Glasilo Udruienla Jugoslov. Učiteljstva — Poverjen iitvo Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30- - - Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Dir» letno. Posamezna številka po I - Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako peti t-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva Štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Vse spise, v oceno poslan» knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša y Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov:
UpravniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L
Poštni čekovni urad St 11.197. Reklamacije so proste poštnine
Vera ni več v nevarnosti!
Kadarkoli so se v naših krajih vršile kakršnekoli • volitve v javne zastope. je bila še vselej vera v nevarnosti! Klerikalci so namreč vedno in povsod poizkušali svojo srečo in moč in so se v dosego svojega namena — kakor nobena druga politična stranka — posluževali vseh sredstev. Tudi veri niso nikoli prizanesli, tudi vero so vedno potegnili v najsrditejše politične boje.
Spominjamo se premnogih pastirskih pisem ljubljanskega škofa, ki je priporočal vernikom kandidate klerikalne stranke. poudarjajoč, da bodo samo oni kot izvoljeni poslanci zvesti čuvarji svete vere. Spominjamo se. kako so za svoječasno srečno izvolitev dr. Šusteršiča izpostavljali celo sveto Rešuje telo. Više, predrz-neie in brezobzirneie ni mogel seči fanatizem klerikalnih politikov!
Naši tovariši širom domovine bi vedeli povedati premnogo zgledov kako so bili ob vseh volitvah kot napredni in zna-čani možje izpostavljeni največjemu hujskanju od strani oolitikujočih duhovnikov. Prižnica in izpovednica sta vehementno grmeli proti njim in proti šoli. ki da je brezverska. Učitelji da hočejo pometati križe iz šol in iztrgati vero iz src mladine. »Brezverskim« učiteljem so metali v obraz očitke, da so sorodniki pariških apašev. barcelonskih anarhistov in pobra-tirni samega Antikrista! Spričo takih očitkov so se neukemu in v demagogijo političnih duhovnikov zaverovanemu ljudstvu jezili lasje.
A kakor zvezde na nebu so se v zna-čajni nedolžnosti in deviški pobožnosti svetili mili obrazi pristašev — Slomškove zveze!
In danes? — V Ljubljani vihra boi za občinske volitve. Zgodilo se ie čudo in zato pišemo te vrstice. Čudo namreč da ob teh volitvah ni vera nič več v nevarnosti! Na vero so popolnoma pozabili, ker tako velevajo klerikalni politični računi!
Klerikalci so se zvezali s komunisti in socialisti Peričeve struie in so sestavili skupno kandidatno listo. Zvezali so se s strankama, ki oficialno proglašata vero za privatno zadevo ali na ki sploh ne prizna-
vata nobene vere. Klerikalcem ne brani njihova politična špekulacija zveze z »ateisti« in z motoričnimi brezverci«, in če bi njihova politična korist zahtevala, bi se spečali s samim peklenskim hudirjem! Namen posvečuje sredstva!
Zato pa sedai ni vera več v nevarnosti! Ako bi bila vera v nevarnosti, bi klerikalni prvaki tolkli sami sebe po glavah. Da jim pa tega ni treba, so rajši poteptali v politično blato vse svoje versko prepričanje in ga na veke prekrili in zadušili s širokim plaščem — klerikalne morale! Vsi ti ljudje Od prvega do zadnjega, ki so doslei vedno imeli vero na jeziku — v srcu je itak ni bilo! — so sedai vrgli vero pod noge. da laže v zvezi z brezverci vihrajo svojemu političnemu cilju nasproti — ako jih ta divji zakon ne nosi v propad!
in glejte, na tei pisani kandidatni listi se leskeče tudi ime enega najznamenitejših in najznačilnejših Slomškarjev — člana one organizacije ki ie čez in čez prekrita s škapulirji in se vtaplja v sami pobožnosti: Janko Nepomuk Jeglič se piše njegovo ime! Kam so šli principi o ljubezni do Krista kralja sveta?! Kam je šla neupogljiva volja načelne borbe za versko šolo?! Kje ie tisto krščansko-misleče učitelistvo. ki mu je šot in geslo oskrunil tak izrastek klerikalne morale?! Z ateisti se brez vsakega protesta vežejo — od stanovskih tovarišev jih pa trgajo njih politični origanjači! Hlapci strasti — sužnji nemorale!
Nai nam samo še enkrat pridejo s frazo, da ie zaradi volitev ali zaradi nas vera v nevarnosti! Nič iim ne bomo dokazovali, da lažejo, ampak pokazali jim bomo kandidatno listo za občinske volitve v Ljubljani, pokazali jim bomo fotografijo člana Slomškove zveze Jegliča rekoč: Glejte, ti sveti možje vero ubijajo in io bodo ubili! —
P. B.:
Srp.-hrv. čitanke.
Učinirno jedan poskus. Metnimo na jednu stranu tezulje vreme in trud, koji se ie uložio na učenje srbohrvaščine u Sloveniji, a na drugoi postignutj uspeh. Vreme i trud bi pritegli. Nikakvo čudo! U 95% školama uče srbohrvaščino učitelji, koji
bi još sami trebali da se u tom predmetu usavrše pošto nisu imaL prtke. da se-do sada upoznadu s njim. Osim toga još ne-maju ni udžbenika. Ta to je upravo paradoks. Učiti drugoga jednu stvar, koju ni sam ne poznaš.
Prošle je godne izašla željno očeki-vana »Prva srpska ili hrv. čitanka«. Stvarne i objektivne kritike o njoj nije nitko napisaO'. Svaki ie valjda mislio: kad nema bolje, dobra je i ona. Ona nije ispu-nila naše nade. Njezin je materijal odveč suh, tvrd in neprobavljiv za žrtvi dečji duh. U njoj nema života ni veselja. Iz nje viri ukočenost i mrtvilo.
Srbohrvaščina je vrlo osjetljiv predmet. ier imade mnogo nepi+jatelja. Protiv nie vode oštru propagandu razni elementi.* Deca sve to čuju, zato se mnogi opiru učenju. Vel'koj ic več:ni ravnodušna, ali je ipak osobito ne vole jer žive u neprija-teljskoj joj okolini. Tomu treba pomoči drugim sredstvima. Najbolje sredstvo je čitanka, buduči se onako drugim srp.-hrv. štivom niko ne bavi. U njoj mora biti samo biser dečje literature, koje če mlade duše privezati uz nju i tako če zavoliti i sam predmet. Učenje cirilice nije svrha. To je premalo, gotovo ništa. Svrha je veča i olemenitija. U novim Čitankama mora biti novi duh. One moraju biti sve spojene duhom bratstva i jedinstva Iz njih mora izbijati novi duh ljubavi. zaborava i novog slobodnog. snažnog i zaiedničkog narodnog života. Napolje s ukočenošču i staroin uskvirenom šablonom!
Pri sastavljanju Druge i Trece srp.-hrv čitanke morala bi škol. vlast imati ovo na pameti da ne dobijemo tačne slike i prilike Prve. Stastavljanje čitanaka nije prost iednostavan posao. Zato treba mnogo ukusa. iskustva i poznavanja dečje duše i dečje literature. Ukratko rečeno: treba biti umjetn.ik!
O novim čitankama više se ne govori. Ne zna se kada če iziči, niti da li če uopče iziči. One su potrebne odmah. Zato se mora njima tražiti zamjenu. Najbolje če biti. ako se privremeno uvedu Dr. Čaj-kovca čitanke. Po priznaniu više kri ti-čara one su do sada najsavršenije u celoj Jugoslaviji. To im je priznalo donekle i
* Osobito klerikalci in avtonomisti.
Minist. Prosvete. ier ie dozvolilo da ili se može upotrebliavat u svim školama cele države. Cena im ie relativno vrlo iimjere-na- Druga stane 6 D. Treča 11. a Črtvrta 12 I). Nabavlja se u nakladi kr. hrv. slav. zemalj. vlade u Zagrebu.
U svim trim imade jedna trečina čiril. štiva. U njima je sabran samo cvet dečje literature od hrv. srpskh i slove načkih o;saca. Treča i Četvrta ukrašene su lepim slikama iz narodnog života i narodne povesti. Unutra su i slike sv h večih gradova naše domovine. Treča čitanka mogla bi se upotrebiti u 5. i 6., a Četvrta u 7. i 8. razr. osn. škole. Tkogod ie kupi ne če se pokajati. Svako če dete sigurno i posle svršene škole mnogo puta segnuti za niom i nači če u njoi mnogo duševne slasti i zdrave okreoe.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
Kernova stavkova analiza in logika.*
Dogodek, ki ga navedem spodaj, me sili še enkrat, da izpodbijem Kernovo teorijo. Na str. 135. Ped. Ltp. II. razčlenja g. dr. Bezjak tako-le: »Dober kralj biti je težka naloga«; povedek ,je'. osebkova beseda ,biti\ .kralj' povedni imenovalnik ne-določnika ,b>iti\ ,naloga' povedni imenovalnik povedka .je', .dober' in ,težka' prilastka. Kaj je v tej razčlembi nelogičnega? Da je .kralj' povedni imenovalnik osebkove besedi biti! Ako je to. potem mu mora odgovarjati tiidi ekvivalentna osebkova beseda. Toda take besede ni, kajti .biti' — bivanje — ni kralj! Pač pravimo: Peter je —. lev ie —, orel je kralj. Ako bi bila ta razčlemba pravilna, potem se sme stavek na sledeči način pretvoriti:
Bivanje dobrega kralja je____kar je oči-
vidno nesmisel. G. dr. je gotovo prezrl, da je ,kralj biti' en pojem za se. namreč .kraljevati' ker le tako dobimo pravilni stavek: Dobro kraljevati — kraljevanie — ie težka naloga. A kje je tukaj nedoloč-
* Glej tudi »U. T.« št. 23 in 241 — Ta članek je sicer malo zakasnil radi prostora, vendar ima še svojo aktualnost. Uredn.
LISTEK.
Fr. Suher:
O pomenu risanja.
III. Risanje in praktični poklici.
1.	Če z risanjem pospešujemo človeško vzgojo in njegovo dušno vrednost, tedaj ga višje usposabljamo za vsako mesto v človeški družbi.
Posebno pa rabi risanje vsak rokodelec. V rokodelstvu štedimo z dobrimi risarskimi osnutki predmetov ne le čas in material, ampak vsaka risba, ki se o pridelku napravi, čisti okus in omogoči, da se morejo napraviti čedni, okusni in smotru primerni izdelki. Cvet industrije v deželi je odvisen od sposobnosti delavcev, ki jo imajo v risanju.
2.	Kmet, ki napreduje z duhom časa, ne more izhajati brez znanja v risanju. Premnogokrat je primoran, da risaje dela osnutke, kedar na-ročuje, stavi, se pravda itd.
3.	Hišna gospodinja rabi risanje pri ročnem delu. Okus, ki si ga pridobi, ji pride v prid v gospodinstvu, v obleki, v kuhinji, na vrtu.
4.	V drugih, pa tudi v najvišjih stanovih se rabi spretnost v risanju. Učitelj dopolnjuje z
njim ustne razlage. Častnik, inžener in arhitekt žive v njegovem elementu. Pa tudi jurist in me-dicinec, arheolog in naravoslovec naj bi bili spretni v risanju, da bi ne prišli v zadrego.
Posnemimo, kar je povedanega pod I., II. in III.. tedaj smo uvaževali risanje v formalnem in materialnem oziru. V formalnem oziru goji risanje čutila, oko in roko, ostri zmožnost opazovanja, pojasnjuje predstave in omogočuje, da se vzbujajo vse dušne moči. Učinkuje na čustvo in srce, ker mu daje hrane.
V materialnem oziru je važno, ker ga ne more pogrešati največ rokodelcev.
Ako upoštevamo risanje z vidika Herbar-tove pedagogike, ki postavlja za smoter vsega pouka mnogostransko enakovznešeno zanimanje,* tedaj vidimo, da vstreza risanje še bolj kakor marsikateri drug predmet tem zahtevam.
Empirično zanimanje pospešuje, ko navaja učence, da naj opazujejo prirodo in samostojno upodabljajo, kar so opazovali. Dela veselje do tvorjenja in vzbuja vedoželjnost. S p e k u 1 a-
* To načelo pobija seveda Nietsche vin z njim nekateri moderni pedagogi; pa popolnoma se ne bo ovrglo.
t i v n o zanimanje pospešuje, ker jasni predstave in pomaga raziskavati uzročno odvisnost reči in pojavov. Iznajdljivost pospešuje x največji meri. (Risanje v matematiki, naravrolov-ju, astron., geografiji itd.). V šoli e s t e t i č n e -ga zanimanja je glavni pripomoček, ker vzgaja snažnost in navaja, da opazujejo lepoto v prirodi in umetnosti. Budi ljubezen do živih in neživih stvari, ki jih upodablja, in goji zato simpatetično zanimanje. Vzgaja ljubezen do domovine, njene prirode in umetnosti in umetne obrti, snuje podlago blagosti v narodu, ker podpira malo in veliko obrt. Tako goji socialno zanimanje. Risanje je pogoj za zmisel v umetnosti in umetnost služi vzgoji nabožnega čustva, vsaj najbolj v preprostem narodu. Uči občudovati naravo in navaja misli na Tistega, ki je povzročil vse, kar je lepo, dobro in čudovito. Torej vzgaja tudi v zmislu nabožnega zali im a n j a.
IV. Pomen risanja s splošnih vidikov.
1. Risanje je v vseh časih bilo velikega pomena. O tem nam poroča kulturna zgodovina z nepobitnimi dokazi.* Risalo se je prej nego pi-
* Glej dr. Srkuljevo zgodovino za srednje
šole.
salo. To dokazujejo izkopnine raznih predmetov iz najstarejših dob. Proizvodi risanja in upodabljajoče umetnosti so merilo za nravnost in omiko. Čim višja je bila narodova kultura, tembolj je bila razvita umetnost risanja. Splošna znamenja, ne črke (pisava), in r i s b e so bila občila.
2.	Risanje se ponaša s svojo važnostjo v družabnem in političnem oziru. Odpira vire bogastvu v deželi, ker podpira obrt. Znano je, da je nemška industrija na svetovnih razstavah v Ameriki podlegla, ker je bil prej risarski pouk v Nemčiji slabši nego v drugih kulturnih državah, zlasti v Ameriki, Angliji in v Franciji.
3.	Najslovitejši možje na polju umetnosti, znanosti, literature, pedagogike, tehnike itd. so se izrekli za risanje in dali so mu veliko nalogo.
Masaryk je rekel že pred 20. leti: »Prišel bo čas, ko se bo sodilo človeka, če ne bo znal risati, tako, kakor ga sodimo danes, če ne zna pisati.« Meissonier* ima risanje za podlago prve vzgoje in pravi: »Do katere višine se da vzgojiti razum, če se uči gledati na preprost na-
* L. Erncst Meissonier (1815—1891) slovit francoski žanerski in vojaški slikar, član akademije v Parizu.
Stran 2.
UČITELJSKI TOV A Ria, dne 30. novembra 1922.
Stev. 48.
nik biti? Izginil je. ker njegove pomoči ne rabimo več, torei pomožni glagol! Zanimivo je za me, da g. profesor kot oboževalec glagola v gorenjih imenskih stavkih ne rabi glagola, torej tudi njemu zadostuje reči: povedek — .ie'!
Dalje analizira stavek: »Nisem vreden tvoj sin imenovan biti« kot en stavek dočim je »tvoj sin imenovan biti« kakor tudi gorenji »Dober kralj biti« za-visnik z nedoločnikom. Tudi v drugem stavku se izpahne .biti', ako se pretvori: Nisem vreden imena tvojega sina. Pri glagolih s konkretno vsebino pa ne moremo tako radikalno postopati. Na pr.: Nisem vreden pogledati — pogleda — v tvoje oči.
Kernovci ne ooznaio tudi doslednosti. V stavku: Bog je. povdarja glagol eksistenco osebka, v stavku: drevo ie zeleno, na eksistenco lastnosti (torej povedka?) ki se pripisuje osebku: bivanje zelenosti na drevesu: kajti v takih stavkih ni treba povdariati eksistence osebka ker si ga moramo itak že predstavljati kot bivajo-čega. sicer ne moremo ničesar izjaviti o njem. (Dr. Bezjak na str. 115). Pa bodi tako! Toda že na str. 117 trdi. da se v stavku: hiša je na vrtu. povdaria bivanje hiše na vrtu. torei eksistenca osebka! Ni li to čudna zmešnjava? Sicer Da po Ker-nu n. or. hiša ni osebek, ampak osebkova beseda kajti določni glagol vsebuie itak že osebek, čigar eksistenco brezdvomno oovdarja, ne oziraje se na druge besede aiii imenovalnike!
Imenitno je. kako g. dr. opravičuje terminus »osebkova beseda«. Na str. 131 piše: »...Jasno pa je tudi da. kdor priznava osebkove stavke mora tudi priznati osebkovo besedo.« Mi pa oriznavamo tudi še oredmetne, prislovue, prilastkove in celo Dovedne stavke. Bomo li. ako smo dosledni, govorili tiidi o predmetnih ... besedah? Bi li bila taka komnlicirana terminologija za osnovno šolo? Ne bodimo Dikolovci!
Logika je Kernovcem menda deveta briga, sai nravi g. doktor na str. 118 sam: »Tako modrujejo logiki! Toda pustimo logiko na strani!« No. na svetu itak ni preveč logike, in naj bi še to trohico odpravljali Dotom kuriozne dlakocepilne Kernove analize!
Boso je tudi splošno razširjeno nazi-ranje, da so nastala osebila iz osebnih zaimkov. sledečih neposredno glagolom. Zakaj potem 3. oseba edn. v mnogih jezikih nima osebila? V georgijanskem jeziku ga pa nima 2. oseba! Tak posnetek osebil bi nam moral dandanes Doočitovati n. or. še malo razviti glagol japonščine, toda zaman bi iskali zaželenih sledi pri njem.
Ker pa brez tehtne avtoritete pri nas ni mogoče doseči verodostojnosti, navedem tako ki odtehta brezdvomno vse Kernovce. t. i. tudi že Slovencem znani pariški profesor A. Meillet, ki le proučil nad 40 jezikov in slovi danes kot najkom-Detentnejši filolog! L. 1921. bi moral priti A. Meillet v Ljubljano predavat o zgodovini slovanskega glagola. Ob tej priliki bi gotovo tudi govoril o razmerju med osebkom in povedkom in tedai bi morali naši trdovratni Kernovi Dristaši slišati iz nie-govih ust. da se nahajajo v zmotah! Izostalo bi Doročilo tovarišice gdč. P. na zadnji uradni konferenci ljubli. učitel'stva kakor tudi mo:a pričujoča in preišnja razpravica. Slovenskim filologom, ki jim ie kaj za nove Dridobitve linguistike. na priporočam Meilletova predavanja iz 1. 1910/11 o »Splošni slovnici jezikov« v
študij. Ako so našli od	Nemcev samih omalovaževano Kernovo	teorijo, naj si poiščejo tudi tehtovite	Meilletove* nauke !	Jak. Kovačič.
* Pripominjam, da je Meilet tudi prijatelj medn. jezika Ido, kar mi je v posebno zadoščenje za vse preziranje v tem oziru med Slovenci. Dočim prinašajo slovenski listi vedno ugodne članke o Esperantu, mi zadnji čas niti jeden ni maral priobčiti najskrOmneiše stvarne notice o sedanjem stanju problema medn. jezika. Pred Idom sploh uganjajo nojevo politiko! Tako se Slovenci sami zapirajo pred boljšim spoznanjem dejstev v lastno škodo!
Neodrešena domovina.
KULTURNO DELO NAŠIH ROJAKOV V JULIJSKI KRAJINI.
—r Jugoslovanski listi in revije v Julijski Krajini:
1.	»Edinost«, polit, dnevnik, izda-daja konzorcij »Edinost« v Trstu.
2.	»P u č k i P r i j a t e 1 j«, polit, ted-Istro. Tiska tiskarna »Edinost« v
nik za Trstu.
3.
tednik.
4.
tednik.
»Nova Naša Sloga«, polit.
»Učiteljski list« strokovni Izdaja »Zveza učit. društev za Jul. Krajino« v Trstu.
5.	»N o v ¡i R o d« mladinski list, mesečnik. Izdaja »Zveza učit. društev za Jul. Ben.« v Trstu.
6.	»N a š a N a d a«, mladinski mesečnik za hrvatsko mladino. Je moral prestati izhajati, zaradi premalega zanimanja in razširjenja. Izdajala »Zveza učit. dr.« v Trstu.
7.	»Istranin«. priloga za mladino »Pučkemu Prijatelju« je nekako nadomestilo »Naši Nadi«.
8.	»Vede ž« koledar, izdaja knjigarna J. Stoka v Trstu v 15.000 izvodih.
9.	»Hišni prijatelji«, izdaja knjigarna J. Stoka v Trstu skupno s »Koledarjem«.
10.	»D e 1 o«, tednik. Glasilo komunistične stranke.
11.	»P r o s v e t a«, glasilo »Zveze kulturnih društev«. Izhaja v Gorici.
12.	»Goriška Straža«, izhaja dvakrat na teden. Glasilo društva »Edinost«. oziroma kršč. socialcev v pol. društvu.
13.	»Čuk n a palic i«, izhaja pol-mesečno ie ilustrovan humorističen list. Izhaja v Gorici.
14.	»Jadranka«, glasilo ženstva. Izhaja v Trstu.
15.	Mladik a«, družinski list. Izha-ia v Gorici.
16.»S	1 o v e n k a«, ženski list. izdaja skupina goriških Slovencev.
—r Tiskovne založbe in kulturna društva Jugoslovenov v Julijski Krajini:
1.	Tiskarna »Edinost« v Trstu.
2.	Knjigarna J. Stoka v Trstu, založila že več knjig in drugih publikacij.
3.	Založba »Prosvete« (Matica kulturnih društev v Trstu) je izdala dosedaj le eno delo
4.	»Tiskovno društvo v Pazi n u« izdaje Pučk. Pri j.
5.	»P r o m e t n a Zveza«, zveza katol. društev.
6.	»Goriška Matica«, izdaje vsako leto koledar .in več oublikacii po vzorcu »Mohorjeve družbe« v 20.000 izvodih.
7.	»Naša založb a« v Gorici, iz-daia in zalaea orav izbrana in okusno opremljena dela.
8.	»Katoliško tiskovno dr u-š t v o« v Trstu.
9.	»Naša založba« v Trstu.
10.	»N a r o d n a T i s k a r n a« v Gorici.
—r Jugoslovanski koledarji za leto 1923. v Julijski Krajini:
1.	»V e d e ž«, izda knjigarna J. Štoka v Trstu.
2.	»F r a n i n a i n J u r i n a«, koledar »Nove Naše Sloge«.
3.	»K o 1 e d a r« »Pučkoga Prijatelja«.
5. »Jadranski almanah« koledar, ki ga izda Naša založba in tiska Nar-rodna Tiskarna v Gorici. Eden najboljših.
—r Ponosnim in zavednim ženam v Jugoslaviji. V najtežjih časih naše zgodovine. ko je bil pregnan naš jezik in šole in uradov in ko se je moral mestoma umakniti tudi h. cerkve, je bilo njegovo edino /pribežališče — slovenska mati. Pod njenim varnim okriljem je živel naš jezik, dokler ni prišla tudi zanj ura vstajenja. — To veliko nalogo slovenske matere pa vrši danes slovensko ženstvo v Primorju. Tam je danes naš jezik enako oreganjan, ko v najbolj črnih časih avstrijskega jo-žefinstva. tam ie slovenska mati edino njegovo zavetje. — V polni meri se zaveda naše zavedno primorsko ženstvo te svoje historične naloge in zato si je osnovalo svoja ženska društva, da mora to nalogo uspešneje vršiti. Tako imamo »Žensko udruženje« v Opatiji. »Žensko dobrodelno udruženje« v Trstu in »Splošno žensko društvo« v Gorici. Vsa ta društva delujejo marljivo in so naravnost nenadomestljiva podpora v narodnem delu. Zlasti velike zasluge so si iztekla ta društva za našo deco katerim so v resnici prava mati. — Da pa ta ženska društva tudi ne zanemarjajo svojih ženskih interesov, da so agilna središča vsega dela za dvig slovenske žene, je razumljivo samoposebi. — Delo teh vzornih ženskih društev oa bi bilo veliko boli uspešno če bi imelo tudi svoje glasilo, ki bi propagiralo njih ideje in podpiralo njih idealna stremljenja. —• Da se to zgodi so se sporazumela vsa ženska društva Primorja. da prično izdajati svoi list. ki bo gotovo tako v vsebinskem kot tudi v opremnem oziru v čast slovenskemu ženstvu. — Zato apeliramo na vse slovenske žene, ki so ponosne in zavedne, da postanejo marljive prijateljice tega lista. — Nai Vam bo v ponos, da ste tudi Vi • pripomogli k zmagi- dobre stvari, naj Vam bo v zadoščenje, da ie tudi Vaša zavednost dovedla k rešitvi našega vprašanja v Primorju. — Slovenske žene ponovite s svojo požrtvovalnostjo primer slovenske matere — čuvarke našega iez ka.
Vestnik za učiteljski naraščaj.
UČITELJEVA PRIPRAVA NA PODUK.
(Konec.)
Računanje: Pismeno odštevanje in sicer sledeče težkočne stopnje: I. 463—322 (seve podpisano!), II. 463—245, III. 462—181, IV. 462 manj 286 (4 ure). Tudi nekaj »oblečenih« nalog. (V navpični koloni bi se dala snov boljše razvrstiti. Po potrebi se lahko napišejo k posamnim težkočnim stopnjam dotične naloge, ako jih ra-čunica ne nudi dovolj.)
Prirodoslovje: Toplota in mraz. Stvari, ki so same od sebe tople ali gorke (solnce, ogenj, živo telo . . .) stvari, ki so vedno mrzle ali hladne, končno stvari, ki po okolnostih svojo toplino spreminjajo (zrak, voda, les . . .). V event. drugi uri: Toplomer, čemu je in kako se rabi in kaj vidimo na njem.
Iz gradiva se spozna, da je namenjeno za srednjo učno stopnjo. Koliko se v vsaki uri ali pol uri — v mislih imam tudi poduk v oddelkih
— vzame, ni označeno ter je pri nekaterih lekcijah (obravnava beril!) težko, že popred določiti mero snovi za izvestni čas, ker ne moremo predvideti okolščin, ki bi ovirale ali pa tudi pospešile potek uka. Sicer je pa tako natančno fiksiranje snovi za ure in urice brez pomena, ker se mi zdi kot glavna stvar vaja, ki naj nastopi čim prej ko mogoče, kajti marsikako pravilo ali i zakon dojmijo učenci šele po mnogobrojnih va-i jah.
Učitelj-novinec bo moral to ali ono pripravo bolj natančno napisati, zabeležujoč tudi nekatere podrobnosti, kar mu olajšuje pregled in pamtovanje snovi. Ako se učitelj le nekaj let na opisani način pripravlja na svoje delo v šoli, bo tem potom učno snov kmalu materielno in formalno obvladal, kar je za njegovo uspešno delovanje veliko več vredno nego cela klada letnikov birokratičnih dnevnikov, kakršne imam priliko videti v Sloveniji. Kdor teh dnevnikov ne pozna, mu povem, da so sestavljeni po zgledu urnikov, koder se učna snov prav pisano in nepregledno menjava. Predpisane imajo baje zato, da se katerakoli nadzorujoča oseba prepričati more, je li učitelj res v vsaki uri kaj učil. Za Boga. kaj pa naj počne le nekoliko vesten učitelj z otroki v šoli kakor da jih uči kolikor mogoče? Ze dobra disciplina sama zahteva reden svež in duhabuden pouk. Sicer pa še uspehi ali neuspehi — ob normalnih razmerah seveda — povedo več ko dovolj o marljivosti ali nemarnosti učiteljevi! V predpisanih dnevnikih so tudi rubrike tako majhne, da ni mogoče, kako važno lekcijo bolj na podrobno zabeležiti in raz-presti. Tudi se pripeti, da kaka ura odpade (vročinske počitnice...!) ali se .predmeti zamenjavajo (veronauk!) in potem je treba dnevnik naknadno popravljati in kakor sem videl, se izvrši taka korektura z rdečilom! Je li tako brezplodno pisarjenje birokratizem ali pedante-rija?
Vse drugače izgleda naš pripravni zvezek ali zvezki. Tukaj je snov vsakega predmeta pregledna, v zvezi med seboj ter bolj natančno zabeležena ko v uradni tednici, kar je velike važnosti za ponovitev snovi. Po mojem mnenju pismena priprava na poduk ne more imeti drugega namena, nego da se učitelj temeljito seznani z učnim gradivom in da ga poma-lem dobi materielno in formelno v oblast, nato se pa prične emancipacija od popisanega papirja: učitelj se pripravlja, če treba, porabljajoč pismene beležke prejšnjih let, le bolj ustmeno in zapiše le podatke kake nove snovi ter potrebne metodične migljaje (napotke). Da se izkoristijo stare izkušnje in morebitni doživljaji učiteljevi ali učencev, se razumei
Tako sem vide! delati dobre učitelje, ki so dosegali lepe učne uspehe, zato menim, da ne bi bilo napačno, posnemati način njihovega dela. Kdor si pa izmisli še kaj boljšega, drago mu, samo naj ne pozabi, povedati to tudi drugim! Končno ne smem pozabiti omeniti, da prepogosto in često nepotrebno menjavanje učnih knjig zelo kvarno vpliva na šolski pouk.
Ako kaka knjiga v nečem ne ugaja, naj se tisto nekaj nadomesti z boljšim in ustreženo bo, le redkokdaj bo treba knjigo od temelja pre-ustrojiti.
Nikjer ni diletantizem bolj škodljiv, kakor v spisovanjti vedno novih knjig za osnovno šolstvo.	Jak. Kovačič.
Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva.
—rd Namen posvečuje sredstva. Vestnik učit. ž. r. d. je prinesel v št. 45 »Učit. Tov.« dopis »Namen posvečuje sredstva«. Ker se o tej zadevi v javnosti mnogo in različno govori, je potrebno odgovora in pojasnila, čeravno zadeva še ni rešena. — Dne 2. septembra 1921 je tovariš-soprog učit. ž. r. d. ob priliki podpisa potnega izkaza kategorično izjavil, da bo njegova soproga le - še v šolskem letu 1921—1922 poučevala na tej šoli, dalje pa ne y e č. To izjavo si je obdržal šol. vod. za-se. V enakem smislu se je tovariš tudi izjavil v predpreteklem šol. letu. Koncem meseca i junija 1922 je oče dotičnega dekleta vprašal šol.
čin... Jaz bi v vseh šolah dal podlago vzgoji z risanjem. Je edini jezik, ki more izražati vse reči. Še tako n e d o -staten obris da od kake reči boljšo predstavo kakor najboljši stavki. Risanje je absolutna resnica, in jezik resnice se mora učiti po-v s o d.«
Profesor Dodel, znameniti naravoslovec, je dejal: »Kdor se uči risati, se uči opazovati, se uči razlikovati, spoznavati, gledati, zaznavati, kjer drugi nič ne razlikujejo, nič ne vidijo, se nič ne uče, nič ne zaznavajo. Njegov duh se izuri, razširi, poostri, opremi z dovršenejšimi organi.«
Goethe je dejal: »Moje gledanje (nazlra-nje) je mišljenje, moje mišljenje je gledanje«, in P. K. Rosegger piše: »Po mojem mnenju in moji izvedbi misli človek v vidnih podobah.« Goethe je znal risati in Rosegger je izrezaval papirnate obrazce.
Ko je mladenič vprašal nekoč Goetheja, kako to pride, da piše tako cvetoč slog, mu je odgovori!: »Dal sem učinkovati na sebe reči.« Dne 21. in 25. decembra 1787 je pisal iz Rima: »Da rišem in študiram, pomaga pesniški zmožnosti, namesto da bi ga oviralo; kajti pisati se mora malo, risati mnogo.« Potem govori o diletantizmu in pravi, da se ne sme
dati ustrašiti, če ne riše umetniško ter pravi: »Tistih malo črt, ki jih vlečem na papirju, mnogokrat prenagljeno, malokedaj pravilno, mi pomaga v vsaki predstavi o vidnih rečeh; kajti dvignemo se prej do splošnega, ako predmete opazujemo natančneje in ostreje.«
Gerhart Hauptmann je kot sicer slab uče-rec rad risal.
Profesor \V. Freund, znamenit filolog, pravi: »Nič ne vodi tako učinkovito do pozornega gledanja in ostrega pojmovanja prirodnih predmetov, kakor dober risarski pouk«. Profesor dr. B. Zarnik (Zagreb) piše: »Prav za mojo znanost (biologiia) kakor vobče za prirodoslovje in medicino je risanje velike važnosti. Ali stvar je ta: dober prirodoslovec more biti samo ta, kdor ima sposobnost za risa-n i e. Namreč sposobnost za razumevanje forme in sposobnost za risanje se osnivata na istih duševnih svojstvih. Zato eo ipso vsak prirodoslovec zna risati, kajti oni, ki nimajo sposobnosti za risanje, tudi nimajo sposobnosti za prirodoslovje, nimajo zanimanja za to in bodo šli rajši študirat jus ali zgogovino, jezike i. dr.«
Geolog prof. Albert Heitn (Ziirich): »Glavni uspeh risanja ni vedno ustvarjena podoba, ampak mnogo bolj vaja v ostrem pojmovanj u.«... »Vse vidi risar z drugimi očmi.
Obdrži si jasne spomine od vseh oblik, drugim lahko jasneje in razumnejše pojasni svoje misli in zna v njihovem obrazu bolje citati«____ »Korak za korakom je v življenju na boljem, najsi bode njegov poklic kar koli«.
Profesor dr. Teodor Billroth, ostroumen zdravnik in genialni operater, je izustil, da so mu ljubši učenci z realskošolsko izobrazbo, ker so za medicino bolje pripravljeni z risanjem.
Prof. Balsiger: »Da se neguje lepota, v tem so skrite čarobne moči, ki govore do srca ta dajejo s tem človeku oprijemljaje in smer«.
Prof. Gemini: »Ne pozabi, da je proučevati prirodo najboljše krmilo, zmagoslavna vrata do risanja; temu vzgledu vzgledov se vdaj z žare-čo ljubeznijo, pa najčešče tedaj, če se vzbudi 1 tvoj čut za risanje, in ne daj minoti dnevu, ne da bi ne risal kak predmet po prirodi; tudi najmanjše ti bode prineslo krasen dobiček«.
Segantini: »Gojite risanje v osnovnih šolah, če hočete imeti inteligentne delavce ...«
Diderot:* »Pri industrijski bojni tekmi narodov bo trajno uspeval tisti narod, o čigar proizvodih sodi doma največje število vzgojenih oči.
* 15. oktobra 1713 do 13. julija 1784 Pariz, enciklopedist, romanopisec, pisatelj veseloiger in mnogoštevilnih filozofsko-estetičnih spisov.
Narod, ki nima lastnega okusa razvitega, podleže energičnejše razvitemu okusu sosednjega ljudstva in se podvrže njegovemu davku«.
Dr. Zarnik, dekan med. fak. v Zagrebu piše: Ravno pri nas bi bilo treba, da se vsi risarski talenti probude v šoli, ker se je do sedaj zanemarjalo itd.«
Profesor dr. Wilh. Rein zagovarja v deveterih tezah odločno pouk v risanju in pravi v njih med drugim- »Nedostatnost umetniškega čuta in okusa sicer ne ukinja osebnosti, pa jo kaže od estetske strani manj vredno«. »Risarski pouk se mora zato uvaževati na vseh zavodih pri napredovanju in pri izpitih prav tako kakor kaka znanstvena stroka«. Pa ne samo ta znameniti in ugledni pedagog zastopa risarski pouk. Tudi drugi imenitni zastopniki moderne pedagogike kakor Lay in Meumann se pečajo z njim natančneje in mu dajo važen prostor. Eksperimentalna pedagogika išče, kako bi se predmet učil psihološko pravilno. (Glej Ker-schensteiner: Die Entwicklung der zeichnerischen Begabung; E. Meumann: Vorlesungen zur Einführung in die experimentelle Pädagogik; Dr. G. Albien: Der Anteil der nachkonstruirenden Tätigkeit des Auges und der Apperzeption an dem Behalten und der Wiedergabe einfachter Formen itd.)	(Dalje prih.)
r
vod., ali je kaka služba razpisana, oziroma naj se mu naznani, če bi bila razpisana. Obenem mu da tudi izpričevalo na vpogled. Šol. vod. odgovori, če bo, bo tudi pravočasno izvedel. Okoli 10. julija t. 1. — od nikogar najet in poslan — se je šol. vod. iz lastnega nagiba informiral pri dotičnem tovarišu, ali bo njegova soproga še dalje poučevala. Tovariš odgovori, da bo še poučevala 2—3 leta. V teku razgovora omeni šol. vod., da je v bližini neko dekle napravilo izpit iz ž. r. d. in mu pokaže izpričevalo. Iz trte izvito pa je, da bi ga šol. vod. prosil, naj njegova žena odstopi v prilog kake druge. Oba sta še posebej povdarila, zakaj se prlpuste dekleta k izpitu, če ni služb, le da se naprtijo staršem nepotrebni stroški. Po tein razgovoru sta se oba prijazno razšla. — Zagotavlja pa se z vso resnobo in častjo, da šol. vod. o tem razgovoru ni črhnil ne ene besedice »roti tej ali oni osebi, najmanj Da proti članom kr. šol. sveta. — Pri seji dne 30. julija je kr. š. sv. na predlog člana A. D. — brez glasovanja šol. vod. — sklenil prositi, viš. šol. svet naj razpiše službo učit. ž. r. d. Šol. vod. sam je bil iznenaden in zahteval vzroke in pojasnila. Dobil jih je. Da bi bil šol. vod. s to prošnjo v kaki zvezi, je gola izmišljotina. Dokaz, da kr. šol. sv. ni videl o gornjem razgovoru s tovarišem, je ta, da so člani kr. šol. sv. pri seji dne 8. oktobra t. 1. vprašali šol. vod., ali je res, da je bil pri učitelju-tovarišu prosil za službo Naknadno je šol. vod. popolnoma neprizadeta oseba pripovedovala, da je že stari kr. šol. svet nameraval prositi za razpis službe učit. ž. r. d., pa da je bila ravno šol. vod. zapreka in se ta namera prepustila novemu kr. š. svetu: Opomba: Prejeli smo v isti zadevi tudi dopis od krajnega šoiskega sveta iz Orjavasi, ki potrjuje navedbe gornjega dopisa. Vendar ga ne -moremo priobčiti, ker je predrag tisk in nam je predragocen prostor v listu, da bi ga na račun učiteljske s p 1 o š n o s t i izrabljali za medsebojne prekljarije. I z-javljamo, da je to zadnja beseda v tej zadevi od naše strani; tovarišema je na razpolago društveno razsodišče, ki lažje dožene stvar na čisto, če jima je ležeče na objektivni razsodbi. — Ured-ništvo._
Iz Jugoslavije.
—	»Naprejevemu« glavnemu uredniku. (insinuacija). Uredništvu »Napreja« v Ljubljani je poslala O. Z. sledeči popravek: V 251. številki »Napreja« je objavljeno Doročilo nekega predavanja v Mestnem domu. V tem poročilu se trdi, »da je neki odbornik »Učiteljskega društva« kot delegat na seji Osrednje Zveze državnih nameščencev govoril proti izplačevanju draginjskih doklad poduradnikom.« V imenu O Z. izjavljamo, da ta trditev ne odgovarja resnici. Zastopnik učiteljstva v O. Z. ni na nobeni seji govoril Droti zahtevam poduradnikov; nasprotno, kadarkoli so bili stavljeni tozadevno kaki predlogi in resolucije, je solidarno glasoval zanje z drugimi odborniki. Prosimo Vas. da to pojasnilo lojalno priobčite v Vašem cenjenem listu. — Za Osrednjo Zvezo javnih nameščencev in upokojencem. — V Ljubljani dne 16. novembra 1922. — Maks Lille? s. r.. t. č. predsednik. Jože Bekš s. r. t. č. tajnik. — »Naprej« je imel drzno čelo da je v eni svoiih številk na podlagi neresničnih vesti kradel čast našemu zastopniku v »Osrednii Zvezi« javnih nameščencev. Osrednja Zveza je »Napreju« poslala nato gorenji pooravek, a »Naprej« do danes — vsaj kolikor smo pregledali številke »Napreja« — ni prinesel popravka. Tako postopanje se nam ne zdi le ne-loialno. ampak je tudi nepošteno. Tembolj je pa obsodbe vredno to. ker »Napre-iev« namen ni bil le osebno zadeti našega zastopnika, temveč mu je bil namen smešiti ves učiteljski stan^pred ravnostjo.
—	Okrajnim učiteljskim društvom. Okrajno učiteljsko društvo v Murski Soboti je sprejelo na svojem zborovanju dne 11. nov. t. 1. resolucijo, priobčeno.v današnji štev. »U. T.« med »društvenimi vestmi«. Vsa okr- učit. društva naprošamo tem potom, da se na svojih zborovanjih pridružijo naši resoluciji ter z nami zahtevajo uvedbo strogo iredentistične vzgoje v naše šole. Ena tretjina naših bratov ječi pod krutim jarmom suženjstva; njihova usoda je v naših rokah in v rokah nam izročene mladine. — Učit. društvo v Murski Soboti.
—	Zavedne koleginje in kolegi. Gospodarsko zavednost učiteljstva izkazujejo darila tovarišic in tovarišev za Učiteljski Dom in Učiteljski kovikt. Dosedaj je doposlanih 7% obveznic drž. posojil. Učiteljskemu konviktu do 3000 Din in Učit. Domu do 2000 Din. Darujte 7% državno posojilo Učiteljskemu Domu in Učiteljskemu konviktu tudi drugi!
—	Prvi strokovni učitelj za slepe v Jugoslaviji. Dosedanji ravnatelj na zavodu za slepe v Ljubljani tov. Jos. Kobal napravil je usposobljenostni strokovni izpit za pouk slepih pred komisijo v Lin-cu. To je prvi izprašani strok- učitelj za slepe pri nas. — Čestitamo!
Naročite si Radovanovičevo brošuro o unifikaciji in reformi šolstva. Opozarjamo na tozadevno današnjo oceno med književnostjo in oznanilih novih knjig in publikacij-
—	Članom ljubljanskega učiteljskega društva! Prosim vse dolžnike nujno, da čiinpreje poravnajo zaostalo članarino za leto 1922. Dolga ie pri društvu nad 4000
Din. prispevkov pa ni od nikoder. Med društveniki je 25 takih, ki še niso pare vplačali za tekoče leto! Vse te poživljam, da store 1. decembra svojo dolžnost — sicer pridem pri prvem zborovanju z imeni na dan! Prosim, da ne bo zamere! — P. P1 e s n i č a r t. č. blagajnik.
—	Tovariši, ki imate certif.kate za polovično vožnjo na državnih železnicah, jih dajte žigosati samo pri nastopu, potovanj pri vrnitvi pa ne. ker bi s tem izgubili pravico do ene od treh voženj. Če bi se na dotični blagajnik branil dati polovično karto brez žigosanja — kar se je že opetovano zgodilo — pritožite se na direkcijo, oziroma na inšpektorat, priložite preveč plačano celo karto in dobili boste povrnjen dotični znesek.	—k.
—	Božični Cenik »Učiteljske tiskarne«. Današnji številki Učit. Tov. je priložen cenik Učiteljske tiskarne. Tovariše in tovarišice, ki same ne potrebujejo cenika prosimo, naj ga izroče strankam katere se bi morda zanimale za vsebino in bi se odzvale z naročilom za Božič.
—	Pred ljubljansko izpraševalno komisijo so napravili strokovni izpit za poučevanje gluhonemcev g. prof. Ant. Kri-žanič, gospa Vera Galbiuffova (oba iz Zagreba) in g. K. Puhar iz Ljubljane. Čestitamo!	i.,
—	Umrla je 27. t- m. v Ljubljani po dolgi mučni bolezni učiteljica M i n -k a O s a n a. Zadnje njeno službovanje je bilo v Predosljah pri Kranju. Bodi ji žemljica lahka!
t Šolski ravnatelj Matko Bartel, (Poslovilni govor predsednika Belokranjskega učiteljskega društva K. Barleta). Tužni spremljevalci! Ob grobu predragega, predobrega očeta, milega prijatelja, zvestega tovariša, izbornega šolnika in velikega dobrotnika širne semiške občine stojimo. Nenadoma ga je iztrgala usoda iz naše srede! — Pokojni Matija Bartel se je rodil 1. 1849. v Mirni Peči. Študiral je v Novem mestu in Ljubljani. V šoli je bil med prvimi, zato so mu bila vrata široko odprta v svet, a izbral si je najtežji, a najlepši stan — učiteljski. — Kot mladenič je prispe! v solnčni Semič, med te lepe vinske gorice. Tu je zastavil svoj plug, tu sejal, tu počel tudi žeti. V sredi bogate žetve pa ga ie odpoklical Gospod. — V Semiču si je ustanovil svoj novi dom. Komu ni znano vzorno rodbinsko življenje mirne Barteljeve družine. Pokojniku je bilo po trdem delu v šoli razvedrilo živeti v krogu ljubljene soproge, nadebudnih otročičev. Ko je usoda razdrla to srečo in odpoklicala pokojnikovega najstarejšega sina, ki je bil ravno pred svršetkom študij, in takoj za njim ljubljeno soprogo, je združil vso ljubezen, vso skrb na ostala otroka. Gospodična Min-ka, gospod župnik, urnem Vajine solze, a tolaži Vaju naj misel, da je odišel Vajin dobri očka tja, kjer bivata že njegova dva ljubljenca! — Kakor je bil pokojnik skrben, dober oče, tako je bil tudi vrl, zvest prijatelj in tovariš. Mnogo let ie bil naš voditelj, naš zagovornik v okrajnem šolskem svetu. Težka, težka je njegova izguba tudi za nas! — In ti mnogobrojna, turobna množica! Ali je kedo med vami, ki ga ne bi bila neštetokrat obdarila pokojnikova radodarna roka? Ko ste bili vi še šolarčki, kako dragocene nauke ste sprejemali od pokojnika. In, ko ste zapustili šolo, vas blagopokojnik tudi ni pozabil: zbiral je dekleta in fante in dajal nauke in nasvete za nadaljnje življenje. In ko ste dorasli v može in žene, ali vas je pokojnik zapustil? H komu drugemu ste se ob vsakej potrebi zatekli, kakor k dobremu Matičku, kakor ste pokojnika v hvaležni ljubezni nazivali. — Kakor je pokojnik skrbel za vsakega posameznika izmed vas, tako lepo je skrbel tudi za občo blaginjo vaše občine. Mnogo let je vodil vaš občinski odbor. Njemu dolgujete, da teče mimo vaše. vasice železnica, da pijete zdravo, pitno vodo. On vas je učil varčevati in vam ustanovil požarno brambo. On vas je učil cepiti in vzgajati ameriške trte, njegova pesem se razlega iz vaših lepili zidanic. Mnogo, mnogo dolgujete pokojniku.! — Znano mi je, da ste mu hvaležni, da ste ga v znak hvaležnosti imenovali častnim občanom, da ste mu poklonili srebrn lavoriev venec, a vse to ni bila njegova želja, vse to je malenkost za njegove dobrote. — Se-mičarji, pokojniku se bodete najhvaležnejše izkazali, ako bodete živeli po njegovih naukih in ga ohranili v trajnem spominu. Slava Matku Bartelju! ____
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Unifikacija 1 reforma osnovne nastave, osobitim ozirom na izobrazbu učiteljstva. Izdal Ivo Radovanovič, zem. škol. nadzornik. Referat raspravljen na II. učit. kongresu u Zagrebu, 22. sept. — Cena brošuri 4 Din, s pošto 50 para več. — Brošuro dobe po seji širjega sosveta v razprodajo vsa okrajna učiteljska društva; do tačas se pa lahko naroča pri: Poverjeništvu UJU v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6.
—kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani. V naši založbi je ravnokar izšla knjiga Shakespeare-Othello. Prevel Oton Župančič. Strani 160. Cena 19 Din, po pošti 1.25 Din več.
—k Knjigarna Goričar in Leskošek v Celju je izdala: Aloiz Remec: »Iz moje domovine«. Cena zelo lično in okusno broširani knjigi je Din 18 vezani Din 24. O knjigi še izpregovorimo.
Naše narodno prosvetno delo.
DRUŽINSKI LIST.
Padla ie zopet beseda, ki naj ne ostane neooloiena. temveč ji daj Bog blagoslova na njeni poti k uresničenju. Družin-
ski list! Ali ne diha že iz vsebine mrtvih besed toplota domačega ognjišča, vabeča iz mrzlote vnanjega sveta v mirno zatišje domačnosti. Zato se mi zde besede tov. T. G. v 44. številki našega lista veselo poslanstvo iz onostranosti: znamenje, da razmišljamo o resnem realnem delu. kar ie za našo zmaterijalizirano dobo visoka postavka dobrega. Cisto prav. da se lake zadeve obravnavajo pred forumom javnosti, ker ima vsak delavec lahko kak pomislek ali dober nasvet in zna priti to poklicnim stavbiteljem v pomoč pri ustvarjanju njihovega končnega načrta.
Z bridkostjo opažamo deželani. da je naš preprosti človek izgubil kontakt z duševnim svetom naše dobe: postala sta si tuja kot »severa dan. juga noč«. Kaj je temu vzrok? — Dogodki, vrveči mirno nas z brzino, ki ni več sorazmerna časovnemu prostoru so nas postavili v hipu na nov svet. Vse tudi žlice in umazane cunje preteklosti smo vzeli seboj, a na narod smo pozabili.
Odkar je doživela »Šmohorska družba« svoj duševni bankrot, nimajo ognjišča naših kmetskih hiš več spodobnega tovariša, ki bi ji m povedal ob dolgih večerih lepo besedo in jih dvignil na lahkih perotih domišljije v čistejše nadzemske višave. Pride pač pogosto tujec, nespodoben in sirov, ki si še blatnih čižmov ne obriše.
Družinski list tedaj! Toda kakšen — to je seda i vprašanje.
Slovenci smo imeli do danes dva resna družinska lista: Lampetov »Dom in Svet« ter imamo že tretje leto izhajajočo goriško »Mladiko«. T. G. omenja nemško poljudno izdajo »Kunstvvarta« in »Ruski-na«. O teh ne vem sodbe, ker dobivam le Avenariusov »Kunstvvart und Kulturvvart«. Zdi se mi dobro, če si ogledamo nekoliko | »Mladiko« ki nam je bližja in se ie na j Goriškem razširila in vzamemo, kar bi bilo za nas. Prinaša leposlovje (Bevk, Detela, Fajgeli. Kosovel, Lovrenčič, Me-ško. Pahor. Pregelj Remec. Šorli. Samec i. dr.), poučni del. za naše malčke, ženski svet, iz naše' književnosti, listek, slike, satire uganke kratkočasnice. zdravstvo, gospodarstvo itd. Tol:ka pestra družba pod zelo spretnim uredništvom bivšega tov. Franceta Bevka, ie zainteresirala naš goriški svet za mnogo duševnih strem-lieni ki jih težko dobiš v kakem drugem listu. Zadnje čase objavlja še članke iz sociiologiie vzgoje in na stranicah tudi aktualne dogodke iz politike. Povdarjam zlasti, da ie ostal list kljub popularnosti v umetniškem oziru na višini časovnega razvoja, ogibajoč se spretno najnovejših ekstremnih umetniških struj. V »Listku« prinaša zelo primerne in značilne izvlečke iz novoizšlih knjig in publikacij, s primerno orijentacijsko spremljavo. Prepričan sem. da dobi v tem listu slednji naš človek. od resnega inteligenta do preprostega seljaka svoj duhovni delež. Registriral je vedno vsak najmanjši pojav na našem kulturnem polju. Opazil sem, da so bile ljudem posebno všeč karikature s po-litiškim ozadjem. Soglasna sodba kompe-tentnih mož pravi da ie to do danes naš najboljši družinski list.
Zakai bi ne vzeli vzgleda tukaj?
Imam s tem listom tudi nekai izkustev. zato lih navedem. Prvo leto je izhajala »Mladika« kot nabožen - znanstven list. z leposlovnimi ocvirki. Ljudstvo io je odklanjalo Po eni. strani preveč doktri-narska. je prinašala v leposlovju plehko blago enodnevne literature. Toda »naš narod moder je kot krali Mat;až « in ie hitro spoznal, da ni to glas srebrnih srčnih strun, temveč odjek njegovemu srcu dalj-njih neuglašenih piščalkariev. Drugo leto ie začel izhajati list pod onim vidikom, ki sem ga obrazložil zgorai. S številkami prvih letnikov smo kurili, ker jih ljudstvo niti jemalo ni več. čeravno so bile plačane a z drugim letnikom smo doživeli slučaie ko nas ie preprosti človek vprašal na cesti: »Prosim, je že prišla ,Mladika'?« Seveda je treba za to vzgoje narodove in — naše. In to ie najsvetejša naloga naše najbližje bodočnosti, s predpostavko, da uredimo prei pri sebi in odložimo ščipalnik.--
Nadaljnjo besedo pri tem snovanju imaio naši udeleženi odseki, oziroma naša ognjišča, okrajna učiteljska društva.
Pravi družinski list mora biti bogat raznovrstne snovi tedaj precei obsežnejši od bivšega »Domačega ognjišča«. Toda nikdar ne z vsiljivo tendenco. Vedno več »dulce« kot »utile«, ki pride kot nameček, na ne v obliki učenih razprav. Sicer ie pa resna leposlovna stvar, pravilno zaokrožena. najboljša vzgoia.
Kardinalna napaka vseli takihle naših oodietij je bila doslei ta. ker nismo znali organizirati sotrudnikov. Kdor pač pride
mimo. vrže kamenček k stavbi iz česar seveda ne more priti kaj pomembnega. Najprej ie treba delavcev, ker sami jih nimamo dovolj. Treba je širšega kroga, i To se mi ie zdelo koristno opomniti. Mogoče poišče bodoči organizovatelj tudi v tem kako zrno.	Fr. L.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Sv. Trojica v Slov. Goricah. V
korist ubogim šolarjem se uprizorita na šolskem odru dne 17. grudna t. 1. in 6. prosinca 1923, vsikdar ob 15. po dva * igrokaza s petjem in sicer: «Sirota« v štirih dejanjih. »Božični sen nedolžnega otroka«, enodejanka s petjem in živo sliko. »Teta iz Amerike«, mladinska igra v dveh dejanjih. »Človeški poklic, spisala Marica Gregorčičeva. Sosedne šole se uliudno vabijo k mnogobroijni udeležbi. ■— šolsko vodstvo.
—po Šmartno na Pohorju. (Šolski oder.) V nedeljo. 19. novembra je priredilo tukajšnje šolsko vodstvo o priliki otvoritve renoviranega šolskega poslopja pod vodstvom nadučitelja g. Zagažen Ivana v prid novemu šolskemu odru krasno mladinsko igro »Lažnjiva Milena«. Vsi otroci so kar najboljše rešili svoje naloge ter želi od ljudstva ki je napolnilo veliko šolsko sobo do zadnjega kotička, buren aplavz. Uvodoma je g. nadučitelj piedaval o temi »Šola in dom« ter vplival na starše, da bi redneje pošiljali otroke v šolo podpirali učitelja v vsakem oziru ter pošiljali tudi šoliodraslo mladino po knjige v šolsko knjižnico, ki je na novo urejena. — Ker je prireditev res krasno uspela, jo hoče vodstvo ponoviti v Slov. Bistrici, da čim prej plača šolski oder.
Prvi roditeljski sestanek smo imeli na Brezovici 26. listopada t. 1. Predaval je šol. voditelj o šoli: 1. o potrebi šolanja otrok in je pozival starše, naj pošiljajo otroke redno v šolo. 2. Iz-reja in vzgoja do 6. leta. 3. Kot privlačno točko je prečital »I z k a z« o zdravstvenem stanju prebivalstva v Sloveniji 1. 1921. (Ur. lisf 26. okt. 1922. št. lil). Udeležba je bila prav povol.ina, starši zadovoljni.
Književnost in umetnost.
UNIFIKACIJA I REFORMA OSNOVNE NASTAVE.
Osobitim obziron na izobrazbo učiteljstva. Ivo Radovanovič, zem. škol. nadzornik. Referat raspravljen na II. učit. kongresu u Saraievu, 22. septembra 1922.
Deželni šolski nadzornik J. Radovano-v i č je ena najmarkantnejših oseb v našem Udru-ženju. Globok v idejalu in širok v obzorju, ki ima jasno začrtane smernice za naše Udruženje, Njegov pogled obsega vedno celoto države, ki mu je tudi izhodišče pri presoji problemov, pred katere nas je postavila zgodovina. Preko lokalnih razmer in slučajnega položaja presoja vsako stvar vedno z obzirom na celoto in s pogledom v bodočnost.
Tak je bil tudi njegov referat na državni učiteljski skupščini v Sarajevu in vreden je, da je izšel sedaj pod gorenjim naslovom v posebni brošuri.
Naše mnenje je, da bi se vsak učitelj moral uglobiti v problem o katerem razpravlja in bi ga moral, ne samo prečitati, temveč se tudi uglobiti s polno dušo v celoten problem pro-svete in našega stanu pred katerim stojimo in ki nam ga g. Radovanovič odpira.
Da je naš celoten ustroj šolstva in s tem v zvezi socialen položaj našega stanu bolehen, o tem ni dvoma. Zato je potreba razmotrivati vse dele tega problema, potreba je poiskati vzroke te bolehavosti in razmotriti sredstva in pota za odzdravljenje nedostatkov in v prvi vrsti ozdravljenje nezdravih temeljev.
Na jasnem si moramo biti glede tega naj-preje mi sami. Zavedati se moramo položaja, v katerem se nahajamo! A ne tako, da kažemo na ta in oni poedin nedostatek, ki ga slučajno sami občutimo, tem več Ie tako, da gledamo na vse z višjega, državnega in celotnega stališča problema, upoštevajoč vse dele, ki so v zvezi s problemom.
In prav sedaj, ko se ustvarjajo novi prosvetni zakoni, je čas, da se zanimamo za ta vprašanja in smo si na jasnem: kaj hočemo in v kako smer hočemo reorganizacije. Zato je dolžnost vsakega člana UJU, da si naroči navedeno brošuro in se seznani s celotnim vprašanjem. Danes je čas za to, ko stojimo pred udejstitvijo zakonov za osnovno šolstvo, zakona o meščanskih šolah, zakona o učiteljiščih, zakona o srednjih šolah, zakona o pedagoških šolah, zakona o univerzah, zakona o preosnovi Glavnega » Prosvetnega Sveta itd. itd., ko se z zakoni razkosava organske kulturne celote, v škodo pro-svete, v škodo naroda, in v škodo države.
Radovanovič govori o potrebi unifikacije osnovnega šolstva, stoji na stališču, ki ga je slovensko učiteljstvo zastopalo že pred vojno in ki ga je povdarjalo vselej sedaj z ozirom na reformo šolstva Socijalni položaj učiteljstva v narodu ni najboljši. Iskati je vzrokov tega nezdravega razmerja, potov in sredstev, da se izboljša položaj. Radovanovič gre tudi v temu vprašanju do dna: Z osnovnim šolstvom je v tesni zvezi meščansko šolstvo, še v tesnejši zvezi so učiteljišča in pedagoške visoke šole, t. j. uči-
teljska Izobrazba; brez preosnove iste je smešno govoriti o preosnovi osnovnega šolstva. Izobrazba učiteljstva je temeljno zlo današnjega ustroja, zato se mora govoriti najprej o tej, potem šele o osnovni, meščanski in strokovni šoli. Ne pa tako, kakor se postopa dandanes, ko se rešuje zakon o učiteljski izobrazbi zadnji.
Separiranje mešeanskošolskega - učiteljstva je nezdrav pojav, ki ni samo lokalnega značaja v Sloveniji, temveč je razprt po vsej državi. Zato se tudi g. Radovauovič temeljito peča z njim v svoji brošuri. Tudi separatizem mešeanskošolskega učiteljstva ima svoj izvor v neurejenosti vprašanja učiteljske izobrazbe.
Visoke pedagoške šole so le zelo slabo in nezdravo nadomestilo akademske izobrazbe učiteljstva, hkrati so pa jasen znak in dokaz slabega ustroja naših učiteljišč.
Ozdravimo bolno telo celotnega ustroja našega šolstva, zat<^ se lotimo dela tam, ker je rakrana tega zla: slabega ustroja učiteljske izobrazbe.
Prvi pogoj temu pa je, da sami brez sramu pogledamo temu vprašanju v dno, zato kličemo tovarišicnm in tovarišem, članicam in članom UJU: Segajte pridno po Radovanovičevi brošuri in pokažite, da ste stanovsko zavedni!
—k Shakespeare - Othelio. Prevel Oton Zupančič. Shakespearjeva drama Othelio je pravkar izšla v vzornem prevodu Otona Zupančiča in v običajni opremi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prihodnji zvezek Shakespearjevih del prinese Komedijo zmešnjav.
Naša gospodarska organizacija.
—g »Učiteljskemu domu« v Mariboru so darovali 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1912. dalje) še sledeči tovariši in tovarišice: Mlinaric Josipina, Studenci pri Mariboru 1 a 100 Din. Rajšp Josip, Ormož, 1 a 100 Din. Rajšp Ida, Ormiož, 1 a 100 Din- Papst Rihard, Ormož 1 a 100 Din. Papst Marija, Ormož, 1 a 100 Din. Rand Roza, Ptujska okolica, 2 a 100 Din. Jarh Josip, Sv. Rok ob Sotli, 1 a 100 Din. Unverdorben Josip, Mrav-ljak Kari, Fabiani Adela, Godnič Marija, vsi v Zrečah, vsak po 100 Din; Lazar Tone, Št. Jurij v Prekmurju 1 a 100 Din, skupaj 13 obveznic a 100 Din 1300 Din. Z zadnjič izkazanimi 1200 Din torej 2500 Din. Iskrena hvala darovalcem! Posnemajte jih, tovariši in tovarišice! — M. Kožuh, blagajnik U. D. v Mariboru.
Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1922.): Valerija Jerajeva, učiteljica in šolska voditeljica v Gorjah pri Bledu. 1 a 100 Din; Josip Kobal. strokovni učitelj za pouk slepih v Ljubljani. 2 a 100 Din (v spomin, da je prvi izmed Slovencev. oziroma Jugoslovanov napravil z dobrim uspehom strokovni izpit za pouk slepih otrok pred izpraševalno komisijo v Linzu — republika Avstrija — dne 16. in 17. novembra 1922. Častitamo!); skupaj 3 obveznice a 100 Din in prej izkazanih 27 obveznic a 100 Din = 3000 Din. Hvala! — Pridno pošiljajte nadaljnje obveznice odboru za zgradbo »Učiteljskega kon-vikta« v Ljubljani.
Darilo »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. Valko Razingar, učitelj na Jesenicah na Gorenjskem je izpremenil plačanih 200 K brezobrestnega posojila v darilo. Hvala!
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ SAVINJSKO UČIT. DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ bo zborovalo 7. decembra t. 1. z običajnim dnevnim redom na Gomilskem. Pričetek ob 10. uri. Za kosilo naj se vsak udeleženec priglasi vsaj dan prei tov. Zotterju.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLO-VENJORAŠKI OKRAJ ZBORUJE glasom društvenega sklepa v četrtek dne 7. decembra točno ob 9. uri v Slovenjgradcu po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Predavanje. 3. Poročilo blagajničarke o stanju društvene blagajne; določitev članarine za leto 1923. in sklepanje, kako naj se ista pobira in plačuje. 4. Društvene in stanovske zadeve. 5. Slučajnosti. Blagajničarka ponovno prosi zamudnike za poravnavo zaostale članarine; če bi se isti iz tehtnih vzrokov zopet ne mogli udeležili zborovanja, pa naj svoj dolg poravnajo drugim potom. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Udeležba je obvezna. — J. Purkhart, t. č. predsednik.
+ NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZBORUJE v četrtek 7. decembra t. 1. ob 10. uri v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu:
1.	Poročilo predsednika.
2.	O šolskem vrtnarstvu; poroča gosp. okr. ekonom Fr. Kafol.
3.	Ugotovitev članstva za 1. 1923.
4.	Slučajnosti.
Kdor ne bi prišel, naj se javi z ozirom na 3. točko, ker bomo prijavili UJU samo one člane, ki se bodo letos izrecno sami prijavili. Parasit-stva mora biti konec. — Predsednik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI OKRAJ ZBORUJE dne 7. grudna točno ob 1«. v ptujski Mladiki po naslednjem vzporedu: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Društveni poslovnik, poroča tov. Majcen. 3. Duhovna organizacija učiteljstva, poroča tov. nadzornik p. Flere. 4. O pretituberkulozni ligi poroča g. okr. zdravnik dr. Vrečko. 5. Slučajnosti. Tovariši(ice) vrnite vse knjige iz društvene in učiteljske knjižnice, da se knjižnici do občnega zbora uredita. — Poverjenika S. Š. M. bodeta pobirala članarino! Da se društvo pred sklepom upravnega leta oddolži napram poverjeništvu UJU Ljubljana, je dolžnost zamudnih članov, da vsaj do tega dne poravnajo zaostalo članarino 1922. — Po zborovanju se zberemo k obedu in na prijateljsko kramljanje v lokalih, ki se določijo pred zborovanjem. Le vkup, le vkup uboga gmajna, kliče odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI OKRAJ ZBORUJE 9. decembra ob 13. uri v Kranju, a) Gdč. Rožmanova predava o Ibsenu. b) Volitve zastopnikov učiteljstva v višjem šolskem svetu, c) Slučajnosti. NB.: Blagajnik bo pobiral zaostalo članarino za leto 1922. — Odbor.
+ KONJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZBORUJE v soboto, dne 9. decembra t. 1. ob pol U. uri v deški šoli v Konjicah. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »O telovadbi« predava prof. Ad. Schaup. 4. Iz vprašalne Skrinjice. 5. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje zanesljivo — odbor.
4- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽ. OKOLICO zboruje v torek, dne 5. dec. popoldne ob 15. (3.) uri v deški meščan, šoli. Poleg drugih običajnih točk je na dnevn. redu predavanje tov. Hergoutha: »Geološki odnošaji mariborske okolice«. Ne pozabite na članarino in Šolsko Matico.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO V DOLNJI LENDAVI. Učitelji(ice) član(ice) Dolnje Lendavskega društva imamo sestanek v Črenšovcih dne 8. decembra ob 10. uri. Sestanek je važen, zato prosim polnoštevilne udeležbe, t. č. predsednik Josip Gorišek.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 14. decembra t. 1. v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri prcdpoldne po sledečem sporedu: A) Stanovske zadeve. B) Kako naj učitelj združuje nazornost s sugestijo in poosebljeva-niem, da bode dosegel boljše učne uspehe. (Poroča in praktično demonstruje tov. Radoslav Knaflič.) C) Slučajnosti. Udeležba je obvezna. Glej sklep zadnjega zborovanja! — A. Spreitz, t. č. predsednik.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO \ MURSKI SOBOTI je zborovalo dne 11. novembra v Murski Soboti ob prav povoljni udeležbi. — Zgodil se je pač pri nas neizbežen škandal-ček, da govori predsednik ob koncu zborovanja desetim ušesom. Vzdržali smo pa le toliko, da so bile izčrpane najvažnejše točke dnevnega reda in to je za nas — dovolj?? — Po odobrenju zapisnika zadnjega zborovanja, priporočal je tov. predsednik Jančičevo: Risanje v ljudski šoli. Oglasilo se je lepo število naročnikov. Pismeno se je od nas poslovila tov. Vranjek - Salaba. Marica! tudi mi Ti kličemo: Obilo lepega in dobrega v divni Gorenjski! — Ker je bil delegat (tov. nadz. Jurko) odsoten, se poročilo o pokr. skupščini na Bledu preloži do prih. zborovanja. Poročilo o glavni skupščini v Sarajevu je podal tov. Duic. — Temu ie sledilo predavanje o domoljubju tov. Toneta Lazarja. V resnem tonu, polnem skrbi za mladež. je predavatelj omenil uvodoma naše brate v neodrešeni domovini. — V roke naše mladine polagamo usodo trpečih naših bratov. — Našim sovražnikom Italijanom so se nov. 1918. uresničile stoletne sanje: zasedli so >-svoje neodrešene« kraje. In mi? Italijani so bili v to vzgojeni, mi nismo; italijanske šole so v to vzgajale — naše ne! — Tu je treba temeljite re-medure v naši vzgoji in naši finančniki naj ne tiščijo vinarja v žepu, ako je treba izdatkov za vzgojo jugoslovanske iredente. — Po referatu se je razvila živahna debata, sprejeta je bila tudi sledeča resolucija: »Mursko - Soboško učiteljsko društvo zbrano na svojem zborovanju dne 11. novembra — predvečer Rapalla — konštatira, da polagajo merodajni faktorji kljub najžalost-nejšim izkušnjam premalo važnosti na nacljo-nalno - iredentistično vzgojo, kar nas navdaja s skrbjo za najbližjo bodočnost, ako se ozremo preko naših zapadnih in severnih mej. Vsled tega zahtevamo: 1. Da se izda zemljevid naše domovine z jasno začrtanimi nacijonalnimi mejami in da se istega vpelje v vse naše šole. — Sedanjih, nam vsiljenih mej na zapadu In severu, naj ne pozna naša vzgoja. 2. Da se pri sestavi učnih knjig ozira člmnajveč na sesta ke nacijo-nalno - iredentistične vsebine. — 3. Da se nemudoma izdajo slike o trpljenju naših zasužnjenih bratov v Primorju in na Koroškem, s katerimi naj se založi vsaka šola.--—
Organizaciji slov. učiteljstva v Julijski Benečiji se odpošlje pozdrav.
Da spozna slov. mladina naše lepo Prek-murje, naprosilo se je nekaj tovarišev, med njimi tov. Kontlerja. da pošiljajo kratke, primerne sestavke v »Zvonček«. Sestavki pa naj bodo stvarnejši, od onega izpod jperesa S. A. R.ja. »Zvon-čkovega« urednika pa prosimo, da nam v ta namen prepusti v »Zvončku« »Prekmurski kotiček«. — Tainik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO ie zborovalo 25. oktobra 1922. ob skoro polnoštevilni udeležbi.
Po običajnem pozdravu predsednika, zlasti novo priseljenih učiteljev in učiteljic, katere rabi predsednik na skupno delo z nami, se preide k dnevnemu redu.
I.	Tovariš predsednik nam poda kot delegat zanimivo poročilo o pokrajinski skupščini UJU na Bledu, kjer sta se posvetila oba dneva za razmotrivanje pravnega in materijelnega stališča učiteljstva in šolstva.
II.	Z zanimanjem slede zborovale! tudi poročilu tov. Hrena, ki ie bil izvoljen na Bledu, da zastopa naše društvo na državni skupščini UJU v Sarajevu. — Zlasti zanimivi so njegovi osebni vtisi na tej skupščini.
III.	Stavile in soglasno so se sprejele sledeče resolucije:
1.	Obžalujemo pomanjkljivo sestavo proračuna, vsled česar so bili prizadeti voditelji na svojih dokladah in učiteljice ročnih del ter vrtna-rice na svojih prijemkih. Predsedstvo UJU se prosi, da stori odločilne korake, da se to čimpre-je popravi.
2.	Izražamo svoje začudenje, da je možno izdajati tako globoko v šolstvo segajoče odloke, kakor ukinjenje ekskurendnih šol, nastavitev abi-turijentov, ki se pa "čez 14 dni zopet prekličejo.
3.	Želimo v interesu in ugledu šolstva v bodoče več doslednosti.
4. UJU naj vpliva pri pokrajinski upravi,
da knjigovodstvo utemelji vsakokratne odtegljaje.
IV. Pri slučajnostih se je obravnavalo zlasti stanje bolr.e koleginje, ki si je nakopala svojo bolezen v poklicu, a se jo sedaj, ko leži že nad 2 leti v postelji pusti, da bi naj živela z meseč-n.) 568 K. Vsi navzoči so z ogorčenjem protestirali proti tako nečuvenemu postopanju. Sklenilo se je, da se naj store potom UJU energični koraki.
Po nekaterih nasvetih in vprašanjih, ki se tičejo samo domačega društva, bil je dnevni red izčrpan in zborovanie zaključeno ob pol 12. uri.
Nato se je podalo učiteljstvo skupno v mestni muzej, kjer smo si ogledali ne preveliko, a zelo zanimivo zbirko starin in nekaj novejših stvari.
+ ZBOROVANJE CIRKNIŠKO - LOŽKE-GA KROŽKA UČIT. DRUŠTVA ZA LOGAŠKI OKRAJ je bilo dne 14. oktobra t. 1. v Grahovem. Predsednik tov. Jug graja, ker se mnogo članov ne briga za zborovanja. Navzočih bi moralo biti več nego 25 članov, ker .ie društvo strokovno. Omeni tovariše, ki so se udeležili skupščine na Bledu ter obžaluje ustavitev nastavljenja učit. moči. Tovariš Žnidaršič doda, da se je na skupščini tudi zaletelo hoteč nas staviti pod policijsko nadzorstvo. Liberalni bodimo v vsakem oziru in naj se ne neti med nami sovraštvo. Ustave ni treba staviti pred nas kot boga. Čas bo sam ozdavil rane. Sestavi tozadevno resolucijo, ker je skupščina prekoračila svoj delokrog. Živahna debata se je vnela med tov. Zalar, Šušteršič, Rozman, Žnidaršič glede udeležbe zborovanj od strani Slomškarjev. Sklep: Tudi oni se lahko udeleže naših zborovanj, ker je društvo strokov-
no, a le kot gostje ■	pravic. Tov
Žnidaršič sestavi tozadevno resolucijo.
Predavanje tovarišice Hribernik o temi; »Zakaj ne doseže učitelj vseh zakonitih učnih in vzgojnih vspehov v šoli. Predavanje je bilo zanimivo. Tov. Kabaj omeni, da bi se dalo o tem mnogo govoriti, vsega m mogoče doseči, delajmo, da dosežemo vsaj nekaj. Tov. Žnidaršič pripomni, da je za tako temo eno zborovanje premalo. Učitelj težko shaja s kraj. šol. sveti, kateremu je navadno politika alfa in ornega. Treba se je ozirati na material in na ljudstvo. Tovariš Kabaj pripoveduje konkreten slučaj.
Predavanje >Utisi potovanja po Srbiji« je radi odsotnosti predavatelja odpadlo.
Pri slučajnostih prečita tov. Žnidaršič pismo tov. Stravsa. Isti dan je zboroval tudi logaški krožek, zato prosi, da tudi pri našem zborovanju sprejmemo njih točke t. j. glede nameščenja učiteljstva, ukinjenje zasil. šol itd. Ako manjka učiteljev naj se jih vzame iz Ljubljane. Vsa sistemi-zirana mesta naj se zasedejo. Natančno je treba definitirati, kdo ima pravico do brezplačnega dopusta.
Glede izgovarjave trd. »1« je tov. Žnidaršič mnenja, da je tako kot takrat, ko se nam je ukazalo, da štejemo po srbohrv. načinu. Breznikova slovnica piše marsikaj nejasnega. Morali bi biti slavisti, ko niti ti niso popolnoma na jasnem. Večne novotarije so nepotrebne, zato so tozadevni odloki ponesrečeni.
Tov. Skubic vpraša kam ie šel denar, ki so ga nam vzeli 1. 1921. v dveh mesečnih obrokih. Vpraša naj se UJU. Nabavne zadruge pa so nepotrebne. Konečno se priporoča mesečno zbiranje za rezervni zaklad.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 2408.
Razpis učiteljskih služb.
Po odredbi šolskega sveta z dne 14. novembra 1922 št. 15.476 se razpisujejo nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev:
1.	Bled, osemrazrednica, služba nad-učitelja ter službi učitelja in učiteljice;
2.	Bohinjska Bistrica, štirirazrednica, služba učitelja in učiteljice;
3.	Dobrava pri Kropi, dvorazrednice, služba nadučitelja;
4.	Gorje, petrazrednica, služba nadučitelja;
5.	Jesenice, šestrazrednica, deška š.,
2 službi za učitelja;
6.	Jesenice, šestrazrednica, dekl. š., služba nadučitelja in 2 službi za učiteljici;
7.	Koroška Bela, šestrazrednica, služba za učitelja in služba za učitelja ali učiteljico;
8.	Kranjskagora, šestrazrednica, služba učitelja;
9.	Kropa, trirazrednica, služba za učitelja in služba za učiteljico;
10.	Ovšiše, dvorazrednica, služba za učiteljico;
11.	Radovljica, osemrazrednica, služba za učitelja;
12- Rateče, dvorazrednica, služba nadučitelja in služba učiteljice;
13. Leše, enorazrednica, služba za učitelja;
14. Koprivnik, enorazrednica, služba za učitelja ali .za učiteljico;
Za učiteljske službe na Bledu, Jesenicah, v Kropi in Radovljici imajo prednost učitelji z izpitom za pouk na obrtno nadaljevalnih šolah.
Pravilno opremljene prošnje se vlagajo po predpisani poti do 24. decembra 1922.
Okrajni šolski svet v Radovljici,
dne 22. novembra 1922.
I
Potrtim srcem naznanjamo v.-em sorodnikom, ZDaneem in prijateljem tužno vest, da je naša islireno ljubljena hčerka, sestra, svakinja, gdč.
Minka Osana
učiteljica
dne 27. t. m. ob 5. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v 25. letu sta-ro-ti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice je bil v torek 28. t m ob pol treh iz hiše žalosti, Gledališka ul. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin!
Ljubljana, dne 28. novembra 1922.
Žalujoči ostali.
Razpis nadučiteljskih in učiteljskih služb.
Na osnovnih šolah novomeškega okraja se razpisujejo z dovoljenjem višjega šolskega sveta z dne 3. novembra 1922 štev. 14919 nastopne nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namešcenje.
		Služba		Število		Služba se		o	Ali je do-		
> <D				> o		razpisuje		C a s*	biti v kraju		
KZ>	-	C TI		■o v l— N - h m ©				o a CC "m ta O			
03 a -a p t. o o.	Službeni kraj	dučitelja o< voditelja	A*		o C ■o «1 t, o o.	a> 2 ¡3 a	O S		C a	o» ca	Opomnje
N		«3 C	"P	cL	>	OS N		£	i	ta	
1	Ajdovec	1	,	2		1		1	1		
2	Ambrus		1	2		* .	1	l	l		
3	Črmošnjice		2	3		1	1		1	1	
4	Dobrniče	1	,	3	1	1		l	1	.	
5	Dolž	1		1		1	alil	l	.		
6	Dolenje Karteljevo	1	1	2		1	1	l	1		
7	Dol. Nemška vas		1	3	.	1	alil		1	1	
8	Dol. Topla reber	1		1		1	alil	1	1		
9	Gabrje	1		1		1	alil	1	1		
10	Gorenje Sušice	1		2		1		i	1		
11	Hinje		1	2			1	1	1		
12	Mirna peč		1	3	1	1	alil		1	1	
13	Orehovica	.	1	2			1	i	1		
14	Podgrad	1	1	2		1	1	1	1	1	Prosto stanovanje le za nadučittlja.
15	Podstenice	I	.	1	.	1	alil	l	.		
16	Poljane	1		1		1	alil	i	1		
17	Sela pri Hinjah	1		1		1	alil	1	1		
18	Sela pri Šumbregu	1		1	»	1	alil	1	1	.	
19	Stopiče	1		3	.	1		1	1		
20	Šmihel pri Žužemberka	1		2		1		1	1		
21	Trebnje	.	1	4	2	,	1		1	1	
22	Žvirče	1		1		1	alil	l	1	.	
23	Žužemberk	.	1	5	1	1			1	1	
24	Št. Peter	1	•	4	3	1	•		1	1	
Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo do dne 31. decembra 1922 pri okrajnem šolskem svetu v Novem mestu po predpisani poti.
Okrajni šolski svet Novo mesto,
dne 20. novembra 1922.