-   146   -
Nektere  besede o volitvi županij-
skiga odbora v Ljubljani.
Županija Ljubljanska (StadtgemeindeLaibach), ktera obseže mesto in njegove predmestja, se bo v kratkim vstanovila, ker 30. dan t. m. bo čas pritožb zoper iz-pušenje ali kakšno napčno uverstenje opravičenih vo-livcov pretekel, in o treh tednih potem bojo volivci 30 odbornikov volili, ki bojo prihodnji vodniki mestne žu-panije.
Zupanijam je vstavna vlada po novih postavah imenitne reci izročila. Kar je dcržavni zbor za celo av-etrijansko deržavo, — kar je deželni zbor za deželo — to, smemo reči, je v primeri županijski odbor za okrajno županijo.
Iz tega vsaki lahko previdi, de volitve županijskih mož niso kakšna kaj bodi reč, zato ker tistim, ktere volivci za odbornike izvolijo, se izroči tudi imenitna oblast. Kdor tedaj ima pravico voliti, naj te važne pravice nikakor v nemar ne pusti, ker na enim samim volivcu zna včasih ležeče biti, de se kdo izvoli, ki je veliko m en j vreden odbornik biti memo kakiga druzi-ga, ki je pa pri volitvi en glas premalo dobil.
Posebno od volivcov tretjiga volitniga reda (3 Wahlkdrper) se je v nekterih mestih bralo, de se niso volitne pravice tako poslužili, kakor bi bili imeli v svoj lastni prid , in de so to nečimernost s tem zagovarjali, de so rekli: „saj je vse eno, bojo že drugi volili." To je napčna misel, ktero vsak lahko previdi, če le količkaj prevdari, kar smo ravno popred od opušenja volitve rekli, in če pomisli, de tudi obertniki in rokodelci (Gevverbsleute) imajo svoje potrebe, ktere bo včasih treba v županii zagovarjati.
Naj tedej nobeden, ki ima pravico voliti, te pravice ne zanemari. Vsak volivec voli 10 odbornikov, ktere na listek zapiše, kteriga sam volitni komiki v roke poda. Vsi volivci so pa — kakor županijska postava za Ljubljansko mesto veleva — v 3 verste razdeljeni; vsaka versta izvoli 10 odbornikov; tedaj vse tri verste skupej 30. Kdor je že v eni vcrsti izvoljen, se ne more v drugi versti več voliti. Tretja versta bo volila perva; po ti pride druga, in nazadnje perva.
Kakšni možje pa naj se za odbornike volijo?
Od splošnih lastnost, ki naj jih ima sleherni odbornik, de je namreč pošten človek neomadeževane ob-naše, — zvest Avstrijansk deržavljan, —za prid svo-jiga kraja skerben, — de kaj ve, in de ima serce na pravim kraju i. t. d. — od vsili teh lastnost nam ni treba tukaj na dalje govoriti, ker se v ti imenitni zadevi že same  po nebi razumejo.
Pa k tem lastnostim moramo še dve zlo potrebni pristaviti, namreč: de je odbornik samostojen mož in vstavoljuben.
Le potem, če imajo odborniki zraven poprej omenjenih lastnost tudi ti dve poslednjič imenovani, se bo spolnil 1. paragraf, ki na čeu županijske postave stoji ter pravi: „Sv o bo dna županija je podlaga svobodne de rž a ve."
v
Županijski odbornik naj bo tedaj samostojen mož, to je tak, kterimu nobena razmera ne brani, v zboru odkritoserčno v prid županije go\oriti, — ki ne gleda zdej sem, zdej tje, de bi se kje ne zameril, — ki se ne hlini in ne slini na vse strani in ne iskrice samostojne volje nima, — kterimu samopašnost samostojnost
podbija, — ki clo nobenima lastni ga razsodka nima, in se vedno le po tem obnaša, kakor ta ali uni govori, cd kteriga misli ? de je vsaka beseda, ki jo spregovori, evangeli.
Zraven samostojnosti je tudi vstaveljubnost silno potrebna lastnost odbornika, ker le po ti poti, če so odborniki vstavoljubni možje, se izpolni gori omenjeni i. §. županijske postave. Vstavoljuben je pa tisti mož, ki zapopade vstavne pravice in dolžnosti, ki po njenih postavah nepremakljivo ravna, s časam naprej gre in ne želi rakove poti, ktera ima žalibog! še zmiraj gorečih prijatlov dovelj.
Ce se vstavo ljub i možje v odbor izvolijo, se nam tudi ni treba bati, de bi ravnopravnost naše narodovnosti kterikrat škodo terpela, ker vstavoljubi mož vsacimu da in pervoši, kar mu gre. Zato tudi tukaj od narodovnosti na dalje ne govorimo, ker z volit-vijo vstavoljubih odbornikov je dogotovljena tudi ravnopravnost, če se bo primerilo, de se bo v odboru o njenih zadevah to ali uno sklepalo. Vstavoljubih Nemcov se nikakor ne bojimo; groza so nam le tako imenovani ne m skuta rji, to je, tisti rojeni Krajnci, ki svoj lastni rod zatajujejo, in s tem, de narodske pravice slovenskiga ljudstva žalijo in se jim zoperstav-ljajo, se Nemci biti štulijo! Le nemškutarjev nas Bog obvari v odboru, ne pa poštenih Nemcov.
Poslednjič še svetjemo, de naj bi se iz vsaciga predmestja odborniki v županijski odbor volili, ker se večkrat primeri, de je dobro, če ima predmestje svojiga zagovornika.
De se pa pravi odborniki izvolijo, ki bojo potem izmed sebe župana volili, je treba, de se volivci med sabo posvetujejo, v zborih nasvetovani možje po zgorej danih vodilih dobro pre tre sej o, in po tem volijo, de dobimo zares svobodno županfjo , kakor jo županijska postava sama imeti hoče, ki bo krepko svoje opravila opravljala v prid nasiga mesta.