NEDELJA, 26. JULIJA 2015 1 20 € 9 771124 666007 «Afera« Komel, Dežela in manjšina SandorTence Se ne spoznam na glasbo in na glasbeno šolstvo, da bi lahko s strokovnega vidika ocenil sklep deželnega sveta o prispevku goriškemu Centru Emil Komel in posledičnemu združevanju slovenskih glasbenih šol. Tudi v financah nisem ravno doma, zato bom skušal zadevo oceniti z zakonskega in predvsem političnega zornega kota. Pravno gledano se sklep deželnega sveta zdi neoporečen. Zakonodajalec nikomur ničesar ne vsiljuje, ker gre za javni denar (iz državne in ne iz deželne blagajne) pa postavlja nekatere pogoje. Časovnica za združevanje glasbenih šol je dovolj raztegnjena (dve leti), 150 tisoč evrov ni zanemarljiva vsota, sklep deželnih svetnikov pa se navezuje na pred kratkim odobreno šolsko reformo. V njej je govor tudi o slovenskem glasbenem šolstvu in o poučevanju glasbe na slovenskih višjih šolah v Trstu in Gorici in na špetrski dvojezični šoli. Politično gledano zadeva odpira kar nekaj vprašanj. Deželni odbornik Gianni Torrenti je kmalu po imenovanju javno pozval pristojne v slovenski manjšini, naj pospešijo t.i. reforme in razmislijo o združevanju nekaterih ustanov. Izrecno je omenil glasbeni šoli in založbe. Torrenti je SKGZ in SSO dal vedeti, da Dežela podpira dogovorjene in postopne rešitve, če jih ne bo, pa bo uprava FJK sama ukrepala. Odborniku zato ne moremo očitati slepomišenja, temveč mu moramo v tem primeru priznati doslednost. To ne pomeni, da je Dežela glede »afere« Komel ravnala pravilno in transparentno. Preveč je namreč nejasnosti, nedorečenosti in na pol izrečenih resnic, da je zelo težko ne samo razumeti, temveč tudi obnoviti potek dogodkov. Dogajanja v deželnem svetu so sicer znana in sklepi črno na belem, kako je prišlo do odločitev pa je zavito v meglo. Po eni strani obstaja občutek, da je Dežela vsilila Komelu (in Glasbeni matici) neke rešitve v zameno za prispevek 150 tisoč evrov, po drugi pa, da je združitev glasbenih šol neizogibna, le način je vprašljiv. Dramatično bi bilo, ko bi se morala združitev udejaniti jutri ali pojutrišnjem; dve leti je dovolj dolgo obdobje za resne pogovore in primerne rešitve. Res pa je, da je v tem primeru padla na izpitu predvsem manjšinska politika. V smislu, da ni znala (ali ni bila sposobna) povedati kaj se dejansko dogaja in kaj se bo zgodilo. ljubljana - Obisk predsednika ruske vlade Medvedjev v Sloveniji v času napetih odnosov med Rusijo in Brusljem LJUBLJANA - Ruski premier Dmitrij Medvedjev, ki je sinoči prispel v Slovenijo, prihaja v času zelo napetih odnosov med Rusijo in Evropsko unijo zaradi ukrajinske krize. Slovenija je tako prva članica unije, ki jo bo Med-vedjev obiskal od začetka zaostritve odnosov pred več kot letom dni. Ruski politik se bo udeležil današnje tradicionalne prireditve v spomin na ruske ujetnike, ki so med prvo vojno umrli pod plazom na Vršiču. Medvedjev je v pogovoru za RTV Slovenija pred obiskom v Sloveniji izrazil optimizem glede prihodnosti gospodarskega sodelovanja med Moskvo in Ljubljano, čeprav se je blagovna menjava med državama zaradi evropskih sankcij proti Rusiji precej zmanjšala. Na 2. strani združevanje Glasbena matica ni vedla ničesar TRST - »O sklepu deželnega sveta, ki govori tudi o združitvi Centra Emil Komel in Glasbene matice sem izvedela iz Primorskega dnevnika.« Predsednica Glasbene matice Milena Padovan sicer ne deli ocene predsednika Komela Saše Qunzija, da je šlo za strelo z jasnega, pač pa predstavljajo zanjo dogajanja veliko presenečenje. »Ne toliko zaradi vsebine, ker vemo vsi, da so pritiski politikov glede združevanja precej močni, tako da skoraj že mejijo na ultimatum. Pač pa glede načina izvedbe,« pravi Padovanova. Na 3. strani V Trgovskem domu načrti čezmejnega mesta GORICA - Dežela FJK je v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico naredila nov korak v pripravah na obnovo vogalnega pritličja Trgovskega doma v Gorici. Deželni odbor je namreč sprejel sklep, da za slovensko knjižnico vključi v rebalans 95 tisoč evrov. S tem denarjem bo knjižnica uvedla postopek za načrtovanje prenove. V pričakovanju nanjo pa so prostorni vogal, ki ima velik potencial zaradi vidljivosti na osrednji mestni ulici, zasedli študentje arhitekture, ki razstavljajo svoje načrte za uresničitev somestja Gorica-Nova Gorica-Šempeter-Vrtojba. opcine - Požari Ogenj na Krasu OPČINE - Kratkotrajna, ponekod celo komaj opazna nevihta naj bi včeraj pred poldnevom na tržaškem Krasu povzročila kar dva požara. Streli naj bi bili namreč krivi za gozdna požara, ki sta sočasno izbruhnila blizu Op-čin in Gropade. Na Opčinah je gorelo na območju Selivca, v neposredni bližini obeliska, gašenje pa je bilo hitro in učinkovito. Na 5. strani V Rimu o zaščiti in slovenskih bankah Na 3. strani Afganistanca iščeta samo mir in svobodo Na 6. strani Trst: občinska komisija sprejela znižanje IRPEf Na 6. strani Briški vinogradniki gledajo v nebo Na 16. strani Borut Ban ostaja zvest Jadranu Na 22. strani DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji m podi ■_ vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it (UD) -J áant'Anna Im]?!-«*! TVüíporii Tuni&rt f Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta I9Ü8 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu <3 AGRICOLA DI TRIESTE TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA ul, Travnik, 10 (industrijska cona Domio) Trst-Tel, 040 8990111 info@agricolats.it VSE ZA DEZINFEKCIJO komarjev, muh, klopov, " lin miši REPELENT ZA ODGANJANJE MERJASCEV IN KAČ ELEKTRIČNE OGRAJE 2 Nedelja, 26. julija 2015 ITALIJA, SVET / ljubljana - Danes slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem italija - Davki Medvedjev v Sloveniji v času äP™ napetih odnosov EU-Rusija Medversko srečanje je bilo uvod v današnjo slovesnost pod Vršičem LJUBLJANA - Ob Ruski kapelici pod Vršičem bo danes tradicionalna spominska slovesnost, ki se je bo kot najvišji predstavnik Rusije v zgodovini prireditve udeležil ruski premier Dmitrij Medvedjev, ki je sinoči prispel v Slovenijo. Ruski premier prihaja v času napetih odnosov med Rusijo in Evropsko unijo zaradi ukrajinske krize. Slovenija je tako prva članica unije, ki jo bo Medvedjev obiskal od začetka zaostritve odnosov pred več kot letom dni. Slovesnost pod Vršičem bo imela duhovno dimenzijo, saj so nanjo vabljeni predstavniki različnih ver, ki so se zbrali na predvečer prireditve. Spremljevalni dogodki so se sicer začeli že drevi v Ljubljani. Kot je povedal eden od organizatorjev slovesnosti, predsednik društva Slovenija-Rusija Saša Geržina, želijo ob 99-letnici postavitve kapelice izpostaviti človeško dimenzijo, ki je trenutno še posebej aktualna. Slovesnosti se tako navezujejo na obeleževanje stoletnice prve svetovne vojne, v luči trenutnih razmer v svetu pa želijo z njimi tudi sporočiti, da je vsako človeško življenje nenadomestljivo. Poleg Medvedjeva bosta zbrane pod Vršičem, kjer pričakujejo več kot tisoč ljudi, nagovorila še slovenski premier Miro Cerar, v imenu društva Slovenija-Rusija pa nekdanji predsednik Milan Kučan. Ruski premier se bo danes skupaj s premierjem Cerarjem po napovedih udeležil tudi neformalnega druženja v Kranjski Gori po slovesnosti pri kapelici, nato pa si bo ogledal še nekaj slovenskih znamenitosti. Zvečer ima predvideno večerjo s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki se bo sicer tudi udeležil slovesnosti pod Vršičem. Uradne pogovore s slovenskim državnim vrhom ima na programu jutri. V ospredju pogovorov med pre-mierjema Slovenije in Rusije bodo po napovedih dvostranski odnosi. Državi naj bi ob obisku med drugim podpisali triletni program o sodelovanju v kulturi, znanosti in športu ter več dokumentov o sodelovanju med ministrstvoma za zdravje ter med ministrstvoma za pravosodje obeh držav. Državi naj bi sklenili tudi sporazum o skupnem nastopu na tretjih trgih. Leseno kapelico, posvečeno svetemu Vladimirju, so leta 1916 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin umrlim tovarišem, ki jih je med gradnjo ceste zasul snežni plaz. Je edinstven spomenik in simbol prijateljstva med Rusijo in Slovenijo. intervju za rtv slovenija O odnosih s Slovenijo, »nepotrebnih sankcijah«, Kitajski in ukrajinski krizi LJUBLJANA - Ruski premier Dmitrij Medvedjev je v pogovoru za RTV Slovenija pred obiskom v Sloveniji izrazil optimizem glede prihodnosti gospodarskega sodelovanja med Moskvo in Ljubljano, čeprav se je blagovna menjava med državama zaradi evropskih sankcij proti Rusiji zmanjšala. Ob tem je v intervjuju, ki ga sta ga predvajal Radio in Televizija Slovenija, spomnil, da je blagovna menjava leta 2013, na svojem vrhuncu, dosegla dve milijardi dolarjev, zgolj v prvih petih mesecih letos pa se je zaradi političnih odločitev zmanjšala za skoraj 40 odstotkov. »Ne vem, kako dolgo bodo še trajali ti spori, saj jih, ponavljam, nismo začeli mi. Večkrat smo poudarili, da so sankcije nesmiselne, saj ne peljejo nikamor in se po navadi z ničimer ne končajo. Samo kvarijo odnose, potem pa so potrebna dolga in težka pogajanja,« je poudaril glede sankcij EU proti Rusiji zaradi ukrajinske krize. »Menim, da je to, kar smo delali doslej, treba okrepiti, premostiti začasne težave in razširiti naše sodelovanje,« je še dejal Med-vedjev. Za ruska vlaganja so po njegovih besedah zanimiva področja industrije, energetike, elektrike, hotelirstva in turizma. Slovenska vlaganja pa so povezana s proizvodnjo potrošniškega blaga, kot so gospodinjski aparati in farmacevtski izdelki. Slovenskim oblastem je tudi priporočil, naj pozorno preučijo projekt Turškega toka, alternative propadlemu projektu Južni tok, pri katerem je nameravala sodelovati tudi Slovenija. Kot je pojasnil, je Rusija pripravljena graditi plinovod do Turčije, kjer bi ob meji z Grčijo lahko nastala skladišča, iz katerih gre plin lahko naprej po vsej Evropi. Ob tem je opozoril, da trgovanje z energenti «ni enosmerna cesta» ter poudaril, da je Rusija v enaki meri energetsko odvisna od Evrope, kot je Evropa od Rusije. »Evropski trg je za nas ključnega pomena, toda to ne pomeni, da plina ne bomo dobavljali drugim. To, da bomo dobavljali plin Kitajski, nikakor ne zmanjšuje pomena našega sodelovanja z Evropo,« je dejal. Povedal je še, da je napočil čas, ko mora Rusija poglobiti sodelovanje s Kitajsko. Za to vidi dva razloga, in sicer v tem, da sodelovanje doslej ni bilo dobro razvito, ter v zaprtju dela evropskega trga za Moskvo. Sam sicer ne vidi nevarnosti, da bi Rusija postala odvisna od Kitajske. Na vprašanje o ukrajinski krizi, ki ima po njegovih besedah «umeten značaj», zanjo pa sta odgovorni prejšnje in sedanje ukrajinsko vodstvo, je odgovoril, da jo lahko rešijo le sami Ukrajinci. »Obstoj Ukrajine je v tem trenutku odvisen od modrosti, potrpljenja, takta, pripravljenosti za kompromis in želje po dogovoru vseh, ki sprejemajo odločitve na ozemlju Ukrajine,« je dejal. Pri tem po njegovem lahko pomagajo tudi Rusija, ZDA in Evropska unija. zagreb - Pričakovana poteza Hrvaška uradno proti arbitražnemu sodišču ZAGREB - Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je v imenu hrvaške vlade včeraj v pismih obvestila arbitražno sodišče in Evropsko komisijo o okoliščinah, ki pod vprašaj postavljajo verodostojnost in zakonitost arbitražnega postopka za reševanje spora o meji med Hrvaško in Slovenijo. V pismih so navedli, da so javno objavljeni transkripti in posnetki komunikacije slovenskega sodnika na arbitražnem sodišču Jerneja Sekolca in slovenske agentke na sodišču Haagu Simone Drenik razkrili kršitev temeljnih načel arbitražnega postopka. Zapisali so tudi svoje mnenje in ga argumentirali. Med drugim so ocenili, da sta Sekolc in Drenikova s svojim ravnanje grobo in sistematično kršila neodvisnost in integriteto arbitražnega postopka. Hrvaška je preostalo četverico sodnikov arbitražnega sodišča tudi pozvala, naj nujno pregledajo poslane informacije, saj je po oceni Zagreba zelo oškodovana integriteta celotnega postopka kot tudi njegova percepcijo legitimnosti v javnosti. Sodišče so tudi pozvali, naj poda mnenje o dogodkih.Podobno pismo je Zagreb naslovil tudi na Evropsko komisijo in v njem navedel, kaj vse je storila Hrvaška v zvezi z najnovejšimi dogodki, ki naj bi kompromitirali arbitražni postopek. Odločitev sodišča o rešitvi spora o meji je bila napovedana za december. Arbitražno sodišče se je sicer že oglasilo v četrtek, ko je sporočilu za javnost sprejelo odstop Sekolca in zapisalo, da je v skladu z arbitražnim sporazumom zdaj na potezi slovenska vlada, da v 15 dneh imenuje novega člana sodišča. V nasprotnem bodo sami imenovali novega člana sodišča. Medtem je odstopila tudi Drenikova. (STA) eksplozija Trupel ne bo lahko identificirati BARI - Preiskovalci si še niso na jasnem, zakaj je v petek prišlo do eksplozije v tovarni s pirotehničnimi sredstva v kraju Modugno. Do eksplozije, ki je zahtevala sedem smrtnih žrtev je vsekakor prišlo v laboratoriju, medtem ko je bližnja smodnišni-ca k sreči ostala nepoškodovana. Eksplozija je do tal razdejala laboratorij, pirotehniki pa so zavarovali območje, ker se bojijo, da bi lahko še vedno pokalo. Zasegli so tudi vozila, v katerih so bila pirotehnična sredstva, namenjena dostavi. Preiskovalci upajo, da bodo tudi z njihovo pomočjo ugotovili morebitne nepravilnosti pri izdelovanju teh sredstev. V ponedeljek čaka forenzike še ena zelo težka in nehvaležna naloga. Na podlagi ugotavljanja DNK zapisa določiti istovetnost trupel. Med žrtvami so štirje Italijani, dva Indijca in Albanec, brata Brisecella lastnika istoimenske tovarne, ene najstarejših v Italiji na področju izdelovanja pirotehničnih sredstev, pa sta hudo ranjena. Janša: SDS bo zmagala BOVEC - Udeležence včerajšnjega tradicionalnega tabora stranke SDS je nagovoril predsednik Janez Janša, ki je napovedal ponovno zmago stranke.Kritičen je bil do medijev, ki da poročajo selektivno in volivcem ne dajejo objektivnih informacij. »SDS je v lanskem letu, v letu, ko so ji namenili uničenje ali vsaj marginalizacijo, stala in obstala. Danes smo močnejši, kot smo bili kadar koli prej. Tistim, ki so nas lani pokopavali oz. odmetavali na smetišče zgodovine, sporočamo, da smo še vedno tukaj in tukaj bomo zmagovali,« je v nagovoru udeležencev tabora poudaril Janša. S tem, kje smo in kaj imamo, po prepričanju Janše ne moremo biti zadovoljni. »Imamo oblast, ki se je oblikovala po nelegitimnih volitvah, in tako tudi vlada. Škandali, še posebej ko gre za mednarodni ugled Slovenije, se kar vrstijo,« je dejal Janša. Umor v Makedoniji STRUGA - V makedonskem mestu Struga so iz mi-movozečega vozila streljali na namestnika direktorja makedonske davčne uprave in funkcionarja koalicijske Demokratske unije za integracijo (DUI), 42-letnega Argetima Asa-nija in ga ubili. Potres s smrtnimi žrtvami ISLAMABAD - Na severu Pakistana so zabeležili potres z magnitudo 5,1. Žarišče potresa je bilo 15 kilometrov severno od prestolnice Islamabad, V kraju Abotabada, ki leži 50 kilometrov stran od Islamabada, so v potresu umrli dve ženski in devetletni otrok, ko se je nanje zrušila njihova hiša. Pakistan leži na meji med indijsko in evroazijsko tektonsko ploščo, zaradi česar so potresi v tej državi pogosti. V potresu z magnitudo 7,6, ki je oktobra 2005 prizadel Pakistan, je umrlo več kot 73.000 ljudi, okoli 3,5 milijona jih je ostalo brez strehe nad glavo. TRST - Če je Evropsko sodišče za človekove pravice pred dnevi dodobra razburkalo italijanske vode z zahtevo po zakonskem priznanju istospolnih partnerstev, so italijanski škofje v petek doživeli nov šok. Italijansko kasacijsko sodišče je namreč razsodilo, da morata dve katoliški šoli v Livornu plačati davek na nepremičnine ICI (danes IMU) za obdobje 2004-2009, in sicer 422 tisoč evrov. Na sodnike se je včeraj vsul plaz kritik z vrha škofovske konference. Generalni tajnik Nunzio Galatino je povedal, da je to nevaren napad na zasebne šole, ki so izenačene z javno šolo, in na svobodo izobraževanja, kot to spodbuja Evropa. Galatino je temu dodal, da so nekatere odločitve včasih lahko ideološko pogojene. Njegove besede so nekateri podprli, malodko pa zavrnil. Skratka, (ne)vidna vez med Cerkvijo in Rimom, ki se ni nikdar odtrgala, bo najbrž zdržala šepre-cej časa. Mimo vsakega ideološka predsodka, na katere se sklicuje Galatino, velja vsekakor poudariti, da so se škofi tokrat lotili sodnikov. V demokraciji ima seveda vsakdo pravico, da izrazi svoje mnenje. Toda eno je skušati pogojevati politične izbire, drugo je skušati vplivati na sodstvo. Sicer je jasno, da so Galatino-ve besede usmerjene drugam. Bivši minister za gospodarki razvoj Mau-rizio Lupi je bil včeraj med tistimi, ki so poudarili, da uvaja razsodba kasacijskega sodišča »diskriminacijo« in »nevarno neenakost«. Ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Stefania Giannini se ni uradno vključila v polemiko oziroma se ni formalno opredelila, a iz Aoste je dala vedeti, da je potrebno poglobiti vprašanje. Dodala je, da so bili sodniki mnenja, da uživajo javne in zasebne šole drugačne pogoje, ker so to drugačne institucije. Ministrica Giannini je pri tem ugotovila, da bi bila javna šola brez zasebnih šol v velikih težavah. Zanimivo bi bilo pri vsem tem izvedeti mnenje Vatikana. Galatino je opozoril, da obiskuje izenačene šole v Italiji 1,3 milijona mladih, in nekako očital državi (sodnikom?), da udarja po tistih, ki ji pomagajo. Bo že res, da prejemajo te zasebne šole 520 milijonov evrov javnega denarja, je ugotovil Galatino, a to pomeni 6,5 milijarde evrov varčevanja za državno blagajno. Vendar se Galatino ni dotaknil vprašanja, ki ga je odprlo kasa-cijsko sodišče. Če opravljaš komercialno dejavnost, moraš plačevati davke, so povedali sodniki. Če morajo plačevati mladi rento, gre za komercialno dejavnost in mora torej šola plačevati občinski davek. Dodatno vprašanje je transparentnost bilanc teh šol, iz katerih je vsaka dejavnost razvidna. Galatino pravi, da bodo šole zaprli, ker niso v stanju, da plačajo davek ICI. Dovolj je, da predstavijo te šole svoje bilance (tudi socialne) in jasno bo, kaj je prav in kaj ni prav. Aljoša Gašperlin / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 26. julija 2015 3 glasbena vzgoja - Predsednica GM Milena Padovan o sklepu FJK »Ne strela z jasnega, temveč presenečenje« Vtis, da Dežela sprejema odločitve mimo Slovencev TRST - »O sklepu deželnega sveta, ki govori tudi o združitvi Centra Emil Komel in Glasbene matice, sem izvedela iz Primorskega dnevnika.« Predsednica Glasbene matice Milena Padovan sicer ne deli ocene predsednika Komela Saše Qunzija, da je šlo za strelo z jasnega, pač pa predstavljajo zanjo dogajanja veliko presenečenje. »Ne toliko zaradi vsebine, ker vemo vsi, da so pritiski upraviteljev in politikov glede združevanja precej močni, tako da skoraj že mejijo na ultimatum. Pač pa glede načina izvedbe,« pravi Padovanova. Pogojevanja in postavljanja časovnih terminov se ji namreč zdijo neprimerna. Kot se ji zdi neprimerno, »da Dežela sprejema sklepe in odloča mimo nas, saj GM ni bila v zadnjih časih soudeležena v teh pogovorih«. Glasbena matica je glede vsebin in združevanja večkrat javno izrazila svoja mnenja in stališča. Pokazali so pripravljenost ne le za sodelovanje, temveč tudi za združitev s Centrom Komel. Predsednica priznava, da je to vprašanje delikatno in ga je treba reševati postopno, premišljeno in z do- Predsednica Glasbene matice Milena Padovan je o dogajanjih izvedela iz Primorskega dnevnika foto damj@n govarjanjem. Stvari pa se ne smejo in ne morejo po njenem mnenju dogajati mimo ustanov, ki se združujejo. Padovanova pravi, da se je v začetku junija srečala z vodstvom Ko- politika - Nova volilna zakonodaja Gabrovec (SSk) ne izključuje možnosti poslanske liste s furlansko in nemško skupnostjo TRST - Slovenska skupnost razmišlja, da bi za poslanske volitve oblikovala volilno listo s predstavniki furlanske in nemške skupnosti, ki bi z 20 odstotki glasov na deželni ravni prišla do parlamentarnega mandata. Na to možnost namiguje deželni tajnik SSk Igor Gabrovec (na sliki), čigar stranka je, kot znano, zelo nezadovoljna z volilno zakonodajo (t.i. italicum). Strasti so se še dodatno razvnele po objavi predloga dveh volilnih okrožij, ki po mnenju slovenske stranke močno zmanjšuje možnost izvolitve slovenskega parlamentarca tudi na listi Demokratske stranke. Gabrovec pravi, da so padli v vodo vsi poskusi ne samo za zajamčeno, temveč tudi za tako ali drugače olajšano izvolitev Slovenca v parlament. Zadnji poskus je zadeval predlog znižanja volilnega praga za izvolitev Slovenca (ali predstavnika drugih manjšin) na 20 odst. ne na deželni ravni, temveč na območju 32 občin, kjer živijo Slovenci. »Veseli me, da nastale težave sedaj priznava tudi poslanka Tamara Blažina in da je pomisleke o volilnem zakonu izrazil Alessandro Co-lautti iz NCD. Lepo, a ti pomisleki žal prihajajo prepozno, saj sta njuni stran- ki v Rimu podprli volilni zakon,« ugotavlja podpredsednik deželnega sveta. Od tod možnost ustanovitve deželne manjšinske liste, ki bi v primeru nastanka po mnenju Gabrovca lahko kot glavno geslo izbrala zaščito deželne avtonomije in večjezičnosti. SSk je, kot znano, na deželni in na lokalni ravni zaveznica Demokratske stranke, na volitvah 2013 pa je za poslansko zbornico podprla Tamaro Blažina. Sedaj se odpirajo tudi drugi scenariji. Iz Rima je medtem prišla vest, da so strokovne službe poslanske zbornice ugotovile nekaj tehničnih napak pri novem volilnem zakonu. Gre predvsem za neskladnost med številom mandatov in številom prebivalcev v nekaterih okrožjih. Obstaja možnost »vrnitve« zakona v parlament, čeprav le za tehnična dopolnila, kar bi vsaj na papirju odprlo možnost ponovnega premisleka o slovenski manjšini. To se sicer tudi Ga-brovcu zdi zelo malo verjetno, nekateri furlanski predstavniki Demokratske stranke pa menda računajo na spremembe. Bolj kot usoda slovenske manjšine jih sicer zanima drugačna razporeditev novih okrožij. S.T. mela. Srečanje je bilo pozitivno in beseda je tekla o konkretnem sodelovanju, ki bi se lahko začelo izvajati že v prihodnjem šolskem letu. Ustanovili so tudi mešano delovno skupino, zato - poudarja predsednica GM - so jo dogodki v deželnem svetu še toliko bolj začudili in presenetili. O razvoju dogajanj je izvedela iz člankov v našem časopisu. »V sredo iz članka še ni bilo povsem jasno, kaj se snuje in kakšni bodo sklepi. V vsakem primeru sem že isti večer pisala odborniku Gianniju Torrentiju in članom posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Zaprosila sem jih za pojasnila s priporočilom, da bi mogli vsi zainteresirani biti seznanjeni z dogajanji, predvsem pa z odločitvami,« nam je povedala Milena Padovan. Predsednica je to mnenje izrazila v osebnem imenu, medtem ko bo uprava GM o tem razpravljala v prihodnjih dneh in zavzela uradno stališče. Osebno mnenje je v pričakovanju uradnega stališča Centra Komel v včerajšnjem Primorskem dnevniku izrazil tudi predsednik Quinzi. S.T. rim Pobuda poslanke Blažina Prispevki za manjšino in usoda naših bank RIM - Poslanka Tamara Blaži-na se je sestala s podtajnico na ministrstvu za finance in gospodarstvo Paolo De Micheli (na sliki obe poslanki), v kolikor se v tem času že nastavlja stabilizacijski zakon za prihodnje leto. V tem smislu je slovenska poslanka, kot piše v sporočilu, želela sogovornici izpostaviti potrebo po določenih spremembah, s katerimi bi lahko končno dosegli gotovost višine finančnih sredstev namenjenih manjšini iz zaščitnega zakona. Na podlagi lanskih amandmajev slovenske poslanke je Dežela FJK prejela iz Rima skupno 9.232.722 evrov za tri člene zaščitnega zakona (8, 16 in 21). Z zelo pomembmo novostjo, da lahko Dežela po novem nameni nakazana sredstva na podlagi posameznih potreb, ne da bi že v Rimu zapečatili porazdelitev med tremi členi. Vsled tega je bil že konec marca izdan ministrski dekret, ki je celotno vsoto nakazal Deželi z namenom, da jo le ta dodeli »in pri-mis« slovenskim organizacijam v smislu člena 16 (institucije slovenske manjšine). Za prihodnje triletje je Blaži-nova izpostavila podtajnici De Mic-heli najprej pričakovanje, da bi sedanja vsota ne bila okrnjena (v triletnem načrtu je za leto 2017 namreč predvidenih zgolj šest milijonov). Prav zaradi takih in podobnih nihanj bi bilo primerno, da bi bila celotna vsota že določena z zakonom in bi postala tako nespre- menljiva postavka. To bi dejansko pomenilo, da bi lahko slovenska manjšina računala na dokaj gotovo finančno podlago, ne da bi se morala, kot običajno, truditi in se pogajati za primerno postavko v finančnem zakonu. Podtajnica, ki je sicer že sledila zadevi, je iznesla pripravljenost vlade, da se poišče primerno rešitev in tako zagotovi manjšini stabilno finančno dotacijo, seveda ob upoštevanju dokaj kompleksnih predpisov državnega knjigovodstva. Ob tej priložnosti je bil govora tudi o reformi zadružnih bank, ki bo med drugim zadevala oba slovenska bančna zavoda. Poslanka Blažina je izpostavila potrebo, da se spoštuje specifiko naših bank, predvsem kar zadeva rabo slovenskega jezika in slovenskih članov v upravnih odborih. O tem je bilo namreč govora na nedavnem srečanju z vodstvom obeh slovenskih bank, ki se ga je udeležila tudi slovenska poslanka. Tudi glede tega vprašanja ni s strani vlade nobenega nasprotovanja - je poudarila podtajnica - ki je tudi izrazila mnenje, da bi se morali glede ohranitve teh specifik prej dogovoriti predstavniki naših bank z vodstvom vsedržavnega združenja zadružnih bank, nakar bo vlada sprejela besedilo, ki ga bo prav slednje predstavilo. Podtajnica De Mic-heli je zagotovila poslanki Tamari Blažini, da jo bo redno seznanjala s potekom reševanja obravnavanih problemov. slovenija - Gost promet po vsej državi Naval na meje s Hrvaško Pod udarom predvsem Gruškovje, Dragonja in Sečovlje - Nalivi ponekod ovirali promet LJUBLJANA - Več mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško je bilo včeraj ves dan zelo obremenjenih, najdaljša čakalna doba je bila na Dragonji - dve uri za izstop iz države in ena ura za vstop. Tudi pred predorom Karavanke v Avstriji je bila kolona zelo dolga, saj so avtomobili v povprečju stali okoli uro in pol. Zastoji so bili tudi drugje po Sloveniji, gneča je bila predvsem podravski avtocesti in na obalnih cestah proti mejnim prehodom. Na hitri cesti Škofije-Koper je bila pred priključkom Koper-center kolona vozil dolga okoli tri kilometre, zastoji so nastali tudi od Kopra proti Šmarju in Dragonji ter v obratno smer in na cesti Izola-Portorož. Zelo obremenjena je bila tudi avtocesta A4 v naši deželi. Med odsekoma Udine Sud in Palmanova je bila deset kilometrov dolga vrsta, kljub opozorilom na svetlobnih panojih so se av-tomobilisti vključevali v odsek v smeri Palma-nove in takoj zatem obtičali v vrsti. Zelo obremenjen je bil tudi odsek med Palmanovo in Latisano ter cestninska postaja v Moščenicah. V Sloveniji odkrivalo hiše LJUBLJANA - Okoli poldneva je Slovenijo včeraj od zahoda dosegla nevihtna linija, ki je ponekod s seboj prinesla tudi točo. Marsikje po državi je deževje povzročilo številne nevšečnosti, od odkritih hiš, zalitih cest do podrtih dreves.Okoli poldneva je neurje na območju Občine Krško Meja na Dragonji je bila včeraj ves dan močno obremenjena arhiv odkrilo nekaj streh, podrlo nekaj dreves, v naselju Brezje pri Senušah je strela udarila v kozolec. Nekaj naselij v Občini Brežice je ostalo brez elektrike. Tudi na območju Celja je neurje podrlo precej dreves in razkrilo strehe več objektov, na območju občine Laško pa podrlo drevo. Neurje ni prizaneslo niti občinam Žalec, Vojnik, Slovenske Konjice, Kozje, Štore, Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina. 4 Nedelja, 26. julija 2015_ALPE-J ADRAN slofest - Vabilo na doživetje v septembru V petih dneh peš od Rezije do središča Trsta Rezija - Trst (16. 9.-20.9. 2015) Sreda, 16. septembra 2015 Začetek pohoda ob 7. uri na Solbici (573 m) v Reziji, nadaljevanje poti preko Osojan in planin med Rezijo in Tersko dolino (najvišja točka planina Niže/Nische, 1350 m) na sedlo Tanameja. Do tu okrog 6 ur in 30 minut. Sledi vzpon s Tanameje preko Strmeča in preko sedla pod Breškim Jalovcem (1490 m) in spust proti Brezju (Montemaggiore) prihod okrog 18. ure kjer je predvideno prenočevanje. Drugi del poti zahteva 4 ure in 15 minut. Skupaj prvi dan okrog 10 do 11 ur hoje. Četrtek, 17. septembra 2015 Odhod iz Brezja ob 7. uri proti izviru Nadiže (steza CAI 795 in 415) in nato vzpon do Prosnida (Prosenicco) in mimo kmečkega turizma Zaro (steza CAI 744). Prečenje vršnega dela Ivanaca, mimo Spinjona in spust v Nadiško dolino pri Landarju ter nadaljevanje poti ob Nadiži do Spetra. Prihod ob 17. uri, tu je predvideno prenočevanje. Petek, 18. septembra 2015 Odhod iz Špetra ob 7. uri do Števerjana, skupaj dobrih 8 ur. Pohod v smeri Špeter, Stara Gora, Mišček, Korada, Vrhovlje, Kojsko, Števerjan (Bukovje) - prihod predviden ob 17. uri. Prenočitev. Sobota, 19. septembra 2015 Odhod iz Števerjana ob 7. uri v Mavhinje. Potek: Števerjan, Gorica (skozi mesto, mimo KB Centra ob 8. uri). Miren, Cerje, Kremenjak, Medja vas, Cerovlje, Mavhinje - prihod ob 17. uri. Skupne hoje dobrih 9 ur. Prenočitev Nedelja, 20. septembra 2015 Odhod iz Mavhinj ob 7. uri doTrsta, skupaj od 6 do 7 ur. Potek pohoda: Mavhinje, Slivno, Nabrežina, Križ, Prosek, Kontovel, Obelisk,Trst. Dobršen del pohoda poteka po Ribiški stezi. Prihod v Trst okrog 15. ure, vsekakor pred pričetkom zaključne prireditve Slofesta. Iz doline Rezije bodo krenili na Slo-fest: na veliki, tridnevni kulturni praznik Slovencev v Italiji. Hodili bodo čez drn in strn. Njihov cilj je Trst. Večjezično in večkulturno mesto s svojim Borznim trgom/Piazza della Borsa: na katerem bo prijetno šumel roj slovenskih kulturnih dogodkov, ki jih, v okviru druge izvedbe t.i. »festivala Slovencev v Italiji«, prireja Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) v sodelovanju s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svetom slovenskih organizacij (SSO). »Zamisel petdnevnega pohoda, ki bo med 16. in 20. septembrom dolino Rezije povezal s Trstom, sestavljajo različni vzgibi. Prvi je prav gotov pohodniško-re-kreacijski, drugi pa želi prebivalcem mesta Trst predstaviti do kam sega slovenska organizirana skupnost. Kot tretje gre pristaviti, da je pohod priložnost za neposredno geografsko spoznavanje našega ozemlja: t.i. slovenskega etničnega prostora, ki se razprostira od Trbiža do Milj,« razlaga Silvan Pittoli, odbornik v pokrajinskem svetu ZSKD za Goriško in pobudnik pohodniške prireditve. Pohod bo v simbolično celoto zaokrožil tudi delovanje ZSKD na teritoriju treh provinc. »S krajšim kulturnim programom je predviden sprejem pohodnikov, tako na zbornem mestu na rezijskem sedežu ZSKD na Solbici, kot tudi v prostorih Slovenskega kulturnega centra v Špetru (Multime- dijski center SMO) ter na sedežu ZSKD v Gorici. Pohodnike bodo na vmesnih postankih spremljali člani društva Briški grič in Kremenjak. Krajša kulturna točka bo potekala tudi v Mavhinjah. Ravno v teh dneh se dogovarjamo še za logistično pomoč iz strani slovenskih planinskih društev iz Benečije, Gorice, Trsta in Brd,« je o organizacijskih aspektih pohoda spregovoril Pittoli, ki zainteresirane - »na dolgo in nepozabno dogodivščino« - poziva, naj čimprej potrdijo prisotnost: prijave zbirajo do 20. avgusta (tel.: 0481-884226). Trasa pohoda je na zemljevidu že nakazana in naštudirana. »Z Bojanom Makucem, odbornikom SPDG, smo dobršen del posameznih odsekov že prehodili in trasirali. Ugank ne bo. Na poti bomo srečevali številne gorske postojanke in pastirske stane ter druge naravne in zgodovinske zanimivosti: npr. sotočje izvira Nadiže in Landarsko jamo. Trasa pohoda je speljana pretežno po markiranih stezah in makadamih. Dnevno je predvidenih približno deset ur lahke hoje. V prvih dveh dneh - naj-napornejših - bo treba premagati skoraj dvatisoč metrov višinske razlike. Prenočitve so predvidene na turističnih kmetijah,« zagotavlja Pittoli. Petdnevni pohod bo s Solbice, na dnu doline Rezije, krenil proti sedlu Tam na Meji in mimo Breške gore v Brezje. Naslednji dan se bodo pohodniki spu- Silvan Pittoli (zgoraj) in izhodišče pohoda na Solbici stili v dolino Nadiže in pripešačili v Špeter. Tretji dan bodo dosegli Goriška Brda. V Števerjan - kjer bodo pohodniki prenočili - bodo vstopili mimo Korade ter zaselkov Vrhovlje in Kojsko. V Štever-janu se bodo ustavili tudi pri spomeniku padlim v NOB in v prostorih kulturnega društva Briški grič na Bukovju. V soboto, 19. septembra bodo skozi središče mesta Gorica krenili proti Kremenjaku ter mimo Medje vasi dosegli Mavhinje. Sklepni dan pohoda bo potekal po označeni Ribiški poti na relaciji Nabre-žina-Trst. Prihod na prizorišče dogajanja, v naselje Slofest Village, je predviden ob 15. uri. V primeru izrednih vremenskih razmer se potek trase lahko spremeni. Udeležba je mogoča tudi na posameznih odsekih. vas FAMIGLIA SUBVENCIONIRANJE ŠOLNIN ZA OTROŠKE JASLI V&/FVG REGIQNE AUTONQMA FRIWLI VeNEZIA GIUUA šolskim letom 2015-2016 se bo spremenil sistem deželnega subvencioniranja šolnin, ki so predvidene za otroške jasli in druge vzgojne programe, namenjene otrokom od o do 3 let. Dežela bo prispevke nakazovala že med časom, ko bodo otroci obiskovali vzgojne programe, in ne šele ob koncu dejavnosti s povračilom stroškov: tako bodo družine plačevale znižano šolnino, razlika pa se bo nakazovala neposredno ponudnikom storitev. Vloge za subvencioniranje šolnine lahko družine oddajo socialnim službam občin, kjer ima sedež izbrana vzgojna ustanova, od 23. julija 2015 dalje. Dodatna pojasnila, pogoji in naslovi vložišč so objavljeni na spletni strani www.regione.fvg. it oz. na odzivniku telefonske številke 0434 223522, int. 3. 7 •j www.regione.fvg.it oz. na odzivniku telefonske številke 0434 223522, int. 3 Nedelja, 26. julija 2015 1 5 APrimorski ~ dnevnik požari Koristni napotki in informacije Gasilci so imeli včeraj opoldne na Krasu opravka z dvema sočasnima gozdnima požaroma, ki sta okrog 11.30 izbruhnila v bližini Opčin in Gropade. Po navedbah pokrajinskega poveljstva gasilcev sta bila požara po vsej verjetnosti posledici kratkotrajne nevihte, ki se je takrat pojavila na Tržaškem, zagorelo naj bi namreč zaradi strel, ki sta udarili v gozd. Obseg obeh požarov je bil zaradi pravočasne intervencije omejen. Dim, ki se je širil iz gozda na območju Selivca, le nekaj metrov stran od openskega obeliska in tamkajšnjega razgledišča, je bil viden daleč naokrog in tudi iz Trsta. V poletnem obdobju deluje na pokrajinskem poveljstvu posebna enota za gašenje gozdnih požarov, ki šteje pet gasilcev in dve gasilski vozili (avtocisterno in terensko vozilo). Samo gašenje je na Seliv-cu trajalo dobre pol ure, »zgorel je vsega skupaj nekaj manj kot hektar gozda,« je povedal vodja omenjene enote Marino Sisti. Openski gasilci so medtem hiteli v Gropado, kjer je požar okvirno zajel območje 50 za 50 metrov, s slovenske strani so pomoč nudili sežanski gasilci. Tudi tam je po vsej verjetnosti zagorelo zaradi strele. Na prizoriščih so bili tudi prostovoljci civilne zaščite in gozdna straža, ki v teh primerih usklajuje dejavnosti. Po petkovem požaru ob mira-marski železniški postaji so imeli gasilci torej že drugič zapored opravka z ognjem v naravnem okolju, večjih požarov in hujših posledic pa letos k sreči še ni bilo. Z napovedanimi padavinami pa se bo požarna ogroženost zmanjšala. (af) Požar na območju Selivca, tik ob openskem obelisku, je bil viden daleč naokrog fotodamj@n i ; A1: 1 V? .Jr—i^ ' , Tržaška civilna zaščita je posredovala nekatere koristne informacije in napotke, s katerimi lahko preprečimo požar. V primeru, da zagledamo požar ali potrebujemo pomoč, je vsekakor vselej na razpolago zelena številka 800500300. Da čim bolj varujemo naše gozdove in sploh naravo, je civilna zaščita pripravila nekaj nasvetov in priporočil, in sicer: v gozdu ne smemo nikdar prižigati ognja; v gozdovih ne smemo puščati prižganih vžigalic ali cigaretnih ogorkov, ne smemo kaditi, med vožnjo avtomobila pa moramo vsekakor uporabljati notranji pepelnik. Dalje je potrebno čistiti vrtove in sploh zemljišča hiš v bližini gozdov; v gozdovih je potrebno obrezati in odstraniti suho vejevje, predhodno pa je potrebno obvestiti gozdno stražo. Avtomobilov ne smemo nikdar parkirati izven cestišča, za prižiganje ognja v kmetijske namene pa je nujno obvestiti gozdno stražo 15 dni prej. finančna straža - Rastlinjak v stanovanju V središču Trsta skrbno gojila indijsko konopljo promet - Avtobusna povezava s Kontovelom in Prosekom Furlanska cesta zaradi počene cevi razdeljena na dva dela Zaradi vodovodne cevi, ki je v petek zvečer počila pod Furlansko cesto (voda je pricurljala skozi razpoko na cesto), je cesta pri hišni številki 295 zaprta za promet. Furlanska cesta je torej približno na polovici prekinjena, in sicer v bližini rumene hiše, na območju, ki mu pravijo Kontovo. Z bližnjega parkirišča pri Ulici Bernardi vozi proti Kontovelu in Proseku avtobus podjetja Trieste Trasporti, medtem ko proti Trstu ni povezave, navaja tržaška občinska policija. Podjetje AcegasAp-sAmga, ki se ukvarja s popravili, sporoča, da bo cesta danes gotovo zaprta, zapora bo verjetno trajala še nekaj dni. Voda je v petek zvečer pricurljala iz razpoke v cestišču fotodamj@n V nekem stanovanjskem poslopju v središču Trsta je dvojica gojila indijsko konopljo, v stanovanju so bile tudi vrečke s posušeno marihuano, pripravljeno za prodajo. Pokrit rastlinjak so odkrili finančni stražniki, ki so zasegli 19 sadik, 22 gramov že embalirane marihuane in še gram kokaina. Tuja državljana, ki sta v stanovanju s primerno opremo ustvarila idealno mi-kroklimo za gojenje konoplje, so kazensko ovadili na prostosti. Marihuana, ki bi jo pridobila iz zaseženih rastlin, bi lahko tehtala okrog 10 kilogramov, s prodajo te količine bi zaslužila kakih 100 tisoč evrov, ocenjujejo preiskovalci. Za svoja vrtnarsko-stanovanjska opravila sta osumljenca uporabljala infrardeče svetilke, termične zaščite, aspiratorje in gnojila. Med hišno preiskavo pa so finančni stražniki med drugim opazili, da je bil v stanovanju na voljo električni tok, čeprav je bil števec izklopljen. Zaradi tega so dvojico ovadili tudi zaradi kraje električne energije. bošket - Šlo naj bi za nesrečo Brezdomec ranjen s strelnim orožjem V katinarsko bolnišnico so včeraj dopoldne sprejeli moškega, ki se je huje ranil s strelnim orožjem. Gre za brezdomca, menda italijanskega državljana iz pordenonske pokrajine, ki naj bi se po nesreči sam ustrelil v nogo, in sicer na območju Bošketa nad Svetim Ivanom. Pacienta so v bolnišnici takoj operirali, zdravstveno stanje je bilo skrb vzbujajoče. Do nesreče naj bi prišlo okrog 9. ure. Tržaški karabinjerji, ki preiskujejo dogodek, so včeraj ocenje- vali, da se je moški s pištolo sam ustrelil v nogo, ko se je »igral« z orožjem. Strel je bilo slišati daleč naokrog, na prizorišče so potem prispeli reševalci službe 118 in karabi-njerji. Brezdomec naj bi izgubil precej krvi, zaradi česar je bil v nezavesti. Ranjenca naj bi v bolnišnico vsekakor odpeljali kmalu po nesreči. Preiskovalci bodo morali razčistiti, kaj se je točno zgodilo in preveriti, kako je moški sploh prišel do strelnega orožja. Tatica mahala s torbo Ženska, katere aretacijo je v petek opoldne ujel v objektiv naš fotograf (desno), je obtožena roparske tatvine. V trgovini Coin na Korzu je 46-letna ženska spravila v torbo nekaj parfumov in odšla, pri izhodu pa je odrinila varnostnike in jih udarila s torbo. Uslužbenci so medtem poklicali policijo, iz bližnje kvesture so takoj prispeli policisti in storilki nataknili lisice. Izkazalo se je, da so jo v četrtek že ovadili zaradi tatvine v drugi tržaški trgovini. Prevrnjen avtomobil pri proseškem izvozu Pri proseškem izvozu avtocestnega priključka (v smeri proti Trstu) se je včeraj nekaj minut po 13. uri sam prevrnil avtomobil. Mladi voznik se je lažje poškodoval, z rešilcem so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico. 6 Nedelja, 26. julija 2015 ŠPORT / fernetiči - Asmatullah in Fawad Khan, migranta iz Afganistana »Lepo je živeti v miru in svobodi« Čeprav so razmere v Afganistanu neznosne in so jima umrli razni sorodniki, sta domovino zapustila s težkim srcem Evropejci bolj ali manj upravičeno kritizirajo Evropsko unijo. Mnogi jo celo zaničujejo in trdijo, da bi bilo bolje, ko bi se države članice razšle in spet »živele narazen« (začenši z opustitvijo skupne valute: ostalo sledi po naravni poti). To pa kljub temu, da je EU (in pred njo Evropska skupnost) edini širokopotezni načrt, ki je na staro celino po nedavnem medsebojnem uničevanju prinesel mir, sodelovanje in blaginjo. Bolj kot Evropejci cenijo te vrednote ljudje, ki živijo na vojnih območjih, v diktaturah in najrevnejših deželah: zaradi tega se množično selijo na »srečnejši del sveta«. Med njimi sta tudi Fawad Khan in Asmatullah Khan, 34 in 26 let stara Afga-nistanca, ki sta v Trstu zaprosila za azil. Z rojaki trenutno stanujeta v gostišču Tran-silvania pri Fernetičih, čakajoč na odločitve pristojne komisije v Gorici. Paštuna poleg svojega jezika dokaj dobro obvladata angleščino. Fawad prihaja iz severovzhodne pokrajine Kunar, Asmatullah iz gorate Paktike, obe pokrajini mejita s Pakistanom. Asmatullah in Fawad Khan fotodamj@n »Pri nas sploh ni jasno, kdo je na oblasti, saj vlada popolna zmeda,« pravi Fawad Khan, ki je zapustil Afganistan v začetku tega leta. V domovini je izgubil očeta in brata, umrla sta v bombnem napadu. Na vpraša- nje, ali je šlo za ameriške ali druge bombe, je odgovoril tako: »Ne vem, saj ni bistveno. Pri nas nikoli ne veš, ali boš z avtobusom prispel do cilja, ker lahko kolesa kadarkoli zapeljejo na mino. In ne veš, ali te bodo ta-libani ugrabili, ti prerezali grlo z navadno vrvico ali pa iztrgali nohte s kleščami. Mi hočemo samo mir in nič drugega.« Asmatullah Khan, ki je z družino živel in delal v gorah, je prav tako izgubil očeta. Razmere so postale neznosne, ko je julija lani v eksploziji avtomobila bombe na tržnici v Urgunu umrlo skoraj sto ljudi, potem je druga bomba pobila otroke na nekem nogometnem igrišču. Varnih krajev ni bilo več. »S težkim srcem sem se odločil zapustiti domači kraj. To je bila zelo težka odločitev, saj je Afganistan moja domovina, tam sem pustil mater in druge sorodnike,« je povedal Asmatullah. Matere ni več slišal, odkar je lani odšel od doma, »saj v hribih ni dovolj signala. Ko bi živela v Kabu-lu, bi bilo enostavneje«. V Evropo je odšel, ker hoče »živeti kot ostali«. Mladi mož v tipičnem afganistanskem oblačilu poudarja, da daleč od Kabula ni šol, izobraževanje pa je temelj vsega: »Če se bodo Afganistanci izobraževali, bo zavladal mir. Kajti izobraženi ljudje razmišljajo in presojajo, kaj je dobro in slabo. Če tega ne zmorejo, lahko z njimi delaš, kar hočeš, ker je njihov edini cilj priti do hrane in denarja, torej preživetje.« Naša sogovornika sta v različnih obdobjih in z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi potovala skozi Iran, Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko. Pot je bila nevarna, nekatere rojake so oropali. Slišala sta, da naj bi neki policisti na druge tudi streljali. »Na Madžarskem so nas strpali v tovornjak in na koncu smo se znašli tu, ne da bi vedeli, v kateri državi smo,« je svojo izkušnjo opisal Fawad. Rojaki so ga napotili v Trst, kjer je zaprosil za azil. »Tri mesece sem prebil v Hotelu Parenzo, zdaj sem tu pri Fernetičih. Dokler čakam na azil, ne smem delati.« Ko bo dobil dokumente, bo poiskal zaposlitev. Kje pa? »Kjerkoli. Srečen sem, da sem prispel v Evropo: tu lepo živite, imate mir in svobodo. Tega pri nas ni.« (af) Univerza v Trstu poslovno uspešna Univerza v Trstu se je sestala s socialnimi partnerji, s katerimi je govorila o proračunu univerze za leto 2014 in dejavnostih univerzitetnega urada za delo. Rektor Mauri-zio Fermeglia je izpostavil pomen sprejetja skupnega proračuna. Celoten proračun univerze za leto 2014 po besedah rektorja znaša 305 milijonov evrov, poslovni izid pa se vrti okrog 154 milijonov evrov. Te številke tržaško univerzo uvrščajo med najpomembnejše gospodarske ustanove v naši regiji. Sindikat policistov proti premeščanju Avtonomni sindikat policistov (SAP) nasprotuje premestitvi nekaterih tržaških policistov v občino Imperia, kjer se v teh dneh soočajo s povečanim številom ilegalnih prebežnikov. Po mnenju sindikata ta odločitev ni utemeljena, ker se tudi v naših krajih, še posebej na slovensko-italijanski meji, vsakodnevno soočamo s prihodom ilegalnih prebežnikov. tržaški občinski svet - Skupščina bo o davku razpravljala v četrtek Komisija sprejela znižanje iRpEf Na delu za slovenske jasli na Proseku Dohodek Davek IRPEF 2014 Davek IRPEF 2015 Razlika Razlika (%) € 8.000,00 0,8% € 64,00 0,0% € - -€ 64,00 -100% € 8.500,00 0,8% € 68,00 0,0% € - -€ 68,00 -100% € 9.000,00 0,8% € 72,00 0,0% € - -€ 72,00 -100% € 9.500,00 0,8% € 76,00 0,0% € - -€ 76,00 -100% € 10.000,00 0,8% € 80,00 0,0% € - -€ 80,00 -100% € 10.500,00 0,8% € 84,00 0,3% € 31,50 -€ 52,50 -63% € 11.000,00 0,8% € 88,00 0,3% € 33,00 -€ 55,00 -63% € 11.500,00 0,8% € 92,00 0,3% € 34,50 -€ 57,50 -63% € 12.000,00 0,8% € 96,00 0,3% € 36,00 -€ 60,00 -63% Opomba: zadeva 16.690 občanov opčine - Novo vodstvo komponente Slovenci v DS načelno niso proti mestni občini Pokrajinska skupščina Slovencev Demokratske stranke je izvolila novo koordinacijo, ki jo sestavljajo Mariza Škerk, Monika Hrovatin, Nadja Debenjak, Tanja Kosmina, Tamara Blažina, Alenka Vazzi, Massimo Veronese, Sandy IKun, Štefan Čok, Matej Iscra in Stefano Ukmar (koordinator). Na skupščini na Opčinah (na sliki) je tekla debata o možnosti ustanovitve tržaške mestne (ali metropolitanske) občine. »Slovenci v DS se zavedamo, da živimo v obdobju velikih sprememb. Država izvaja strogo varčevalno politiko. Debato o združevanju dežel je odprta, obenem pa je avtonomija dežel s posebnim statutom pod udarom. Dejansko doživljamo ponovno centralizacijo države, proti kateri se lahko upremo le z drugačnimi prijemi. Istočasno se območju, ki gre od Kopra do Tržiča odpirajo velike razvojne možnosti, še zlasti v Trstu z novim in starim pristaniščem ter v turističnem sektorju,« je dejal Ukmar. V tem okviru bi po njegovi oceni lahko predstavljala takšna občina priložnost za drugačno ureditev tega območja. Nova zakonodaja bi zagotovila več avtonomije malim občinam, kot jih zagotavlja medobčinska zveza.Zaradi vsega tega so Slovenci v Ds zelo pozorni do pravic naše manjšine in gledajo na možnost ustanovitve metropolitanske občine »zelo previdno, obenem brez anahronističnih predsodkov.« Na skupščini je bil tudi senator Francesco Russo. Tržaška občinska komisija za proračun, ki ji predseduje občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti v skupini Demokratske stranke Igor Švab, je včeraj obravnavala in nazadnje soglasno sprejela sklep občinskega odbora za zmanjšanje občinskega davka Irpef za revnejše. Sklep bo zdaj vzel v pretres občinski svet in ga bo predvidoma sprejel na prihodnji seji, ki bo v četrtek, 30. junija. Sklep zadeva skoraj 17 tisoč oseb. Občinska uprava je zmanjšala količnik 0,8 promila za vse ljudi, ki letno zaslužijo 10001 evro do 12000 evrov. Zanje bo odslej veljal količnik 0,3 promila. Vsi, ki zaslužijo letno 10000 ali manj evrov in ki so ravno tako doslej plačevali 0,8 promila, pa bodo odslej izvzeti. Spomnimo naj, da je občinski odbor določil nove količnike za občinski davek Ir-pef in za davek na nedeljive storitve Tasi na osnovi sporazuma o sodelovanju s pokrajinskimi sindikati Cgil, Cisl in Uil. Spremembe se tičejo mnogih revnejših in šibkejših, saj bodo nekateri letos plačali manj, drugi pa bodo celo izvzeti. Glede obnove bivšega sedeža rajonskega sveta na Proseku in morebitne ustanovitve slovenskih jasli pa je Švab včeraj povedal, da bodo skupaj z drugimi kolegi DS pripravili resolucijo. Namen svetnikov je zahtevati od občinske uprave, da preveri, ali bo občinska stavba na Proseku po obnovitvenih delih odgovarjala predpisom, ki jih zahteva nova zakonodaja za odprtje jasli. A.G. občina trst Treu: razpis za 56 novih delovnih mest Tržaška občinska uprava je izdelala 37 projektov za družbeno koristne dejavnosti, v okviru katerih bodo začasno zaposlili 56 ljudi. Vest je posredoval pristojni tržaški občinski odbornik Roberto Treu, kj je razložil, da je pobuda namenjena za delavce in delavke, ki so v dopolnilni blagajni ali mobilnosti. Kandidature bodo sprejemali v pokrajinskem uradu za zaposlovanje na Kapucinskem stopnišču št. 1 vsak dan od 9.15 do 12.45, rok za vložitev prošenj pa bo zapadel v petek, 7. avgusta, ob 12.45. Dobitniki razpisa bodo zaposleni 36 ur tedensko za 52 tednov. Treu je tudi spomnil, da so v petek opravili selekcijo za podoben razpis, ki je predvideval zaposlitev 12 oseb za vzdrževanje javnih zelenih površin. Tudi v tem primeru gre za začasno zaposlitev, in sicer za šest mesecev, delavci pa bodo nastopili službo v septembru. dijaški dom srečko kosovel - Srečanje z vodstvom SKGZ Potrebujejo nove prostore Mnogo različnih dejavnosti in prostorska stiska - Dijaški dom sprejema 110 šoloobveznih otrok, 35 otrok v jaslih in 45 v vrtcu Dijaški dom Srečko Kosovel je primer o tem, kako se lahko pomembno dejavnost, ki zadeva pošolski pouk slovenskih osnovnošolcev, nižješolcev in višješolcev, obogati z dodatnimi aktivnostmi socialnega in solidarnostnega značaja, piše v tiskovnem sporočilu Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ki je pred dnevi obiskala dom. Dijaški dom sprejema 110 šoloobveznih otrok (še največ je osnovnošolcev in srednješolcev, število višješolcev pa bi se lahko povečalo), katerim gre prišteti še 35 malčkov iz otroških jasli ter 45 otrok iz dveh sekcij vrtca. Med aktivnosti dijaškega doma sodijo še posebna služba na šolah, ki presega 35 ur tedenske dejavnosti, poletni centri, socialno-solidarnostna dejavnost z mladoletnimi migranti v okviru projekta Ptički brez gnezda in pomoč mladostnikom s posebnimi potrebami. Poleg tega so se v domu lotili tudi tečajev slovenščine za mlade iz italijanskih šol. Za to raznoliko dejavnost skrbi več desetin ljudi: vzgojitelji, strokovno osebje in drugi. Upravljanje doma poteka v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost. Vse to pa zahteva tudi primerne prostore, ki Z leve Miha Samsa, Rudi Pavšič, Gorazd Pučnik in Tomaž Ban jih poslopje dijaškega doma ne nudi v zadostni meri, piše SKGZ. Zaradi tega namerava vodstvo vzgojne ustanove poiskati nove prostore, da bi lahko dejavnost potekala ločeno, in sicer skrb in pomoč mladim v slovenskih šolah v enem kraju, socialno-solidarnostna dejavnost pa na drugem sedežu. Dom bi lahko nudil pošolske usluge še večjemu številu otrok, a mu prostorska stiska to preprečuje. Tudi dijaški dom se sooča z nižjo količino javnih prispevkov, zlasti iz Slovenije. Idej in načrtov je več, sta na srečanju z deželnim in pokrajinskim predsednikom SKGZ, Rudijem Pavšičem in Tomažem Banom, povedala predsednik upravnega sveta Miha Sam-sa in ravnatelj Gorazd Pučnik. Razpravljali so tudi o splošnem položaju vzgojno-mladinske dejavnosti med Slovenci v Italiji in izpostavili potrebo po tesnejšem sodelovanju med podobnimi ustanovami, da bi povečali učinkovitost in racionalizirali stroške, še piše SKGZ. / TRST Nedelja, 26. julija 2015 7 pokrajina trst - Projekt LabAc Pravice invalidov do dostopa brez ovir Srečanje v dvorani pokrajinskega sveta fotodamj@n Obsežna analiza stanja invalidskega varstva pri nas je bila osnovni namen projekta LabAc (Laboratorio di Accessibilita), ki ga je v petek predstavila Pokrajina Trst. Na srečanju so predstavili rezultate prvih dveh let projekta, v okviru katerega želijo sprejeti serijo ukrepov za uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir. Projekt je nastal na podlagi deželnega zakona 41/96 in je del območnega načrta 2013-2015, v katerega so vključeni občine Trst, Zgonik, Devin-Nabrežina, Zdravstveno podjetje, Ater, Univerza in združenja invalidov. V tej prvi fazi so definirali smernice in pridobili vse podatke o označenih območjih. Heterogena delovna skupina je na nekaterih krajih pregledala glavne ovire, s katerimi se invalidi srečujejo. V naslednji fazi projekta, ki ga je na srečanju pohvalila tudi zgoniška županja Monica Hrovatin, bodo začeli predloge ukrepov pretvoriti iz črk na papirju v konkretne dejavnosti v družbi oz. na terenu. Prisrčne Les Babettes na Opčinah Tržaški vokalni trio Les Babettes (fotoDamj@n) je vse bolj poznan in priljubljen, v petek je bil na sporedu prisrčen koncert na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Kakovosten in zabaven nastop, začinjen z ironijo, je sklenil 11. Poletje pod kostanjem v priredbi SKD Tabor. V Lovatu o zakonu za zaščito okolja Poslanka Demokratske stranke Anna Rossomando, tržaški župan Roberto Cosolini, profesor Pier-luigi Barbieri z Univerze v Trstu in Laura Marcucci iz DS in združenja Rifare l'Italia bodo jutri ob 18. uri v knjigarni Lovat razpravljali o zakonu proti kaznivim dejanjem na področju okolja, ške-denjski železarni in še čem. Tečaj Pina Rovereda na festivalu Lunatico V prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo v okviru festivala Lunatico v dneh 30. julija, 13. avgusta, 20. avgusta in 27. avgusta tečaj pisatelja Pina Rovereda z naslovom »Manuale per non scri-vere un libro con pubblicazione finale«. Tečaj predvideva udeležbo največ 20 ljudi. Za informacije in vpisovanje sta na voljo telefonska številka 040-54659 (od ponedeljka do petka od 9.30 do 13. ure) in elektronski naslov folliedesta-te@lacollina.org. Loterija 25. julija 2015 Bari 58 46 41 40 39 Cagliari 88 35 57 28 65 Firence 61 26 4 56 43 Genova 35 64 88 28 74 Milan 58 78 59 66 25 Neapelj 85 22 30 50 40 Palermo 73 69 90 63 75 Rim 31 77 71 68 80 Turin 39 74 46 30 82 Benetke 81 27 72 78 71 Nazionale 75 56 64 72 30 Super Enalotto Št. 89 2 20 21 40 45 65 jolly 15 Nagradni sklad 8.629.223,64 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 18.052,94 € 729 dobitnikov s 4 točkami 299,43 € 26.139 dobitnikov s 3 točkami 16,63 € Superstar 19 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 29.943,00 C 140 dobitnikov s 3 točkami 1.663,00 C 2.397 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.458 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.770 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C Včeraj danes Danes, NEDELJA, 26. julija 2015 ANA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 15.56 in zatone ob 1.56. Jutri, PONEDELJEK, 27. julija 2015 SERGIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,2 stopinje C, zračni tlak 1007,1 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 3 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27,1 stopinje C. OKLICI: Alessandro Starace in Marta Ro-manelli, Marco Pallanti in Chiara Padua-no, Mario Mardirossian in Lorena Marson. 0 Prireditve SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljun-cu na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu. DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 9. avgusta, v Samatorci št. 49. FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve). Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. H Poslovni oglasi AGRITURIZEM zaposli kuharja/kuharico. Za informacije pokličite 338-8804089. S Mali oglasi GOSPA išče katerokoli zaposlitev s svojim avtom. Tel. št.: 329-3227075. IŠČEM učbenike za 3. razred mehanskega oddelka višje srednje šole J. Stefan. Tel.: 339-7876988. MLAD FANT opravlja hitre dostave s svojim kolesom. Tel. št. 334-8301226. ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080. PRODAM lepo ohranjeno otroško nadstropno posteljo s spodnjo posteljo rumene oz. oranžne barve, 2 vzmetnici, 2 letveni podlagi, 2 nočni omarici, 2 knjižni polici ter omarico. Tel. št.: 328-7437616. ZANESLJIV MOŠKI išče kakršnokoli delo z uporabo dvo - štiri kolesnega vozička s platformo. Tel. št.: 327-7409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Bubnic Magajna W/ i www.primorski.eu/bubnicmagajna/ t V ljubljenem domačem kraju je zatisnil svoje oči naš dragi tata, nono in pranono Danilo Milič Za njim žalujejo hčerki Vojka in Neva, zeta Egon in Branko, vnuka Damjan z Maro in Peter z Vereno, vnukinji Martina in Nastja, pravnuk Luka ter ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo gospema Marjani in Ruži za skrbno nego. Zara bo izpostavljena v sredo, 5. avgusta od 11. do 12. ure v cerkvi Sv. Mihaela v Zgoniku. Sledil bo pogrebni obred. Repnič-Bazovica-Mačkolje, 26. julija 2015 Pogregno podjetje San Giusto - Lipa Ob izgubi dragega očeta izrekamo Vojki in svojcem iskreno sožalje Doriana in Toni z družino t Mirno je zaspala naša predraga Nada Rapotec por. Slavec Žalostno vest sporočamo mož Anton, sin Branko in hči Nadia, snaha Neva, zet Miran, vnukinje Martina, Nastja, Marialisa in Samuela z možem Luko ter pravnuk Matej. Pogrebni obred bo v sredo, 29. julija ob 11. uri v cerkvi sv. Antona v Prebenegu, sledil bo pokop na pokopališču v Dolini. Od 9. do 10. ure bo pokojnica ležala v poslovilni vežici v ulici Costalunga. Prebeneg, 26. julija 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav teti Nadi nečakinja Irena z Oskarjem, Stefanom in Francescom Žalovanju po noni Nadi se pridružuje družina Vuga Ob boleči izgubi drage Nade Rapotec por. Slavec, izreka iskreno sožalje možu Antonu, sinu Branku, hčeri Nadji in njihovim družinam dolinska sekcija SSk Ob izgubi gospe Nade izrekamo možu Antonu in družini iskreno sožalje vsi pri SKD Jože Rapotec iz Prebenega V 88. letu starosti in po dolgi bolezni je zaspala v Gospodu naša draga Marija Germek sestra pok. duhovnika Albina Grmeka Zalostno vest sporočajo brat Jožko, nečaki in Ivica Pogreb s sv. mašo bo v mrtvašnici v ul. Costalunga v petek, 31. julija, ob 11. uri. Trst, 26. julija 2015 ZAHVALA Po pogrebu Marte Slavec se iskreno zahvaljujemo dr.Egidiji Kos za dolgoletno zdravniško oskrbo, župniku Mihaelu za obred, cerkvenim pevkam in kvartetu "Riba" za ubrano petje, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, vsem, ki ste nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Svojci Boljunec, 26. julija 2015 26.7.2014 26.7.2015 Boris Husel Vedno z nami. Tvoji dragi Repen, 26. julija 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 26.7.1999 26.7.2015 Sonja Pahor por. Budin Spomin nate je še vedno živ. Tvoji najdražji Zgonik, 26. julija 2015 8 Nedelja, 26. julija 2015 ŠPORT / Naša predraga Sonja Kralj skrbna in neutrudljiva mama in nona praznuje danes 70 let! Vse najboljše ji želimo Peter, Breda, Aleksij in Vasja Čestitke To vroče poletje je naju obdarilo s prihodom malega sončka MAR-KOTA! Mamici Evi in tatkotu Dar-jotu iskreno čestitava in komaj čakava, da vas vse tri objameva! Presrečna nona Milka in nono Renato. Dobrodošel mali MARKO, sladek kot bombonček! Tvoja vesela se-strična Kimy in bratranček Rassel. Našemu Darjotu in Evi se je bi-serček rodil. Mamici in tatku čestitamo, malemu MARCOTU pa pošiljamo zvrhan koš poljubčkov. Vsi Krnjelovi in Tevčevi. Mali MARKO!Mami Evi in tati Darjotu si prinesel najlepšo glasbo za srce, tvoj smeh! Zavrti si jo vsak dan, pa še midva ji bova rada prisluhnila! Ponosna stric Roberto in teta Erika. Draga Darjo in Eva! Čestitke ob dogodku, ki presega vse! Življenje malemu zakladu MARKOTU sta dala in srečna tata in mamica postala! Iz srca čestitamo tudi nonotom in stri-cu!Joško, Katja, Marko, Sonja, Josette in Marisol. Predragi MILENI MILIČ ob dokončanem študijskem uspehu na univerzi v Turinu z odliko in pohvalo čestitajo nonoti in vsi, ki jo imajo radi. [I] Lekarne Nedelja, 26. julija 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. Od ponedeljka, 27. julija, do nedelje, 2. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti Q Kino ARISTON - 17.00, 19.00, 21.15 »Una promessa«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Parigi a tutti i costi«; 18.00, 21.30 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »'71«; 18.15 »Turner«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Giovani si diventa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »II ragazzo della porta ac-canto«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.15, 16.40, 21.00 »Ant-Man«; 18.40 »Ant-Man 3D«; 16.15 »Jurski svet 3D«; 14.10, 16.20, 18.30, 20.40 »Lažna mesta«; 14.00, 15.00, 16.10, 18.20, 19.40, 20.30 »Piksli«; 14.20 »Spuži na suhem 3D«; 18.00, 20.15 »Ted 2«; 17.10 »Terminator Genisys«; 19.00, 21.15 »Vroči Mike XXL«; 13.50, 15.50 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Non sposate le mie figlie«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »Babadook«; 20.10 »Ted 2«; Dvorana 2: 16.30, 18.30 »Jurassic World«; 22.10 »The Reach - Caccia all'uomo«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Terminator Genisys«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Spy«; 16.30, 18.30, 20.30, 22.10 »Il luogo delle ombre«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.35, 19.10, 21.45 »Terminator Genisys«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ted 2«; 16.30, 19.05 »Jurassic World«; 21.35 »Predestina-tion«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Ba-badook«; 16.40, 19.15, 21.50 »Spy«; 17.00, 19.15, 21.30 »Il fidanzato di mia sorella«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il ragazzo della porta accanto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.20 »Terminator Genisys«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »The Babadook«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana 4: 17.40, 20.15, 22.15 »Il ragazzo della porta accanto«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Suite francese«. SPDT načrtuje dvodnevni izlet na Jalovec 2. in 3. avgusta. Planinci se bodo zbrali v nedeljo, 2. avgusta, ob 5.30 v Bazovici pri Kalu in se z osebnimi avtomobili peljali do izvira Soče, na začetek ture (na razpolago bo tudi društveni kombi). Tura je zelo zahtevna, primerna za izkušene in trenirane planince. Zaradi skromnega števila prenočišč, je število mest omejeno. Vpis do ponedeljka, 27. julija, oz. do zapolnitve mest. Vpis in info na tel. 040-413025 (Marinka). 9 Šolske vesti JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040573141, urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@di-jaski.it, www.dijaski.it. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi ob sobotah zaprti do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dija-ski.it. , ^ * POGREBNO PODJETJE J/ Q\7trenutku žahsti. vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! &6RA PROSEKU Kalamari in specialitete na žaru GLASBA V ŽIVO \ ansamblom L&F BAND □ Obvestila FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: danes, 26. julija, ansambel L & F band; v soboto, 1. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 2. avgusta, ansambel L & F band. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT vabi, v sklopu prireditev Občine Devin-Na-brežina, na »Poletne večere pod zvezdami«, ki bodo potekala v borovem gozdičku danes, 26. julija. Delovali bodo dobro založeni kioski. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal v torek, 28. julija, ob 18.00. AŠZ JADRAN sklicuje v petek, 31. julija, izredni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opči-nah ob 20.30. Dnevni red: izvolitev novega odbora in razno. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do 31. julija odprt od 10. do 12. ure; zaradi dopusta bo zaprt od 3. do 14. avgusta. AŠD VESNA organizira na nogometnem igrišču v Križu v soboto, 1. in nedeljo, 2. avgusta, nogometni turnir 5x5 »Bala u maškeri«. Komentator Danjel Malalan - Bokja in DJ Red Heat. Na voljo bodo osvežilni bazen in dobro založeni kioski. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS in vaške organizacije, prireditelji praznika sv. Martina na Proseku, vabijo proizvajalce vina, ki se nameravajo predstaviti s Prosekarjem na vaškem prazniku, da se javijo v tajništvu rajonskega sveta ali na tel. št. 040-225956, primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it do ponedeljka, 10. avgusta. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. Urad bo zaprt od 10. do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3332939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). 'Društvo Vaška Skupnost Praprot' obvešča, da v sklopu prireditev Občine Devin-Nabrežina 'POLETNI VEČERI POD ZVEZDAMI', ki bo potekala v borovem gozdičku- PRAPROT danes, 26. julija 2015 bodo delovali dobro založeni kioski s hrano in pijačo. Toplo vabljeni. SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30. Zaradi zaprte ceste, ki vodi iz Boršta proti Jezeru bo odslej zbirališče na parkirišču za kolesarsko cesto nad Ri-cmanji. S seboj prinesite lučko. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. POHOD OD REZIJE DO TRSTA, v sklopu Slofesta, bodo priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v 5. etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16. septembra); Brezje - Špeter (17. septembra); Špeter - Števerjan (18. septembra); Števerjan - Mavhinje (19. septembra) in Mavhinje - Trst, Borzni trg (20. septembra). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Info in prijave na tel. 0481884226 (Silvan Pittoli). Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 26. julija. Tel. 040-229439 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 Bi Osmice ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191. NA PROSEKU v Kutu sta odprla osmico Vesna in Žarko. Toplo vabljeni. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 22. Tel.: 040229180. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. V KOLUDROVCI je Skupek odprl osmico. Tel. 040-2296038. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V REPNU sta odprla osmico Edo in Grozdana. Tel. št.: 040-327472. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica Fabjan. Vabljeni! ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. / TRST Nedelja, 26. julija 2015 9 kopališče ausonia - Tekmovanje v skokih Olimpiada tržaških klanf Kralj in kraljica sta postala Luca Benes in Ndeye Tall Osma izdaja najbolj zabavne olimpiade spektakularnih tržaških »klanf« je bila tekmovanje rekordov. Tako po peklenski vročini, ki jo je bilo včeraj čutiti na kopališču Ausonia, kot tudi po številu vpisanih skakalcev. Organizator dogodka, združenje SPIZ, je prejel kar 215 prijav, kar je 16 let več kot lani, ko so zabeležili dotlej rekordno število vpisanih skakalcev. Olimpijci različnih starosti in spolov so se pomerili v klanfah, bombicah in kamikazah, skokih, katerih končni cilj je zelo preprost: da se poškropi čim več gledalcev na tribunah. In tako je bilo na včerajšnjem športnem tekmovanju, pri katerem je tudi smeh lezel iz ušes. Ker sodniki ocenjujejo tudi najboljšo koreografijo oz. opravo skakalca, je dogajanje vzbudilo kar veliko smeha. Za duhovit in ironičen uvod v tržaške klanfe sta poskrbela dvojnika bodočih županskih kandidatov, oba Roberta, Cosolini in Di-piazza. Dvojnika sta klanfo izvedla v suknjičih z županskim trakom. Kdo je bil boljši? Žirija se o njunem skoku ni izrekla ... Tekmovalni del spektakularnih klanf je nato začel Andrea Pisano, gibalno ovirana oseba, ki je priklenjena na invalidski voziček. Ker je bil Pisanov sprehod po odskočni deski zelo dolg in na trenutke negotov, je požel bučen aplavz in stoječe ova-cije občinstva. »Plof, uffff, kako zmore!« je bila nad dogajanjem osupla gledalka srednjih let. Sledili so bolj ali manj zanimivi skoki, nekateri tudi na ploh, ki so zabavni za Olimpiado je spremljalo zelo številno občinstvo (levo spodaj). Med skakalci je bil tudi zgodovinski popotnik Nicolo Giraldi (na sredini). Po klanfi sta mokra in zadovoljna požirala dvojnika županskih kandidatov fotodamj@n vse, razen za posameznika, ki je skočil, saj ta skok zna tudi boleti. Nato so se en za drugim vrstili skakalci, ki so bili zelo izvirni v koreografiji in opravi. Marisa, ki jo je napovedovalec tekmovanja poimenoval miss tržaških klanf, se je odela v Evin kostum, ki pa ni bil narejen iz figovih listov, ampak iz bršljana. Zelo izviren kostum, pa tudi izvedba skoka je bila umetniško zasnovana! Odličen skok je uprizoril fant, preoblečen v kmeta, ki je v rokah imel tudi vile, a jih je k sreči pred skokom odložil k napovedovalcu. Tudi drugi skakalci so imeli v rokah ali ustih različne predmete, nekateri so se vrteli okoli svoje osi kot nekakšni metalci kladiva. Smeh so poželi skakalci, ki so bili oblečeni v voznike prevoznika Trieste Trasporti in v rokah držali plakate z napisi Ul. Valdirivo in Ul. Mazzini ter med skokom pokazali gole zadnjice. Med skakalci pa so bili tudi člani zasedbe Straduri Kil-la, mladi plesalci, ki so se pomerili na zadnji izdaji showa Italija ima talent. Med vsem tem pa se je na tribunah, kjer je sedela tudi žirija, ki je peklenska betonska vročina ni motila pri okušanju mesnih pol-pet v paradižnikovi omaki, pojavljalo vreščanje: Bravo! In kateri skok, pljusk in koreografijo so najvišje ocenili sodniki? V kategoriji najmanjših sta zmagala petletni deček Matteo Vedoato in osemletna deklica Anna Zoch, najboljše so izbrali tudi v kategorijah manj majhni in najstniki ter t.i. muli & mule ter muloni &mulone in še v nekaterih drugih kategorijah. Največja napetost pa je vladala za razglasitev najboljšega v kategoriji absolutnih zmagovalcev; kraljica klanf 2015 je postala Ndeye Tall, kralj pa Luca Benes. (sč) Filmi pod zvezdami v Aristonu mM Kino Ariston je julija začel s projekcijami filmov v letnem kinu (foto-Damj@n). Kinodvorana brez strehe je postregla z zanimivim izborom najodmevnejših filmov pretekle kinematografske sezone. Danes in v prihodnjih dneh bo program letnega kina pester in zanimiv. Dre-vi bo na sporedu film Patrica Leconta Obljuba, jutri bodo zavrteli film The Fighters - Addestramento di vita. V torek bo na sporedu dokumentarec Sei vie per Santiago, v sredo pa italijanski film Anime ne-re. V četrtek bodo predvajali romantično dramo Francoska suita, v petek pa francosko komedijo Non sposate le miefiglie! Vsi filmi se bodo začeli ob 21.15. H m m, MJim mžzmmsm POLETNI VEČERI POD ZVEZDAMI v HECIWE ¿UTQHCHÍ FCIULI WNE7IA ClUL'A Oglas izveden z državnim prispevkom, dodeljenim na podlagi Zakona 38/2001. PROVINCIA * 111 TRIESTE 26. JULIJ 2015 PRAPROT - BOROV GOZDIČEK Delovali bodo enogastronomski kioski V.S. Praprot ob 21. uri KINO NA ODPRTEM ICROODS 7. AVGUST 2015 DNEVNI CENTER NABREŽINA ob 21. uri KINO NA ODPRTEM AMORE, CUCINAE CURRY LJUBEZEN, KUHANJE IN CURRY OD 31. JULIJA DO 2. AVGUSTA 2015 NABREŽINA POSTAJA Koncertna sezona Note obTimavi - Poletna predpremiera 28. izvedbe FESTIVAL TANGO ZA RAZMIŠLJANJE 2015 Z Visokim Pokroviteljstvom Ministrstva Za Kulturno Dediščino in Turizem Začetek koncertov ob 21. uri Pobuda je del Festivala Tango da pensare Poletje 2015, ki bo letos izvedena v širši obliki v občini Devin Nabrežina, v priredbi Kulturnega društva Punto Musicale. Festival predvideva, v sodelovanju z Občino in Pokrajino Trst, v slikovitem okolju stare Železniške Postaje v Nabrežini, ki je ena izmed največjih značilnosti te kraške občine, tri pomembna srečanja iz zvrsti Tanga. V programu so tri glasbene točke, ki se v značaju, slogu in zvokih zelo razlikujejo med seboj, s sodelovanjem glasbenikov mednarodnega pomena, ki prihajajo iz jazz, latinske ali klasične glasbene scene. Za ostale informacije: www.puntomusicale.org info@puntomusicale.org 22. AVGUST 2015 CERKEV V ŠEMPOLAJU ob 21. uri MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL NEISUONI DEI LUOGHI 2015 Koncert Sebastiana Bertoncelja (violoncelo) in Lorenza Cossija (klavir) Opus: Luigi Boccherini (1743-1805), Auguste Franchomme (1808— 1884), Witold Lutoslawski (1913-1994), Max Reger (1873-1916), Gaspar Cassadö (1897-1966), Carlo Alfredo Piatti (1822-1901) >ÜH((> pensare Program se lahko spremeni. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo program, ki je predviden v Nabrežini Postaja, v občinski telovadnici v Nabrežini. www.comune.duino-aursina.ts.it Duino Aurisina Devin Nabrežina NEWS Informacije: OBČINA DEVIN NABREŽINA Služba za Javno Šolstvo, Kulturo, Šport, Mlade, Turizem, U.SJ. in odnose s skupino prostovoljcev Civilne zaščite Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina (TS) - Tel.: 040-2017372 - E mail: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it 10 Nedelja, 26. julija 2015 KULTURA / trieste wind orchestra project - Odmeven pihalni nastop Mladim kaže pot Slovenski dirigent Simon Perčič povezal ustvarjalce iz Italije in Slovenije Glasbeni svet se rad predaja malo-dušju, ki vsekakor ni neutemeljeno: tako javni kot zasebni prispevki le za silo krijejo potrebe že obstoječih ustanov in društev, pa sploh ne vseh. Kljub temu nekateri gledajo v bodočnost z optimizmom v prepričanju, da bodo kvalitetni predlogi vedno našli svojo pot; med temi je slovenski dirigent Simon Perčič, ki posveča večji del svojih energij delu z mladimi: umetniški vodja OrkesterKampa v Bovcu, projekta, ki v dolino Soče vsako leto privabi veliko število mladih iz Italije in Slovenije (med njimi so tudi člani naših godbenih društev), umetniški vodja mednarodnega tekmovanja Svirel, ki je prav tako namenjeno mladim, dirigent in umetniški vodja mladega simfoničnega orkestra NOVA iz Nove Gorice, zdaj pa še ustanovitelj in dirigent pihalnega orkestra, ki je doživel svoj krst v Trstu, pred mogočnim pročeljem cerkve Sv.Antona Novega. TWOP-Trieste Wind Orchestra Project- je akronim projekta, ki je povezal veliko mladih iz Italije in Slovenije ter si zaslužil podporo tržaškega konserva-torija Tartini, slovenskega društva UPOL, tržaške godbe Arcobaleno (ki jo vodi Erik Žerjal) in vrste zasebnih pokroviteljev, pretežno trgovin in gostinskih obratov, ki ležijo okrog tržaškega Kanala. Vroč julijski večer, ki ga je rahla sapica komajda razgibala, je na trg privabil lepo število ljudi, ki so napolnili vse sedeže, veliko pa jih je koncertu sledilo stoje. Kdor je pričakoval običajen poletni repertoar godbe na pihala, se je pošteno uštel, kajti Simon Perčič cilja visoko in je z mladim orkestrom naštu-diral vrsto zahtevnih partitur, ki so bile le izjemoma bolj popularnega značaja, or-kestracije pa so po vrsti imele simfonično dimenzijo. Koncert je živahno povezoval Andrea Roversi, ki je dokaj izčrpno predstavil posamezne skladatelje ter profil skladb na programu: začetek s Hol- stovo priredbo Bachove Fugue a' la Gigue BWV 577 je takoj preizkusil disciplino in ubranost orkestra, ki žal ni igral v idealnih pogojih; hrupa je bilo v okolici kar veliko, zato so se finese v prostra-nosti trga zgubile, kljub temu pa smo lahko ugotovili, da je ansambel tehnično dobro podkovan in je jasnim in muzikalno smiselnim dirigentovim kretnjam sledil brez težav. Bachu je sledila Uvertura Mi- ramare Juliusa Fucika, skladatelja, ki je znatno obogatil literaturo za vojaške godbe. V solističnih pasažah so se lepo izkazali posamezni pihalci, cel ansambel pa se je imenitno odrezal tudi v zahtevni Italia, skladbi, v kateri je Alfredo Ca-sella združil vrsto ljudskih in ponarode-lih melodij iz južne Italije. Naslov koncerta je bil Ljubezen do svobode, rdeča nit so bile skladbe, ki so bile vezane na vojno tematiko, kot Soldaat van Oranje, ki jo je spisal Nizozemec Rogier van Ot-terloo, znan predvsem kot ustvarjalec filmskih kulis. Tragične odtenke je imela skladba Jamesa Barnesa For Natalie, 3.stavek njegove 3.simfonije, ki jo je spisal po hčerini smrti in jo njej tudi posvetil, povsem razposajeno pa je zazvenela The Circus Band Charlesa Ivesa, v kateri so izstopala zveneča trobila, ves program pa je občinstvo spremljalo z navdušenimi aplavzi. Za dodatek je Perčič izbral skladbo Františka Zite Die Neue Bora: tudi ta je tesno povezana z našim mestom, saj vsebuje tudi napev znamenitega Open-skega tramvaja. Mladi orkester, ki je z imenitnim dirigentom uspešno prestal tržaški krst, bo danes nastopil v gledališču Zancanaro v Sacileju, kjer bodo akustični pogoji nedvomno mnogo boljši, nato pa se bo podal v Innsbruck, kjer bo igral na najpomembnejšem evropskem srečanju pihalnih orkestrov. Katja Kralj mittelfest - Gledališče Zgodba o sanjani ljubezni, v kateri ljubezen ne nastopa Roman Elfriede Jelinek Ljubimki priredil Teatrino Giullare v koprodukciji s Festivalom Focus Jelinek V sozvočju z nameni in pisanjem Elfriede Jelinek (1946). Splošna ocena, ki so jo ob lanskoletni premieri (11. oktobra 2014) gledališke uprizoritve Le amanti (Ljubimki) zapisali italijanski kritiki, je točna. Kdor pozna romane avstrijske pisateljice, ki si ji na precejšnje presenečenje, tudi njeno, leta 2004 podelili Nobelovo nagrado za književnost, ve, da je njeno pisanje vse prej kot prejetno. Kot je zapisala sama, s svojimi besedami udari kot s sekiro, tako da ne zrase več trava, kjer so hodile njene figure. Figure, ne osebe, ker jih pisateljica razčloveči, saj "se ne trudim, da bi predstavljala celostne ljudi". Roman Ljubimki je v italijanščino prevedla Valeria Bazzicalupo, za oder so ga predelali in režirali člani skupine Teatrino Giullare. Oni, v konkretnem dva, Giulia Dall'Ongaro in Enrico Deotti, tudi nastopata v produkciji Teatrina Giullare in Festivala Focus Jelinek. Zanimivo, pretresljivo predstavo, pa čeprav jo poživljajo ironični poudarki, so vključili v gledališki program letošnjega Mittelfesta. Realizacija uprizoritve sodi v okvir glob-je preučitve opusa Elfriede Jelinek, ki so jo v časovnem loku od oktobra 2014 do marca 2015 izvedle razne kulturne institucije Emilije Ro-magne. Ponoviti, da je Jelinkino pisanje zelo svojstveno, besedno agresivno in brutalno v nizanju dogodkov, je morda banalno, vendar odgovarja resnici. Delo Ljubimki ni izjema, predstavlja pa življenjsko zgodbo dveh mladih žensk, ki živita v "idilični deželi, kjer je narava čudovita". V to krasno okolje zareže izgradnja tovarne. V tej tovarni, v kateri izdelujejo spodnje perilo, delajo pretežno ženske. Med njimi je tudi Brigitte, ki se hoče izviti iz neperspektivne bodočnosti nekvalificirane delavke. Vidi samo eno možnost: poročiti se in ustvariti družino. Pojavi se Heinz, električar, ki pripada nekoliko premožnejši družini glede na Brigittino in sanja o lastni trgovini. S svojo odločenostjo in zanositvijo ob pravem času doseže zastavljen cilj. Paula je mlajša, ima vsega 15 let, živi v vasi, kjer ženskam odrejajo samo 2 možnosti: zaposlitev v vaškem marketu ali poroka oz. najprej zaposlitev v marketu in nato družina. Vendar Paula sanjari, da bi postala šivilja, zaslužila in šla na počitnice v južne kraje ... V njeno življenje vstopi lep drvar Erich, ki pa se zanima samo za motorje, predvsem pa pije. Njegova družina živi v hribih in si ne želi, da bi peti sin (iste matere, vendar vsak od drugega očeta) odšel. Vendar Paula zanosi, Oporoka oz. Škandal Danes se bo na Mittelfestu predstavila tudi nova igralska skupina Stalnega gledališča FJk. Umetniški vodja teatra Franco Pero je režiser priredbe dela Arthurja Schnitzlerja, ki so ga v italijanščino prevedli kot Scandalo. V igralski zasedbi uprizoritve, ki bo premierno uprizorjena danes ob 18. uri v gledališču Ristori, sta tudi znana igralca Stefania Rocca in Franco Castellano. Zaključek Mittelfesta 2015 pa glasben, in sicer najprej "resen", nato rockovsko obarvan. starši jo pretepejo, rodi, končno se poroči, gre na sanjane počitnice, Erich pije in pije, Paula se začne prodajati, ko to odkrijejo, izgubi dom, družino, vse. Ostane brez denarja, zaposli se v tovarni, iz katere je Brigitte ušla ... Že tako povedana zgodba je tragična. V pisanju avstrijske Nobelovke in odrski postavitvi dvojice Giulia Dell'Ongaro - Enrico Deotti postane groteskna in kruta. Pisateljica hote in zavestno predstavlja dogajanje v grobo resnični obliki. V gledališki odčitavi Teatrina Giullare Giulia Dell'Ongaro pripoveduje zgodbo po prizorih, ki jih je nanizala pisateljica. Enrico Deotti je Ljubezen (Amo-re v italijanščini, op. ur., v slovenščini je Eros) in posoja glas moškim nastopajočim, ki jih vizualno predstavljajo maske. Brigitte in Paula, z glasom Giulie Dell'Ongaro, sta lutki v naravni človeški velikosti. Pripovedovalka izmenično niza prizore iz Brigittine in Pauline zgodbe, premika lutki in škatle iz lepenke, v katerih se skrivajo ostale figure. Brutalno iz-povedana zgodba se zaključi s pisateljičino grenko ugotovitvijo, češ da se v omamni deželi v času nič ne spreminja. Vsaj glede ženskega položaja. (bip) mittel razstave - Čedad Lojze Spacal v znamenju vode V festivalskem obdobju pripravijo več pobud, ki se navezujejo na izbrano temo. Za priložnostne razstave skrbi zadnja leta Didier Zompicchiati, ki je letos odbral lep izbor "vodnih" slik Lojzeta Spacala. Teh je sicer kar precej, saj je likovni ustvarjalec, poznan predvsem kot glasnik Krasa, ljubil tudi morje in življenje ob njem. Do zaključka Mittelfesta je v galeriji Spazio Cortequattro na ogled 25 Spacalovih del, pretežno na morsko temo. Zompicchiati je umetniška dela za razstavo dobil od umetnikovih dedičev in zasebnih zbirateljev. Ker je bila poglavitna "vodna tema", so razstavljena dela iz zelo širokega časovnega razpona. Zajemajo časovni lok od 40. do 80. let prejšnjega stoletja. Kot je pojasnil Zompicchiati, se razstavljena dela zelo razlikujejo po uporabljeni tehniki. Ob bolj znanih grafikah so tudi unikatna dela, izdelana iz lesa. Gre za zelo markantne umetniške izdelke, izdelanih v 60. letih, pri katerih je Spacal uporabil tudi odločno modro, morsko vodo. Na ogled je tudi več zelo znanih grafičnih del, ustvarjenih v piranskem obdobju s tipičnimi ribiškimi čolni. Nekaj je tudi manj tipičnih oz. razpoznavnih za ustvarjalnost tega pomembnega tržaškega umetnika. Izbor je zanimiv, ker je fokusiral pozornost na Spacalovih odnos do morja. (bip) / MANJŠINE Nedelja, 26. julija 2015 1 1 TUDI NA POLJSKEM SE PREBUJAJO MOČNE REGIONALNE TEŽNJE Predsednica vlade z izjavo o Šlezijcih odprla doslej »prepovedano« temo Predsednica poljske vlade Ewa Ko-pacz je v začetku julija razburila javnost, ko je Šlezijce označila za »ponosen narod«. Besede so naletele na ostro kritiko opozicije, kar je tako Kopaczevo kot tudi ministra za pravosodje prisililo, da sta pojasnila, kaj točno pomeni ta stavek. Poljska država namreč Šlezijcev ne priznava kot naroda, ki bi bil različen od Poljske. Številne šlezijske skupine sicer že dolga leta vodijo politično in pravno bitko z zahtevo, naj poljsko sodstvo uradno prizna obstoj šlezijskega naroda. Doslej pa so bila vsa ta prizadevanja neuspešna. Zaradi tega so besede, ki jih je predsednica vlade izrekla na obisku v Ka-towicah, kjer se je srečala s sindikalnimi predstavniki rudarjev, povzročile veliko razburjenja. Premierka je bila tako prisiljena k izgovoru, da je šlo za miselni spodrsljaj, češ da ni mislila na Šlezijo, ampak na celotno Poljsko. Sicer pa so številni mediji zaznali, da se je zmračil obraz predsedničinega svetovalca Michala Kaminskega, ko je slišal besedi »šlezijski narod«. Znano je, da je tako besedišče razburilo poljske nacionalistične organizacije, ki so že obtožile vladno stranko, da ruši enotnost Poljske. Ker so ga izzvali na twitterju in ga soočili s tem vprašanjem, se je pravosodni minister Borys Budka pojavil na televiziji z namenom, da obrazloži ta dogodek. Gledalcem je pojasnil razliko med pravnim stanjem na eni strani in čutom pripadnosti na drugi. Po njegovih besedah je predsednica vlade s temi besedami hotela poudariti čut pripadnosti, ki je znan za Šlezijce. Dejstvo pa je, da je na popisu prebivalstva leta 2011 skoraj 850.000 Šlezij-cev izjavilo, da pripadajo šlezijskemu narodu, Gibanje za avtonomijo Šlezije RAS že dolga leta zahteva pravico do samoupravljanja svojega ozemlja, prizadevajo pa si tudi za standardizacijo šlezijskega jezika in njegovo rabo v šolah. Po drugi strani pa imajo poljski nacionalisti dokaj homogeno podobo o svoji državi. Nobena redkost ni, če srečaš Poljaka, pa naj se ima za nacionalista ali ne, ki se sprašuje, ali znotraj poljske res živijo avtohtone skupnosti, ki o Poljski ne razmišljajo kot o svoji državi. Dejstvo pa je, da obstaja kar nekaj gibanj, ki so alternativna poljskemu hegemonemu pogledu na svojo državo. Kadar govorijo o svoji zgodovini in o narodni enotnosti poljske države, se ljudje običajno sklicujejo na svojo zgodovino in predvsem na mračna dogajanja v 18. stoletju, pa tudi na nemško in sovjetsko okupacijo. Verjetno je prav v tem ozadju razlaga za politični in emotivni od- Na slikah: pod naslovom predsednica vlade Ewa Kopacz; v sredini manifestacija Šlezijcev za avtonomijo; spodaj Katowice, glavno mesto Šlezije por proti šlezijskemu nacionalizmu, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razširil po Poljski. Takoj po padcu komunizma so namreč nekatere organizacije iz Šlezije zahtevale priznanje nepoljskih narodnih entitet znotraj države. Šlezijsko gibanje je raslo počasi; leta 2002 se je že 173.000 prebivalcev Šlezije izreklo za šlezijski narod in to se je zgodilo, čeprav je takrat Poljska vztrajala pri trditvi, da šlezijski narod ne obstaja. To zavračanje poljskih oblasti pa ni preprečilo naraščanja občutka pripadnosti šlezijskemu narodu. Do pomembnega premika je prišlo leta 2010, ko je prvič v zgodovini šlezijsko gibanje za avtonomijo RAS izvolilo svoje predstavnike v šlezijsko regionalno skupščino. To je bil pravi mejnik, saj so dotlej poljske politične stranke v celoti obvladovale šlezijsko politično sceno, tako kot drugod na Poljskem. Leta 2011 se je za poljske nacionaliste stanje še poslabšalo, saj se je na popisu prebivalstva število tistih, ki so se izrekali za pripadnike šlezijskega naroda, povečalo od 173.000 na 847.000; od teh jih je 376 izjavilo, da pripadajo samo šlezijski identiteti, kar pomeni, da zavračajo pripadnost poljski skupnosti. Dvajset let prej si česa takega sploh ne bi mogli predstavljati. Večina ljudi, ki so se izjavili za pripadnike šlezijskega naroda, prebiva v dveh poljskih provincah oziroma voj-vodstvih: v Šleziji in v Opolah, ki ležita na ozemlju nekdanje Gornje Šlezije. RAS prejema na tem območju glavnino svojih glasov, v teh krajih pa obstajajo tudi nekatera gibanja in združenja, ki zahtevajo avtonomijo, v nekaterih primerih celo neodvisnost. RAS si prizadeva za oblikovanje večetnične družbe in skuša poleg volivcev, ki se prištevajo k šlezij-skemu narodu, pridobivati glasove tudi med tistimi, ki se imajo za Poljake in med pripadniki tamkajšnje nemške manjšine. Čeprav je bila po koncu druge svetovne vojne večina Nemcev izseljena iz Šlezije, jih je kar nekaj ostalo, pod pogojem, da se izrečejo za Poljaka. S padcem komunizma je ta pogoj seveda izginil. Poljsko vrhovno sodišče je zavrnilo registracijo ene izmed šlezijskih organizacij, Društvu pripadnikov šlezijskega naroda SONS. Zavrnitev so utemeljili s trditvijo, da se ni mogoče sklicevati na šle-zijski narod, češ da ta narod ne obstaja; okrepili so jo z besedami, da tako ime or- čelo z zbiranjem podpisov z zahtevo po spremembi zakonodaje o etničnih skupnostih, da bi spremenjeni zakon omogočil priznanje Šlezijcev. Pobudo sta že podprla senator Kazimierz Kutz in poslanec Piotr Chmielowski. Kljub tem pobudam in naraščanju podpore pa poljski politični razred ostaja gluh na zahteve po večji avtonomiji. Avtonomiste obtožujejo, da načrtujejo odcepitev. Šlezijski avtonomist Martin Grabowsaki, ki sicer živi v Barceloni, opozarja, da »kadar jim to ustreza, trdijo, da problem sploh ne obstaja.« Čeprav je res, da se je šlezijski nacionalizem pojavil šele v zadnjih dveh desetletjih, Grabowski opozarja, da je bila šlezijska identiteta že dolga leta prisotna v Gornji Šleziji in ta identiteta ni izginila v štirih ali petih desetletjih komunistične diktature. Grabowski tudi dodaja, da se šle-zijski nacionalizem širi zelo hitro, kar je razvidno iz dejstva, da v Gornji Šleziji že obstaja socialna večina za avtonomijo te regije, kar izhaja tudi iz nekaterih jav- ne identitete. Tako gibanje je na primer Prusaspira, organizacija ustanovljena leta 2004, ki teži k ohranjanju pruskega jezika in kulture, ki sta cvetela pred ger-manizacijo Prusije. Pruski jezik, ki sodi v skupino baltskih jezikov ter je soroden latvijščini in litovščini, je dejansko izumrl v 18. stoletju. Prusaspira ga želi oživiti. »Trenutno ta jezik govori kakih 50 ljudi, je pa že nekaj otrok, katerim je pruščina prvi oziroma materni jezik,« pojasnjuje predsednik tega združenja Gniewomir Sarbicki. Čeprav je jezik izumrl, le ni izginil z obličja Zemlje; kar nekaj starih pruskih besed je še v rabi in številna krajevna imena so pruskega izvora. Po večge-neracijski asimilaciji sedaj želijo Prusi obrniti kolo zgodovine. Sicer pa Prusaspira nima političnega profila. »Sploh ne trdimo, da smo politični aktivisti. Za nas je dovolj delo za zaščito naše kulture,« pojasnjuje Sarbic-ki. Če bo rasla pruska zavest, bodo seveda postavili tudi politične zahteve glede spoštovanja kulturnega izročila in kul- ganizacije ogroža celovitost Poljske in je zato v nasprotju z ustavo. Govorec organizacije SONS Piotr Dlugosz pa je dejal, da bo vprašanje sprožil pred Evropskim sodiščem za človekove pravice z zahtevo, da se prizna in spoštuje pravica državljanov, »da se počutijo Šlezijci«. Združenje je tudi napovedalo, da bo pisalo Združenim narodom, obenem pa je za- nomnenjskih anket. Gre za hitre korake, ki jih lahko pričakujemo v prihodnjih treh letih in po njegovem mnenju je šlezijsko gibanje že prehitelo ne samo okcitanskega v Franciji ampak celo valižansko v Veliki Britaniji. Ali bo torej Šlezija prevzela vodilno vlogo gibanj drugih narodnih ali regionalnih identitet na Poljskem? Samo čas bo pokazal, ali se bo to zgodilo, vendar že pogled na zemljevid Poljske dopušča razmišljanje o nekaterih spremembah. Ponekod so se gibanja že pojavila, druga se rojevajo ali so tik pred rojstvom. Kašubi primorske regije v okolici Gdanska, največjega poljskega pristanišča, so zagotovo tak primer. Doslej se je njihovo gibanje osredotočilo predvsem na jezikovna in kulturna vprašanja. Sicer so se že v 19. stoletju pojavili poskusi, da bi utrdili kašubski nacionalizem, vendar se doslej za tako idejo ni ogrevalo večje število ljudi. »Na Poljskem veljajo Kašubi za dobre poljske domoljube, Šlezijci pa za slabe domoljube,« pravi Grabowski. To pa bi se znalo spremeniti. Društvo kašubske enotnosti namreč trdi, da bi morala Primorska (Pomeranija) postati avtonomna in večetnična regija v okviru poljske, kjer bi lahko Kašubi svobodno razvijali svojo identiteto, potem ko sta jih desetletja zatirala nemški in poljski nacionalizem. Tudi v nekdanji Prusiji se pojavljajo gibanja, ki terjajo priznanje samostoj- turne avtonomije, »seveda v okviru širokega zavezništva vseh etničnih skupnosti«. Nekdanje prusko ozemlje je namreč danes večjezično in gibanje Prusaspira želi biti glasnik vseh tam prisotnih etničnih skupnosti. Grabowski v teh dogajanjih vidi kar nekaj podobnosti z dogajanji v Španiji. Šlezija je zelo dinamična in njene dejavnosti so privlačne tudi za ostale skupnosti. Južno od stare Prusije leži regija Podlahija; njeni prebivalci se imajo za podskupino poljskega naroda. Organizacija Svoja pa trdi, da v Podlahiji govorijo samostojen jezik, ki je neodvisen od poljščine, govori pa ga kakih 50.000 ljudi. Sicer pa Svoja trdi, da sta narečji, ki ju govorijo v vzhodni Belorusiji in severovzhodni Ukrajini narečni obliki jezika Podlahije. Poleg teh nepriznanih skupin, živi na Poljskem veliko narodnih manjšin, pripadnikov narodov sosednjih držav. Nemci iz Šlezije so bili že omenjeni, na popisu leta 2011 se je 51.000 poljskih državljanov izreklo za Ukrajince, 47.000 za Beloruse, 8.000 za Litovce, 3.000 za Slovake in 3.000 za Čehe. Na Poljskem živi tudi 17.000 Romov, 11.000 Rusinov in 2.000 Tatarov, ki so se v državo priselili po koncu 14. stoletja in že 600 let ohranjajo islamsko vero sredi morja krščanskega sveta. 12 Nedelja, 26. julija 2015 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / Za začetek vprašanje, ki seveda ne predvideva nagrade in ni tako nedolžno, kot zgleda na prvi pogled: na Korziki, mediteranskem otoku, ki je del francoske države, so krajevni smerokazi (ne vsi) dvojezični, vendar v katerih jezikih? Samoumevno bi bilo odgovoriti: v krajevnem in državnem jeziku. Se pravi v korzi-ščini in francoščini. Kot vedo povedati tudi udeleženci letošnjega potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji potovalne agencije Aurora, ni tako. Imena so izpisana v italijanskem jeziku in spodaj v govorici ponosnih domačinov, korziščini. Ko se izkrcaš s trajekta, ki je še vedno najbolj uporabljeno prevozno sredstvo za prihod na otok, si pravzaprav niti ne postaviš vprašanja, od kod npr. ime Bastia v italijanski izgo- Napoleon na ogled v muzeju v Ajacciu Korzika v > neukrocen Razgibana obala je privlačna značilnost Korzike varjavi ali pa s francoskim naglasom na končnem samoglasniku a. Je že res, da smo kot pripadniki narodne manjšine posebej občutljivi na vse vidike jezikovnih vprašanj, vendar pa na Korziki jezikovna problematika in še posebej narodna identiteta nista predmet akademskih razprav, temveč aktualne politične razprave. Trenutno morda ni več toliko »vroča«, glasovi, ki zahtevajo odcepitev Korzike od Francije, so se precej polegli, nikakor pa niso zamrle zahteve po večji avtonomiji Korzike, po ovrednotenju njenega jezika, kulture in običajev. Naš krajevni vodnik, ki se je rad predstavljal s korziško inačico imena - Ghjuvan Filippu An-tolini -, je živa priča o odločnem vztrajanju uveljavljanja korziščine in otoškega načina življenja. Takoj je sicer treba pojasniti, da italijanska krajevna imena, točneje izpisana v nekdanji toskanščini, niso izraz posebne naklonjenosti otočanov do Italije. Korzičani ne razmišljajo o tem, da bi prišli v okvir italijanske države. Vezi z italijanskim jezikom je predvsem stvar zgodovine: Korzika je bila dolga stoletja tesno vezana na Toskano in Ligurijo, točneje na nekdanje italijanske pomorske republike. Med drugim je Korziko francoski kroni prodala genovska republika (iz finančnih razlogov). Ker so otok in njegove zaselke popisali za časa republike Pise, so vsa imena v tedanji italijanščini. Krajevna in osebna. Sicer pa je bila italijanščina do 9. maja 1869 uradni jezik. Svoji domovini oto-čani pravijo Corsica, medtem ko je v uradnem francoskem jeziku Corse. Domače ime, otoški simbol in korziške zastave je videti vsepovsod. Tudi spominki opozarjajo na nacionalni ponos otočanov. Ozke uličice Bonifacia Bonifacio »vgnezden« na skali nad morjem Presenetljive ugotovitve Lepe stvari so tri, zagotavlja stari rek. To lahko raztegnemo na presenečenja: prvo je jezikovno, drugo zadeva »otoško dušo«. Korzika je seveda otok, vendar je zeleno gorovje, obkroženo z morjem. Kot je večkrat ponovil Ghjuvan Filippu, je Korzika gorata dežela, njeni prebivalci pa »hribovci«. V turističnih očeh je Korzika predvsem otok, se pravi morje, plaže in ... ribe. Na šest dnevnem potovanju po tem čudovitem sredozemskem otoku so udeleženci ene od letošnjih ponudb PD-Aurora odkrili, da je Korzika tudi to. Prav kot njena neposredna soseda, Sardinija, kjer sem podobno »razkritje« doživela pred leti. Skupna in enako slastna je tudi ena od tipičnih jedi: merjaščev »švacet« s polento. Ločuje pa ju odnos do turizma: Korzika je z razliko od Sardinije skorajda neoskrunjena, njene obale niso pozidane, hotelsko-turistični objekti pa so večinoma grajeni v skladu z naravnim okoljem. Kleni otočani so vse, ki so z gradnjami posegali v naravno okolje, takoj otipljivo posvarili: porušili so vse objekte, ki niso imeli ustreznih dovoljenj. Francoska zakonodaja se je praviloma naknadno »usklajevala« z dejanji domačinov (uporabili so tudi eksploziv). Nad rezultatom takega odnosa so današnji obiskovalci lahko samo zadovoljni, z manjšim turističnim prilivom - v primerjavi s Sardinijo - pa Korzičani niso nezadovoljni, ker ne marajo hrupa množic. Ko je konec turistične sezone, smo končno spet sami na svojem otoku, je rad zatrdil naš krajevni vodnik. In še zadnje presenečenje. Korzika, Ile de Beauté, kraljica mediteranskih otokov, kot opevajo »goro sredi morja«, je tudi domovina Napoleona Bonapar-teja. Za »prave« Korzičane, tiste, ki radi opominjajo predvsem na obdobja samostojne Korziške republike, je družina Bonaparte izdajalska. Bolj kot vojaka in nato cesarja Napoleona dolžijo izdajstva njegovega očeta Carla Mario Buonaparteje (on je iz priimka »izpustil« u), ki je bil tesen sodelavec Pasqualeja Paolija, »očeta samostojne Korzike«, nato pa ga je »prodal« Francozom. Na Korziki je veliko bolj čaščen Paoli, Pas- quale ali Pascal, kot se je zapisalo postavljavcem spomenikov, kot pa svetovno znan »francoski cesar«. Razsvetljensko navdahnjen voditelj je med drugim tudi ustanovil prvo korziško univerzo. Sicer pa na uporniškem otoku častijo veliko herojev, oseb, ki so se v različnih obdobjih zavzemali za avtonomijo Korzike. valcev, ima kot vsa ostala utrjeno citadello. V njej so domovali tuji gospodarji otoka, kot je podčrtal ponosni Korzičan Ghjuvan Filippu. On ločuje med zgodovino zavojevalcev otoka in zgodovino domačinov. Obala je stoletja pripadala »drugim«, otočani so v glavnem živeli v notranjosti. Za Korzičane je bil center ... v centru, v mestecu Corte, ki je tudi bilo glavno mesto za časa korziške samostojnosti. Uradna zgodovina združuje oba vidika s tem, da bolj poudarja dolgoletno obdobje, ko se je otok ekonomsko razvijal predvsem s svojimi pristanišči, ki so bili v tuji upravi, in pa seveda epopejo Napoleona Bonaparteja, ki je francosko obarvana. Bastia, ki leži nasproti Toskane, je pomemben pomnik prisotnosti Genovežanov. O nekdanji moči li-gurske pomorske republike priča mogočna citadella. V današnjem mestu se seveda prepletajo sledi raznih zgodovinskih obdobij. Med najpomembnejše kulturne spomenike sodijo (katoliške) cerkve, ki dokazujejo, da so otočani bili (in so še) zelo verni. Prvič smo se v tem mestu soočili s številnimi in raznolikimi spomeniki. Kor-zičani ljubijo heroje: spomenike so postavili številnim, ki so se zavzemali za samostojnost otoka; udeležencem raznih vojn; kulturnikom in pa »uradnim« osebnostim. Ugotovili smo tudi, da so ulice starih mestnih jeder ozke, vsi kraji pa praviloma lepo urejeni. Krožno po otoku Otok sicer ni majhen, gre za četrti največji otok v Sredozemlju, vendar tudi ne tako velik, da se ga ne bi dalo v slabem tednu krožno prepotovati. Za potovanje naročnikov in bralcev Primorskega dnevnika je potovalna agencija Aurora izbrala pot s severovzhoda proti zahodu z vmesnimi ogledi sredinskega dela, nato južno in po vzhodni obali ponovno do Bastie. Hriboviti otok s položnimi in skalnatimi vznožji, ujet med Ligurskim in Tirenskim morjem, obsega vsega 8680 kvadratnih metrov. Vendar je ta dokaj omejena površina izredno raznolika. S turističnega vidika je Korzika zelo zanimiva in privlačna: gorati, pretežno gozdni predeli so prepleteni s stezami, namenjenimi po-hodnikom in manj ambicioznim sprehajalcem; po-ložnejše ali strme obale z naravnimi plažami so na voljo vsem ljubiteljem morja, ki se ob Korziki bohoti s prelepimi barvami; in seveda kulturno-zgodovinsko odkrivanje tega mediteranskega otoka, kateremu so se predajali tudi udeleženci našega potovanja. Na svoji krožni turi po otoku pa so se tudi lahko naužili naravnih lepot Korzike, ki so jih domačini učinkovito zaščitili. Približna tretjina teritorija je namreč zaobjeta v naravni park (na kopnem in na morju) z vsemi omejitvami, ki jih tak status prinaša. In tudi prednostmi, ki so očitne na prvi pogled. Neokrnjena narava. Plaže brez hotelov na mivki. Lepo urejeni gozdovi. In seveda tudi ozke ceste. Omejeno število hotelskih sob. Prišli in odšli smo torej skozi »korziška vrata«. Tako pravijo Bastii, najpomembnejšemu pristanišču in ekonomskemu središču otoka, v katerega pripelje oz. iz katerega odpelje največ trajektov proti Italiji in Franciji. Obmorsko mesto, ki šteje okrog 45 tisoč prebi- IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Po razčlenjeni obali in po lažni puščavi Naravne lepote Korzike so glavna turistična atrakcija. Lahko jih razdelimo skoraj v razmerju 50 - 50 med gorske in morske. Prvi dan večdnevnega popotovanja smo se soočili z obema: gorato področje je vselej prisotno, navadno v neposredni povezavi z morjem, včasih neprehodno v morski smeri. Zahodni »zavoj« od Bastie, če odrežemo severni rt, poteka po zelo raznolikem hribovitem območju, ki nas je v drugi polovici dneva privedel do čudovite obale. V hribovito območje sodi tudi tako imenovana puščava lAgria-te (zanimivo to ime je izpisano v francoskem jeziku, Desert des Agriates) . Gre za nekakšno visoko planoto, nekoč obdelano, danes prekrito s sredozemsko ma-kijo. In prav nekdanja namembnost naj bi botrovala imenu in zmedi, češ tukaj nihče ne živi, torej je pusto, puščava. Krivi naj bi bili romantični zapisovalci otoških značilnosti, ki so evropskim bralcem v glavnem v francoščini v osupljivih tonih predstavljali Korziko. Menda so jo videli v poznem poletju, ko je vse suho in rumeno. Kot v puščavi. Veliko živahnejše barve sprejmejo turiste na obali. Severno-zahodni pristani so sugestivni, vabijo te, da bi se tam ustavil vsaj za nekaj časa. StFlorent in Ile Rousse sta na poti do mesteca Calvi najbolj atraktivni. Calvi sodi v bogato zgodovino korziškega pomorskega trgovanja. Tudi to mestece s približno 6 tisoč prebivalci (v celotni občini) se lahko ponaša z mogočno citadello, genovski pečat naselja, korenine katerega segajo v rimsko obdobje. Pod citadello se je v letih razvila živahna turistična dejavnost. V starem Izletniki se sprehajajo po obsežnem trgu Bastie mestnem jedru naj bi bila tudi rojstna hiša Krištofa Kolumba, češ da je bilo mesto pod Genovežani in torej »v Calviju« se je lahko izenačilo z »v Genovi«. To teorijo zagovarjajo samo Korzičani. Corte sredi otoka bedi nad Korziko Z obale do centra Korzike, kjer o upornosti Kor-zičanov in o neomajni volji do ovrednotenja korziške kulture priča malo, vendar pomembno mesto Corte, ni daleč. Pokrajina se nenehno spreminja in vsakič bi morali uporabljati presežnike. Razen za ovinkasto cesto. Gorato območje, prepredeno z rekami in potoki, ki ga prekinjajo rodovitne doline, osupljajo obiskovalce. Tudi ugotovitev, da je na otoku vedno dovolj vode. Sredi otoka, v hribovitem, »pravem« kor-ziškem okolju je na vzpetino pripeto mesto Corte. O To so znamenite formacije »Calanche« Corte: utrdba na vzpetini njem so v zgodovini opazni zapisi od leta 1419, ko je prejšnjo utrdbo iz 11. stoletja ojačal Vincentello D'Istria, vojaški poveljnik, ki je odločilno pripomogel k porazu Genovežanov. Pomembno vlogo je mestece, ki danes (s celotno občino) šteje slabih 7 tisoč prebivalcev, odigralo pomembno vlogo pod različnimi vladarji. Še najbolj se je mesto zapisalo v zgodovino kot prestolnica samostojne Korziške republike (1755 - 1769), ki so jo Korzičani izbojevali pod vodstvom Pasqualeja Paolija in njegovih sodelavcev. Pao-li je tudi ustanovil univerzo, ki so jo Francozi takoj po zmagi zaprli. Leta 1983 so jo ponovno odprli in Corte je spet prestolnica korziške identitete. Mesto leži na nadmorski višini 486 m, vendar na vzpetini, ki so jo izletniki našega dnevnika premagali s turističnim vlakcem. Po avtobusu in vlakcu še ladja: v pristanišču Porto smo se odpeljali na ogled geoloških znamenitosti Korzike. Tam se namreč kažejo v neverjetno rožnati barvi porfida. Z morja na obalo: v neposredni bližini tega spokojnega turističnega centra si je mogoče ogledati enega od korziških čudes, vpisanih v Unescov seznam, formacije »Calanche« ali »Calanchi«. V stoletjih so jih izoblikovali veter, sonce in sol. Tudi brez tovrstnih znamenitosti je obala, po kateri te cesta pripelje do korziškega glavnega mesta, dovolj slikovita. Ajaccio je s približno 65 tisoč prebivalci največje mesto. Pravijo mu tudi cesarsko zaradi Napoleona Bo-naparteja, ki se je tu rodil in kateremu je posvečen muzej. Kot že rečeno, Korzičani Napoleona (upravičeno) pripisujejo francoski ne pa otoški zgodovini. Mesto je bolj prostrano kot ostala na Korziki in manj korziško tudi po zadržanju in govorici prebivalcev. Omamni jug, za konec še krajevne dobrote Če je Ajaccio zračno obmorsko mesto, je na poti proti naj južnejšemu delu otoka, ki je v neposredni bližini Sardinije, zaslediti zelo tipične korziške kraje. Spominska plošča na umrle v nesreči letala družbe Inex - Adria Soteska s starim kamnitim mostom Med najbolj zaznavnimi gre omeniti naselje Sar-tene z visokimi, strogimi poslopji. Našo pot proti jugu je zaznamoval še žalosten postanek v župniji Bicc-hisano, kjer kamnita plošča v cerkvi spominja na strmoglavljenje letala družbe Inex-Adria. V njem je 1. decembra 1981 umrlo 173 slovenskih potnikov in sedem članov posadke. Letalska nesreča je močno pretresla krajevno prebivalstvo, je povedal Ghjuvan Fi-lippu. Južni predel otoka s slikovitim mestom Bonifacio, nameščenim v »orlovem gnezdu« nad morjem, je med najbolj znanimi korziškimi razglednicami, vendar z jezikovnega vidika ni »pravoverno« korziški. Bližino s Sardinijo je zaslediti tudi v jeziku, saj tam govorijo enega od sardinskih narečij. Bonifacia si je vredno ogledati z vseh strani, tudi z morske, kar so lahko storili tudi izletniki našega dnevnika z »darilnim bonom« potovalne agencije Aurora. Bonifacio je povsem upravičil svoj sloves in očaral tudi z vabljivimi trgovinicami. Te so sicer stalnica v vseh turističnih središčih, tudi v kraju Porto Vecchio, ki je bil naš zadnji postanek pred Bastio. Po mnenju našega krajevnega vodnika pripada vsak pravi Korzičan svoji domači vasi, kdor je nima, je razseljen. Takih je na otoku precej, saj se je večina prebivalcev premaknila s podeželja v mesta. Od skupnih 322 tisoč prebivalcev jih že 110 tisoč »pobereta« Ajaccio in Bastia. Industrije na otoku ni, kmetijstvo vztraja, velik denarni priliv prinaša turizem. Z njim so »blagoslovljeni« predvsem kraji in ljudje ob morju. Vendar so se turistični industriji približali tudi tisti oto-čani, ki so znali kakovostno razviti kmetijsko in obrtniško dejavnost. Precej »dokaznega gradiva« so si naši izletniki zagotovili med potovanjem in tik pred odhodom. Z vtisi, s krajevnimi dobrotami in spominki so se poslovili od mediteranske lepotice. 14 Nedelja, 26. julija 2015 KMETIJSTVO / POLETI V VINOGRADU Navodila o uporabi bakrovih pripravkov za varstvo vinske trte Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Naši vinogradniki uporabljajo v tem letnem času za zatiranje peronospore vinske trte predvsem pripravke na osnovi bakra. Poleg tradicionalne bor-dojske brozge uporabljajo v čedalje večji meri bakrov hidroksid in bakrov ok-siklorid. Vinogradniki nam večkrat postavljajo vprašanje, če je učinek isti, ne glede na obliko bakra, in je zato vseeno kakšen pripravek uporabljamo. Jasno je, da vsi ti pripravki vsebujejo bakrov jon, to se pravi isti kemični element, ki učinkuje proti glivičnim obolenjem in sicer preventivno, to se pravi, da mora biti prisoten na raznih delih trte preden pride do okužbe. Pripravki pa se med seboj razlikujejo kar zadeva učinkovitost pri zatiranju glivičnih bolezni, med temi peronospore, so si pa različni glede na hitrost učinkovanja in obstojnost. Glavne značilnosti posameznih pripravkov so sledeče: Bordojska brozga: njen učinek je počasnejši, obstojnost pa daljša, saj jo dež počasneje izpira. Prekrije enakomernejše od ostalih pripravkov razne dele trte, predvsem liste, je pa lahko toksična za rastlino; Bakrov oksiklorid: najbolj razširjen bakrov pripravek. Ima vse pozitivne lastnosti brozge, predvsem dolgo obstojnost, je pa manj toksičen. Dodatna važna prednost uporabe oksiklorida je tudi v tem, da se s tem pripravkom doseže iste učinke ob nižjih količinah bakra, kar je zelo važno predvsem pri biološkem načinu pridelovanja grozdja, kjer so predvidene omejitve pri uporabi te težke kovine. Z letošnjim letom ne sme količina bakra preseči letno 8 kg na hektar. To omejitev pa je najlažje spoštovati prav z uporabo oksiklorurov v katerih je vsebnost bakra najnižja; Bakrov hidroksid: spada med sodobnejše bakrove pripravke, ki hitreje učinkujejo kot ostali, njegova obstojnost pa je krajša. Poleg tega pa kaže določeno toksičnost na rastline; Če upoštevamo navedene značilnosti omenjenih pripravkov je razumljivo, da se med vinogradniki širi uporaba oksiklorida, saj nudi določene prednosti, predvsem pa je naravi prijaznejši od ostalih bakrovih pripravkov, kar je pri izbiri fitofarmacevtskih sredstev čedalje pomembnejše. Ob koncu pa bi radi opozorili, da so v dobi vegetacije vsi bakrovi pripravki toksični, predvsem v večjih odmerkih, za večino sadnega drevja. Še posebej so občutljive na baker breskve in slive. Zato bodimo pri uporabi bakrovih pripravkov za varstvo sadnih nasadov zelo previdni in se strogo držimo navodil na nalepki. Namakanje oljčnikov, koristno opravilo v sušnih obdobjih Znano je, da oljka dobro prenaša sušo in se zlahka prilagodi tudi na najtežje rastne razmere. Anatomska zgradba ji omogoča smotrno gospodarjenje z vodo. Oljka namreč z zapiranjem rež do take mere omeji transpiracijo, da uspeva tudi v krajih z nizkimi padavinami, čeprav sta razvoj in rodnost zelo skromna. Kljub temu pa tudi oljki močno koristi namakanje v poznopomla-danskih in poletnih mesecih, ko nastopi daljše sušno obdobje. Namakanje je koristno predvsem za mlade rastline. Prvič je koristno zaliti oljke nekaj dni pred cvetenjem in ga, če je sušno vreme, ponavljamo vsakih 10 do 14 dni. Če so tla plitva in peščena je priporočljivo zalivanje v krajših presledkih (5 - 6 dni). Tudi odrasla drevesa namakamo ob pomanjkanju padavin. To opravimo prvič ob cvetenju. Če se nadaljuje sušno obdobje je potrebno tudi v poletnih mesecih nadaljevati y namakanjem. Tretjič namakamo, ko se izoblikuje koščica in se začne hiter razvoj ploda. Kmalu za tem se namreč začne v plodu skladiščenje olja in je razpoložljivost z vodo za rastlino nujna, ker ji omogoča uravnovešeno in popolno hranjenje. Količine vode za vsak namakalni poseg je odvisna od strukture tal, starosti rastline, gojitvene oblike, količine plodov, načina vzdrževanja tal in gnojenja. Pri razvitih starejših rastlinah se koreninski sistem razširi na velike količine zemlje in lahko sega v prvih treh - štirih letih razvoja v 8 - 10 m3 zemlje, ki se pri 10 - 15 letih starosti oljke povečajo na 20 m3 zemlje. V odvisnosti od strukture in drenaže tal pa je prostornina zemlje v katero segajo korenine prostorninsko različna, ker se koreninski sistem lahko bistveno drugače razvije. Če so tla plitva in drenaža tal slaba, se korenine razvijajo v širino, tako da zajemajo veliko večji obseg. Ob dobri dre-naži in globokih tleh pa pride do globinskega razvoja (50 - 60 cm) in je zato njihov razvoj v širino veliko manjši, kar je treba pri namakanju primerno upoštevati. Izbira načina namakanja je odvisna od številnih dejavnikov, kot so količina razpoložljive vode, fizikalne lastnosti tal, orografske lastnosti položaja in nenazadnje ekonomske zmožnosti podjetnika - oljkarja. Sklepamo pa, da glede na ureditev naših oljčnikov prideta v poštev predvsem kapljični način v manjšem obsegu oroševalni način. Kapljično namakanje omogoča, da oskrbujemo rastline z vodo zelo uspešno, relativno po ceni, enostavno in racionalno. Zato smo mnenja, da se bo zanj upre-delila večina oljkarjev. Kot že poudarjeno, je za dobro namakanje primerna količina vode, ki je odvisna od že navedenih dejavnikov. V naših razmerah je, glede na agronomske in podnebne značilnosti oljčnikov, za vsako namakanje potrebnih 30 do 60 mm vode oziroma 30 do 60 litrov vode na kvadratni meter površine. VERTICILOZA Okužba oljčnega drevesa se navadno začne pri koreninah Uvelost listja na oljki je bolezen, ki jo povzroča devteromicetna glivica z latinskim imenom Verticillium dhaliae Cleb. Ta okužba je postala najnevarnejša bolezen v novih oljčnih nasadih in se lahko razširi tudi na zelenjadnice, kot so paradižnik, krompir, feferon in jajčevec. Največja nevarnost pri tej bolezni je to, da se razmnoževalni organi lahko ohranijo zelo dolgo (tudi 10 do 15 let) na ozemlju, kjer se je že kdaj pojavila okužba. Okužba oljčnega drevesa se začne navadno pri koreninah, preko ranic, ki jih povzročijo žuželke, nematode ali mehanski stroji. Bolj redko, čeprav mogoče, pride okužba preko vej, ki smo jih obrezali. Bolezen je lahko akutna ali kronična Pri akutni okužbi listi na začetku rahlo uvenejo, nato se v par dneh posušijo in zvijejo, posušijo se lahko tudi veje, odvisno od hitrosti, s katero se bolezen razširi. Okužene rastline včasih reagirajo tako, da poženejo nove brstiče v spodnjem delu debla, kako nam pravi znanstvena literatura. Kronična bolezen pa se pojavi mnogo počasneje; listi porumenijo, se polagoma posušijo in nato odpadejo. V obeh primerih se simptomi najprej pojavijo na zgornjem delu drevesa, nato se razširijo proti spodnjemu delu. V obeh primerih, če zarežemo v vejico, bomo opazili nenavadno rjavo ali črno-.rjavo barvo kapilar, ki se nahajajo takoj pod lubjem. Simptomi se navadno pojavijo ob vegetativnem prebujanju rastline (spomladi) in se širijo s časom. Ob koncu poletja navadno okužba upade, vendar se bo zelo verjetno spet pojavila v močnejši obliki naslednje leto. Boj proti tej bolezni je zelo zahteven, saj se okužba ohranja v zemlji dolgo časa, pa tudi ker lahko napade bližnje rastline in tudi trave. Svetujemo zato, da rastline preventivno zaščitite. Najprej je dobro, da si nove rastline nabavite pri zanesljivem prodajalcu, saj je prvi razlog za okužbo vsaditev že okužene rastline. Če boste nov nasad postavili na teren, kjer so prej rasle zelenjadnice, ki so podvržene tej okužbi, je najbolje, da najprej poskrbite za solarizacijo tal. To naredite tako, da zemljo pokrijete s takim kritjem, ki omogoča znatno povišanje temperature zemlje in jo tako "sterilizirate". Tehnika je tem uspešnejša, čim višja je organska snov v zemlji, če bi npr. organska snov bila pod 1%, bi ne imeli znatnega učinka. Vsekakor danes obstajajo zdravila, ki so sicer draga, s katerimi pa se lahko ozdravi okuženo rastlino. Upoštevati moramo tudi, da okužba napade tudi zemljo in da torej ni rečeno, da bo zdravilo dokončno uničilo okužbo, ki se bo morda še pojavila naslednje leto ali kasneje, ko si bo utrla pot preko korenin. Na odraslih rastlinah lahko uporabite pripravke na osnovi Fosetyl-alumini-niuma (1 Kg/100 litrov), kar lahko pomaga, čeprav je poseg navadno bolj uspešen na mladih rastlinah. Poseg je lahko drag, če je okuženih veliko število rastlin. Poseg opravite v mesecu juniju in le na okuženih rastlinah, ki jih boste pred tem obrezali in odstranili okužene veje. Natascia Riggi sodelavke Kmečke zveze in svetovalka Konzorcija ekstradeviškega olja Tergeste DOP V Gornjem Seniku tudi zastopstvo Agraslomaka V včerajšnji številki našega dnevnika smo poročali o slovesnem odprtju slovenske vzorčne kmetije v Gornjem Seniku. Gre za zelo pomembno pridobitev za tamkajšnje Slovence, saj predstavlja center, namenjen druženju, izobraževanju in spodbujanju kmetijskih dejavnosti v Porabju na Madžarskem. Odprtja so se udeležili tudi predstavniki Agraslomak - Koordinacije zamejskih kmetijskih organizacij, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Deželno kmečko zvezo so predstavljali deželni predsednik Franc Fabec, predsednik KZ Gorica Stanko Radikon in tajnik KZ TS Erik Masten. Tudi v imenu enakih organizacij Slovencev na Hrvaškem in na avstrijskem Koroškem je pozdravil Franc Fabec. Odprtje kmetije sta omogočila ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministrstvo R Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nedelja, 26. julija 2015 1 5 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - V deželnem rebalansu denar za načrtovanje V pričakovanju obnove vogal zasedli študentje Dežela FJK je v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico (NŠK) naredila nov korak v pripravah na obnovo vogalnega pritličja Trgovskega doma. Del pritličja, ki gleda na Korzo, je že obnovljen in prizorišče občasnih dogodkov, med drugim ima v njem pisarno Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Na vrsti je vogalni del, ki bo po prenovi omogočil selitev slovenske knjižnice. Deželni odbor je sprejel sklep, da za slovensko knjižnico vključi v rebalans 95 tisoč evrov, ki ne prihajajo iz manjšinskega sklada, temveč iz deželnih proračunskih sredstev. S tem denarjem bo knjižnica sprožila postopek za načrtovanje obnove vogala. Glede na dejstvo, da se bodo v Trgovskem domu urejali prostori, ki bodo morali služiti svojemu namenu za dobo več generacij, bo načrtovanje vse prej kot lahek opravek. Vredna poudarka je še okoliščina, da bo usklajeno z načrtovanjem bližnjih prostorov, s katerimi upravlja mestna in državna knjižnica. »Deželni odbor z odbornikom Fran-cescom Peronijem na čelu se je na podlagi naših pogovorov obvezal, da bo knjižnici nakazal denar za načrtovanje obnovitvenih del. To je storil in deželni svet je v teh dneh to potrdil z odobritvijo rebalansa. Denar, s katerim se bodo lahko začela gradbena in ureditvena dela, pa naj bi dežela vključila v finančni zakon za leto 2016. Do konca letošnjega leta naj bi stekli vsi tehnični postopki. Računamo, da se bodo dela začela prihodnje leto, trajala pa naj bi približno dvanajst mesecev,« pravi Li-vio Semolič, koordinator delovne skupine, ki spremlja vračanje in obnavljanje Fabianijeve palače. Semolič dodaja, da bodo dela usklajena z obnovo bližnjih prostorov državne knjižnice, v okviru katerih je tudi dvorana. »To bo olajšalo možnost sodelovanja med dvema knjižnicama. Želimo namreč, da bi pritličje Trgovskega doma postalo kulturno središče, v katerem se bosta prepletali slovenska in italijanska knjižnica,« poudarja. Že v kratkem bo slovenska knjižnica poverila arhitektu Dimitriju Waltritschu nalogo, da dopolni prvi del obnove z načrtova- Razstava študentov v prostorih, kjer je nekoč bila ambulanta bumbaca njem prenove vogala. Načrt obnove sosednje dvorane in kletnih prostorov pa pripravlja arhitekt Luigi Di Dato, ki ima med drugim zaslugo, da so sredi julija v vogalnih prostorih, ki so namenjeni slovenski knjižnici, odprli razstavo. Njen naslov je 4\4\Go - Architettura delle stringhe \ Arhitektura trakov, na njej pa si je mogoče ogledati dela študentov fakultete za arhitekturo tržaške univerze v Gorici. Ti so pripravili načrte za skupno mesto, ki vključuje Gorico, Novo Gorico in Šempeter-Vrtoj- bo oz. občine-partnerke v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje. S to razstavo, ki je prva javna pobuda v tamkajšnjih prostorih, je bila nakazana nova namembnost vogalnega pritličja. Dejstvo, da jo je tja postavila arhitekturna fakulteta, pa kaže na to, da ima vogal velik potencial zaradi vidljivosti na osrednji mestni ulici. Na to bosta v prihodnosti lahko računali tako knjižnica Damir Feigel kakor tudi državna knjižnica. (av) nova gorica - Kolesarska pot Solkan-Plave Mesto skalnega podora sanirano, vendar informacije o odprtju še ni Ograja in vozišče še neodprte kolesarske poti med Solkanom in Plavami, ki sta bila poškodovana ob podoru dvokubične skale s pobočja Sabotina v začetku meseca, sta sanirana, so za Primorski dnevnik pojasnili na republiški Direkciji za infrastrukturo. Trenutno še ni znano, kdaj bo kolesarska cesta odprta za promet. Na kolesarsko stezo Solkan-Plave se je 5. julija z velike višine zvalila skalna gmota razsežnosti okoli 2 kubična metra in se ob padcu na sveže asfaltirano podlago raztreščila na dva dela. Do skalnega podora je prišlo približno 200 metrov pred podhodom pod železniško progo v smeri proti Plavam. Skalne gmote jeklena varovalna ograja, postavljena prav v ta namen, ni uspela zaustaviti. Kolesarska pot je bila tik pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, dogodek pa je skorajšnje odprtje potisnil v nedoločeno prihodnost. Po dogodku si je teren ogledal geolog Tomaž Arčon iz podjetja Geologija Idrija, ki je pripravil poročilo, na osnovi katerega bo Direkcija za infrastrukturo sprejela odločitev o nadaljnjih ukrepih. Arčon vsebine poročila, preden se z njo seznani naročnik, torej direkcija, ni želel komentirati. Podobno pojasnilo smo dobili tudi na direkciji, kjer poleg tega, da je trenutno v izdelavi geo-tehnično poročilo, pojasnjujejo, da je v pripravi še novelacija projekta za izvedbo v območju skalnega podora, in sicer za varovanje kolesarske povezave pred padajočim kamenjem. »Več informacij o nadaljnjih ukrepih in odprtju kolesarske poti v tem trenutku ne moremo podati,« so še pripisali v odgovoru. (km) ronke - Občina Knjižnica zadihala Ponovno odprta pet dni v tednu Slovenske knjige v ronški knjižnici Po sedmih mesecih delovanja z močno okrnjenim urnikom - odprta je bila le tri dni na teden - je knjižnica v Ronkah spet »zadihala« in urnik podaljšala na pet dni. Na podlagi razpisa, na katerega se je prijavilo pet ponudnikov, je občinska uprava poverila nedobičkono-sni zadrugi La Collina iz Trsta nalogo, da pristopi k upravljanju knjižničnih storitev za 23 ur tedensko v obdobju od 15. julija do 2. oktobra; za usluge zadruge bo občina odštela 5.038 evrov. Po novem je knjižnica Sandro Pertini odprta tudi ob torkih in petkih, in sicer po nekdanjem urniku: ob ponedeljkih med 15.30 in 19.30, ob torkih in petkih med 15.30 in 19. uro, ob sredah in četrtkih med 9.30 in 12. uro ter med 15.30 in 19. uro. Občina se je za ta korak odločila ob upoštevanju dejstva, da je bila ronška knjižnica z ozirom na svojo ponudbo in storitve med najboljšimi v pokrajini. Razpolaga namreč z 90 tisoč knjigami, poleg tega še z DVD-ji in CD-ji, ponaša se lahko z 8 tisoč člani in 88.589 izposojami v lanskem letu. V januarju so okrnili urnik zaradi nezadostnega osebja in nezadostnih financ, ki bi jim omogočili dodatno zaposlovanje. Podaljšanje urnika prihaja naproti potrebam poletnega časa, ko v Ronkah potekajo kulturne in rekreativne pobude, domačini pa radi obiskujejo tudi knjižnico. APrimorski ~ dnevnik ronke - Občina Slovenske službe še ni, kaj pa nova šola? Podaljšanje tedenskega urnika občinske knjižnice v Ronkah - o tem pišemo v sosednjem članku - ne prinaša tudi ponovnega odprtja informativnega okenca s slovenskim osebjem. Zaprto je že vrsto mesecev zaradi pomanjkanja denarja. »Dvomim, da ga bomo v kratkem znova odprli,« pravi občinska odbornica Elena Cettul, ki ji je tudi poverjena skrb, da spremlja slovenski živelj v občini. V Ronkah sicer čakajo na denar za slovensko manjšino po državnem zakonu 38/2001 in deželnem zakonu 26/2007, a ga niso še videli, delovanje okenca pa sloni le na njem. »Na deželi, skozi katero prejemajo občine ta namenska sredstva, sem poskušala pridobiti informacijo o tem, kdaj nam bodo nakazana. Povedali so mi, da še sami tega ne vedo. Idealna rešitev bi seveda bila, da bi to bila strukturna sredstva, ki nam bi jih ne bilo treba neprestano loviti in čakati, kar bi nam tudi omogočilo neko dolgoročno načrtovanje. Vsekakor iščemo pot do rešitev,« je še zagotovila odbornica. Ronška uprava je resnici na ljubo izstopala, kar zadeva izkazovanje pozornosti Elena Cettul Slovencem v občini. Slovenska služba v okviru knjižnice Sandro Pertini, v neposredni bližini županstva, je delovala 23 ur tedensko, kar se ujema z urnikom knjižničnih storitev. Manjšinski urad je lahko računal na dva uslužbenca, na Micheleja Petruza in Andrejo Grom. Vendar z delnim zaprtjem knjižnice in zaradi negotovega priliva denarja so zaprli tudi slovensko okence pa čeprav je občina s sklepom iz lanskega leta celo nameravala podaljšati njegov urnik na 36 ur tedensko. Kljub znanim težavam pa na občini opozarjajo, da je ronški model sožitja med tam živečimi Slovenci in Italijani vzoren. V mestu, ki je zgledno opremljeno z dvojezičnimi smerokazi, skoraj 15 odstotkov prebivalcev uporablja slovenski jezik, preko dvesto otrok pa obiskuje slovenski vrtec in osnovno šolo v Rom-janu. Nova šolska stavba v Ulici Capitello je zgrajena, potrebna je le še manjših del v zunanjosti in namestitve opreme. Lahko bi jo predali namenu še pred začetkom novega šolskega leta, česar pa na občini in v vodstvu šole do danes niso potrdili. Če bo nova stavba res zaživela s septembrom, naj bi bilo znano predvidoma s koncem julija. t h nI I l.npr L' Itnlu? ,i,r hm 4, SREČANJA POD L t PA MI N.li ehjvi KIJUI LKH 1GDR0MER2A avlur knj Veliki in tlotgipohoti No rt re vije Spregiivflril boludi o karli, knjigi o Dra®i in 'J DR I ki bo izšla nn Mimiki pr«l kirtnjimi 50. Studijski mi 4n«vi Draga 2015. Vi Čer to HJdir glavni unfdiiiJL nedrje ¿n založbe Marij .Vaiir. r Kolesarska pot še brez kolesarjev foto km. telrlek. 30. JÉlUfl 2015. ah 20.30 Kulturni CC-nlei l.ojzc BrStuž Gorica 16 Nedelja, 26. julija 2015 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Zaradi obilnega sonca se nadejajo dobre letine Vinarji gledajo v nebo Če so se vinarji iz Brd lani pritoževali zaradi pomanjkanja sonca, toplote in prevelike količine padavin, jim je letošnje poletje (do sedaj) postreglo s popolnoma nasprotnimi vremenskimi pogoji. »Lanski julij je bil moker, saj je v bistvu vseskozi deževalo, letošnja slika pa je povsem drugačna. Po toči, ki smo jo doživeli 3. julija, nismo v bistvu več videli kapljice vode, sploh pa so bile temperature nadpovprečno visoke. Vsekakor je suša huje prizadela vinograde v nižinskih predelih, medtem ko je na Oslavju in v Štever-janu stanje boljše,« pravi Fabijan Muzic iz podjetja Muzic. Sušo so občutile predvsem mlade trte, ki so stare do deset let, medtem ko so starejše trte bolj odporne. Strinjajo se pri podjetju Fiegl. »Zaradi pomanjkanja padavin smo se odločili za umetno namakanje trt v nižini. Napovedane padavine v teh dneh so prav zaradi tega dobrodošle, čeprav upamo, da ne bo prehudih nalivov. Potrebovali bi nekaj dni zmernega dežja, saj le tako lahko zemlja dobro vpije vodo,« pravi Peter Figelj, ki besede »toča« vraževerno ne želi izreči. Pri podjetju Paraschos se niso še odločili za umetno namakanje, saj čakajo na napovedani dež. »Grozdje je začelo spreminjati barvo, pri tem procesu pa potrebuje vodo. Začeli smo tudi z redčenjem listov. S tem opravilom odstavimo liste, ki prekrivajo grozde, da dosežemo boljše zračenje in sončno obsevanje grozdov. Letošnja trgatev bo predvidoma tako količinsko kot kakovostno boljša od lanske,« pojasnjuje Jannis Paraschos in dodaja, da bo zaradi obilnega sonca sladkorna stopnja gozdnih jagod zelo dobra. Če so delavci vinarskih podjetij v teh dneh večinoma v vinogradih za opravila, V lih ■■T. '"Z *___ ■V" ■ tiri ÜJÍ' '' S ■ UE ' í m S - m v S ■ Po sledovih severne soške fronte Goriški in doberdobski učitelji, vzgojiteljice in profesorji so se ob zaključku šolskega leta udeležili strokovne ekskurzije po Sloveniji. Potepali so se po sledovih severne soške fronte in si v ta namen ogledali Kobariški muzej ter italijansko kostnico, zraven še planšarsko sirarski muzej v mlekarni Planika in arheološko najdišče To-novcov grad, kjer je nastala tudi gor- nja fotografija, za zaključek pa še Vrsno z Gregorčičevo domačijo. Izlet je bil čudovita priložnost spoznavanja naše matične domovine in uspešnega druženja kolegov obeh goriških ravnateljstev, zato se udeleženci za dano priložnost zahvaljujejo Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, predvsem pa svoji pedagoški svetovalki Andreji Duhovnik Antoni. GRADEŽ »What's up?« na plažah Prihodnja dva torka bo v Gradežu poživil projekt What's up?, s katerim se goriško zdravstveno podjetje, pokrajinska uprava, Fundacija Goriške hranilnice, ministrstvo za šolstvo in dijaška kon-zulta želijo približati mladim in njihovim težavam ter jim zagotoviti varnejše odraščanje. V torek, 28. julija, bo od 16.30 do 18. na plaži Key West potekala predstavitev projekta What's up?, ki jo bodo spremljali plesi in vodne igre. Od 18. do 22. ure bodo na plažah Piper Beach, Tivoli in Costa Azzurra na vrsti najrazličnejše igre in turnirji v malem nogometu ter odbojki, večer pa se bo zaključil na plaži Tivoli z glasbo, za katero bo poskrbel DJ Matthew. S podobnim sporedom dejavnosti bodo mladim udeležencem nato postregli v torek, 4. avgusta. Dogajanje se bo sicer preselilo, saj bodo prizorišče re-kreacijsko-kulturnega dneva plaža, ki jo upravlja turistična ustanova GIT, plaža Antiche Terme in vodni park. Program se bo začel ob 15. uri, zaključil se bo s plesom, glasbeno kuliso bo dogajanju spet ponudil DJ Matthew. (av) brda - V vinogradih Vsakodnevni »boj« s ščetinarji in srnami Električni pastir »varuje« vinograd f.m. ki zadevajo predvsem nego trt, se bodo v kratkem preselili v kleti, kjer se bodo začele priprave na trgatev. »Čeprav še ne vemo, kakšno vreme nas čaka v avgustu, lahko napovemo, da se bo letošnja trgatev najverjetneje začela v prvem tednu septembra, morda pa že v zadnjem tednu avgusta,« zaključuje Fabijan Muzic. (av) Skrbi vinarjev iz Brd v teh dneh niso vezane le na negotove vremenske razmere. Spopadajo se tudi s problemom divjadi, z divjimi prašiči na čelu, ki vsakodnevno povzročajo škodo v vinogradih. V poletnem času zaradi vročine so še požrešnejši in škodljivejši. »Sušo občutijo tudi divji prašiči, ki se v teh dneh radi odžejajo tako, da trgajo gozdne jagode in se z njimi hranijo,« pravi Fabijan Muzic, ki smo ga zmotili ravno tedaj, ko je z bratovo pomočjo nameščal električne pastirje za dodatno zavarovanje svojih vinogradov v Števerjanu. Na škodo zaradi divjih prašičev opozarja tudi Peter Figelj. »Na Oslav-ju nam ščetinarji povzročajo veliko preglavic, saj jedo grozdje, z rilcem pa se lotevajo korenin. V zadnjih letih smo zaradi tega morali zagraditi vinograd z dodatno ograjo,« se pritožuje predstavnik podjetja Fiegl. Divji prašiči pa niso edini predstavniki divjadi na zatožni klopi. »Poleg ščetinarjev nam škodo povzročajo tudi srne, ki se brez težav dokopljejo tudi do višjih grozdov. Zato smo trte marsikje prekrili z mrežami, kar pa včasih ni dovolj,« ugotavlja Jannis Pa-raschos. (av) Na grozdih škoda zaradi divjadi f.m. gorica - Muzeji »Predragi za občino« O negotovi usodi goriških Pokrajinskih muzejev smo v prejšnjih dneh že pisali, pokrajinski odbornik Federico Portelli pa želi z nekaterimi novimi podatki dokazati, da zahteva zagovornikov prenosa muzejev pod občinsko okrilje - med temi je deželni svetnik opozicijske stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna - sodi v poglavje »znanstvene fantastike«. Po Portellijevem prepričanju bi s Pokrajinskimi muzeji najbolje upravljala deželna uprava. »Leta 2014 so stroški upravljanja muzejev znašali približno 900 tisoč evrov, katerim je treba dodati še stroške za redno vzdrževanje in za ogrevanje. Večji del sredstev, približno 650.000 evrov oz. 75 odstotkov vseh stroškov, je namenjen osebju. To vsoto pa bo težko zmanjšati, če želijo Pokrajinski muzeji ohraniti današnjo kakovostno raven,« trdi Federico Portelli in dodaja, da 83 odstotkov vseh obiskovalcev prihaja iz krajev izven pokrajine. Za odbornika je osebje primarnega pomena za obstoj in razvoj muzejev. »Kakovost naših zaposlenih mora biti prioriteta, če želijo Pokrajinski muzeji še naprej sodelovati z mednarodnimi partnerji in prirejati kakovostne razstave. Dežela krije trenutno okrog 10 odstotkov vseh stroškov, 5 odstotkov stroškov pa krijemo z dohodki od prodaje vstopnic in knjig,« pojasnjuje. In še enkrat navaja rešitev, ki jo je predlagala pokrajinska uprava. »Nepremičnine, muzejske zbirke, premoženje, umetnine, arheološki predmeti in ostanki iz prve svetovne vojne morajo ostati v Gorici, osebje pa naj preide pod deželo. Kje naj bi goriška občina dobila 700 tisoč evrov, kolikor je potrebno za kritje 85 odstotkov vseh stroškov?« se na glas sprašuje Portelli, ki v isti sapi poudarja, da nihče izmed osebja Pokrajinskih muzejev ne bo ob službo. (av) gorica - Auchentallerjeva soba v Pokrajinskih muzejih Vez s secesijo Četrtkovega odprtja sobe v palači Alterns Petzenstein, posvečene Josefu Marii Auchentallerju, se je kljub neobičajni poletni vročini udeležilo skoraj petdeset ljudi. Po uvodnih besedah pokrajinskega odbornika Federica Portellija in ravnateljice Pokrajinskih muzejev Raffaelle Sgubin so obredni prerez traku zaupali umetnikovi vnukinji Eriki. Auchentaller se tako pridružuje Jožefu Tomincu, Vittoriu Bolaffiu in Zoranu Mu-šiču, ki imajo znotraj galerije Pokrajinskih muzejev samostojne sobe. Z izjemo Bolaffia, ki ima zelo majhen katalog del, je za ostala dva umetnika značilna široka, tudi mednarodna prepoznavnost. Da je Auchentaller ime mednarodnega kova, zelo konkretno dokazujejo provenience del, ki jih je goriški muzej odkupil v zadnjih desetih letih. Najnovejša pridobitev je veduta Ogleja, ki prihaja iz zasebne zbirke iz istega kraja, ženski Akt, ki je bil leta 1900 objavljen v reviji Ver Sacrum, se je pojavil na dunajskem antikvarnem tržišču, na londonskem pa sponka, ki je bila ravno tako objavljena v reviji Ver Sacrumu leta 1901 in je do oktobra na ogled v Gradežu. Na avkciji v New Yorku je bil nazadnje kupljen plakat Kathreiner's Kneipp-Malz-Kafee, ta lepo zao- V Auchentallerjevi sobi, ki so jo uredili na sedežu Pokrajinskih muzejev na goriškem Kornu bumbaca krožuje predstavitev Auchentallerjevega lika, ki je bil v duhu časa ne samo slikar, a tudi grafični oblikovalec. Njemu dolgujemo tudi prvi sodoben reklamni plakat avstro-ogr-ske monarhije, Avreol iz leta 1898. Delom v lasti Pokrajinskih muzejev se sedaj pridružujejo še tri platna, ki jih je dala na posodo umetnikova družina; ta še danes hrani lepo število umetnikovih del, predvsem pa njegov osebni arhiv. Ob manjšem Ženskem portretu v profilu, ki mu poseben čar dajejo zaprte oči upodobljen-ke, in večerni veduti Čedada iz leta 1925 je dragocena pridobitev predvsem slika Priž-nica gradeške stolnice, ki daje ton celotni sobi in tudi galerijski zbirki, s platnom Gra-deški zvonovi pa je bila leta 1903 predsta- vljena na 17. razstavi Secesije. To je bil eden zadnjih poskusov, da bi se Auchentaller obdržal v stiku z umetniškim miljejem cesarske prestolnice, a zaman. Če je še leta 1902 sodeloval na slavni Beethovnovi razstavi skupaj s Klimtom, je že leta 1905 izstopil iz Secesije, še pred prvo svetovno vojno pa se dokončno odpovedal nadaljnji umetniški karieri v korist podjetniškega podviga žene Eme, ki je v Gradežu uspešno vodila hotel Fortino. Čeprav je skoraj polovico svojega življenja preživel v Gradežu, ostajajo Josef Maria Auchentaller in njegova dela vezana na umetniški in kulturni krog dunajske secesije. In z njimi tudi Pokrajinski muzeji iz Gorice. (sk) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 26. julija 2015 1 7 pevma - Praznovanje zavetnice Kultura in zabava Zaradi vremena program okrnjen S petkovim odprtjem dokumentarne in umetniške razstave je praznik Sv. Ane v Pevmi stopil v živo. Glasbeno kuliso otvoritveni slovesnosti sta ponudila skupina Kitare za dušo, ki deluje v okviru kulturnega društva Slavec iz Solkana, in moški zbor Štmaver pod taktirko Nadje Kovic. Dobrodošlico številnim prisotnim je izrekel predsednik združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, Lovrenc Per-soglia. Dokumentarno razstavo je z dvojezičnim govorom predstavil domači kulturni delavec Vili Prinčič. Najprej je povedal, da je nadaljevanje lanske razstave, ki je prikazala Pevmo, Oslavje, Štmaver in Solkan v obdobju pred letom 1915, letošnja razstava pa prikazuje razdejanje, ki ga je krajem ob Soči pov- Razstava (desno) in občinstvo na odprtju (spodaj) bumbaca zročila prva svetovna vojna. Kakih 60 fotografij večjega formata zgovorno priča o tem, kako hudo je vojna prizadela omenjene vasi, povojna obnova pa je korenito spremenila njihov videz. Fotografije so prispevali Center za arheološke in zgodovinske raziskave iz Gorice, Društvo za zgodovinske raziskave Isonzo iz Gorice, Društvo soška fronta 1915-1917 iz Šempetra in zasebni zbiratelji. Pevmce je za njihovo prizadevno delo pohvalil Gianluigi Chiozza, predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ki je gmotno podprla pobudo, v imenu solkanskih sopri-rediteljev pa je spregovoril predsednik rez-barskega društva, Joško Markič. Razstavo z umetniškim pečatom so pripravili prijatelji iz Solkana in Manč v Vipavski dolini. Na temo prve svetovne vojne so prikazali predmete iz kamna in lesa ter umetniška dela v kombinaciji z video projekcijami na ekranih. Na ogled je bila tudi projekcija fotografij, ki so jih zbiralci iz Solkana našli v dunajskih arhivih, na njih pa so naši kraji zlasti v letu 1917. Za veselo razpoloženje je zvečer poskrbel ansambel Pikapolonica, ki je kljub »nedolžnemu« imenu izvrsten rock bend. V pavzah je nastopila še skupina The 22 Top. Zaradi nenaklonjenih vremenskih napovedi je sinočnji ples z ansamblom Happy Day odpadel, danes pa se bo praznik zaključil s slovesno mašo ob 9. uri, procesijo po vasi ter z ogledom slik in nagrajevanjem natečaja V domačem vrtu cvetijo. pomniki morije - Vojaško pokopališče v Gorjanskem Deset tisoč cesarjevih mož v »avstro-ogrski Redipulji« Med opisi spomenikov, obeležij in vojaških pokopališč ni smel manjkati največji in najbolj veličastni »tihi dom« cesarjevih vojakov na soški fronti. Ta arhitektonsko edinstven primer avstro-ogrskega pokopališča se nahaja v Gorjanskem, ljubki vasi ob cesti, ki iz Komna vodi proti mejnemu prehodu nedaleč od Šempolaja. V nekaterih publikacijah se ta objekt pojavlja tudi pod imenom »avstro-ogrska Redipulja«. Takšen naziv so mu očitno nadeli v obdobju med obema vojnama, ko so na podlagi mednarodnih sporazumov takratne oblasti uredile kar nekaj pokopališč nekdanjih sovražnikov. Svoje padle pa so Italijani v glavnem prenesli v tri velike kostnice: Redipulja, Oslavje in Kobarid. Prvič sem to pokopališče obiskal sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Takratni obisk me je malodane razočaral, saj je bilo veliko pokopališče v zanemarjenem stanju z visoko, nepokošeno travo, prevr-njenimi križi in nagrobnimi kamni, ki so krvavo potrebovali nekoga, da bi jih očistil in jim vsaj delno povrnil nekdanji videz. Spominjam se tudi, da so nekateri domačini ta ograjeni prostor uporabljali za pašo ovc in koz. Že nekaj let kasneje pa je pokopališče v Gorjanskem začelo dobivati bolj spodob- no podobo. Na podlagi mednarodnih pogodb sta najprej Jugoslavija, nato Slovenija poskrbeli za ureditev vojaških pokopališč, v marsikaterem primeru je bil tudi opravljen večji obnovitveni in vzdrževalni poseg. To velja za Gorjansko, kjer so pokopališče temeljito obnovili konec leta 2003. Takratna javna občila so poročala, da je za ta obsežna dela poskrbelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Obnova je trajala kar pet let in je stala 47 milijonov tolarjev, od katerih je tri milijone prispeval avstrijski Črni križ. Časopisi so tudi poročali, da so se proslave ob zaključku del udeležili diplomati raznih evropskih držav, ki so se poklonili spominu umrlih vojakov. V Gorjanskem je pokopanih kar 10.000 avstro-ogrskih vojakov, ki so padli na raznih odsekih kraškega bojišča. Na maloštevilnih izvirnih spomenikih najdemo napise v raznih jezikih narodov, ki so sestavljali takratno monarhijo. Ko sem prvič obiskal Gorjansko, sem opazil visok in osamljen nagrobni kamen z napisom v češkem jeziku. Ta stoji še danes, le da ni več tako sam, saj so v zadnjih letih velike praznine zapolnili s postavitvijo nekaj stotin novih križev. Na deloma težko čitljivem obeležju preberemo, da tam počiva Vladislav Pokopališče v Gorjanskem na fotografiji iz leta 1916 (levo) in danes (desno) foto vip Oškera, pirotehnik in pripadnik 3. polka gorskih topov. Zapisano je tudi, da je bil absolvent Državne strojno-industrijske šole in tehnolog muzeja na Dunaju - Imetnik medalje za hrabrost iz Neobuza na Morav-skem. Padel je 25. julija 1915 - na včerajšnji dan pred sto leti - na doberdobski planoti. Na podstavku spomenika preberemo še: Kje je moj dom, nekoliko niže pa, da je spomenik svojemu nepozabnemu bratu postavil poročnik Al. Oškera. Zanimiv je tudi poljski napis na plošči, ki je očitno bila nameščena pred kratkim: Tukaj počiva poljski vojak Jozef Klimasara, star 36 let. Padel je 5. januarja 1916. Tam je pokopanih še devetnajst vojakov iz kraja Stryszawa na Malopoljskem (južna Poljska). Lega pokopališča je bila skrbno izbrana. Ob glavnem privzdignjenem krajšem drevoredu, ki od vhoda vodi k manjšemu templju na zgornji strani pokopališča, se levo in desno vrstijo manjše kotanje, ki so jih snovalci objekta namenili raznim vojaškim enotam in činom. V eni od kotanj so pokopani nižji oficirji, v drugi dolinici so njihovi nadrejeni, spet v tretji so vojaki judovskega rodu itd. Na starih fotografijah je opaziti, da je bilo na spomenikih veliko imen. Te plošče so z leti izginile. Škoda! (vip) doberdob - Merkeduci in Grediščani Sredi vasi ponoči začrtali »mejo« Meja sredi ceste (zgoraj) in trofeja (spodaj) Doberdobsko praznovanje v režiji društva Dob je sinoči doseglo vrhunec na nogometni tekmi med Merkeduci in Grediščani; o izidu bomo poročali prihodnje dni. Tradicionalni dvoboj med prebivalci severnega in južnega dela vasi so letos obnovili po dvajsetih letih. Tedaj so bili na travnati zelenici uspešni Grediščani; ti slovijo po bolj grobi igri, medtem ko predvajajo Mer-keduci bolj tehnično igro. Zmagovalci bodo odslej dalje lahko razkazovali na novo izdelano trofejo v lastnih postojankah (gostilna Pri Andreju za Merkeduce, gostilna Peric za Grediš-čane) za obdobje enega leta oz. do naslednjega nogometnega spopada, ko se bosta ekipi ponovno potegovali za trofejo. Ta je sestavljena iz premičnega lesenega pladnja, na katerem stojita oreh - simbol Grediščanov in pa vodnjak - simbol Merkeducev. Izdelala sta jo umetnika in obrtnika Božo Humar iz Orehovelj, ki je v lipov les vrezal oreh, in Jernej Bortolato iz Pli-skovice, ki je v kamen vklesal vodnjak. Rivalstvo pa v teh dneh ni bilo razvidno le na nogometnem igrišču, temveč tudi v vasi, saj se je sredi ceste čez noč pojavil napis oz. meja, ki Doberdobce po tradiciji deli med Merkeduce in Grediščane. (av) »Dolgovi« ob zaključku rubrike Z opisom avstro-ogrskega pokopališča v Gorjanskem smo zaključili rubriko Pomniki morije, ki je kar 40 nedelj popestrila goriške strani našega dnevnika. Prepričan sem, da so nedeljski opisi spomenikov, obeležij in drugih objektov, ki jih je na Goriškem pustila prva svetovna vojna, naleteli na zanimanje ljudi. Mnogi se zanimajo za preteklost, vendar le redki poznajo kraje spomina, kjer so se ohranili grbi, oznake in opisi raznih vojaških enot, ki so se tam borile. Napisi na avstro-ogrskih spomenikih so bili v glavnem napisani v nemščini in madžarščini, včasih tudi v češkem, romunskem, hrvaškem ali poljskem jeziku. Za pomoč pri iskanju in odkrivanju podatkov se moram najprej zahvaliti prijatelju Mitji Jurnu s Peči, odličnemu poznavalcu dogajanja na bojiščih goriškega Krasa, avtorju številnih knjig in publikacij na to temo. V pomoč mi je bil tudi Mario Muto s svojo izjemno zbirko dokumentov in fotografij. Zahvala gre dalje Albertu Querciju della Rovere, ki je raziskal pri- sotnost madžarskih polkov na Goriškem in je zaslužen, da so iz pozabe iztrgali štiri madžarske piramide Honved polkov. Fotografsko in drugo gradivo so prispevali tudi člani Društva soška fronta, v prvi vrsti Simon Kovačič, David Erik Pipan, Egon Va-lantič, Zoran Šuligoj, Jožica Strgar in Drago Sedmak Razna pričevanja z ogledi na terenu so mi nudili Davorin Marušič, Lu-cijan Vogrič, Saverij Rožič in Livio Pahor. Za prevode iz nemščine sta mi pomagala zgodovinar Renato Podberšič iz Nove Gorice in Ivan Lukan iz Celovca, za madžarščino Olga Šušmelj iz Nove Gorice, za če-ščino prijatelj-zgodovinar Josef Vričan iz bližine Ostrave na severu Češke, za poljščino pa Ania Muszinska-Vizintin iz Gorice. Vsi imenovani so nemalo pripomogli k odkrivanju in ponovnemu ovrednotenju pomembne zgodovinske zapuščine. Nedeljsko rubriko prekinjam. Morda pa bi jo lahko že čez nekaj mesecev obnovili, saj je v okolici Gorice še nekaj objektov, ki zaslužijo pozornost. Vili Prinčič 1 0 Četrtek, 30. julija 2015 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Razstava še do konca meseca Likovna ustvarjalnost »most« med Posočjem in Kvarnerjem Adriatic open art je naslov likovne razstave, ki bo še do konca meseca na ogled v palači Europalace v Tržiču. Razstava je plod sodelovanja med kulturnim društvom ENDAS iz Tržiča in sorodnimi kulturnimi sredinami iz Mošceničke Drage na Hrvaškem. Pobudo sta podprli občina Tržič in goriška pokrajina. Dne 18. avgusta bodo razstavo prenesli še v priznani letoviš-čarski kraj južno od Opatije. Odprtja so se udeležili tržiška županja Silvia Altran, občinska odborni-ca za kulturo Paola Benes, župan Šta-rancana Riccardo Marchesan in pred- sednik deželnega združenja ENDAS Cesare Capato, umetnike iz Kvarner-ja pa so spremljali podžupan Mošce-ničke Drage in predsednik tamkajšnje italijanske skupnosti Riccardo Staraj, predsednica krajevnega kulturnega društva Elena Rudan in predsednica Turističnega društva Nensi Dretvic. Tržiško razstavo je predstavila njena pobudnica Maria Grazia Perso-lja, sicer predsednica krožka G. Maz-zini ENDAS iz Tržiča, o razstavi, ki bo avgusta na ogled v Mošcenički Dragi, pa je spregovorila Alja Cenic. Strokovno oceno prikazanih del so zaupali li- Udeleženci tržiške razstave kovni kritičarki Eliani Mogorovich. V Tržiču razstavljajo domačini Ondina Altran, Alda Antoni, Cristiano Vernole in Anita Zuberti, dalje Fa-bio Gonnelli, M.G.Persolja, Armando Pizzignach, Emilija Tusk in Valdiero Vecchiet iz Gorice ter David Cej iz Be-gliana in Taddeo Sedmak iz Nabreži-ne. Kvarnersko amatersko likovno sceno pa zastopajo Marina Banič Zrinš-čak, Ljiljana Barkovic, Ljubo De Karina, Dalibor Laginja, Branko Lenic, Ksenija Mogin, Neva Pizzul, Miljenka Še-pic in Goran Štimac. Ob razstavi je izšel italijansko-hrvaški katalog. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da je na Goriškem v teku predvpis abonmajev za sezono 201516, ki nudi do 31. julija popust. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in KC Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni prevoz; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-12.00 (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The Babadook« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 18.10 dokumentarec Danteja Spinottija »Inchiesta in Carnia«; 20.10 - 22.00 »Spy«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »The Babadook« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.40 - 20.15 - 22.15 »Il ra-gazzo della porta accanto«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.00 - 22.10 »Suite francese«. JUTRI V GORICI KINEMAX: zaprt od 27. julija do 16. avgusta. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »The Babadook« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.40 - 20.15 - 22.15 »Il ra-gazzo della porta accanto«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.10 - 22.10 »La famiglia Be-lier«. Razstave MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah bo v poletnih mesecih odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 3297411459 (Ljubica Butkovič) ali 3358419669 (Zdravko Kuštrin). V KRMINU: na sedežu društva Societa Cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo italijanske vojaške okupacije Krmina od leta 1915 do 1917; do avgusta vsak dan 9.00-19.00. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka je na ogled razstava z naslovom »FD - Fabiani Dizajn«. Prireja mestna občina Nova Gorica in Fakulteta za dizajn, pridružena članica Univerze na Primorskem; do 3. avgusta. V GORICI: v državni knjižnici v Ul. Ma-meli je na ogled dokumentarna razstava »Dolgo stoletje«; do 31. julija od ponedeljka do petka 8.30-18.30, ob sobotah 8.30-13.30, vstop prost. V PEVMI: ob prazniku Sv. Ane je v športno-kulturnem središču na ogled razstava »Vojna je uničila vse... Pev-ma, Oslavje, Štmaver, Solkan 19151918«; ob prazniku Sv. Ane ves dan, od 27. julija do 2. avgusta 17.00-19.00 in do konca decembra po dogovoru. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228). 9 Šolske vesti »SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO): poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gori-ca@glasbenamatica.org. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). SLOVIK obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 20152016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. S Izleti POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Števerjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; prostih je še nekaj mest, informacije in vpisovanje gradež - Na jezu Koncert okusov Ponudba vrhunske hrane in vin Gradež bo s torkom, 28. julija, postal prestolnica vrhunske hrane in izvrstnih vin zaradi niza eno-gastronomskih srečanj Concerti del Gusto 2015 (Koncerti okusov 2015), ki jih prireja konzorcij Friuli Vene-zia Giulia Via Dei Sapori. Na gra-deškem jezu se bo predstavilo dvajset izvrstnih deželnih restavracij, ki bodo jedi pripravljale v živo, obede pa bodo spremljala vina enaindvajsetih proizvajalcev iz FJK. Soudeleženi sta tudi restavracija Subida in Lokanda Devetak z Vrha, njuna menija pa bodo zalivala vina podjetij Jermann in Schioppetto. Ponudba vin bo res kakovostna in raznolika, saj bodo prisotni nekateri izmed najbolj priznanih vinarjev iz naših krajev. Med njimi bosta Edi Keber iz Krmina in Zidarich iz Praprota. Večer bodo namenili tudi pokušnji nekaterih deželnih spe-cialitet, kot je npr. Sirkov kis. Večerja se začenja ob 20. uri, vstop bo možen do 21. ure; zaželena so elegantna oblačila. Cena znaša 55 evrov na osebo; za dodatne informacije so na voljo spletna stran www.friulivia-deisapori.it, naslov info@friulivia-deisapori.it in tel. 0432-538752. (av) v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika z izletom v Pesariis, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri v soboto, 1. avgusta, s trga Medaglie d'oro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Jamelj, Doberdoba in s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. Prostih je še nakaj mest, informacije po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov. DRUŠTVO PRIMORSKIH ARHITEKTOV prireja v nedeljo, 30. avgusta, izlet v hribe. Start bo pri izviru Kamniške Bistrice, sledita ogled Plečnikovega dvorca (lovska koča kralja Aleksandra) in vzpon do bivaka pod Grin-tovcem (2100m). Zbirališče bo ob 6. uri na parkirišču ob Vojkovi (nad Borovim gozdičkom) v Novi Gorici, vrnitev predvidoma ob 22. uri; informacije na drustvo.primorskih.arhi-tektov@gmail.com. H Čestitke Dr. LUKA, v London naj poleti čestitka. Zveneč naslov, ki si pridobil, naj vedno bo v ponos! Silvana, Denise, Vittorio, Karin in Aljoša. H Obvestila AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo od 10. do 28. avgusta uradi v Gorici in Tržiču odprti samo v jutranjih urah. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi julija in avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481-784009. OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po -/ zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature zbirajo na uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 30. julija. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je zaradi poletnega premora zaprta do 14. avgusta. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 3331175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 338-8399452 (tajnik Patrik Zulian). ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZSŠDI obvešča, da bo od torka, 28., do petka, 31. julija, goriški urad zaprt. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 3334318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00 ter ob petkih 8.0016.00. Zaprta bo za dopust od 10. do 14. avgusta. Tel. 0481-531733, gori-ca@knjiznica.it. 15 Prireditve V ROMANSU: »MAGIČNI POLETNI VEČERI« 26. in 27. julija v hiši Can-dussi - Pasiani na Trgu Garibaldi 11. Danes, 26. julija, ob 21. uri bo komedija v furlanščini »Telescussons - No-tiziari comic satiric dal Friul e dal mont...«, v priredbi skupine Sis scus-sons scussas iz Romansa; v ponedeljek, 27. julija, ob 21. uri se bo igralec Alessio Colautti poklonil spominu tržaškega kabaretista Angela Cecc-helina. Prireja kulturni krožek Mario Fain iz Romansa v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom. ŠAGRA SV. ANE bo potekala pri Sv. Ani v Gorici do 2. avgusta: danes, 26. julija, bo ob praznovanju zavetnice ob 10.30 maša, podelitev nagrade »Ami-co del Borgo«, v večernih urah ples s skupino Oasi in ob 23.30 tombola. 27. julija se bo začel košarkarski turnir v spomin na Giorgia Mocilnika, finalni del bo 1. avgusta. 28. julija bo »Balkan Day« s koncertom skupin Radio Zastava in Maxmaber. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v ponedeljek, 27. julija, ob 18. uri na predavanje zdravnice Irene Tavčar o srčnih boleznih, ki bo v Tumovi dvorani v KB Centru, Korzo Verdi 51, v Gorici. POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU: na Trgu Falcone e Borsellino bo v ponedeljek, 27. julija, ob 21.30 projekcija filma »Hunger Games - Il canto del-la rivolta - 1. del«; vstop prost. »VINIL VEČERI« NA GRADU KROM-BERK: 28. julija ob 21. uri Andrej Pauer »Izbor svetovnih hitov bluesa, folka in jazza 20. stoletja«. Prispevki V spomin na Andreja Gergoleta darujejo Zorka Gergolet 100 evrov, Mario, David in Peter z družinami 100 evrov, Pepe in Gabrijela Gergolet 50 evrov in Marija Gergolet por. Zanet 50 evrov za godbeno društvo Kras. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Lodovico Mi-lovich s pokopališča v cerkev Sv. Justa in na pokopališče. JUTRI V RONKAH: 11.00, Lidia DAgo-stino vd. Cucut s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepeli-tev. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 26. julija 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Klepelutke - Skrivalnice 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Max Fabiani v Trstu, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 14.05 Film: La congiura della pietra nera (pust.) 16.00 Chaos 16.4017.30 Xena 17.25 Novice 18.15 Star Crossed 19.40 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.10 Resurrection sono capitate a mia insaputa 17.20 Proget-ti di danza 17.50 Come si guarda un'opera d'arte 18.15 Novice 18.20 Petruska presenta 18.25 Orfeo e Euridice 20.15 Ples 20.45 Storie dell'arte 21.15 Isole selvagge 22.15 Inventare il tempo 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00, 23.25 Dnevnik 7.05 Overland 8.20 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Dreams Road 9.55 I giganti 10.25 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 13.10 13.40, 16.00 Pole Position 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Madžarske, dirka 16.35 Film: Un'estate in Scozia (rom.) 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Un pas-so dal cielo 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Once Upon a Time 8.30 Serija: Heartland 9.15 Film: La nave dei sogni - Viaggio di nozze nell'Isola di Jersey (rom.) 10.45 Film: Amore tra i fior-di - Ritorno alle origini (dram.) 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30, 0.25 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Sereno Variabile Estate 14.30 Serija: Delit-ti in paradiso 15.30 Serija: Il commissario Lanz 16.30 Serija: Il commissario Voss 17.30 Signori del vino 18.05 Serija: King & Maxwell 18.55 Kolesarstvo: Tour de France 2015, 21. etapa 19.20 Tour Replay 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Serija: Scorpion 23.25 La domenica sportiva 6.00 Fuori orario 7.00 Serija: Zorro 7.25 Sa-bato, domenica e lunedi... con Eduardo 10.35 Community - L'altra Italia 11.10 L'ha detto Elisir 12.0014.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 13.15 Figu - Album di persone notevoli 13.25 Fuori quadro 14.30 Film: I soliti ignoti (kom., It., '58) 16.20 Nad.: Doc Martin 17.05 Tour de France 2015 20.00 Blob 20.20 Serija: Perception 21.05 Kilimangiaro Summer Nights 23.55 I dieci comandamenti 23.15 Film: Le nevi del Kilimangiaro (dram.) RAI MOVIE 12.20 Film: The Aviator (dram., '04, i. L. Di-Caprio) 15.20 Film: Un colpo perfetto (dram., '07, i. D. Moore) 17.10 Novice 17.15 Film: Sabrina (rom.) 19.30 Film: Siamo uo-mini o caporali (kom., It., '55, i. Toto) 21.10 Film: Sam Whiskey (vestern, '69) 22.55 Serija: I Soprano RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Come quando fuori piove 14.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.30 GranPremium 14.50 Film: Sui tuoi passi (dram.) 16.50 Nad.: Compa-gni di scuola 17.401.00 Novice 17.45 Nad.: Titanic - Nascita di una leggenda 19.40 Serija: Omicidi nell'alta societa 21.20 Nad.: Sfida al cielo - La Narcotici 23.10 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna _RETE4_ 7.45 Media Shopping 8.15 Super Partes 8.55 Nad.: Casa Vianello 9.25 Magnifica Italia 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Ieri e oggi in Tv 12.15 Serija: Walker Texas Ranger 13.00 Nad.: Colombo 14.45 Film: Let-to a tre piazze (kom.) 16.50 Film: A tutto gas (kom.) 19.35 Serija: The Mentalist 22.45 Film: The Contract (akc., '06, i. M. Freeman) _RAI5_ 14.05 La Terra vista dal cielo 15.05 Wild Medioriente 16.05 Gledališče: Cose che mi Nedelja, 26. julija Rai storia, ob 21.30 Una giornata particolare Režija: Ettore Scola Igrajo: Marcello Mastroianni, Sophia Loren in John Vernon Italija, Kanada 1977 Znamenita politična melodrama, ki jo vseskozi postavljajo na oderskih deskah, se odvija na dan, ko Hitler obišče Rim. Gospodinja, mati šestih otrok, ostane doma, ko se njen mož udeleži zgodovinskega dogodka. Spozna pre-finjenega samskega homoseksualnega soseda, ki je bil do nedavnega znana radijska osebnost. Dan se prevesi v noč in med sosedoma se splete poseben odnos, ki radikalno spremeni njun pogled na svet. Il generale Dalla Chiesa (zgod.) 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Paperissima Sprint 22.30 Serija: Omicidi - Unita speciale 0.00 Maurizio Costanzo Show _ITALIA1_ 7.00 Super Partes 7.35 Risanke 8.30 Film: Chi trova Lupin trova un tesoro (anim.) 10.20 Film: Astro Boy (anim.) 12.10 Giffo-ni Festival Carpe Diem 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.45 Film: Quattro amiche e un paio di jeans 2 (dram.) 16.00 Film: Una pazza giornata a New York (kom.) 17.55 Nan.: Love Bugs 19.00 Serija: Due uomini e mezzo 19.25 Film: Scuola di polizia 4 -Cittadini in... guardia (kom.) 21.15 Film: Ti stimo fratello (kom., It., '12) 23.15 Film: Lei e troppo per me (kom.) _IRIS_ 12.45 Film: Seven Swords (akc.) 15.50 Film: Frost/Nixon - Il duello (zgod., '08, i. K. Bacon) 18.20 23.00 Giffoni Festival 2015 21.15 Film: Poseidon (triler) 23.45 Film: The Dreamers - I sognatori (dram., '03, i. E. Green) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.20 Film: Rosamunde Pilcher - La tigre che dorme (rom.) 11.00 Pianeta mare 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Gli angeli di Lisa (dram.) 16.05 Film: VREDNO OGLEDA 18.25 Film: Il falo delle vanità (dram., '90, i. T. Hanks) 21.00 Film: La legge del crimine (triler, '09, i. J. Reno) 23.05 Film: Agents Secrets (triler) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 L'aria d'estate 11.15 Film: Smith, un cowboy per gli indiani (vestern) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.20 Serija: Josephine, ange gardien 20.30 La copertina di Mauri-zio Crozza 21.10 Film: Il marito (kom.) 22.45 Film: Bravissimo (kom.) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 13.00 19.00 Chef per un giorno 14.00 Serija: Moonlighting 17.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza -Revival TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 6.50 Voci in piazza 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adn-kronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffè dello sportivo 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 12.4518.35 Il re dello street food 13.50 Pos-so dormire da voi? 16.05 Film: Scoprendo Forrester (dram.) 19.10 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Il cuoco vagabondo 21.05 Film: Piccole donne (dram.) 23.20 Nad.: Fleming - Essere James Bond CIELO DMAX 12.30 Bar Master 13.20 La prova del dia-volo 14.10 Messi alle corde 15.05 22.00 Nudi e crudi 15.55 L'impero delle macchine 16.50 Airport Security 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 20.20 Recupero crediti 21.10 Giganti in vendita 22.55 Direct Action 0.15 Video del tubo SLOVENIJA1 6.25 22.55 Poletna scena 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, šport in vreme 13.25 Ansambel Smeh, 2. del 14.45 Slovenska polka 2015 15.15 Film: Avtobusna postaja (rom., '56, i. M. Monroe) 17.15 Dok. odd.: Skriti vrh 18.10 Dok. odd.: Zelenjavni vrtovi 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvaj- seta 20.25 Nad.: To naše življenje 21.30 Intervju 23.20 Nad.: Strasti 23.55 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.00 10 domačih 7.40 Tv - poroka 8.10 Glasbena matineja 9.00 Sozvočja Slovenije - Ljudska glasba na Slovenskem 9.30 Koncert: S Tartinijem... 10.15 Nad.: Vrtičkarji 12.55 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Tokio 1991 (šport.) 13.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Madžarske, prenos dirke 16.00 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Stuttgart 1993 (šport.) 17.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 21.00 Platforma 21.30 Serija: Shet-landske skrivnosti 23.25 Ne se hecat _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.05 Potopisi 16.35 Vrt sanj 17.20 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 City Folk 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Glasbeni julij v Kopru 23.45 Glasbeni julij na obali _POP TV_ 6.55 Risanke, otroške in zabavne serije 10.40 Film: Lassie - Lassie z ljubeznijo (pust.) 11.50 Serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 12.45 Film: 007 - V službi njenega veličanstva (akc., '69) 15.25 Film: Modra laguna - Prebujenje (pust.) 17.10 Vid in Pero šov 18.55 Novice in vreme 13.15 Novice 13.30 19.15 House of Gag 14.15 Film: Omicidio incrociato (triler) 15.45 Film: Mission Park (triler) 17.30 Film: Boat Trip - Crociera per single (kom.) 21.15 Film: Codice 51 (akc.) 20.00 Film: Devet mesecev (rom., '95, i. H. Grant, J. Moore) 21.45 Film: Nemirna srca (dram., '99, i. H. Ford) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.30 18.35 Serija: Naša mala klinika 9.15 Serija: Sanjska upokojitev 9.40 Serija: Zmeda v zraku 10.05 Serija: Gremo naprej 10.35 Serija: Odbita rodbina 11.25 Tv prodaja 11.45 19.25 Serija: Mindy se dogaja 12.10 Top Gear ZDA 13.10 Film: Hotel mama (kom.) 15.00 Serija: Gremo naprej 15.30 Serija: Nezmotljivi čut 16.25 Nad.: Prekletstvo faraonove grobnice 18.00 Volan 20.00 Nogomet: NK Celje - NK Krka 22.30 Film: Usodna oboževalka (triler) PLANETTV 10.55 Ameriški Top Model 11.50 Hiša vaših sanj 12.55 Stroga ljubezen 13.55 Kuharski mojster 14.50 Nan.: Gospod Bean 15.25 Film: Varuška za eno noč (kom.) 17.15 Dok.: Galileo 18.15 Film: Princeska (fant.) 20.00 22.40 Danes 20.35 Moj dragi zmore 22.45 Film: JFK (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev: Števerjan 2015, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Emmerich Kalman - kraj čardasa, sledi Music box; 18.00 Kdor teče, ondod moči, sledi Music box; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kro- nika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35, 11.30, 14.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00 Glasba; 11.00 McGuffin; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 La rosa dei venti/Istria che passio-ne/Next/I magnifici 22; 14.30 Pesem tedna; 16.00 Anni '70; 18.00 Album charts; 20.00 Glasba; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami je obdobje tesnobe, pojavilo se bo zaradi težav v odnosu s partnerjem. Težko boste preusmerili pozornost kam drugam. Obveznosti na delu se vam bodo nabirale. m^l BIK 21.4.-20.5.: Deležni boste pohvale z vseh strani, zato se boste odlično počutili. S pomočjo prijateljev in znancev si boste izboljšali samopodobo, ki je sedaj precej slaba. V službi boste motivirani. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Veliko časa boste namenili prijateljem, družba in zabava vam bosta pomenila veliko. Pazite, da ne boste preveč samozavestni. Pred vami je obdobje napornih zadolžitev. RAK 22.6.-22.7.: V prihodnjem tednu boste odlično razpoloženi. Apatija vas bo končno zapustila. Popestrite si delo, poživite si prosti čas in zaužijte val energije, ki vam ga pošiljajo planeti. T^e LEV 23.7.-23.8.: Bodite pre- (^^r vidni kako se boste v tednu soočili z nekimi okoliščinami. Intuicija vam bo narekovala odločitev v eno, razum pa v drugo smer. Pomagal vam bo posvet z ljudmi, ki jim zaupate. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaše raz- ^^ položenje bo podobno viharju, spremenljivo in negotovo. Veter vaših čustev se bo obračal brez pravil. Muhavost bo imela posledice v odnosih s partnerjem kot tudi na delu. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Do- ^ ^ ber občutek za posel vas bo obdal z mnogimi idejami, s katerimi se boste skušali izkazati pred prijatelji. Denar vam pomeni veliko in lahko pridete navzkriž s svojimi dragimi. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Prosti čas boste preživljali na prostem, svež zrak in fizična aktivnost vas bosta napolnila z energijo in motivacijo. Slednjo boste potrebovali za nove preizkušnje v bodočih dneh. STRELEC 23.11.-21.12.: Pazite na spremembe v svojem razpoloženju, saj boste v tem obdobju zelo dinamični. Veliko časa boste namenili težkim vprašanjem, zato boste črnogledi, toda s tem ni nič narobe. KOZOROG 22.12.-20.1.: Veliko časa vam bodo vzele malenkosti, ki predvsem na delovnem mestu ne bodo dale miru. V opravilih boste izredno zamudni, kar lahko sproži nesoglasja v kolektivu. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Močna čustvenost v odnosu bo pripeljala do globokih pogovorov z vašim partnerjem. To vas bo utesnjevalo, počutili se boste, da v odnosu niste enakopravni. Pogovorite se. RIBI 20.2.-20.3.: Psihološki nemir se bo počasi polegel. Spet se pojavi obdobje notranjega ravnotežja in miru, na žalost pa ne bo tako na drugih področjih. V ljubezni kot v službi imate lahko nekaj težav. 20 Nedelja, 26. julija 2015 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.35 Nad.: Il tocco di un angelo 7.20 Serija: Le sorelle McLeod 8.00 Pro-testantesimo 8.30 Nad.: Il nostro amico Charly 10.0013.30, 17.50 Rubrike 10.50 Cro-nache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.20 Dnevnik in vreme 14.00 Film: La clinica dei misteri (triler) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia co-stiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commis-sario Rex 21.00 Nan.: I nostri cari vicini 21.05 LOL 21.15 Voyager - Ai confini della co-noscenza 23.35 Il meglio di Made in Sud RAI3 RAI4 12.35 19.30 Once Upon a Time in Wonderland 13.20 Kyle XY 14.10 The Collector 15.00 Robin Hood 15.45 The Lost World 16.35 Warehouse 13 17.20 Novice 17.25 Film: Corsari (pust.) 20.20 Star Trek: Next Generation RAI PREMIUM 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Serija: Il commissario Montalbano 23.25 Petrolio 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.10 19.25 Nad.: Terra nostra 12.55 Nad.: La baronessa di Carini 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 0.20 Nad.: Brothers and Sisters 14.55 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.00 GranPre-mium 15.15 Nad.: Occhio di falco 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La si-gnora in rosa 20.15 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 I migliori anni RETE4 6.40 Serija: Magnum, P.I. 7.40 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Perry Mason - Partitura mortale (krim.) 14.00 Serija: Il giudice Ma-strangelo 16.1519.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: Il comandante Florent - Il cartomante (det.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.20 Film: L'ultima alba (akc.) 23.45 Film: Dracula, principe delle tenebre (horor) CANALES 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.10 Film: Scuola elementare (kom.) 11.50 Disney Classic Cartoons 11.5514.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Film: Eccezzziunale... veramente (kom.) 17.30 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Nan.: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 36° Festival del Circo di Montecarlo 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.45 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Inga Lindstrom - Luna d'estate (dram.) 18.00 Nad.: Solo per amore 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: La foresta dei pugnali volan-ti (pust.) 23.00 Senza regole 23.45 Roma 0.30 The White Queen _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.10 Wild Medioriente 16.05 Dok. film: Vacanze in Val Trebbia 16.55 19.35 La libertà di Bernini 17.55 Novice 18.00 Memo - L'agenda culturale 18.30 Il giro del mondo in 80 meraviglie 20.45 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: Ma-habharata RAI MOVIE 14.20 Film: Mammuth (kom.) 16.00 Film: Due inglesi a Parigi (kom.) 17.20 Novice 17.25 Film: La rivincita di Zorro (pust.) 19.05 Film: Fatto di sangue fra due uomi-ni per causa di una vedova. Si sospettano moventi politici (dram., It., '78) 21.15 Film: C'eravamo tanto amati (kom., It., '74, i. N. Manfredi) 21.20 Film: Prima o poi mi sposo (kom., '01, i. J. Lopez) 23.30 Supercinema 0.00 Nad.: Falco _ITALIA1_ 7.00 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.20 Nad.: Smallville 11.15 Serija: Chuck 12.10 Giffoni Festival Carpe Diem 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.20 Nan.: Camera Caffe 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.15 Serija: Chicago Fire _IRS_ 12.45 Film: L'arcangelo (kom.) 14.55 Film: Separati in casa (kom.) 17.00 Note di cinema 17.10 Film: Il papa di Giovanna (dram., It., '08) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.05 Film: Magnolia (dram., '99, i. T. Cruise) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.15 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 23.25 Film: Stone (dram., '10, i. R. De Ni-ro) 21.10 Film: The Missing (dram., '03, i. T. Lee Jones) 23.45 Film: Passione ribelle (dram., '00, i. P. Cruz) _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Madison (dram.) 23.05 Crozza - Revival TELEQUATTRO / LAEFFE 11.10 20.10 Bourdain: Cucine segrete 12.50 19.00 Il cuoco vagabondo 14.50 Il re dello street food 15.55 Silvia, pepe quanto basta 17.00 Jamie: Menu in 15 minuti 20.00 Novice 21.10 Film: Detachment - Il distacco (dram.) 22.55 Film: Paprika - Sognando un sogno (anim.) CIELO 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property Los Angeles 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 House of Gag 20.15 Duck Dynasty 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.20 Qua la zampa 20.00 Perle d'arte 21.00 Iceberg 23.30 Film: Racconti romani (kom.) IRIS Ponedeljek, 27. julija Iris, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Magnolia ZDA 2006 Režija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Philip Seymour Hoffman, Julianne Moore, Tom Cruise, Philip Baker Hall in John C. Reilly Paul Thomas Anderson je tokrat poskrbel za skupinski portret ameriške družbe. Sliko sestavlja serija zabavnih in tudi zagrenjenih trenutkov, zgodb in dogodkov, ki so se zvrstili v življenju devetih oseb. Vse se odvija v San Fernando Valleyu, kjer se umirajoči oče, mlada žena, bolničar, izgubljeni sin, zaljubljeni policist, talentiran deček, televizijski voditelj, svojevrstni najstnik in odtujena hči zapletejo v splet dogodkov, ki sestavljajo celotno zgodbo. Linda Partridge, ki se je pred leti samo iz interesa poročila z Earlom, se zave, da ga res ljubi samo zdaj, ko Earl umira. Istočasno bolničar Phil, ki pomaga Lindi in Earlu skuša odkriti kje se skriva Frank, njun sin, ki se je pred časom oddaljil od hiše in bi ga oče še zadnjič rad videl. Ob njih poteka življenje ostalih protagonistov: ob številnih naključjih se namreč njihove zgodbe srečajo, križajo in se prepletajo do neverjetnega vrhunca. 21.10 Film: Incontri d'amore (dram.) _DMAX_ 12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Come andra a finire? 15.05 Cacciatori di fantasmi 15.55 Mat-to da pescare 16.50 A mani nude nella pa-lude 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 Fuo-ri di veranda 21.10 Come e fatto il cibo 22.55 La prova del diavolo 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 7.00 Najboljše jutro 9.00 Kviz: Vem! 9.45 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.20 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Pogovor s predsednikom ruske vlade Dmitrijem Medvedjevim 14.00 Mednarodna obzorja 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 18.00 Risanke 16.05 0.35 Duhovni utrip 16.20 22.45 Poletna scena 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.10 Nad.: Strasti 23.45 Slovenska jazz scena SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.15 Zgodbe iz školjke 8.35 Kratki film: Moj oče je Goban 8.50 Infodrom 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 9.25 19.10, 0.55 Točka 10.10 Najboljše jutro 12.05 Koncert: Slovenski skladatelji mladim 12.55 Samospevi z mladimi virtuozi 13.35 Polnočni klub 14.45 Obzorja duha 15.20 O živalih in ljudeh 15.45 Čez planke 16.50 Dok. odd.: Na poti 17.15 Dober dan, Koroška! 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.15 Dok. odd.: Vojna svetov 20.00 Pozabljeni Slovenci 20.30 Film: Terezina krivda (dram.) 22.20 Serija: Kraj zločina 23.50 Dok. odd.: Izgubljeno otroštvo _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.45 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Film: Zadnji handicap (druž.) 16.00 Vesolje je... 16.35 Zvočno klasični 17.20 Istra in... 18.00 Žogarija 18.35 23.40 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.25 Artevisione 20.55 Dok.: Nino Benvenuti 21.25 Folkest 2010 21.55 Glasba zdaj 22.50 Dok.: Miroslav Košuta _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 10.15, 11.25 Tv prodaja 8.35 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.30 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.55 Film: Devet mesecev (rom.) 14.00 20.00 Nad.: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Du- brovniška zora 17.00 18.55, 22.50 Novice 21.00 Nad.: Toskana, ljubezen moja 23.25 Serija: Mentalist _KANAL A_ 7.00 Volan 8.10 11.15 Pazi, kamera! 8.55 12.20 Serija: Vzgoja za začetnike 9.20 Risanke in otroške oddaje 11.00 12.05, 12.50 Tv prodaja 13.20 Film: Usodna oboževalka (triler) 15.00 Film: Feniksov let (akc.) 17.10 Serija: Na trdih tleh 18.0019.45 Svet 18.55 Serija: Nezmotljivi čut 20.00 Film: Hitro in brez omejitev (akc.) 21.55 Film: Gattaca (zf, '97, i. U. Thurman) PLANETTV 11.00 18.55 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.05 Film: Princeska (fant.) 13.50 Nad.: Sulejman Veličastni 16.00 Film: Dekle za zapomnit (dram.) 17.50 Bognedaj, da bi crknu televizor 19.25 Gordonova vrhunska domača kuhinja 20.00 22.35 Danes 20.35 Film: Prijateljeva punca (kom.) 22.55 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.50 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10, 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Vsaka vas ima svoj glas; 12.15 Skozi refrene do znanja; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan - Pristava škrjančkov, 24. del, sledi Music box; 18.00 Zgodovina terorizma, sledi Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Appun-tamenti d'estate; 9.35 Il frullatore; 10.15, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 12.00, 14.00, 14.35, 18.35, 21.00, 22.30 Glasba; 11.00, 23.00 Social Radio; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00, 22.00 Il cam-mino del Nord; 13.35 Ora musica; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi; 18.00 Intercity; 19.30 Il giornale della sera; 20.00 London Calling; 21.30 Spassiunata-mente; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 26. julija 2015 1 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R Hamilton devetič BUDIMPEŠTA - Lewis Hamilton je prepričljivo dobil kvalifikacije pred današnjo dirko za veliko nagrado Madžarske. Svetovni prvak je na drugem mestu prehitel moštvenega kolega, Nemca Nica Rosberga, iz druge startne vrste bosta dirko začela Nemec Sebastian Vettel (Ferrari) in Avstralec Daniel Ricciardo (Red Bull). Hamilton je tako osvojil že 47. pole position v karieri, oziroma že devetega v letošnjih desetih dirkah svetovnega prvenstva. »Merc-des je z drugega planeta,« je priznal Sebastina Vettel. Furlan tretji KAZAN - Pordenončan Matteo Furlan je osvojil prvo italijansko medaljo na plavalnem svetovnem prvenstvo v ruskem Kazanu. 26-letni član tekmovalnega društva vojaške mornarice je osvojil bron na 5 kilometrski preizkušnji v daljinskem plavanju. Za Furlana je to prvo mednarodno odlič-je na članski ravni, potem ko je osvojil še srebro na 10 kilometrski preizkušnji na Univerzjadi v Gwangju. Zlato je osvojil Južnoafričan Chad Ho, srebro pa Rob Muffels. nogomet - Nasprotnika Italije in Slovenije na kvalifikacijah za SP 2018 v Rusiji Španija in Anglija ansa V Sankt Peterburgu so pripravili tudi bogat spremljevalni program Bakle skvarile nogometno srečanje SANKT PETERBURG - Nekdanja ruska prestolnica je včeraj gostila prvo dejanje svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 2018 v Rusiji, žreb evropskih kvalifikacijskih skupin. Italija, ki je bila uvrščena v drugi boben, ni mogla računati na lahek žreb, za nasprotnika pa je dobila Španijo, enega najtežjih. S Španci se bo Italija pomerila triintridesetič, a je še svež poraz v finalu Eura 2012 in Španci na splošno veljajo za boljše. Ker se na SP direktno uvrsti le zmagovalec skupin, osem drugouvrščenih pa igra med sabo dodatne tekme, bo morala Italija na kvalifikacijah pokazati več kot je pokazala v zadnjih letih. V skupini G so še Liechtenstein, Makedonija, Izrael in Albanija. Slovenija pa je na svoji poti spet dobila Anglijo, ki je ka-tančeve izbrance pred nedavnim premagala v Stožicah. V skupini F so še Malta, Litva, Škotska, Slovaška in Anglija. Na žrebu v luksuzni Konstantinovi palači se je zbralo 2000 gostov, ki sta jih nagovorila tudi ruski predsednik Vladimir Putin in odhajajoči predsednik Mednarodne nogometne zveze Sepp Blatter. Glavni zvezdi žreba sta bila brazilski zvezdnik Ronaldo in kapetan italijanske izbrane vrste, ki je leta 2006 osvojila naslov svetovnega prvaka, Fabio Cannavaro, ob njiju pa so pomagali tudi Diego Forlan, Samuel Eto'o, Oliver Bierhoff, Aleksander Keržakov, Rinat Dasajev, Predrag Rajko-vie, Aleksej Smertin in Madjer. Kvalifikacije za SP 2018 se bodo začele septembra 2016, končale pa oktobra 2017. SP bo med 14. junijem 2018 in 15. julijem 2015. Tekme bodo v Moskvi, Sankt Peterburgu, Kaliningradu, Kazanu, Nižnjem Novgorodu, Samari, Volgogradu, Saransku, Rostovu na Donu, Sočiju in Je-katerinburgu. VESLANJE - Veslača tržaškega društva Saturnia, člana četverca s krmarjem, Alessandro Mansutti in Alberto Natali sta osvojila zlato kolajno na svetovnem prvenstvu do 23 v Bolgariji. Do prvega mesta sta prišla po izjemno izenačenem boju s posadko iz Nove Zelandije. ATLETIKA - Na diamantni ligi v Londonu je svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec Francoz Renaud Lavillenie v skoku s palico preskočil šestmetrsko znamko (6,03 m). CELOVEC - Prijateljsko srečanje med Udinesejem in turškim Galatasarayem v Celovcu je sodnik prekinil v 34. minuti prvega polčasa, zaradi metanja dimnih bakel na igrišče. Na zelenico so jih odvrgli turški navijači. Tudi poletno nogometno obdobje je izgubilo svojo nedolžnost. Pred dnevi v Avstriji je prišlo prav tako na prijateljskem srečanju do prepirov med Eintarchtom in Leedsom. Avstrijski policisti so aretirali 25 oseb. O izgredih poročajo še iz Belgije in Italije. Napet začetek sezone ne obeta nič dobrega. Nogomet je čedalje bolj v primežu nasilnežev, ki očividno niti v poletnem času ne odhajajo na dopust ali vsaj nekaj ur na plažo. žreb - 9 skupin Direktno naprej le zmagovalci Skupina A: Luksemburg, Beloru-sija, Bolgarija, Švedska, Francija, Nizozemska. Skupina B: Andora, Latvija, Fer-ski otoki, Madžarska, Švica, Portugalska. Skupina C: San Marino, Azer-bajdžan, Norveška, Severna Irska, Češka, Nemčija. Skupina D: Gruzija, Moldavija, Irska, Srbija, Avstrija, Wales. Skupina E: Kazahstan, Armenija, Črna gora, Poljska, Danska, Romunija. Skupina F: Malta, Litva, Slovenija, Škotska, Slovaška, Anglija. Skupina G: Liechtenstein, Makedonija, Izrael, Albanija, Italija, Španija. Skupina H: Ciper, Estonija, Grčija, BiH, Belgija. Skupina I: Finska, Turčija, Ukrajina, Islandija, Hrvaška. kolesarstvo - Dirka po Franciji Po Alpah še Pariz Chris Froome je ohranil vodstvo po napeti etapi z zadnjim vzponom na Alpe d'Huez PARIZ - Zadnja alpska etapa letošnjega Toura je postregla s pravo kolesarsko poslastico. Dogajanje med vzponom na Alpe d'Huez je pričakovano razživel Nairo Quintana, ki je kljub napadom in končnem drugem mestu za herojem dneva, Francozu Pinotom, le priznal premoč Chrisa Frooma v skupnem seštevku. V pričakovanju današnje zaklju-čnepredvsem po zaslugi pomoči kakovostne ekipe Sky. Froome je na Alpe d'Huezu le dovolil Quintani pobeg, kar je Kolumbijec izkoristil in rumeni majici nadoknadil dobro minuto in pol, ni pa bilo dovolj za spremembo na vrhu končne razvrstitve. Med potjo je Quintana prehitel skupino pobeglih kolesarjev v začetku etape, med temi Rollanda in nezadržnega Kanadčana Hesjedala, ki je bil na koncu odličen tretji. Pričakovanje je vladalo tudi za nastop Nibalija, ki pa je doživel dokaj črn dan. Komaj se je dvignil naklon zadnjega vzpona, je Siciljanec preluknjal pnevmatiko in takoj izostal od skupine najboljših za dobro minuto, kar ga je izključilo iz samega boja za osvojitev etape in boja za končno tretje mesto v skupnem seštevku. Froome se bo danes v Parizu zasluženo veselil že svoje druge rumene majice v karieri. Na včerajšnji etapi bi Chris Froome je zdržal napade Kolumbijca Quintane na zadnjem vzponu letošnjega Toura in bo danes v Parizu stal na najvišji stopnici zmagovalnega odra. lahko doživel pravo katastrofo, vendar je bil dovolj priseben, da je z ekipnimi kolegi odbil vse naskoke španske ekipe Mo-vistar, kjer sta bila med najbolj aktivnima ravno Quintana in Valverde, ki je uspešno ubranil tudi najnižjo stopničko zmagovalnega odra. Vrsti red 20. etape Modane Val-frejus - Alpe d'Huez (110,5 km): 1. Thi- ansa baut Pinot (Fra/FDJ) 3:17:21; 2. Nairo Quintana (Kol/Movistar) + 0:18; 3. Ryder Hesjedal (Kan/Cannondale-Garmin) 0:41. Skupno: 1. Christopher Froome (VBr/Sky) 81:58:33; 2. Nairo Quintana (Kol/Movistar) + 1:12; 3. Alejandro Val-verde (Spa/Movistar) 5:25; 4. Vincenzo Nibali (Ita/Astana) 8:36; 5. Alberto Contador (Spa/Tinkoff-Saxo) 9:48. ¿Primorski ~ dnevnik košarka Pall. Trieste najel mladega Američana TRST - Tržaški košarkarski prvo-ligaš Pallacanestro Trieste je najel prvega od dveh novih tujcev za nastop v A2 ligi Gold. To je 21-letni Američan Jordan Parks. Igra na položaju krila, visok je 2,01 metra. Podpisal je dveletno pogodbo, svojo prvo poklicno. Temnopolti košarkar, doma iz New Yorka, je v zadnjih dveh sezonah igral za univerzitetno moštvo lige NCAA North Carolina. V minulem prvenstvu je imel povprečje 31 minut igre, 15,6 točke (66% za dve, 37 % za tri točke), 8,3 skoka in 1 blokado. »To je igralec pol energije in dobre volje, primeren za mlado ekipo, kakršna je naša. Pomagali mu bomo, da se uveljavi,« je povedal trener tržaškega kluba Eugenio Dalmasson Zdovc ne računa več na Američana KRANJ - Slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je z dnevom odprtih vrat v dvorani Planina v Kranju, zaključila prvo fazo priprav na evropsko prvenstvo, vsak teden zapušča kdo od reprezentantov. Selektor Jure Zdovc je včeraj tudi sporočil, da ne računa več na pravočasno naturalizacijo Američana Bryanta Dunstona, razočaral pa ga je mladi Aleksej Nikolic, ki je dan pred prihodom na priprave sporočil, da ga ne bo, saj je preveč utrujen. Selektor je njegovo odločitev označil za nesprejemljivo. Zdovc sicer hkrati tudi dodaja, da je izjemno zadovoljen z angažiranostjo fantov. »Ze dolgo nisem imel takšne skupine igralcev. Užitek je delati z njimi, saj so vsi zelo motivirani. Zavedajo se, da je praktično vseh dvanajst mest v ekipi še odprtih in da lahko vsak pride na evropsko prvenstvo,« je dejal Zdovc. Moštvo zdaj odhaja v Zreče, tam se bodo soigralcem pridružili tudi Alen Omic, Uroš Slokar in Zoran Dragic. Bečirovic se je poslovil LJUBLJANA - Eden najuspešnejših slovenskih košarkarjev, Sani Be-čirovic, ki ima korenine tudi v Doberdobu, je uradno končal igralsko kariero in se seli v trenerske vode. Pri slovitem Panathinaikosu, s katerim je leta 2007 postal evropski prvak, bo pomočnik prvemu trenerju, legendarnemu Aleksandru Dordevicu. »Pri dvajsetih letih so mi zdravniki dejali, da zaradi težav s kolenom ne bom mogel več hoditi. Dejali so mi, da ne bom mogel več igrati košarke. Pokazal sem jim nasprotno. Pokazal sem jim, da lahko hodim, da lahko igram in da lahko zmagujem,» je povedal 34-letni Bečirovic in dodal: «To je lahko poduk za vsakega, saj ne glede na to, kako črn je scenarij, vedno obstaja pot naprej. S pomočjo družine in prijateljev sem dokazal, da zdravniki niso imeli prav, bil sem trmast in dosegel svoj cilj - igrati košarko na vrhunskem nivoju. To je zame bila največja zmaga.» Bečirovic je v svoji karieri igral za dvajset različnih klubov, bil pa je tudi vedno pripravljen igrati za slovensko reprezentanco. V državnem dresu je odigral 52 tekem, kar ga med slovenskimi reprezentanti uvršča na trinajsto mesto, in dosegel 551 točk, kar je deveti najboljši dosežek v zgodovini slovenske košarke. ODBOJKA - Evropska liga: Belo-rusija - Slovenija 0:3 (-21:25, 22:25, 15:25) 22 Nedelja, 26. julija 2015 ŠPORT / košarka - Mislili so že, da so ga izgubili Ban ostaja zvest Jadranu: »To je moj košarkarski dom, domu pa se težko odrečeš« Borut Ban bo tudi v novi sezoni košarkar Jadrana. 23-letni branilec je po koncu sezone in izpadu iz državne B lige napovedal, da bo o svojem nadaljnjem nastopanju v dresu združene ekipe še razmislil. Ban je sicer v posezonskem obdobju dobil marsikatero ponudbo, tudi za nastop v višji ligi, vendar se jim je odpovedal. V igri je bilo tudi nadaljevanje študijske poti. Kontovelec zaključuje triletni študij na tržaški univerzi, rad pa bi nadaljeval študijsko pot tudi na višji stopnji. »Nisem uspel združiti željo po igranju v kakovostni ekipi in nadaljevanju študija. Dobro sem premislil in sem se naposled odločil, da ostanem zvest Jadranu, saj je ta moj dom,« nam je dejal Ban, ki bo po vsej verjetnosti Jadranu ostal zvest do konca igralne kariere. Po odhodu Franca, Marusiča, in že v prejšnji sezoni Slavca, bo v naslednji sezoni večje breme na ramenih Daniela Baticha, samega Bana, De Petrisa Ma-lalana ter Ridolfija, ki bodo dejansko zasedali mesta senatorjev v novi slačilni-ci. Diviach ni še potrdil igranja z Jadranom v novi sezoni, trener Mura pa bo lahko računal na mlajšo garnituro. »Vemo, da naš trener uporablja dolgo rotacijo in po možnosti čim več igralcev na klopi. Sam pa sem navdušen nad vključitvijo novih obrazov, ki bodo nedvomno prinesli nekaj svežine,« je še Borut Ban je v lanski sezoni v Jadranovem dresu dosegel 376 točk. fotodamj@n razmišljal Ban, ki se je obenem spominjal podobnega trenutka po izpadu leta 2007 po izpadu iz C1 lige v C2, ko je pri Jadranu zapihal nov veter. Torej motivacije so visoke, ki bodo po Banovem mnenju spremenila tudi filozofijo igranja: »Fizično smo neko- Dejan Faraglia na novi klopi Lanski pomočnik Deana Oberdana v članskem moštvu KK Bor Dejan Faraglia (letnik 1988) se seli na klop ženske košarkarske ekipe Cus Trieste, ki nastopa v C ženski ligi. Faraglia je košarkarsko zrasel pri svetoivanskem Boru, kjer se je tudi zgodaj posvetil trenerski izkušnji. Kot piše spletna stran megabasket.it, se je bazovski trener odločil za novo sodelovanje, pri Boru pa bo še spremljal dejavnost mladinskih ekip. (mar) liko »lahki«, edini visok je De Petris. Letos bi lahko igrali hitreje, bolj podobno igranju mladinskih ekipi, kjer je manj shem in premišljenih napadov.« Sprememb v odboru Ban ni komentiral, čeprav je s soigralci stalno sledil razvoju dogodkov, ki so privedli do odstopa Jadranovega vodstva. Jadranova članska ekipa se bo po poletnem premoru prvič zbrala 17. avgusta. Pred tem bodo nekateri uživali na počitnicah, sicer nam je Ban zaupal, da bodo zvesti tradiciji in da se bodo pred pričetkom vadbe zbrali vsi v Balah, kjer jih bo gostil nekdanji kapetan Slavec, nato jih čaka še potovanje po jadranski obali. (mar) jadranje - SP 420 na Japonskem Zadovoljni sta lahko obe posadki TPK Sirena Na Japonskem se je končalo svetovno prvenstvo v jadralnem razredu 420. Kljub drugačnim napovedim je tajfun prizanesel organizatorjem, tako da je jadralce na regatnem polju tudi zadnji dan pričakalo sončno vreme. V vetru s hitrostjo do 14 vozlov so izpeljali dva plova. Branilki naslova svetovnih prvakinj Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo (TPK Sirena) sta v predzadnji regati zasedli 15. mesto, v zadnji pa peto, s čimer so izenačile svojo najboljšo uvrstitev iz prve regate v zlati skupini. Skupno sta se s 13. povzpeli na 11. mesto. Kljub temu, da nista ponovili lanskega izjemnega uspeha v nemškem Travemundeju, ko sta bili prepričljivo najboljši in da se jima ni uresničil niti cilj, da bi se uvrstili v prvo deseterico, sta bili s svojim nastopom zadovoljni, saj zaradi študijskih razlogov letos objektivno nista bili tako dobro pripravljeni. Naslov prvakinj sta osvojili Španki, srebrni sta bili Francozinji, bronasto odličje pa je ostalo na Japonskem. V moški konkurenci je nastopila mešana posadka TPK Sirena Matteo Omari in Cecilia Fedel (na sliki). Za fanta in dekle, povrhu novinca na tej ravni, ni bilo lahko meriti moči v moški konkurenci, posebno še, ko je bil veter močnejši. Zato pomeni uvrstitev na 44. mesto (osmi v srebrni skupini) soliden uspeh, oplemenitilo pa ga je 3. mesto v zadnji regati. Zmagala sta Japonska pred posadkama iz ZDA in Honk Konga. V konkurenci under 17 sta zmagala Italijana Edoardo Ferraro in Francesco Orlando iz Sanrema. »Srebro« za Vidalija in Zaccario Drugi dan deželnega absolutnega prvenstva v tržaškem bazenu Bianchi je bil spet uspešen za slovenske plavalce. Repenc Kristian Vidali je osvojil drugo mesto na 200 prsno s cašom 2.26:33. Zmagal je Luca Corra (Gymnasium Pordenone). Na 50 m hrbtno je Rok Zaccaria (Rari Nantes Adria Monfalcone) prav tako osvojil drugo mesto na 50 m hrbtno s cašom 27,93. Zmagal je Lorenzo Glessi (Gorizia Nuoto). Deželno prvenstvo se bo končalo danes popoldne. odbojka - Olympia in Sloga Tabor v dvanajstmestni ligi Zdesetkana skupina Zaradi manjšega števila ekip se bo prvenstvo začelo šele 31. oktobra - Koliko bo izpadov? - Olympia snubi Allescha Prvenstvo B2-lige, v katerem bosta v prihodnji sezoni nastopili Olympia in Sloga Tabor Televita, bo precej različno od prvenstva, v katerem sta igrali lani. Med poletjem je namreč z »zemljevida« državne moške odbojke izginilo kar nekaj moštev, da je odbojkarska zveza sestavila le osem skupin, štiri izmed njih, namesto predvidenih štirinajst, štejejo samo dvanajst moštev. Med temi je tudi se-vernovzhodna skupina, v kateri igrata moštvi naših dveh društev. Njihovi nasprotniki v skupini C bodo tako Treba-seleghe PD, Monselice PD Casalserugo PD, Massanzago PD, Delta Porto Viro Rovigo, Volley Treviso, Bibione VE, Isola VR Bassano Volley in Cordenons PN. Zakaj je ekip tako malo? Zato, ker se Bolghera iz pokrajine Trento, Paese iz Trevisa in videmski VBU (zmagovalec C-lige v naši deželi) niso vpisali, Valsuga-na, osmoljenec lanskega boja za napredovanje, pa se je do višje lige dokopal skozi stranska vrata, z odkupom pravic. Zanimivo je, da se je lanski zmagovalec Villafranca odpovedala igranju v B1-ligi. Zaradi manjšega števila ekip v ligi, naj bi posledično zmanjšali tudi število izpadov. Ker jih je bilo predvidenih kar pet, naj bi jih torej bilo tri, vendar uradnega ni še nič. Ker bodo v sezoni 2016/2017 B1 in B2-ligo združili v enotno B-ligo, v letošnji B2-ligi ne bo končnice, direktno bo napredoval samo zmagovalec skupine, kar utegne odvze- ti prvenstvu čar. Pa še to: prvenstvo B2-lige se bo začelo šele 31. oktobra! Medtem ko je ekipa Sloge Tabor praktično že določena in se ne bo bistveno razlikovala od lanske, pri Olym-pii še vedno iščejo zamenjavo za Gastalda in Terpina. Uprava kluba je že sporočila, da se je za prestop v vrste goriškega drugoligaša dogovorila z mladim Furla-nom Zamparjem. Preko očeta, nekdanjega odbojkarja OK Val Franza Allesc-ha, se pogovarjajo tudi z njegovim sinom Pierom, ki je bil v minuli sezoni rezerva v Parmi (A2-liga), ki jo vodi nekdanji re-prezentant Cantagalli. A v Gorico bi prišel le, če se odloči za študij v naši deželi. »Če govorimo o okrepitvi, mora biti to igralec, ki je sposoben doseči na vsaki tekmi več kot 20 točk, sicer bo igral eden od sedanjih članov ekipe,« je povedal športni vodja Andrej Vogric. nogomet - Prestopni rok Vesna ima novo okrepitev iz Gabona H kriški Vesni prihaja Yaya, sicer ne nogometaš iz Slonokoščene obale s priimkom Toure, ki nastopa za Manchester City, temveč dvajsetletni vezist iz Gabona. Športni vodja Vesne Paolo Soavi stavi na kakovost Afričana, ki je pri Vesni že lani opravil nekaj treningov, ni pa pridobil ustreznih dovoljenj za registracijo in nastop v elitni ligi. Vesno sta okrepila še branilec Luka Tragin, letnik '95, iz Ajdovščine in še vezist iz mladinskega sektorja Udineseja Simone Ramando, letnik 1997. Odhajajo Muiesan in Cipracca. Prvi se je pridružil San Luigiju, drugi pa Manzaneseju. Križ zapušča tudi Luka Škrbina, ki naj bi tudi zaključil svojo nogometno kariero. Vodstvo kluba je še na sledi kakovostne špice. JUVENTINA - V štandrežkem taboru so že predčasno napovedali nekatere okrepitve, med katerimi je kar nekaj kakovostnih nogometašev kot sta vratar Enrico Bon (igral je tudi v profesionalnih ligah) in Andrea Bardini (nekdanji Ufm). Novost predstavljajo še prihodi mladega Scrazzola (nekdanji Cjarlins Muzane) ter bivši kapetan Lumignacca Raf-faele Nardella. Poleg dveh okrepitev iz elitne lige se je Juventini pridružil še Marco Sant, ki je lani v dresu Fauglisa v prvenstvu druge kategorije dosegel 18 golov. V Štandrežu je moštvo praktično popolno. Vodstvo pa skrbi poškodba kolena napadalca Alessandra Predana, ki si je med igranjem na poletnem turnirju poškodoval koleno in tvega daljšo odsotnost od nogometnih zelenic. Na klopi ostaja trener Sepulcri, potrjen pa je bil ves strokovni štab. KRAS - Pri repenskemu Krasu imajo tudi novega trenerja vratarjev. To je Vittorio Baccari (nekdaj Udinese in Triestina). (mar) 13 Obvestila AŠD VESNA organizira na nogometnem igrišču v Križu nogometni turnir 5x5 »Bala u maškeri« v soboto, 1. in nedeljo, 2. avgust. Komentator Danjel Malalan - Bokja in DJ Red Heat. Na voljo bodo osvežilni bazen in dobro založeni kioski. KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos, prihodnjega 6. septembra, netekmovalni kolesarski "Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst", s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vse informacije so objavljene med raznimi obvestili na spletni strani www.slosport.org. ZSŠDI obvešča, da poslujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00 AŠZ JADRAN sklicuje v petek, 31. julija, izredni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.30. Dnevni red: izvolitev novega odbora in razno. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 200310. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center Plesalček za otroke od 3 do 8 let, od 31. avgusta do 4. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.3017.00, kosila in malice so vključeni. Info in vpis na tel.: 334-361 1757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. primorski_sport face book 4 PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 26. julija 2015 2 3 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Sartorio Jutri, 27. julija, ob 21.00 / TriestEstate / The James Joyce Patchwork ShowJ: »Joyce rispogliato in piazza«. Občinska knjižnica Stelio Mattioni (Ul. Petracco 10) V ponedeljek, 10. avgusta, ob 21.00 / TriestEstate / Pupkin Kabarett: »... a volte ritornano«. Knjižnica Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole, 7/A) V ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00 / TriestEstate / Pupkin Kabarett: ». a volte ritornano«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom - Amfiteater V nedeljo, 23. avgusta, ob 21.00 / komedija / »Svakinja da te kap«, Scenarij in režija Anja Škabar, igrajo Nuša Živec, Gianni Soban, Petra Škabar, Jan Skabar, Nataša Škrk, Ana Škabar, Jana Može Ka-riž in Tanja Pangerc Žnidaršič / Če bo vreme slabo, bo predstava v Veliki dvorani V nedeljo, 30. avgusta, ob 21.00 / mo-nokomedija / »Zapornik št. 3.2.3.«, Scenarij in režija Matej Mijatovic, igra: Domen Valič / Če bo vreme slabo, bo predstava v Veliki dvorani. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Trieste loves jazz 2015 Trg Verdi Danes, 26. kulija, ob 21.00 / The guru of hammond and Godfather of acid jazz / Nastopajo: Brian Auger's Oblivion Express feat. Ex Santana Alex Li-gertwood (ZDA). V ponedeljek, 27. julija, ob 21.00 / Original armenian music mixed with jazz / Nastopajo: Nion Orchestra feat. Arto Tungboyaciyan & Alexander Balanescu »Armenian Dream« / Arto Tungboyaciyan - vokal in tolkala; Alexander Balanescu - violina; Maria Vicentini - klavičembalo; Franco Feruglio - bas kitara; Luca Grizzo -tolkala; Alessandro Mansutti - bobni; Claudio Cojaniz - armonium in vodstvo. V torek, 28. julija, ob 21.00 / One of the most admired alto saxophonists in jazz / Nastopajo: Kenny Garrett Quintet ( Kenny Garrett - Alto in saxofon sopran; Corcoran Holt - kontrabas; Marcus Baylor - bobni; Vernell Brown - klavir; Rudy Bird - tolkala): »Pushing The World Away« grammy nomination: best jazz instrumental album. V sredo, 29. julija, ob 21.00 / A Night for Luttazzi, the genius of swing / Nastopajo: »2 pianos for Lelio« konser-vatorij G. Tartini s Trista / Giulio Sca-ramella in Francesco De Luisa - klavir / sledi / Le Voci di corridoio speciale per Lelio / Roberta Bacciolo -vokal; Elena Bacciolo - vokal; Fulvio Albertin - vokal; Paolo Mosele - vokal; Tiziana Cappellino - klavir; Sa-verio Miele - bas kitara; Luca Rigazio - bobni. Pomol San Carlo V nedeljo, 9. avgusta, ob 4.50 / Koncert ob zori / A great piano player in the faint light of dawn / Nastopa: Marco Balaben - klavir. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V torek, 18. avgusta, ob 20.30 / klasika in rock / Nastopajo: 2CELLOS. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. BOLJUNEC Društveni bar n' G'rici: Skupina 35-55 in SKD F: Prešeren vabita na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu. Razstava bo na ogled do konca avgusta. OPČINE Gostilna Veto: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«. Razstava bo na ogled do konca avgusta. NABREZINA Kavarna Igo Gruden: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgiča. Razstava bo na ogled do konca avgusta. REPEN Kraška hiša je na ogled razstava fotografiji Nike Furlani »Corpora lucida«. Razstava bo na ogled do 16. avgusta s sledečim urnikom: nedelje in prazniki od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure. PEVMA Razstavni prostor: ob prazniku Sv. Ane bo v petek, 24. julija, ob 19. uri odprtje razstave »Vojna je uničila vse... Pevma, Oslavje, Štmaver, Solkan 1915-1918«; na ogled bo ob prazniku Sv. Ane ves dan, od 27. julija do 2. avgusta 17.00-19.00 in do konca decembra po dogovoru. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pra-davnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV FRANCOSKI LETALSKI PIONIR (CLEMENT) AM. REŽISER (QUENTIN) AM. PEVKA PERRY ANGLEŠKI PISATELJ (DAVID HERBERT) OPENSKO ŠPORTNO DRUŠTVO ITAL. PEVEC STARI GERMANI STOPNJA NADREJENOSTI V VOJSKI RICHARD OWEN PREKAPNICA BERI PRIMORSKI DNEVNIK ADAM BOHORIČ NEKD. EGIP. PREDSEDNIK ORIENTALSKO ŽGANJE ANGLEŠKI FIZIK (FRANCIS WILLIAM) NADZORNIK V STAREM RIMU ROPOTIJA, KRAMA SERGIO TAVČAR DELOVNA IZMENA NOČNI LOKAL JEZERO V TURČIJI MOŠTVO, EKIPA / AVT. OZNAKA CELJA NEKD. KOŠARKAR NBA MESTECE PRI ANCONI ZELENICA V PUŠČAVI ŽIVLJENJSKO OBMOČJE AVTOMOBIL. OZNAKA REKE OSEBA IZ ROMANA TUGOMER OTOK VALEUTIH LUKNJAČ ZVIJAČA, UKANA MAJHEN LESEN PLUG NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK DVOJICA ANTON PETJE CENE VIPOTNIK LITERARNA FILMSKA PODLAGA VASJA OCVIRK NAŠ BENEŠKI KULTURNI DELAVEC (FERRUCCIO) NEKDANJI UKRAJINSKI NOGOMETAŠ (ANDRIJ) SLOVARČEK - ADER = francoski letalski pionir • ARH = slovenska pevka • GERO = oseba iz romana Tugomer • MOROZOV = ruski slikar • NEJA = mesto v Rusiji • RAT = otok v Aleutih • VAN = jezero v Turčiji • VORONIN = ukrajinski nogometaš 24 Nedelja, 26. julija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Po prehodu hladne fronte bo danes k nam v nižjih plasteh z vzhoda dotekal bolj hladen, v višjih legah pa bolj vlažen zrak. V torek nas bo lahko prešla hitra fronta. Dopoldne bo oblačno z možnostjo ploh in neviht, zlasti ob morju in na vzhodu. Čez dan se bo vreme postopoma izboljšalo. Še naprej bodo možne kratkotrajne padavine ali popoldanske plohe v gorah. Bolj sveže bo. Ob morju bo pihala zmerna do močna burja, ki bo popoldan oslabela. Dopoldne bodo padavine ponehale, še najpozneje v južni Sloveniji. Čez dan bo na Primorskem precej jasno, burja bo slabela. Drugod bo pretežno oblačno, popoldne se bo delno zjasnilo. 1987 - Drugi dan zapored močni nalivi, zlasti na severozahodu in v osrednjem delu Slovenije. Do 27. julija zjutraj je v 48 urah v Logu pod Mangartom padlo 200 mm, v Laškem in na Hrušici pri Jesenicah 167 mm ter na Planini pod Golico 158 mm. Danes: ob 1.40 najnižje -23 cm, ob 7.53 najvišje 4 cm, ob 11.53 najnižje -5 cm, ob q 18.06 najvišje 29 cm. 2 Jutri: ob 2.15 najnižje -34 cm, ob 8.31 naj' višje 13 cm, ob 13.15 najnižje -6 cm, ob 19.07 najvišje 34 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 27,1 stopinje C. -JO 500 m ...........24 1000 m ..........21 1500 m ..........18 2000 m ..........15 2500 m ..........10 2864 m ...........8 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 9 in v gorah 10. Kje so Messijevi kamni? LIBREVILLE - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi je skupaj s predsednikom Gabona Alijem Bongom Ondimbo prejšnji teden položil temeljne kamne - in na njih pustil svoje odtise - za stadion afriškega prvenstva v Port-Gentilu. A kamnov ni več. Čeprav so takoj oblasti začele preiskavo, pa zaenkrat ni niti ene sledi od storilcih tatvine. Messijev obisk Gabona je sicer sprožil kar nekaj polemik, predvsem na družbenih omrežjih, kjer so se spraševali o stroških, ki so jih v Gabonu morali plačati za Argentinčev obisk z nafto bogate države, v kateri pa več kot polovica prebivalstva živi pod pragom revščine. Francoska revija France Football je navedla, da je zvezdnik Barcelone za obisk prejel kar 3,5 milijona evrov. Gabonske oblasti so to že zanikale. Je možna presaditev možganov? RIM - Po pisanju revije CNS Neuroscience and Therapeutics od presaditve človeških možganov ni več daleč. Na Kitajskem je raziskovalec Xiao-Ping Ren opravil že tisoč uspešnih presaditev možganov na miših, zdaj se pripravljajo, da bi presaditev razširili še na opice. V reviji piše, da so mišje presaditve pokazale dobro stopnjo uspešnosti, saj ostajajo encefalogram in obrazne mišice neokrnjene. Kitajski poizkusi razdvajajo znanstveno srenjo, ker jih mnogi imajo za zelo drzne in etično sporn,e a med njihovimi zagovorniki je v Italiji tudi dr. Sergio Canavero, po katerem naj bi se Kitajci tudi zgledovali. DezeLa FurLanija juujska KRajina pRoti zapuščanju domačih živali REGIQNE AUTON9MA FRIULI VeNEZIA GIUUA Domačih živali ne smemo zapuščati, saj bi to zanje pomenilo gotovo smrt po hudem trpljenju, pri čemer je verjetno najhujše prav trpljenje zaradi ločitve od svojega gospodarja. To je poziv Dežele vsem lastnikom domačih živali, predvsem v poletnem času, ko lahko postane zapustitev štirinožnih prijateljev najlažja rešitev za brezskrbne počitnice. Zapustiti svoje ljubljence je tudi kaznivo dejanje, ki se ga kaznuje z aretacijo in zaporom do enega leta ali s kaznijo od 1.000 do 10.000 evrov. : SE tV. -4 ' v m> V m ■ K / / I 1 i Na spletni strani Dežele www.regione.fvg.itje pod razdelkom socialno-zdravstveni sistem - urbana higiena na voljo specifična stran, namenjena hišnim ljubljencem in eksotičnim živalim, kjer so ob vseh koristnih informacijah za lastnike domačih živali navedene tudi vse strukture, kjer je mogoče posvojiti psičke, in imena vseh prostovoljnih združenj, ki so vpisana v namenski deželni seznam. O ti K