga je morala na pritisk iz Moskve izključiti iz eksekutive in W. P. radi njegove opozicije proti Ruthenbergovi taktiki, katero je krstil za skrajno škodljivo in oportunistično. Z izključenjem Loreja je Workers' Party izgubila ne le Loreja ampak tudi enega svojih največjih dnevnikov (Volkszeitung) in nemško federacijo, ki je bila pod Lorejevim vodstvom.
Sestanek za organiziranje nove stranke je indorsi-rala tudi "Delavska komunistična stranka Amerike". (Poleg od moskovske internacionale priznane Workers' Party obstoji v tej deželi tudi "delavska komunistična stranka", ki je proti W. P. v boju in ji predbaciva, da je zatajila komunistična načela ter postala navadna re-formistična oportunistična skupina.)
Vodilni duhovi za organiziranje še ene "delavske" stranke so kot poroča "D. W." Ludwig Lore, Harry Waton, Louis Boudin in drugi, prejšnji člani W. P.
|
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
dne 18. aprila "zarjin" koncert v clevelandu.
CLEVELAND, 0. — Redki so slovenski pevski zbori v Ameriki, ki bi bili tako poznani kakor je "Zarja". Ustanovljena je bila pred desetimi leti v mejah kluba št. 27 JSZ. Bila je ves čas aktiven pevski zbor, dika tukajšnje naselbine in organizacije iz katere izhaja. Koncerti "Zarje" so bili vedno na dobrem glasu, ker so bili res koncerti. Nastopi mešanega in moškega zbora, uueti in solospevi, vse je bilo na vsakem koncertu paz-no izbrano in pripravljeno. Tako je "Zarja" skozi deset let svojega obstoja skrbela za gojitev petja v slovenskem Clevelandu. Priredila je vrsto svojih koncertov, največkrat po dva na leto, in sodelovala na priredbah slovenskih in drugih organizacij. Med slednjimi naj omenim City Women Club in pa Debsov shod v mestnem avditoriju. "Zarja" je v prvi vrsti slovenskih pevskih društev in s ponosom gleda na svojo desetletno zgodovino.
Slavnost desetletnice ho obhajala v nedeljo 18. aprila s koncertno prireditvijo v Slovenskem narodnem domu. Ni treba naglašati, da bo za to priliko program še bogatejši kakor na prejšnjih "Zarjinih" koncertih. Med drugimi bo na sporedu tudi arija "Kovačev študent" iz opere "Gorenjski slavček". Ne le petje, ampak izvajanje vsega prizora. Natanjčnejše bo sporočeno v programu.
Glevelandsko slovensko občistvo opozarjamo na t« slavnostni koncert našega pevskega zbora "Zarja" in pričakujemo, da se bo odzvalo njenemu vabilu na udeležbo enako prijazno kakor se je "Zarja" vselej in povsod v interesu naselbine in njenih ustanov. Vsakdo ki ga poseti, bo zadovoljen, ker se mu ne bo treba mučiti na sedežih, ampak bo sledil koncertu z zadovoljstvom in bo vesel da se ga je udeležil. — John Krebelj.
frlanu v svarilo in poduk.
NEPFS, O.—"Radnik" z dne 6. marca je priobčil od tukaj dopis pod katerim je podpisan Fr. Frlan. Dopisnik napada naš socialistični klub in s. Načeta Žlem-bergerja ter Antona Gardna. Nace Žlemberger je nam čestital na ustanovitvi kluba, in to je ujezilo dičnega Frlana. Kdo je Frlan? Domišljav človek, zaveden od demagoške pisave v Radniku. Zaslug za delavski pokret nima in težko da jih bo kedaj imel, kar potrjuje način po katerem napada resnične borce. Kdo je Nace Žlemberger? Človek, ki je bil že pred desetletji aktiven v delavskem gibanju in se boril ko je bilo zelo nevarno biti socialist. Ko v Zedinjeni'h državah še ni bilo nikakih Frlanov in "ektremistov" njegovega kova, je bil Nace že v bojni fronti na evropskih industrialnih bojiščih; ko je prišel v Zedinjene države, je nadaljeval z bojem, in to je bilo par desetletij nazaj. Frlan sodruga Žlembergerja s svojimi otročjimi dovtipi ne more raz-žaliti.
Kdo je Anton Garden? Frlan v "Radniku" piše da trguje z "munšajnom". Kdor Gardna pozna ve, da je trditev zlagana, kajti Garden se ni še nikoli pečal s ta-
kim biznisom, niti se ne navdušuje "za pijačo". S. Garden poziva obrekovalce, da naj mu dokažejo kar so ga obdolžili, toda obrekovalci bodo molčali — češ, ako imaš denar, pa toži! S. Garden je bil tu in nam pomagal organizirati klub; vsled tega se je zameril Frlanu in "Radniku". Ko so mislili da imajo priliko udariti po njemu, pa so udarili. Vpliva, ki ga ima med poštenim delavstvom, mu ne boste vzeli.
Frlanu svetujem, da prekliče svoje obrekovanje, ako misli da je poštenjak. Če ne bo preklical, bo s tem samo potrdil da je karakter kakršne zbirajo okrog sebe Rartuloviči in Ziniči za svoje provokatorske namene.
Člani kluba JSZ. v Neffsu smo pristopili v socialistično stranko s poštenimi nagibi. Pristopili smo, da se v mejah socialistične organizacije borimo proti kapitalističnemu sistemu in za socializem. Ne iščemo frakcijskih bojev, ne odobravamo bojev med brati, in zato obsojamo izivanja in provokacije v "Radniku".
Vsi naši člani so pristopili prostovoljno, kar vi o svojih ne morete trditi. So slučaji kjer ste zapisali za svoje člane ljudi ne da bi prizadeti to vedeli.
Frlan se jezi, ker se je ustanovil soc. klub, kajti Frlanova naloga in njegovih pristašev je — ovirati socialistično stranko v njenem boju proti kapitalizmu.
Naj končani in Frlana še enkrat pozivam, da prekliče svoje laži, ali pa bo ostal na njemu madež, ki ga ne bo mogel nikoli več izbrisati.
John Mauri, tajnik kluba št. 26 JSZ.
prvomajska slavnost v clevelandu.
CLEVELAND, O. — Jugoslovansko delavstvo v Clevelandu in okolici opozarjamo na prvomajsko slavnost ki jo priredita kluba št. 27 in 49 JSZ. v Clevelandu v Slov. narodnem domu. Sodrugi v Clevelandu in CoIlinwoodu, napravimo iz te slavnosti živo manifesta^ cijo našega preporoda! Veliko je naše polje in veliko bi morali delati. Prostora za aktivne člane je v obeh klubih mnogo in vsakdo, ki hoče delati z nami, je nam dobrodošel.
Odbor, ki ima nalogo izdelati program, bo izvršil svoje, od članstva obeh klubov se pa pričakuje, da agi-tira za čimvečjo udeležbo.
Listu v podporo.
VI. Izkaz.
CHICAGO, ILL.: John Rudman ..............$ 2.25
LYONS, ILL.: Frank Molan.................. 2.00
MUSE, PA.: August Spelich.................. 1.00
CANONSBURG, PA.: Po $1; Frank Jereb, Frank Pogorelčnik; po 50c: John Koklic, John Pusto-
vrh, Louis Bradač, Josef Šajn, skupaj ...... 4.00
BINGHAM CANYON, UTAH.: Joseph Kopesec .25
SHEBOYGAN, WIS.: John Rupnik.............25
RENTON, PA.: Anton .Chater ................ 1.00
CLEVELAND, O.: Louis Skuber...............25
STRABANE, PA.: John Jereb.................50
CLEVELAND, O.: Anton Pucelj .............. 1.10
Skupaj...............................$ 12.60
Prejšnji izkaz............................. 265.49
Skupaj.............................. . $278.09
delovanje konference j. s. z. v pa.
in priporočila klubom in članstvu.
Poročali smo, da je meadowlandska konferenca J. S. Z. za zapadno Pennsylvanijo zaključila, da se njeno prihodnje zborovanje vrši v Pittsburghu v nedeljo dne 2. maja dopoldne. Isti čas v istem poslopju se bo vršila konvencija socialistične stranke, katera se prične dne 1. maja.
Naša konferenca 2. maja bo zadnja pred zborom ,1SZ., ki se prične dne 4. julija. Dnevni red bo imela obširen in da bomo opravili čim več dela, je potrebno da se je zastopniki udeleže točno ob naznanjeni uri (ob 10. dopoldne.)
O vsem tem je bilo poročano marčni seji kluba št. 118 JSZ. v Canonsburgu, ki je načrte in nasvete vzela z veseljem na znanje, kajti ta klub je eden izmed tistih ki se živo zanima za delovanje Konference in za vse socialistične aktivnosti.
Letošnja konvencija socialistične stranke pomeni važen dogodek v naši stranki in v ameriškem delavskem gibanju. Število članov je v preteklem letu na podlagi poročila iz urada S. S. naraslo za štiri tisoč, in to večinoma poslednje mesece pretečenega leta. Sedaj je v teku nova kampanja, katere namen je dobili stranki do 1. maja pet tisoč novih članov. Pred nami so veliki boji, katere bo vodila za delavstvo socialistična stranka pod svojim praporom, kajti takozvani progre-sivci so se ustrašili in se umaknili v "nestrankarstvo". Konvencija nas mora še posebno zanimati zato, ker se bo vršila v naši sredi.
Klub JSZ. v Canonsburgu je izvolil štiri zastopnike za konferenco v Pittsburghu. Enako kakor ta naj store ostali klubi. Konferenca v Pittsburghu naj bo res reprezentativna.
Apeliramo tudi na društva Izobraževalne akcije JSZ., naj ne prezro biti zastopana dne 2. maja v Pittsburghu s svojimi delegati. Pokažimo ameriškim so-drugom, ki bodo tiste dni na strankini konvenciji, da nas ni malo, da smo aktivni in da je jugoslovansko delavstvo zapadne Pennsylvanije zavedno in aktivno v socialističnih vrstah.
Zadnja konferenca v Meadovvlandsu, ki se je vršila 7. marca, je razmotrivala o naših bodočih načrtih ter o sodelovanju Konference s soc. stranko za časa njene konvencije v Pittsburghu, in pri tem morala u-mevno razpravljati tudi o sredstvih. Delegatje in drugi, ki se udeležujejo naših zborovanj, žrtvujejo gmotno kolikor morejo. Imamo pa izdatke, za katerih pokritje je treba najti širše vire. Za časa konvencije bomo i-meli precej izrednih agitacijskih stroškov, zato je mea-dowlandsko zborovanje JSZ. sklenilo priporočati klubom, da naj vsaki prispeva kolikor v danih razmerah more v konferenčno blagajno. V tem oziru kakor v agitaciji apeliramo za sodelovanje na vse klube, posamezne sodruge in somišljenike. Kjer mogoče, naj klubi pri-rede zabavo, koncert ali kako drugo priredbo, katere prebitek ali del prebitka naj bi naklonil konferenčni organizaciji. Pošljite vse prispevke nekaj časa pred konvencijo, da bomo mogli na podlagi naših gmotnih virov sklepati, v čem in koMko lahko nudimo stranki svojo pomoč v materialnem oziru.
Dne 2. maja zvečer se bo vršil velik banket pod avspicijo pittsburške organizacije soc. stranke, katerega se udeleže vsi delegatje strankine konvencije in številni drugi sodrugi in somišljeniki. Banket, ki se
je vršil za časa konvencije soc. stranke 1. 1924 v Cle-velandu, je bil kot je poročalo časopisje nekaj veličastnega. Sodrugi v tem delu Penne, ki so aktivni v pripravljalnem delu, pravijo, da bo ta nadkrilil vse dosedanje. Na priporočilo ameriških sodrugov smo za jugoslovanske sodruge rezervirali na tem banketu posebno mizo. Vsakdo naših članov ali somišljenikov, ki se tega banketa udeleži, naj se prijavi podpisanemu dva tedna pred 2. majem in ob enem pošlje $2, kolikor je vstopnina na banket. Ta vsota pokrije vso postrežbo. Na banketu bodo govorili razni vodilni sodrugi, med njimi Debs. Imeli bomo pevske in druge točke, s katerimi bodo prireditelji iznenadili udeležence. Sodrugi, udeležite se tega banketa in mi prijavite svoj namen pravočasno.
Na kratko naj resumiram: Pomnite, da se prihodnja konferenca klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije JSZ. vrši v nedeljo dne 2. maja in da se prične točno ob 10. dopoldne. Popoldne je shod. Zvečer banket, kot že pojasnjeno. Ne pozabite, da potrebuje Konferenčna organizacija vašo finančno pomoč. Priredite zabavo, ako mogoče, ali prispevajte takoj če klubova blagajna dopušča. Kjer ni mogoče ne to ne ono, naj sodrugi organizirajo kampanjo za zbiranje prispevkov ter nabrano vsoto pošljejo tajniku skupno z imeni prispevateljev. Prispevki in imena prispevate-Ijev bodo poročana na konferenci, oziroma v Proletarcu.
Sodrugi, leto 1920 naj pomeni več dela pod okriljem naše Konference, več članov za soc. stranko, več naročnikov za naše liste kot so "Proletarec", "American Appeal" in "New Leader" ter več klubov v naših naselbinah.	John Terčelj, Box 22, Strabane, Pa.
Agitatorji na delu*
Naročnin so poslali: Frances A. Tuchar, na agitaciji v La Salle in Oglesby,
Illinois.....................................15
John Bozich, Coolimvood, 0..................... 7
Anton Žagar, Chicago, 111......................... (i
Anton Debevc, Shebovgan ,\Vis................... (i
John Volk, Cleveland," Ohio ...................... 0
K. Erznožnik, Red Lodge, Mont................... (i
John Shabus, Mihvaukee, Wis..................... 6
Frances Zakovšek, North Chicago, 111............. 5
John Krebelj, Cleveland, 0....................... 4
Lucas Butya, Moon Run, Pa....................... 3
John Kobal, Johnstovvn, Pa....................... 3
John Jereb, Strabane, Pa......................... 2
John Chervan, Clavtonia, Pa..................... 2
Frank Petavs, Little Falls, N. Y..............'..... 2
Marko Tekavz, Canonsburg, Pa................... 2
John Kosin, Girard, 0........................... 2
John Robich, Yukon ,Pa......................... 1
Anton Chater, Renton, Pa....................... 1
Frank Homar, Sublet, Wyo....................... 1
John Kopriva, Raton, N. Mex..................... 1
Frank Sedminek, Adamsburg, Pa................. 1
Frank Oblak, Detroit, Mich....................... 1
Louis Britz, Lawrerjce, Pa...................... 1
Frank Perko, Mil\vaukee, Wis..................... 1
Max Martz, Buhl, Minn........................... 1
Frank Nagode, Sheboygan, Wis................... 1
Frank Žerovec, Kenosha, Wis..................... 1
Joseph Britz, Export, Pa......................... 1
Frank Rataic, Forest City, Pa..................... 1
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z.
dne 17. februarja 1926.
Navzoči Alesh, Godina, Tauchar, B. Novak, Zaitz, Thaler, Olip, Florjančič in tajnik Pogorelec; upravnik A. Žagar. Predseduje Fr. Tauchar.
Dopisi: Tajnik čita naznanilo o razpisu volitev za delegate na konvencijo soc. stranke dne 1. maja v Pitts-burghu. Nato pojasnuje, da je naša federacija upravičena do enega delegata. Godina predlaga, da se ga pošlje. Sprejeto. Zaitz predlaga, da se poveri ta mandat Chas. Pogorelcu, ker je v navadi, da zastopajo federacije na konvencijah soc. stranke tajniki. Predlog po kratki razpravi sprejet.
Sledi poročilo tajnika C. Pogorelca, ki pravi, da seja eksekutive ni bila sklicana toliko časa radi tega ker je bil na agitaciji in potem ko se je vrnil zelo za-posljen, zaposljeni pa so bili tudi drugi člani, tako da bi bilo težko spraviti vse skupaj ob enem in istem času. — Situacija v JSZ. je precej dobra. Poroča obširno o svoji agitaciji ter njenem rezultatu. Zveza je od zadnje seje narasla za dvanajst klubov. V članstvu ne naraščamo toliko, ker so v tem oziru prizadeti radi brezposelnosti in prekinjenja obrata klubi v premogovnih okrožjih. Od 30. oktobra so se organizirali klubi v sledečih naselbinah: Noble, Fairpoint, Maynard, Bridge-port, Blaine, Piney Fork, Power Point in Neffs, O.; Triadelphia, W. Va.; Bridgeville, Pa.; Livingston, 111.; Sublet, Wyo. JSZ. ima danes petdeset aktivnih klubov z okrog 900 člani. Osem klubov je neaktivnih radi prej omenjenih vzrokov. Vsled brezbrižnosti sta neaktivna kluba v Breezy Hill in Arma, Kansas.
V "Izobraževalni akciji JSZ." je bilo prošlo leto včlanjenih 71 društev, 11 klubov in 13 posameznikov, ki so skupilo prispevali v njen fond $940.09.
Prispevki v organizatorični fond, iz katerega smo pokrili izdatke ki smo jih imeli z letaki JSZ., izdanimi v zadnjh mesecih pretečenega leta, so do danes znašali $365.22.
Poroča nadalje, da se je udeležil seje eksekutive soc. stranke radi vprašanja večje gmotne podpore naši federaciji. Zaključila je, da ostane popust federacijam od vsake članarine do konvencije stranke kakor je sedaj.
Za nadzorni odbor poročata B. Novak in Godina, katerih finančno poročilo je seja sprejela na znanje.
Sledi razprava o razpečavanju brošur in knjig, katere je v drugi polovici preteklega leta razposlala JSZ. društvam "Izobraževalne akcije". Se sklene plačati "Proletarcu" za porabljeno literaturo $200.
F. Zaitz poroča za stavbinski odsek, da se je do 1. januarja pridružilo akciji za dom JSZ. in "Proletarca" ter vzelo deleže sedemnajst klubov, eno podporno društvo ter 34 posameznikov. Natančno poročilo je priobčil v "Proletarcu" z dne 21. januarja. Omenja še, da bodo razpravljali o Domu na konferencah v Girardu, O. in v Meadowlandsu, kolikor bo pač dopuščal čas. Agitacije za stvar še nismo razvili kakor bi bilo potrebno, morali pa bomo storiti več to leto.
Olip vpraša, čemu se ni še poslalo cirkularjev članom kluba št. 1 v pogledu te akcije in se pozvalo na sodelovanje vse tiste ki še niso vzeli deležev. Zaitz mu pojasni, da se to zgodi ali v teh tednih ni bilo časa. Aleš pravi, da se bo moral odbor shajati večkrat skupaj in razpravljati, kako stvar čimhitreje tirati naprej. Olip izvaja, da bo treba več aktivnosti pri naših klubih; je mnenja, da nekateri nimajo nobenih priredb, kar je
slabo z agitacijskega in gospodarskega stališča. Z dohodki od same članarine ne bodo mogli pokrivati izdatkov agitacije, še manj pa bi mogli vzeti in plačati deleže za Dom. Na zboru bomo morali o tem precej razpravljati. Tauchar govori v sorodnem smislu.
Olip poroča v imenu prosvetnega odseka. Sledi razprava, v kateri slika s. Pogorelec, da je prišlo v tem in v preteklem letu na tajništvo precej dela v pogledu dramatike, deklamacij in koncertov. Klubi in društva vprašujejo za igre, vloge, deklamacije, navodila in note, in mi jim ustrežemo kolikor nam dopuščajo viri in čas.
Aleš govori o našem bodočem zboru. Po razpravi zaključeno, da se ga skliče kot določajo pravila; vršil se bo dne 3.—4.—5. julija. Na vrsto pride vprašanje sedeža zbora. Mesta Cleveland, Detroit in Chicago so bila nominirana na prošlem zboru, katera gredo sedaj članstvu JSZ. na referendum. Tozadevne glasovnice se takoj razpošlje. Godina predlaga, da naj se vrše volitve delegatov aprila in maja. Sprejeto. Alesh predlaga, naj glede poslovnika, dnevnega reda in referatov sklepa bodoča seja. Načrt predloži tajništvo. Sprejeto. Zajec predlaga, naj se izvoli poseben odbor za pravila. Alesh dodatno predlaga, da naj se revidirana pravila predloži seji eksekutive dva meseca pred zborom. Oba predloga sprejeta. V odboru za pravila so Pogorelec, Olip in Zaitz.
Alesh izvaja, da moramo pred zborom razviti čim obširnejšo kampanjo za pridobivanje novih članov. C. Pogorelec pravi, da se iz urada stori kolikor največ more, gledali pa bomo, da bo kampanja bolj sistematična. Pisal bo tudi Konferencam JSZ. in klubom, da se agitacijo v vseh ozirih poveča in s tem pojača in utrdi našo Zvezo. Razpravlja se še o letakih in drugih načinih agitacije. Konec seje.
članstvu kluba št. 27 j. s. z. v clevelandu.
CLEVELAND, O. — Ker se bo vršila letos konvencija J.S.Z., ima članstvo odločiti kje naj bo njen sedež. Zadnji zbor je nominiral tri mesta: Detroit, Cleveland in Chicago. Zbor se bo vršil v tistemu izmed teh treh, za katerega bo glasovala večina članstva JSZ.
Prihodnja seja kluba št. 27 se bo vršila v nedeljo dne 11. aprila dopoldne v Slov. nar. domu. Seja bo važna in vas pozivam, da se je udeležite polnoštevilno.
Aprila se prično tudi volitve delegatov za zbor JSZ. Torej je nujno potrebno, da ste dne 11. aprila vsi na seji.
Na tej seji boste čuli poročila o pripravah za našo prvomajsko slavnost in o drugih naših priredbah. Pri-vedite s seboj somišljenike, da postanejo naši člani in aktivni delavci v JSZ. — John Krebelj .tajnik.
klub št. 1 za prvomajsko številko.
CHICAGO, ILL. — Klub št. 1 je na svoji seji dne 26. marca sklenil naročiti 500 izvodov prvomajske številke Proletarca. Sklenil je ,da se da za to izdajo na poziv upravništva in uredništva, ki je bil poslan vsem klubom, tudi slikati. Svojo sliko v nji bo imel med drugimi tudi naš pevski zbor "Sava". Novih članov je pristopilo pet. Seje se je udeležilo petdeset članov in in članic.
Klub št. 1 priredi enkrat v poletju, ako mogoče dne 30. in 31. maja, izlet v La Salle in meseca avgusta v Milwaukee. — P. O.
Letošnja prvomajska številka "Proletarca".
Malokdaj je bil socialistični pokret in "Proletarec" v jugoslovanski javnosti v Ameriki toliko napadan kakor danes. Vzlic temu se število njegovih naročnikov veča in klubi JSZ. postajajo aktivnejši.
Letošnja prvomajska številka "Proletarca" bo v glavnem posvečena aktivnostim naprednega delavskega življa v naših naselbinah. Lanska je imela bogato vsebino; vključevala je več člankov zgodovinske vrednosti, mnogo poučnega gradiva, dopisov, ilustracij itd. Letošnja jo bo nadkrilila, ker verujemo v izboljševanje vsega kar je na svetu. Kar je slabega in neizboljšljivega, mora izginiti.
Naročila, ki prihajajo za prvomajsko izdajo "Proletarca", so letos nadvse razveseljiva. Društva, klubi in posamezniki, ki naročil še niso poslali, naj jih pošljejo čim prej. Večja naročila, ki smo jih dobili dosedaj, so:
Izvodov
Društvo Sloga št. 1 JPZ. Sloga, Milwaukee, Wis.....400
Klub št. 1 JSZ., Chicago, 111.....................500
Kiub št. 27 JSZ., Cleveland, 0....................400
John M. Stonich, Pueblo, Colo...................100
Dr. št. 142 SNPJ., Forest City, Pa..............100
Dr. št. 16 SNPJ., Milwaukee, Wis................100
Dr. št. 39 SNPJ., Chicago, 111., (za vsakega člana, ki ne prejema "Proletarca" en iztis, okrog sto izvodov) ....................................100
Klub št. 22 JSZ., Chisholm, Minn.................100
Dr. št. 131 SNPJ., Chicago, 111.................... 25
Dr. št. 86 SNPJ., Chicago, 111.................... 50
Dr. št. 6 SNPJ., Morgan, Pa..................... 50
Klub št. 235 JSZ., Sheboygan, Wis................ 50
Dr. št. 13 SNPJ., Bridgeport, 0................. 25
Dr. It. 104 SNPJ., West Allis, Wis................ 25
Dr. št. 64 SNPJ., West Newton, Pa............... 50
Dr. št. 321 SNPJ., Warren, 0................... 25
Klub št. 222, Girard, 0.......................... 50
Dr. št. 87 SNPJ., Herminie, Pa................... 50
Dr. št. 81 SNPJ., Red Lodge, Mont................ 25
Dr. št. 419 SNPJ., Harwick, Pa.................. 50
Rok Božičnik, Nokomis, 111...................... 50
Dr. št. 268 SNPJ., Ely, Minn.................... 50
J. Repovš, Taylorville, 111........................ 20
John Mauri, Neffs, 0.......................... 15
Mary Fradel, Latrobe, Pa....................... 12
Dr. št. 34 SNPJ., Indianapolis, Ind................ 10
Dr. št. 3 SNPJ., Johnstown, Pa................... 10
John Kobal, Johnstown, Pa...................... 10
Dr. št. 54 SNPJ., Glencoe, O......... ............ 10
Dr. št. 177 SNPJ., Reliance, Wyo................. 10
John Sular, Gross, Kans........................ 10
Dr. št. 74 SNPJ., Virden, 111..................... 10
John Bukovec, Johnstown, Pa.................... 10
John Grum, S. Superior, Wyo. .................... 10
Dr. št. 221 SNPJ., Terre Haute, Ind.............. 10
Matt Arnold, Herminie, Pa....................... 10
Poleg teh je več sto naročil od enega do 10 izvodov. Mnogi naročniki so se že odzvali na naš apel in poslali naročila in vsote v fond za pokritje izdatkov ki jih ima uprava s prvomajsko izdajo. Skoro vsak naročnik, ki je dosedaj poslal naročilo, je naročil enega ali več izvodov prvomajske številke svojcem v starem kraju. Ako vi še niste med njimi, porabite cir-kular katerega ste prejeli in nam ga pošljite z naslovi naročnikov ter vsoto.
Cene prvomajski številki "Proletarca" so sledeče:
Posamezen iztis stane.......................$ .25
Za inozemstvo .........................................................30
10 iztisov ...........................................................2.30
25 iztisov ............................................................5.50
50 iztisov ............................................................9.50
100 iztisov ............................................................17.00
250 iztisov ............................................................37.00
500 iztisov ............................................................65.00
1000 iztisov .............................. 100.00
Za v stari kraj je naročnina 30c za en izvod. Pošljite nam samo natančen naslov vsake osebe kateri naročite prvomajsko številko "Proletarca", bodisi tu ali v inozemstvu, priložite potrebno vsoto, list pa odpošljemo mi. Skoro vsak naročnik ima koga v starem kraju, ki bi mu lahko poslal "Proletarca". Če se oglasi vsaj tisoč naročnikov in naroči vsaki en izvod svojcem v domovini, bo cirkulacija prvomajske številke znatno povečana, obenem pa bi tak način širjenja tega lista pripomogel, da nas bi rojaki onstran morja lažje razumeli ter si predo-čili boje, ki jih imajo za svoj življenski obstanek jugoslovanski izseljenci v najbogatejši deželi na svetu.
Klubi, pevski zbori in drugi, ki še niso poslali svojih slik za priobčitev v prvomajski številki, naj to store v čimkrajšem času. Kdor ima še kaj oglasov, naj skrbi da pridejo v uprav-ništvo tekom prihodnjih deset dni.
Sotrudniki naj bodo s svojimi spisi za prvomajsko številko gotovi v prihodnjih par dneh ter jih potem nemudoma pošljejo uredništvu.
Agitatorjem, zastopnikom in somišljenikom pa priporočamo, da naj nadaljujejo s kampanjo za razširjenje prvomajske številke "Proletarca" kot so jo začeli, in če to store, bomo dosegli v tem ozira uspeh kakor še nobenkrat doslej.
.
Naša članska knjižica in njen pomen.
Bili so časi, ko je precej več delavcev v tej deželi nosilo v žepih članske knjižice socialistične stranke kakor danes. Ampak pridejo časi, ko bo takih delavcev, ki znajo stati na svojih nogah in misliti s svojo glavo, veliko več in s tem tudi veliko več članskih kart naše stranke. Tisti ki so si knjižice ohranili skozi vse krize poslednjih let, so preizkušeni v ognju — najlojalnejši in najzavednejši med zavednimi delavci. Ti so pred-straža, pionirji in vzgojitelji, ki pripravljajo delavsko ljudstvo na čas, ko se bo moralo odločiti. In odločilo se bo sebi v prilog zato, ker bo imelo organizacijo pripravljeno, program pripravljen in načrte narejene. Zasluga za te priprave gre tistim, ki imajo v svojih žepih članske knjižice socialistične stranke SEDAJ in vsak dan.
Volitve delegatov za VI. redni zbor J. S. Z.
KLUBOM JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE IN DRUŠTVAM "IZOBRAŽEVALNE AKCIJE J. S. Z."
V smislu pravil J. S. Z., člen V., "Zvezin kongres", točka 16, je eksekutiva J. S. Z. razpisala volitve delegatov za VI. redni zbor J. S. Z. ki se bo vršil v dnevih 3., 4 in 5. julija v mestu katerega določi članstvo s splošnim glasovanjem, ki se sedaj vrši.
Pravico do zastopstva na zboru imajo vsi klubi ki niso zaostali s članskimi prispevki dalj kot tri mesece. Vsak klub, ki ima do 50 članov, je upravičen do enega delegata in potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več.
Vožnje stroške delegatov plača Zveza iz konvenčnega fonda, dnevnice pa plačajo klubi.
Točka 4., tikajoča se delegatov "Izobraževalne akcije", se glasi: "Vsako društvo "Izobraževalne akcije JSZ" je upravičeno poslati delegata na zbor J. S. Z., katerih naziv je "bratski delegatje Izobraževalne akcije J. S. Z." Na zboru imajo posvetovalen glas, v točki dnevnega reda "Izobraževalna akcija" pa imajo pravico staviti predloge in glasovati. Dnevnice in vožnje stroške bratskih delegatov plačajo društva, katera jih pošljejo".
VOLITVE DELEGATOV SE ZAČNO S 1. APRILOM IN KONČAJO z 31. MAJEM.—Po-verilnice za delegate bodo v kratkem razposlane na vse klube in društva "Izobraževalne akcije". Kadar so volitve končane, naj se ime in naslov delegata takoj sporoči tajništvu J. S. Z.
Dnevni red in poslovnik zbora bo priobčen v kratkem v zveznem glasilu "Proletarcu". Vsi klubi naj gledajo nato, da bodo zastopani na VI. rednem zboru po svojem delegatu. Želeti je tudi, da kolikor več mogoče društev "Izobraževalne akcije" pošlje svoje delegate na ta zbor. Društva, katera ne bi mogla vsled finančnih poteškoč poslati delegata, lahko pošljejo pooblastilo in priporočilo zboru, ali pa delegatu ki ga pooblaste za svojega zastopnika. Imena in naslovi vseh delegatov bodo priobčena v Proletarcu.
TAJNIŠTVO J. S. Z.
PRIHODNJA DRAMSKA PREDSTAVA ORGANIZACIJE ŠT. 20 J. S. Z.
CHICAGO, ILL. —Organizacija št. 20 JSZ., v ka* teri so naši srbski sodrugi, bo imela svojo prihodnjo dramsko predstavo in veselico v nedeljo dne 23. maja v Narodni dvorani. Zabava se prične ob 2:30 popoldne, program pa ob 7. zvečer. Vprizorjena bo igra "Kradljivica". Na sporedu bo tudi nekaj koncertnih točk in govor. Vstopnina v predprodaji je 50c, pri blagajni 60c.
ODZIVI NAROČNIKOV IN SOMIŠLJENIKOV.
Prispevki v pokritje izdatkov prvomajske številke "Proletarca".
Naročnikom "Proletarca" je bil poslan apel, da naj za izenačenje razlike med ceno ki jo plačajo za regularnega "Proletarca" in izdatki ki jih imamo s prvomajsko številko "Proletarca", katero dobe vsi naročniki, prispevajo kolikor kdo more. Če ne bi naročniki pomagali kriti te razlike, bi uprava napravila s prvomajsko številko primankljaj, kateremu se želimo izogniti. Sledeče je prvi izkaz:
CHICAGO, ILL: Mary Oven, $10.50; Frank Udo-vich, $5; po $2: Anton Žagar, Chas. Pogorelec; po $1: Ivan Beniger, neimenovana; Martin Knafič, 45c; Frank Pečnik, 30c.
VIRDEN, ILL.: Frank Stempihar, 15c.
CLEVELAND, O.: Frank Mihelich, 25c; Frank Tursich, 20c.
BELAIRE, O.: Louis Pavlinič, $1.
PINEY FORK, O.: Po 25c: Frank Završnik, J. Ro-bas, J. Oblak, V. Omeitz, skupaj $1, (poslal F. Završnik).
I0\VA CITY, I0WA: Andrew Furlan, $1.
HARRIETTA, MICH.: Frank Eržen, 25c.
COLUMBUS, KANS.: Frank Čemažar, $1.
BR0WNT0N, PA.: Frank Klemene, 25c.
DELMONT, PA.: Joseph Paulich, 50c.
VANDLING, PA.: Joseph Čebular, 50c.
SHEBOYGAN, WIS.: Matija Urbančič, 50c; Martin Jelene, 40c; Joseph Urbančič, lOc, skupaj $1. Skupaj $29.35.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRCU-LATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
of Proletarec, published weekly at 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.,
April lst, 1926.
State of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a notary public, in and for the state and county
aforesaid, personally appeared Anton Žagar, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the busi-ness manager of the Proletarec and that the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of tbe ownership, management, of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in seetion 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form. to-wit:
],. That the names and addresses of the publisher, editor, managing edfitor and business managers are: Publisher, Jugoslav Workmen's Publishing Company, 3639 W. 26th St., Chicago, I1L; editor, Frank Zaitz, 2648 S. Ridgeway Ave.; managing editor, Frank Zaitz, 2648 S. Ridgeway Ave.; business manager. Anton Žagar, 2614 S. Lawndale Ave.
2.	That the owners are: (give names and addresses of in-dividual owners, or, if a corporation, give its name and the names and addresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of stock.) Slovenian Seetion of the Jugoslav Socialist Federation.
Trustees: John Olip, 2426 S. Clifton Park Ave.; Frank Alesh, 2124 S. Crawford Ave.; Joseph Oven, 2752 S. Ridgeway Ave.; Philip Godina, 3211 S. Crawford Ave.; Fred A. Vider, 2405 S. Hamlin Ave.; Andrew Kobal, 2657 S. Lawndale Ave.; Donald J. Lotrich, 1937 S. Trumbull Ave. Ali in Chicago, 111.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or mor« of total amount of bonds, mortgages, or other securities ar#: fff t.here are none, so sta te.) None.
4.	That the two paragraphs next abovcv giving the names oi the owners, stockholders, and security holders. if any, contain not only the list of stockholders and seeimty holders as they appear upon the books of the company but	in cases where the stock-holder or security holder appears upon t.he books of the company as trustee or in any other fiduciary relat.ion, the name of the person or corporation for whom sueh trustee is actung, is given; also that the said two paragraphs contain statmrients embracing affianfs full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders wbo do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association. or corporation has any interest, direct or indirect, in the said stock, bonds, or other securities than as so stat*d by him.
ANTON ŽAGAR, Business Manager, Sworn to and subseribed before me this 29th day of March, 1926.
ANTON BINA, Notary Public.
(My commission expires December 20, 1926.)
[naš i odri.
dramatika v sheboyganu.
Čisto prav in na mestu je, ako rečem, da JSZ. in njeni klubi izvrše poleg agitacijskega in organizatorič-nega tudi največ prosvetnega dela v naših naselbinah. Število klubov, ki so aktivni tudi na dramskem polju, se veča. Med te spada tudi klub št. 235 JSZ. v Sheboy-ganu. Kakor je ta klub še mlad, je izvršil v naselbini mnogo agitacijskega in prosvetnega dela in brez pretiravanja trdim, da ne zaostaja v splošnih aktivnostih za nobenim klubom razen za klubom št. 1. Povedali so mi da ima danes šestintrideset aktivnih članov in članic. Na uspehe tega kluba je ponosen tudi pisec teh vrstic, ki je preje po svojih močeh sodeloval s sodrugi v Sheboyganu. Treba je bilo precej požrtvovalnosti in dela, predno se je organizacija utrdila in postala to kar je danes.
Klub JSZ. v Sheboyganu je v tej sezoni vprizo-ril tri igre. Prvo dne 13. decembra p. l.,~dve pa v nedeljo 21. marca.
Na zadnji priredbi so igrali šaloigro "Trije ženini" (dva dejanja), ki jo je spisal F. S. Tauchar, in pa socialno dramo "Grobovi bodo izpregovorili" (dva dejanja), katero je priredil za naše odre s. A. Slabe po hrvatskem prevodu.
Drama "Grobovi bodo izpregovorili" slika delavsko družino, katero zadenejo vse posledice socialnih hib v današnji gospodarski uredbi. Tovarnar izpodrine mizarskega mojstra Klariča, katerega pregovori, da naj opusti svojo obrt ter kupi delnice njegovega podjetja, ki bo izdelovalo z modernimi pripomočki enako blago veliko ceneje kakor mojster. Klarič je storil kakor mu je prigovarjal tovarnar. Ampak tovarna je pozneje bankrotirala in delničarji so bili ob sredstva ki so jih dali za lepo tiskane papirje. Tovarnar Reich se je z bankrotom na sleparski način iznebil manjšinjskih delničarjev ter si prilastil vsote ki so mu jih dali da je zgradil tovarno. Potem je obnovil obrat, postal kmalu bogataš in vpliven mogočnež. Njegova žena pa je vodila "društvo krščanske dobrodelnosti." Tako se je stari Klarič v poznih svojih letih iznašel v bedi. Njegov sin Ivan, pri kateremu je stanoval, je bil že dolgo med brezposelnimi. Žena mladega Klariča je bila bo-Iehna. Dva otročička sta se igrala in čakala, kedaj jima dajo jesti. Vzlic temu je ta družina prenašala trplenje z razumevanjem, da ga ni sama kriva, ampak sistem, ki vse skupaj davi. Ničesar si niso očitali, pač (pa skušali drug drugega tolažiti, da si vsaj včasi za hip olajšajo duševno bol ter pozabijo na pomankanje. Mladi Klarič je zamanj iskal dela, kajti bila je indu-strialna kriza in dela nikjer. Delavce so odpuščali v trumah. Za bedo te družine je izvedelo "krščansko dobrodelno društvo", kateremu je načeljevala soproga tovarnarja gospa Reich; ona in dve druge dame so prišle h Klariču in hotele vedeti h kakšni veri spadajo Klaričevi, koliko je v družini otrok, zakaj mož ne dela itd. Mladega Klariča ni bilo doma — iskal je delo —- -v stanovanje pa je malo prej vstopil hišni gospodar, ki je prišel tirjati stanarino. Klaričevka je damam pojasnila, da niso prišle v stanovanje pobožne družine ki se bi ponašala s to ali ono vero, kar jih je zelo iznenadilo ter navidezno užalilo. Zagledale so hišnega gospodarja in namignile, češ, kadar moža ni doma, sprejema mo-
ške obiske. Hišni posestnik je čul opazko "dobrodelne" dame ter se z zgražanjem poslovil. Za njim se odpravljajo tudi dame, češ da nimajo tu ničesar več iskati; pot jim zastavi stari Klarič ter jim v razburjenem tonu pove dolgo pridigo kaj da misli o Reichu, o "krščanski" dobrodelnosti in takih stvareh.
Ivan se vrne ne da bi dobil delo. Muči ga skrb, katera se mu prikazuje v halicunacijah in mu trga možgane. Na obisk pride nekdanji njegov prijatelj, in ko vidi v kakih razmerah živi, mu pravi, da lahko dobi zanj delo. Ivan je bil ves vesel, a to veselje je trajalo le nekaj časa, kajti obiskovalec mu je pojasnil, da je treba pri delu katerega mu je pripravljen preskrbeti samo pet prstov in spretnosti. Silil ga je med tatove. Ivan je to "službo" jezno odklonil in dejal, da revežu od ene strani ponujajo dušno pašo v obliki molitev ter "krščanske" dobrodelnosti, od druge pa ga vabijo med tatove; pošteno delo mu odrekajo. Razgrne časopis in lista po njem. Opazi notico, s katero občina naznanja, da družinam brezposelnih ne bo mogla več dajati podpore, katere bodo v bodoče deležne samo vdove in sirote. Zopet se prikaže skrb. Ivan omaga v tem boju, gre v sosedno sobo in se ubije. Ženi in otrokom je oskrbel občinsko podporo....
Starega Klariča je igral Frank Sepich. Bil je v splošnem zelo dober; delal pa je napako, da je sovražne poglede in kretnje napram damam "krščanskega dobrodelnega društva" nekoliko pretiraval. Njegovega sina je igral Andrew Miško iz Chicaga. V prvem dejanju se mu je poznalo da na nastop ni bil pripravljen, dasi je imel isto vlogo v tej igri na predstavi meseca novembra v Chicagu. V drugem je bil že veliko boljši in je nastopal sigurnejše. Njegova žena Marija (Fran-ces Milostnik)) je mirno prenašala bedo. Ni vpila nad možem ker ne dobi dela, pač pa ga je tolažila. Oba Klariča sta se ji smilila. Bolehna je, in soseda, ki je bila sama uboga, ji je prinesla včasi juhe. Vselej kadar je soseda odšla, jo je dala svojim otrokom. Pač, mati! Frances Milostnik je vlogo dobro pogodila, rasen v nekaterih prizorih. Ko se je odpravljala v mesto in izročila otroke v varstvo sosedi, se mi je zdelo da je pozabila na bedo v hiši, ker na obrazu ni kazala tiste boli kakor v drugih prizorih. Tudi prizor ko se vrne in izve o žalostnem koncu njenega moža, se ji ni posrečil. Vik, ki ga je dala iz sebe, je bil pretiran in zgrešen. Otroka (R. Jelene in F. M. Sepich) sta izvršila svoji vlogi dokaj dobro, igrače pa bi morala imeti primernejše. Dobro sosedo gospo Basič je igrala J. Chuk. Ona je "American born", in to je deloma krivo, da je nekatere besede in ime Klarič napačno naglašala, oziroma izgovarjala.
V	ostalem je igrala dobro. Pavel Prstič (Anton De-bevc), ki ima vlogo skušnjavca, je bil zelo dober. Napravil bi še boljši efekt če bi govoril kjer igra zahteva tišje in skrivnostnejše. Hišni gospodar (Frank Nago-de) je bil dobro zadet tip. Nastopal je sigurno; napram Klaričevi ki jo je prišel tirjati za stanarino ni bil ne prestrog in ne premehak, pač pa malo preglasa«.
V	nastopu pred'"krščanskimi" damami je bil stoodstoten. Štefan Vernič, odbornik strokovne organizacije, dobrodušen sodrug (Anton Simone) je govoril gladko in s poudarki, toda njegove kretnje niso bile najboljše. Ga. Reich (Mary Stih) bi bila boljša če bi pokazala malo več sarkazma, npr. v prizoru, ko reče o Klaričevki, da sprejema moške obiske. Ostali odbor-nici (Frances Rupnik in Miss Fludernik) sta izvršili svoje vlogi povoljno. Skrb (L. Setina) ni pokazala ni-
kakšnega znamenja ko se začuje strel iz sobe mladega Klariča, drugače pa je nastopala pravilno.
Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Najmanj sto oseb je moralo oditi ali pa ostati v drugih prostorih poslopja.
Žal, da je velika gnječa povzročila med igranjem te drame precej šuma. Nekateri gledalci so se celo smejali, dasi smeh na taki predstavi ni prav nič na mestu. Ne pričakuje se od udeležencev da bi plakali, pričakuje pa se resnost ker jo take predstave absolutno zahtevajo. Kdor se na njih smeje, pokaže le slabo razumevanje dramatike in pa pomankanje čustev. Udeleženci v veliki večini, namreč vsi ki so predstavi sledili, so bili s prvo in drugo igro zelo zadovoljni. Režijo je vodil s. Martin Jelene, igralce pa je maskiral A. Miško.
Med prvo in drugo igro je mala Miss F. M. Sepich deklamirala "Pravico"; za svoj fini nastop zasluži vse priznanje.
Klub JSZ. v Sheboyganu je dosegel s svojimi letošnjimi dramskimi priredbami velik uspeh, in ob enem si je pridobil simpatije širše publike. Gojitev dramatike zahteva mnogo dela in truda, vendar pa je pričakovati da bo klub vztrajal tudi pri tem delu. Slovenskemu občinstvu v Sheboyganu priporočam, da po-seča njegove priredbe in mu s tem poplača trud, ki ga ima z dramatiko. Še boljše pa je, da se tisti ki imate voljo sodelovati, pridružite klubu. Čim več aktivnih članov in članic, toliko večji bodo uspehi. Klubove seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Fluderniko-vih prostorih.	Anton Žagar.
Župnikovi policaji.
"D.S." piše, da je pozval policaje na C. Novakov shod v Detroitu "Father Sustersich". Ta "Father" ni nihče drugi kot hrvatski župnik v Detroitu. Tudi to piše "D.S.", in dostavlja, da jo je pozval v imenu vseh reakcionarjev in koruznih socialistov. Policija v Detroitu pa je tako radikalna, da je vrgla iz dvorane edinega človeka, ki je hotel ugovarjati "govorniku" in mu staviti "pitanja". "Father" Sustersich je torej v imenu reakcije najel policijo da je protektirala Novakov shod,
in namesto da bi mu bila "D.S." hvaležna, ga blati.
#
Pogreb in ohcet.
Pogreb in svatba v istih prostorih ob istem času nikakor ne gre skupaj. Ker se pogrebov običajno ne odlaga, morajo svatje čakati da se solze posuše. Burka in drama tudi ne gre skupaj. Dramske predstave na ta način zmešane so kakor vesela Kurentova svatba in žalosten pogreb v jesenski megli vse ob istem času na
istem prostoru. Ne gre pa ne gre skupaj. — Ti-Bi.
*
Črni oblaki.
V Pittsburghu ugibajo v krogih Hrvatske Bratske Zajednice, ako ni vsa sedanja Grškovičeva-Ziničeva-Radnikova" gonja voda na mlin reakcije. Rezultati volitev delegatov v društvah HBZ. so svareča znamenja,
V JUGOSLAVIJO
Imovina nad $20,000,000.00
vas odpremimo z največjim parnikom. Preskrbimo vam potni list, vize, izkaz izplačil dohodninskega davka in dovoljenje za povratek v Ameriko. Naši zastopniki skrbijo za vas na potovanju. Zastopamo vse parobrodne družbe in odpremimo vas s ka-terikolim parnikom želite.
DENAR V JUGOSLAVIJO
pošiljamo po najnižjih cenah in vsaka pošiljatev je izročena v najkrajšem času. Poslužite se tega zavoda.
KASPAR AMERICAN STATE RANK
1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste CHICAGO.....ILLINOIS.
VARNA RANKA ZA VLAGANJE VAŠIH PRIHRANKOV.
da se bo organizacija, katera je bila komaj za silo iztrgana narodnjaški reakciji, skoro povrnila v njeno naročje. Bo zanimivo in morda tudi tragično. — Pittsburška cekarca.
m
Še sedaj nismo napredovali.
Jugoslovanska Napredna Zveza nas še sedaj ni pognala naprej. Vendar pa se opaža več zanimanja, toda le za kandidate in za glasove volilcev. Drugega napredka pri nas ni. Delamo trdo, pridušamo ^se in molimo. — Viko Vikovich.
*
Zakaj se Old Timer ne oglasi?
Vprašujejo me, čemu se ne oglasim. Mnogo bi lahko napisal, kajti opeka iz po procesiji podrtega dimnika se je zopet okadila in okadili so se tudi nekateri na-
Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50.
Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, III.
Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer.
6% IN VARNO
Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas
MILLARD
STATE BANK
1643-3645 WEST 26th STREET
At Millard Arinv
CHICAGO, ILL.
Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta.
BANČNE URE:
V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; ▼ torek, srede in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne: v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne.
predni in nenapredni rojaki, katere bo treba čistiti brez Cirilove-Matijatove procesije. Sedaj še čakam, ker
se dim tako lepo vali. — O/d Timer.
*
Debata na pogrebih.
Če hoče kdo debatirati, naj se udeleži pogrebov naših bratov v Chicagu. Debatirajo kar trije in več naenkrat. Če so pogrebi redki-, se take debate trans-ferirajo v druge prostore. Bile bi zanimive pred večjo družbo v dvorani. Predlagam, da tisti ki radi debatirajo to sugestijo vpoštevajo. Kaj bi se trudili samo za par ljudi!
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Sej* s*c. kluba it. 27. s« vrše dvakrat v mesecu: vsaka drug* nedelj* dopoldne in vsako tretjo nedelj* popoldne. Seja tretj* nedeljo ▼ mesecu je namenjena ▼ glavnem za predavanja in diskuzije. — Sodrugi, prihajajte redn* k sejam in pridobite klubu novih članovi
Cap
>c RESTAVRACIJA O IN KAVARNA
L. ČAP, lastnik 2609 S. Lavvndale Ave., Chicago, III.
Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne.	Postrežba točna.
BB6ifiia*E3iHKiiBGtKigits< & m a m K+& & n< & m ffg< ni a a&noi<t
aaasiaag
FRANK GANTAR
1201 Wadsworth Ave. Phone 2726 VVaukegan. 111.
BARETINCIC & HAKY f
POGREBNI ZAVOD t
324 BROAD STREET Tel. 1475 J0HNST0WN, PA. \
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih z» stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih. po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pilite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. 7,a obilna naročila se toplo priporočam.
največji svetovni jeziki,
Na vsem svetu je okrog 5,000 različnih jezikov. Kitajski je največji jezik; govori ga približno 400 miljo-nov ljudi. Angleški je drugi, s 160 mi-ljoni, nemški tretji s 110 miljoni, indijski četrti in ruski peti, vsaki s 100 miljoni, francoski šesti s 70, japonski sedmi s 53, španski in italijanski osmi in deveti, vsaki s 50 miljoni ljudi. Poljščino govori 20 miljonov ljudi. Češčino 8, jugoslovanščino 8, slovaško 3, itd. V mnogih teh narodih je Trinerjevo grenko vino zelo udomačeno. V združenih državah in Canadi je ta izvrstna želodčna tonika znana čitateljem vseh dnevnikov, tednikov in mesečnikov v 23 različnih jezikih. Ako trpite na slabem apetitu, prebavi, ali ako imate-
v črevesju pline, glavobol, slab spanec, ali podobni želodčni nered, pojdite k vašemu lekarnarju ali trgovcu z zdravili in kupite Trinerjevo grenko vino, ki vam bo vedno pomagalo. Ako ga ne morete dobiti v vaši bližini, pišite naravnost na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
Kozakevičev koncert.
Jugoslovensko Prosvetno Udruženje v Chicagu priredi v nedeljo 4. aprila ob 8. zvečer v dvorani Pilsen Sokol, 1814 So. Ashland Ave., velik koncert; na katerem nastopi poznani ruski koncertni pevec Štefan Ko-zakevič. Kozakevič je imel že mnogo koncertov v raznih mestih Zedinjenih držav, toda ta je prvi v Jugoslovanski koloniji Chicage. Na glasovirju ga bo spremljala Mercedes Bennet. Poleg Kozakeviča nastopi s svojimi točkami tudi nekaj hrvatskih pevcev in pevk. Po koncertu bo plesna zabava, na kateri bo sviral tam-buraški zbor "Zrinjski". Vstopnina v predprodaji je $1, pri blagajni $1.25. Vstopnice v predprodaji se dobe'v Ivšacevi restavraciji na 1327 W. 18th St., v brivnici Lukiča na 1136 W. 18th St. in v Mamekovi trgovini, 1721 S. Kacine Ave.
cenik kimejig.
UDOVICA. (I. E. Tomio), foveet 330 strani, brošir ja 75e, rezana v platno..............
VAL. VODNIKA izbrani spisi,
broš.........................
VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 506 strani, vezana ▼
platno.......................
VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dum a« star.), roman ia časov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80e, vezana
v platno ...................
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar)
roman, broširana............
ZADNJI VAL, (Ivo šorli), roman,
vez..........................
ZAJEDAIiCI. (Ivan Moiek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................
ZA SREČO, povest, broširana.... ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš...................
ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar),
vezana ......................
ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Dostojevski]), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............
ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana ......................
ZVONARJEV A HČI, povest, broširana .......................
ŽENINI NASE KOPRNELE,
(Rado Murnik), broširana . ..; SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................
FRAN ERJAVEC, zbrani spini, «Ba»a ......................
1.0«
.30
1.50
1.2»
.65 .75
1.00
1.75 .45
.45
1.50
2.50
40
.05 .30
1.25 2.00
Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi,
II.	zv. vezan ................
III.	bv. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
VI.	zv. vezan ................
FR. MASELJ-PODLIMBARSKI
zbrani spisi, vez.............
PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la I Jntaine, iz francoščine prevel I. Hribar)
vezana * .....................
MLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba..........
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Detbeljak),
vezana ......................
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba..........
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana POHORSKE POTI, (Janko Gla-
ser), broširana ..............
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana .....................
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golar), broš. 90c, vez.........
STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma-
ehar), vezana ...............
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana ......
SOLNCE IN SENCE, (Ante De-
beljak), broširana ..... .....
.SVOJEMU NARODU, Valentin
vodnik, broširana ............
nljEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba................
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarake pesmi, broširana
50c; vezana ................
TRISTIA EX StBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ...........
V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana----
1.S0 1.60 1.25 1.00 1.00
1.50
1.00 .75
.»0
.50 .00
.35
.45
1.25 1.10 .65 .50 .25 .50
.75 1.25 .40
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev),
broširana............... •« M
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........71
ČARLUEVA ŽENTTEV-TRUE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... .M
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60
KASIJA, drama ▼ 3 dejanjih ... .71 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana.................7t
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana.....................71
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
hroširana ...................W
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................m .Si
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana......................71
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................M
ROŠSUM'8 UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ..............t........50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana........ .71
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75e; vezana . .. 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN
BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................
ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 8.00